Leto XXIV., št. 186 spravni Ovoj l/udi jam, fnccmijevs olica S, Telefon it. i1-22. 31-23. 31-24 laseratmi addeleki Liubljana, Pucanijeva ulica 5 - Telefoo ta. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo Pv. ? X*-v,'°"V,Hede ^AFougeresvj« r »__> J^een ^ \ .Aubln-^£rneT^Mayenne, kjm. '..'fe-e-s. ^nav Tr ^.'^f^ChartresHuneauV;'C ^ < 'a-Loupe -------r6 Me*0 /NogenTlePŽt / A,Fonta.neblef M t50rir,e:aD'e; V jj^cermek Guer0 ^K^viers \ !oury yP tSoupp-lun r' »X. . kič Portech Monton / VlaFerteBeTnT - ^r^AC,c \ .J^^ues ^^T^^^iesBordes '!£l££h4oV^pMTVend6me /fna, 14. avg. Pod naslovom »Kriza Evrope« se bavi glavni ure! ni k »Voza<-<, Ccrreira Marques, z velikansko nevarnostjo, ki grozi evropski celini od boljševizma v p imeru zavezniške zmage. -.Odkar je stopila Siovjetska zveza v vojno«, piše Correira Margues, »je bilo jasno, da bo nekega dne predložila račun za svojo podporo zaveznikom. Sovjetska Rusija se bori zgolj za povečanje svoje moči in za zasužnjenje bližnjih narodov. Ali morda kdo izmed angleških in ameriških državnikov res misli, da meče Sovjetska Rusija v boj neštete milijone svojih vojakov le zato, da bi vladale na svetu svoboda, enakost Ln demokracija? Ako je med odgovornimi zavezniškimi državniki le edea, ki verjame moskovskim poštenim namenom, borbi za »skupno stvar«, potem je zdravi človeški razum najbolj redka stvar na zemlji. Primeri za sovjetsko ekspanzivnost so vendar jasni: Vključitev baltskih držav, podla namera oropati Poljsko ter uničiti Rumunijo in Finsko. Vse to nam z grozno jasnostjo kože, da leži nad Evropo grozeča senca Moskve kot znanilka ropov, umorov, razdejanj in smrti. Temu nasproti ne morejo dati zapadne sile nemškim zaveznikom nikakega drugega nasveta, kakor da naj se puste čim prej prostovoljno zadaviti od boljševikov. Iste sile so šle celo tako daleč, da pravijo Poljakom, da si želi Sovjetska Rusija le prija. teljskih odnošajev s Poljsko — vse to spričo groznega Katinskega pokol ja«. Marques zaključuje svoj članek z grenko pripombo, da si ne upa verjeti v tako glasno propagirano obnovo sveta, ako so iste sile, ki uganjajo to propagando, pričele nieno praktično izvajanje z izročitvijo 115 milijonov Evropcev »najbolj demokratični« suverenosti Moskve. Vigo, 14. avg. Na velikem zborovanju narodnih sindikatov je govoril pokrajinski šef Falange Riestra Diaz o boljše viški ne-varnosti za Evropo. »Popolnoma nerazumljivo je, da se kljub žalostnim izkušnjam še dobe Španci, ki ne razumejo grozeče nevarnosti boljševizma,« je dejal govornik »Ljudje, ki streme danes za svojimi finančnimi dobički in odklanjajo vojno kot dolgočasno, bi morali prav za prav vedeti, da v primeru sovjetske zmage nimajo pričakovati nikakega usmiljenja in tudi ne tajinstvene pomoči od zunaj.« AmeHško-angleškl psto!sjsld sp3ffazum Amsterdam, 14. avg. V torek sta podpisala namestnik zunanjega ministra Stetti-nius in vodja britanskega odposlanstva lord Beaverbrock ameriško-angleški petro-lejski sporazum. Pogodba se uveljavi, čim se bosta obe vladi izjavili za to pripravljeni. Močen sovražnikov pritisk v Normandiji se nadaljuje Nikakih pomemebnejših sovražnikovih uspehov — Siloviti boji severno od Alen-fona — Branilci St. Maloja so odbili vse napade — Ogorčene borbe na vzhodu — Razbitje številnih sovjetskih napadov — Prebijalni poizkusi na latvijskem bojišču so se izjalovili Fiihrerjev glavni stan, 14. avg. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na bojišču v Normandiji se je nadaljeval močen sovražnikov pritisk, ne da bi nasprotniku uspelo doseči pomembnejših uspehov. Na pedročju severno od Alencona so udarile oklopne bojne skupine proti napredujočemu in z močnimi letalskimi silami podprtemu sovražniku. Razvili so se siloviti boji, ki še trajajo. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je sestrelilo 12 štirimotornih bombnikov. Branilci St. Maloja so odbili tudi včeraj vse sovražnikove napade. Južno od otoka Guernsay so poškodovali čolni za iskanje miu s številnimi topniškimi zadetki sovražnikov rušilec. Na francoskem področju smo uničili v boju 122 teroristov. London in njegovi zunanji okraji so še nadalje pod težkim povračilnim ognjem »V 1«. Iz Italije ne javljajo o nikakih posebnih bojih. Od Karpatskega predgorja pa do Visle smo deloma s protisunki razbili krajevne sovjetske napade. Na predmostjih ob Visli zapadno od Baranova in južnovzhodno od Varke so ogorčeni boji. Severnovzhodno od Varšave in južnozapadno od Bjalistoka smo zavrnili številne sovražnikove napade, krajevne vdore pa zajezili. Severnozapadno od Bjalistoka so potisnili boljševiki s podporo številnih oklopnikov in bojnih letal naše čete v ogorčenih bojih za nekaj km nazaj proti zapadu. Na latvijskem bojišču so se izjalovili z nadmočnimi silami izvršeni sovražnikovi prebijalni poizkusi spričo žilavega odpora naših divizij. Xa vd ornem področju južnozapadno od Pskovskega jezera so se nadaljevale ogorčene borbe s sovjetskimi silami, ki so dalje napredovale. Posamezna letala so vrgla ponoči bombe na Hannover. Boji na vzhodnem bojišču Berlin, 14. avg. Mednarodni poročevalski urad javlja z vzhodnega bojišča: Medtem, ko so madžarske gorske čete v nimi akcijami potisnile svoje glavne bojne vzhodnem Karpatskem predgorju z uspeš-črte dalje naprej, se je nadaljeval v zapadnem Karpatskem predgorju, predvsem na področju južno zapadno od Sanoka močan sovjetski pritisk. Tudi na vdornem področju pri Baranovu so bili na južnem delu včeraj ves dan silni obrambni boji, med katerimi je bilo s protinapadi odstranjenih več vdorov. Po delnih poročilih je bilo v teh bojih uničenih 11 sovjetskih oklopnikov. Na severnem krilu tega vdor-nega področja je dovedel nemški napad na področju Opatova do popolnega uspeha. Tu se je nemškim četam posrečilo obkoliti in uničiti neko sovjetsko bojno skupino. Na severnem delu vzhodnega bojišča so se nadaljevali ogorčeni boji severno od Dvine in južnozapadno od Pejpuškega jezera. Medtem ko se je posrečilo boljševikom južnozapadno od Pejpuškega jezera zasesti nadaljnje ozemlje, so bili severno od Dvine odbiti vsi njihovi težki napadi. Tu so izgubile sovjetske čete med ostalim 16 oklopnikov. Baji v Italiji Berlin, 14. avg. Mednarodni poročevslski urad javlja z italijanskega bojišča: Na italijanskem bojišču je prišlo le na srednjem odseku bojišča do hujših bojev. Tu se je posrečilo Britancem po večurnih srditih bojih doseči krajevni vdor v nemške postojanke. Boji za vdorno mesto so se pozno zvečer še nadaljevali. Na zapadnem krilu je bilo preprečenih s topniškim in strojniškim ognjem nemških prednjih straž več poizkusov ameriških in britanskih oddelkov, ki so hoteli prekoračiti reko Arno. Samo v mesto Florenco, katerega severni del so nemške čete pred nekaj dnevi po načrtu zapustile, so Britanci lahko do-vedli nadaljnje sile na severno obrežje Ar-na. Odbiti so bili vli napadi na nemške prednje straže, ki so na severnem robu Florence. Uspešne akcije proti fc&iitimistsflsi na ApeninJh Berlin, 14. avg. Lovski bataljon leta'stva ter oddelki protiletalskega topništva in poročevalskih čet so izvedle med 30. jul jcm in 7. avgustom 3 večje akcije protj komunistenim tolovajem. Pri tem sc v deloma silovitih bojih uničile 1045 tolovajev ter jih 5281 ujele. V hudi vročini so v skoraj 2000 Visok, h gorah kljub izredne težavnim potom in številnim prednostim, ki so j'h imeli tolovaji spr čo goratega ozemlja sijajno izpolnile svojo n-dlogo. Nemci so zaplenili v tem času 46 avtomatskih pušk, 22 strojnic, 3 metalce granat, 3 protitankovske topo/ve. 3 milijone n.'.bojev in več ton razstreliva. Uničili so 116 tolovajskih taborišč. Minister Pavclini ranjen Milan, 14. avg. Pri akciji neke »Črne brigade« proti tolovajem v Pijemontu je bil ranjen tajnik republikanske fašistične siranke minister Pavolini, ki je dobil že kmalu po pričetku bojev strel v meča. Njegovo stanje je zadovoljivo. Po naknadnih vesteh je bila skupina, ki ji je poveljeval tajnik stranke Pavolini. cdreznna od ostalih čet ter so jo pričeli tolovaji obstreljevati s strojnicami. Po 4-urnem medsebojnem streljanju je Pcvolinija. ki je bil kot eden izmed prvih borcev ranjen, našla neka nemška prednja straža ter mu pomagala. Tajnik stranke Pavolini se je mudil na inšpekcijskem potovanju v Pije- montu ter se je ob tej priliki skupno s poveljnikom »Črne brigade«, pokrajinskim tajnikom stranke iz Brescije, tajnikom iz Turina in ostalimi oblastniku ki so bili prav tako ranjeni, udeležil očiščevalnih akcij. Tisk opozarja v komentarjih, da med borbo proti tolovajem, ki so plačani s tujim denarjem, in boji proti zaveznikom na bojišču ni mogoče delati več nikakih razlik ter da so tajnik stranke minister Pavolini in ostali politični dostojanstveniki zastavili v boju za stvar italijanske socialistične republike svoja življenja. Angleži zaplenil! dansko ribiško ladjo Stockholm. 14. avg. Kakor poroča angleška poročevalska služba, je britanska admi-raiiieta objavila, da so zalotili dansko ribiško ladjo ;>Eriko« pred kratkim na Severnem morju na lovu v prepovedanih vodah. Admiraliteta je že ponovno posvarila te ladje, da se lahko pojavijo na tem področju le na lastno odgovornost. Ladjo »Eriko« so zaradi tega odvedli v neko britansko luko. Švedi o vojni gospodarski krizi v Ameriki Stockholm, 14. avg. Zedin-j. države se ne bodo mogle izogniti težki povojni gospodarski krizi«. To mnenje vedno bvlj prevladuje med švedskimi gospodarskimi stiolkov-njaki, ki jim je bilo omogočeno, da so na mestu proučili ameriške razmere. V »Da-gens Nyhetru« poroča član švedske trgovinske delegacuje v Ztdin.ienih državah, ki je bil istočasno švedski zastopnik na letošnji konferenci mednarodnega urada dela, o svojih vtisih iz Amerike. Po njegovem mnenju bo preživel gospodarski razvoj v Zedinjenih državah tri obdobja: Najprej bo nastopila zaradi demobilizaciije močna obtežitev deavskega trga, ki bo trajala 6 do 12 mesecev. Nato bo sledila visoka ko-njuktura kakih dveh do treh let. V tem času bodo ljudje kupovali blago, ki je med vojno zmanjkalo, ter bodo na ta način oživeli industrijo. Pravu kriza bo na-siopila šele po tej kratki konjukturi. Ni nemogoče, da se ne bi potem zopet pojavila armada kakih 10 milijonov brezposelnih. Poziv k narodni enotnosti Svest si svoje odgovornosti ne opusti g. prezident general Rupnik nobene priložnosti, da ne bi pozval našega ljudstva, naj se ne glede na stanovsko ali bivšo strankarsko opredeljenost v sedanjih zgodovinskih dneh čim bolj močno strne v trdno narodno skupnost. G. prezident je dosegel s svojim neumornim delom v tem pravcu že najlepše uspehe in je naletel na velik razumevajoč odziv trdo preizkušenega slovenskega ljudstva, kar prihaja do spontanega izraza zlasti v razmahu domobranstva in v velikih ljudskih protikomunističnih in proti plutokratekih zborovanjih. Vendar smatra g. prezident za potrebno, da nene-homa še naprej izgrajuje, utrjuje in neguje veliko dobrino narodne enotnosti, ki je v trenutkih zgodovinskih preizkušenj in odločitev za vsak, še prav posebno pa za mali narod vedno najboljša rešilna pot. V tem smislu je g. prezident govoril tudi to nedeljo na velikem ljudskem zborovanju na Dobrovi, kjer je tudi ta predel ljubljanske okolice enodušno manifestiral svojo enotnost zoper uničujoči komunizem in zeper vse tiste, ki v tej veliki usodni borbi našega naroda za življenje stoje še ob strani ali celo se.fejo razdor in na ta ali oni način podpira jo razdorno delo komunizma. Vsem tem je g. prezident poklical v spomin strašne žrtve slovenskega kmeta in delavca. Upravičeno je ugotovil, da bi bile naše razmere lahko še mnogo boljše, če bi bili vsi tako enotni, in bi držali tako skupaj kakor n?ši preizkušeni kmetje, ki so ne samo za svojo, marveč tudi za rešitev svojega naroda prispevali strašen krvni davek. V svojem govoru na Debrovi je g. pre-zSdent nazorno prikazal, kako so one temne sile, ki so našo bivšo državo leta 1941. pognale v vojno, priklicale nnd vse njeno prebivalstvo neizmerno gorje in nesrečo, ki bi mu bil? rfccr lahko prihranjeni. Isti židovski režiserji v ozadiu, ki so povzročili to katastrofo, so poslali nad nas nato svoje kominternske agente, ki so se vrgli zlasti nad Slovence ter nas hoteli popolnoma uničiti. Zgodovinsko dejstvo je že, da se je v svojem zdravem življenjskem instinktu prvo osvestilo naše kmetsko ljudstvo. Iz njega je izš'a odrešilna misel samoobrambe proti komunističnemu tolovajstvu, ko je naš preprosti človek prvi dvignil orožje in stepi! na branik vsrobčih narodnih koristi. Sedanji položaj ni labak, rešiti pa se vendar da še vse. ako bo naš narod stopal složno in disciplinirano po poti, ki si jo je začrtal in na kalero je krenil pod praporom Slovenskega domobranstva. Za zmago nad židovskim neprijateljem nam je poleg oboroženega odpora potrebna tudi trdno povezana enotnost v mišljenju, ki rodi strnjeni odpor duš in src. Ob koncu svojega govora je g. prezident po zasluženju obračunal z onimi histeričnimi politfkanti, ki pod vplivom sovražne agitacije vedno na novo prorokujejo vse močne in nemežne »senzacije«. Dasi so taka prorokovanja že nekaj tako vsakdanjega in dolgočasnega, da bi jim ne sme! nasedati prav nihče, nekateri zapeljanci še vedno prav hlastno pograbijo vsako laž židovske agitacije. Pri nas se skuša ta agitacija v prvi vrsti obračati proti Slovenskemu do-mobranstvu, s prazno nado, da bi se omajali njegovi trdni teme'ji. Toda ljudstvo ne reagira več na hujskajoče izmišljotine, marveč gre neomajno svojo začrtano pot. Spričo takih jalovih poskusov je poziv na složno delo edino odrešilno geslo, ki ga zahteva sedanji čas. Z njim .ie g. prezident kratko in jasno nakazal ustvarjalni smisel borbe našega naroda zoper komunistično ideologijo rušenja in sovraštva. Iz sedanje borbe slovenskega ljudstva in njegovih žrtev bo izš1a tudi boljša družabna ureditev našega naroda. Trdno smo prepričani, da ne bo preslišal tega poziva g. prezidenta noben pošten Slovenec in da bo vsak še povečal svoje napore v svojem zasebnem in javnem življenju za utrditev slovenske narodne enotnosti. Razveseljivi razvoj, ki smo ga v tem pravcu že dosegli, nam je jamstvo, da bo naša duhovna skupnost dograjena ob popolnosti, kar nam bo omogočilo, da bomo zavzeli v novi družini evropskih narodov, ki nastaja pod vodstvom Velike Nemčije, tudi Slovenci pripadajoče nam mesto. Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«! Prasident Rupnik torčku odigrava že tri leta in pol, se nam samo po sebi stavi vprašanje: Kakšna bi pač bila naša deželica, in kako bi bilo našemu narodu, če bi marca leta 1941. zmagala prava narodova volja, to je volja naših zvestih kmetov in z zemJjo in narodom povezanih delavcev in meščanov, in če nas ne bi državi in narodu tuje, temne, pravemu narodovemu življenju in napredku sovražne sile pognale v vojno in s tem državo v propast, nas pa v boljševi-ško zaroto in s tem v zmedo in skorajšnji narodov samomor? Zakonita in zaradi tega edino odgovorna vlada je takrat — dne 25. marca 1941 — pristopila k protikominternskemu paktu. Edine dolžnosti, ki bi jih s tem prevzela država in narod nase, so bile: paziti, da se ne bi razbohotil komunizem, in ne delati težav silam, ki so imele namen, obraniti Evropo pred boljševizmom. Za protiobvezo so nam bile zajamčene državne meje in obstoj. Ne bi se nam bilo treba udeležiti vojne in mirno bi lahko šli naprej za svojim delom. Če bi držali zavezo takšno, kot smo jo podpisali, od vseh Slovencev danes ne bi sedelo menda niti 10.000'komunistov. Med njimi bi seveda bili razni Kidriči, Baebler-ji. Vidmarji, Kardelji, Kocbeki, Kuharji, ki so zadnja leta krvavo zapisali svoja imena v slovensko zgodovino. Mogoče bi sedela tudi zloglasni ban Marušič in poli tikansfei stremuh Sernec, če bi naši politiki začeli bolj natančno raziskovati ma-senerijo in boljševizem, kakor jim je to tik pred svojo smrtjo otipljivo naikazal dr. Korošec, in bi prevlakli tudi ta dva jazbeca na dan To pa bi bila tudi vsa srečna — nesreča. Vsi drugi Slovenci bi mirno opravljali svoje delo in uspevali. Zaikaj bombardiranju mest po vsem bivšem jugoslovanskem in tudi slovenskem terito-riiu do terorističnih »zavezniških« letalcih se navzlic škodi nepotrebne vojne tako ali tako nismo izmaknili, kakor smo imeli priložnost videti in slišati zadnje čase. Ne bi oa imeli strašne komunistične revolucije; ne bi objokovali več desettisočev žrtev; naše domačije ne bi bile požgane in porušene; ne bi bilo požganih toliko božjih hramov, kamor se je prej dobri slovenski narod zatekal po tolažbo k Vsemogočnemu; ne bi bilo porušenih toliko šol; ne bi bila razdejana žarišča slovenske prosvete — prosvetni domovi; ne bi bilo razbitih ■ tolilko zadružnih ustanov, ki jih je slovenski kmet z žulji svojih rok ustvaril po Krekovi zamisli; naša polja ne bi bila upostošena; ne bi bilo divjanja strahopetnih badoglievcev; ne bi bilo satanskega sodelovanja med njimi in komunisti na račun slovenskega naroda; ne bi bilo de-setti sosocev nedolžnih slovenskih interni-rancev ki so šli po komunistični zamisli v savojska taborišča umirat od gladu, ali pa bodo za poslenicami še uirurli. Kajpada si ne smemo misliti, da bi bilo naše življenje zaradi tega paikta postopa-ško, če bi bili kot najmanjši član proti-židovske in protiboljševišlke evropske družine narodov vključeni kot nevojujoči se činitelj v antikomintemsko skupnost. Čisto za trdno bi tudi mi morali tej zvezi dati nekaj žrtev. Predvsem bi morali skoraj dvakrat bolj delati kot v mirnih časih. Toda pri tem bi spoznali vrednost tega dela in bi se pravičnemu družabnemu redu mnogo bolj približali kot smo se mu danes. Tudi vzdrževanje notranjega reda in miru bd nas spričo zunanjega in notranjega podtalnega vplivanja nekaj stalo. Toda vzdrževali bi ga sami in pri tem obenem spoznavali vrednost prave narodne discipline, ki bi nam tudi v bodoče prišla zelo prav. Tudi draga vojaška pripravljenost nam ne bi bila prihranjena. Toda tudi s tem bi pridobili mnogo na vojaških vrednostih in se mnogočesa naučili, kar bi nam nekoč lahko prišlo zelo prav. Iamesto da bi sedaj kot bolan, po boljševizmu okužen narod padli na breme samim sebi in sosedom, bi zaradi teh malenkostnih žrtev v primeri z današnjo nesrečo, v odločilnem trenutku borbe za zmago protiboljševiške Evrope in njene kulture in civilazacije kot ugleden, adrav in krepak f— čeprav majhen član evropske družine narodov toliko odtehtali, da se našemu dobičku na zmagi in popolnemu upoštevanju pri preureditvi nove povojne Evrope ne bi nič stavilo na pot. Če torej primerjamo poti, kj smo jih ta leta dejansko hodil?, s potmi, ki bi jih morali hoditi, če bi bili pametni, mora tudi politično na,rman j nadarjeni Slovenec priti do spoznanja, da je v resnici skrajni čas, da krenemo s poti nereda, drobljenja sil in trošenja narodnih energij nazaj na pot reda, da tako v zadnjem trenutka popravimo, kar se popraviti še da. Naš kmet, ki tvori 80 odstotkov našega prebivalstva, in je tako tudi glavni predstavnik našega naroda, je bil povsem proti svoji volji, ne da bi ga kdo — v taiko imenovani demokratični državi — vprašal za mnenje, potisnjen v vojno, propadanje, nered in bedo, ki je vsemu temu sledila. Ta kmet pa je zopet prvi spoznal zablodo bivših politikov, kj nam je naprtila tako visoke račune, in sedaj v prvi vrsti v borbi proti posledicam tega bije boj hrabro in zvesto za to, da bi vsi spoznali, kako nam je potrebno zaradi usode naroda postiti na stran vse stare, škodljive poltične razvade in neenotno gledanje na bitna vprašanja našega narodnega življenja in da bi v disciplinirani enotnosti do konca narod prišel nazaj na pravo pot pravega narodnega napredka. Seveda je sedarj to mnogo težje, kot če bi že v začetku šli pravo pot. Toda prav zato moramo sedaj brez vseh pridržkov in ločenih mnenj, tem bolj pa brez vseh smrtno nevarnih razbijanj združenih sil ali celo postranskih računov storiti vse, da ne zamudimo priložnosti in rešimo, kar se rešiti da. Rešimo pa lahko še vse, kar je bistvenega, če bomo hrabro, enotno, disciplinirano in požrtvovalno šli po poti politične in družabne preureditve in v tem smislu nadaljevali skupen boj proti židovskemu boljševizmu ne samo z orožjem, ampak tudi enotnih src in mišljenja. Red je zapoved Božja. Nered je delo satanovo. Satan je s pomočjo Židov in pro- fcietega kapitalističnega zlata že stoletja sejal na svet nered. Vse trpljenje človeštva prihaja iz tega nereda. Tudi to največjo vojno vseh časov so zaznovali židje, da bi dosegli nered — satanov cilj. Sile. ki se bore proti temu neredu za politično in socialno preureditev neboljševiške Evrope, se po tem takem bore za Boga samega, posebno če hočejo ustvariti tudi nravno prerojenega človeka. V našem primeru je tako. Zato iabko trdno zaupamo, da nam bo Bog tudi PO najhujših preizkušnjah naklonil pravično zmago in nas blagoslovil, če bomo v svoji enotnosti tudi sam! storili vse, kar ta l>9rba od nas zahteva. Pred tremi tedni so zopet vsi javno in tajno, hote ali zaradi svojega napačnega nagnjenja nehote boljševizmu udinjeni naši nasprotniki, ki jim disciplinirana enotnost našega naroda ne gre v račun, zakikirikali, da je že vsega konec. Po njihovem pričevanju naj bi vsa protiboljševiška Evropa in z njo seveda tudi v slovenski domobranski skupnosti zbrana slovenska narodna fronta propadla, češ, da se je prva in glavna protiboljševiška trdnjava Nemčija na zunaj in na znotraj sesedla. Na vse mogoče načine so zopet vsi mogoči zaplotniki poskušali opozarjati na zadnji trenutek, ki bi naj napočil za ne vem kaj vse. Strastno so hiteli s poskusi, da bi razbili močno, enotno Slovensko domobranstvo in tako v svoji, že tolikokrat izpričani nepoučenosti in zabitosti pognali narod v nove žrtve in nesrečo. Nestrpno so iskali slabičev, strahopetcev in malodušnežev v naših lastnih vrstah, da bi težko preizkušenemu slovenskemu narodu zopet naredili tek ali po boljševiškem, ali po anglo-ameriškem raju in nas z bedastim prerokovanjem konca vojne zopet — kot že tolikokrat v zadnjih štirih letih — odvrnili od enotnega, treznega in zrelega presojanja položaja in tako od pravilne poti, ki jo danes hodimo, in nas zvodili v propast in samomor. Toda nag narod je zda/j že toliko trezen, da so takšnih slabičev naš'i prav malo. Pa še ti so želi splošen posmeh treznih, hrabrih in discipliniranih borcev, kd tvorijo ogromno večino našega mladega domobranstva. Nemčija in z njo seveda tudi ostaja protiboljševiška Evropa se namreč navzlic prerokbam ljubljanskih velemodrijanov in strategijskih vseznalov nista sesuli, prav tako kot človeški organizem zaradi izre-zanja gnojnih turov ne umre, ampak ozdravi m postane celo močnejši. Naš delavec, naš kmet in naša zdrava mladina se niso pustili zapeljati, ker vedo, da sta naš obstoj ki naša boljša bodočnost zajamčena samo v preurejeni, protiboljše-vaški Evropi, kar bomo dosegli samo v neodjenljivi, združeni borbi proti domačemu boljševizmu po gozdovih in mestih. Zato vas znova pozivam: Se bolj se strnite! Naj nekaternikd poskušajo, kar hočejo, vztrajajte v disciplinirani borbi proti ži-dovsko-4x>ljševiški zmedi, in videli boste, da bo prokletsvo zadelo nje. Na delo k zidanju krepkih, kompaktnih temeljev za novo družabno ureditev v novi bodočnosti! Samo tako bomo prav služili svojemu narodu in s tem sami sebi! Take pa nas bo blagoslovil tudi Bog. Ves čas med govorom so množice prltr-jevalno vzklikale ter dajale z dolgotrajnimi navdušenimi ovacijami izraza svoji hvaležnosti in zvestobi do priljubljenega prezidenta. »Volkischer Beobachter« o novih ukrepih Berlin, 14. avg. »Volkischer Beobachter« se bavi v današnjem uvodniku pod našlo, vom: »Nemška oblika levee en masse« z novimi odredbami državnega pooblaščenca za totalno mobilizacijo državnega ministra dr. Gdbbelsa, ki določajo precejšnjo omejitev nemškega kulturnega življenja ter z ukrepi, zaradi katerih bo postalo prostih več letnikov tak-> zvanih neobhodno potrebnih nameščencev celo v oboroževalni industriji. Dr. Nonnenbruch piše v svojem članku mej ostalim: »Nemški narod je bil vedno posebno ponosen na to, da je gojil svoje kulturno živ. ljenje tudi v najtežjih okelnostih. Nasprotno pa bo služilo dejstvo, da bo sedaj tudi kulturno življenje močno omejeno, kot merilo za to, v kakem obsegu bo sedaj posegla vojna v privatno življenje vsakega posameznika. V isti meri kakor se bo omejil narod kot velika skupnost v kulturnem življenju, se naj tudi vsak posameznik o3 reče nepotrebnim navadam ter se ravna v duhu sedanjega težkega vojnega časa. Nujnost takega ravnanja naj-jačje potrjuje dejstvo, da bodo odvzeli cele letnike tako zvanih neobhodno potrebnih namedčencev celo iz obroževalne lnduetri-ej in jih uporabili na bojišču.« Dr. Nonnenbruch poudarja nadalje, da so se naroii v potrebi dvigali v množicah in da so tudi nevojaki zagrabili za orožje. Ta oblika narodne obrambe, ki se imenuje »levee en masse« nam Nemcem ni potrebna. Clankar dobesedno ugotavlja: »Meje države brani nemška vojska. Moderna oblika tehnične vojne ovira takšno »levee en masse«. Narod se ne dviga danes v skrajni volji samoobrambe in zagotovitve svoje boločnosti na ta način, da se preda neki vrsti gverilske vojne, marveč da da vse za orožje sposobne moške dobro organiziranim oddelkom vojske, tako da vsi oni, ki niso sposobni za orožje, delajo za vojsko. Clankar nadalje Izjavlja: »Mi Nemci ne maramo pri tem razkričati v svet našega navdušenja, kakor so to sicer delali naro-.li ob takih prilikah in drugič tudi že 5 let trajajoča vojna ne dopušča takih pojavov. Toda saj ni merodajno, da žari železo, če ga kujemo v jeklo, važno je, da postane tz železa jeklo. Ml smo neomajno odločeni to vojno zmagovito prestati in naša volja naj bo trda kot jeklo.« ©sem tednov „V i" Stockholm, 13. avg. O posledicah 8-te-denskega obstreljevanja Londona in južne Anglije z »V 1« so se izvedele iz zanesljivega vira naslednje podrobnosti: Posamezna angleška ministrstva svojega dela dejansko ne opravljajo več v Londonu. temveč v severnih grofijah, predvsem v kopališčih. Le nujno potrebne in neobhodne stvari se opravljajo še v Londonu, da bi ta še nadalje obdržal značaj britanske prestolnice. Tudi londonska časopisna založništva in poročevalski uradi mrzlično ustanavljajo pomožna mesta izven nevarnega področja. V britanski javnosti smatrajo, da so uradne angleške izjave o škodi, ki jo povzroča »V 1«, povsem nezadostne. Zlasti ne drži izjava britanske vlade, da zadeva »V 1« stalno cerkve, bolnišnice in šole, temveč je res, da je postala žrtev tega orožja cela vrsta važnih obratov, prometnih naprav, dokov, skladišč in rezervnih iztovarjališč, kjer je bilo spravljenih za primer resne potrebe mnogo živil. Na področju velikega Londona se vedno znova pojavlja pomanjkanje hrane,, ki ga po nekaj urah sicer odpravijo, a trajno le neprijetno deluje. Isto velja za promet. Popravljalna dela nikakor ne morejo držati koraka z razdejanjem, čeprav sta storila delovno in zdravstveno ministrstvo vse, kar je bilo v njuni emoči, da bi naglo popravila nastalo škodo. Okenska stekla so postaia najdražje blago. Spričo tega so dali uvozu stekla iz inozemstva, predvsem iz Zedinjenih držav, posebno prednost. Alarmni sistem še vedno ni izenačen. Tehnični poizkusi, ki jih je pred kratkim napovedal notranji minister Morrison, so vedno znova moteni. Beg Londončanov na postaje podzemske železnice je večji, kot je bil o priliki težkih nemških letalskih napadov leta 1940-41, na nekaterih stranskih podzemskih postajah se vlaki kratko-malo ne ustavljajo, da bi tako bolje služi- le kot zaklonišča. Tudi stranski tiri so daj trajno prenatrpani z ljudmi. Angleška javnost se boji pri eksplozijah »VI« predvsem zračnega pritiska. Drobci letečih bomb ranijo zelo mnogo ljudi in vsak dan dovažajo v bolnice nove ranjence. Mnogo jih ima ranjene oči. Število zdravnikov za prvo pomoč ne zadošča več. V nekaterih primerih sta morala policija in osebje protiletalske zaščite ranjence prisiliti, da si niso z roko mencali oči in da niso s tem še poslabšali rane. Značilno za silo eksplozij je, da so drevesa v bližini mest, kjer je eksplodiral »V 1«, gola kot v jeseni. Često jih pritisk izruje in vrže več metrov daleč proč. j Angleško javnost je potrlo, da vojaške | oblasti še vedno niso mogle najti učinko-i vitega protisredstva, ter se omejujejo na : to, da se proti novemu orožju bore z z»» j starelimi sredstvi. Tudi najhitrejši anglo-; ameriški lovci ne morejo ujeti »V 1«, tem-! več morajo čakati nanj v zraku in poizku-1 šati, da ga z nekaj dobrimi zadetki v ne-1 kaj sekundah sestrele. Sestrelitve protfle-j talskega topništva niso v nikakem raz-| merju s porabljenim strelivom. Ženeva. 14. avg. Predsednik angleškega Rdečega križa, maršal lord Chetvvode, se ; zavzema v listu »Times« za delavce angle-! ških civilnih obrambnih organizacij. 4 le-! ta vojne, piše. ki so dosegla vsled obstreljevanja nemških letečih bomb sedaj kul-minacijo za delavce civilne obrambne, so skoro popolnoma uničila živce teh ljudi. Nujno potrebujejo nekaj dni miru. Angleški Rdeči križ ima zanje le 12 okrevališč, ki pa že ne zadostujejo več. Vsled tega poziva javnost, da stavi na razpolago britanskemu Rdečemu križu prazne ali tudi opremljene hiše v bližini okrajev, ki so najbolj prizadeti od letečih bomb. Tudi člani civilnih obrambnih organizacij so sedaj na bojišču. Vsakemu je treba nujno pomagati. Nadaljnji potek mogočnega zbora Govorniki govore vsemu ljudstvu iz srca Kot drugi je spregovoril predsednik Delavske protikomunistične akcije g. žužek z geslom: »Zoper rop, požig, umor postavljamo vero, upanje, ljubezen!« Govornik se je v začetku pomudil predvsem pri pregledu gospodarske in človeške škode, ki so jo zakrivili komunisti v treh letih pri nas. Dejal je med drugim: »Na Dobrovi in okolici je pogorelo 130 hiš in gospodarskih poslopij, 1 grad, 2 cerkvi, 2 šoli, 2 gasilska domova, 2 mežnariji. Po ropu in požigu je prizadetih 164 gospodarstev v skupni škodi nad 60 milijonov lir. Vas Brezje, ki je 95% protikomunistična, pa je trpela najhujše. Bila je popolnoma požgana, v internacijo je bilo odgnanih največ ljudi iz te vasi. Komunist je kakor povsod načrtno upropaščal zavedne rojake, sorojake, samo zato, da bi ustoličil v politiki svojo kruto in nasilno nečloveško oblast. In kakor vedno stojimo tudi tu pred skrivnostjo in veličino trpljenja: da nedolžni vedno najbolj trpi, da krivega odreši.« »Mi spoštujemo oblast«, je nadaljeval govornik. »Zaupamo našemu pionirju generalu Rupniku, ker se je izkazal ~v najtežjih časih naše zgodovine. Vsi tisti, ki ga poznamo kot bivši bojevniki še iz prve svetovne vojne, pa mu še tem bolj zaupamo, ker se je izkazal vedno tudi kot najboljši vojak, ki prezira smrt. Prisegamo, da ne bomo v boju odnehali. Komunisti so nas proglasili za izdajalce. Toda treba je vedeti, kaj pomeni sploh izdajalec. Izdajalec je tisti, ki zavestno dela proti svojemu narodu v korist sovražnika. Lahko ugotovimo, da se še nikoli v naši zgodovini ni našla taka skupina ljudi, dokler ni nastopila komunistična partija Slovenije, katera je v resnici izdajalska in katera zavestno dela proti narodu, v katerem Je spletla svoje mreže.« Za svoje neizprosne in klene besede je žel g. 2užek veliko odobravanje. Za njim je nastopil glavni urednik »Slovenskega doma« g. Mirko Javornik. V svojem izčrpnem govoru je nanizal več trpkih resnic. Ena teh najvažnejših resnic je, da moramo gledati predvsem nase in vase, ne |>a v svet. »Ko bd vsaj za polovico manj poslušali Angleže in Sovjete m ko ne bi toliko nekateri podlegali vplivom židovske agitacije, bi bilo za nas dosti bolje,« Je dejal govornik. »Prištedili bi si mnogo, mnogo zla. Zavedati se moramo, da za nas ne pomeni nobena ideja ln noben sistem prav nič, če bi kot narod izginili. Zgodovina nikoli ne podarja, vse si je treba priboriti. V krvi in žrtvah smo dozoreli, našo zemlje ljubimo z delom, znojem ja krvjo in ta lju- bezen je poroštvo za novo bodočnost. Ko bomo danes po zborovanju zbrani skupno pri mizah, dvignimo svoje misli k molitvi za srečo naše lepe in izmučene zemlje, na katero smo priklenjeni in brez katere tudi nas ne bi moglo biti!« Javornikove besede, ki so bile narekovane po ljubezni do naroda in polne iskrenosti, so naletele pri množici na navdušeno odobravanje. Ob tej priliki se je ponovno pokazalo, da naš kmea veliko laže dojema resnico in modrost, kakor mnogi meščanski izkoreninjene!. Ko je g. Javornik zaključil svoj govor, je bil pozdravljen s ploskanjem in vzklikanjem od vseh prisotnih. Nato Je narodni protikomunistični zbor pozdravil še g. Majce v Imenu bojevniških organizacij. Obrnil se Je k prezidentu in mu izjavil zvestobo, hvaležnost in neomaj-nost v borbi, ki Jo bije naš narod proti komunizmu. V narodni noši je stopil nato na oder še g. Jeločnik ter tudi on spregovoril nekaj navdušujočih in udarnih besed. Poudaril je, da je slovenski narod dolžan hvaležnost in zaupanje svojemu očetu, kakor je imenoval prezidenta generala Rupnika. Poročnik dr. Stanko Kociper je kot domobranski častnik prav tako pokazal na edino pravilno pot generala Rupnika. Ob koncu zborovanja se je župan Majeršič še enkrat zahvalil g. prezidentu, zastopnikom in govornikom, nakar je ogromna množica, zbrana na travniku, veličastno zapela ob zvokih domobranske godbe »Hej Slovenci!« S tem je bilo zborovanje zaključeno, g. prezident pa se je nato še dolgo razgovarjal z domačini, ki so se počasi razhajali, prepevajoč narodne in domobranske pesmi. Zborovanje na Dobrovi Je spominjalo po svoji mogočnosti ln pestrosti na čase, ko še nismo bili pahnjeni za angleške in sovjetske koristi v vojno, da smo si nakopali na glavo pri tem komunistično revolucijo. Zelenje, okrašeni vozovi, ki so pripeljali na ta slavnostni dan zborovalce iz vseh okoliških krajev in iz Ljubljane, se bodo vtisnili slehernemu prisotnih za vedno v spomin. Pri vsem tem pa se je zopet ponovno izkazalo, kako Je ljudstvo povezano s svojim prezidentom Rupnikom, kateremu je povsod prirejalo spontane ovacije in mu viharno pritrjevalo, ko je v svojem govoru govoril ljudstvu prav iz srca. Naročite se na romane „Dobre knjige" Gospodarstvo » Stoletnica hranUniškega regulativa Prihodnji mesec bo poteklo 100 let, odkar je bil v Avstriji izdan zakon o hranilnicah, tako imenovani hranilniški regula-tiv, na podlagi katerega so poslovale tudi slovenske hranilnice vse do leta 1938., ko je stopila v veljavo uredba o samoupravnih hranilnicah. Čeprav so hranilnice v društveni obliki obstojale že prej, je bila šele s tem hranilniškim regulativom ustvarjena osnova za razvoj in širjenje hranilništva Prve hranilnice so nastale ob koncu 18. stoletja v Nemčiji, Angliji in Švici in so delovale kot človekoljubni društveni zavodi. V bivši Avstriji je bila ustanovljena prva taka hranilnica na Dunaju leta 1819., kot druga pa je bila naslednje leto v Ljubljani ustanovljena Kranjska hranilnica, sedanja Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Prve društvene hranilnice so bile ustanovljene kot človekoljubne ustanove z namenom, nuditi malemu človeku priliko za varno in koristenosno nalaganje prihrankov. Zato so tudi poslovne prebitke uporabljale zgolj za utrditev zavoda samega in za človekoljubne namene. Pravi razvoj hranilništva pa se je pričel šele po letu 1844., ko je bil izdan hranilnični regulativ, po katerem so se novo ustanovljene hranilnice imenovale »regulativne« hranilnice. Ustanavljale so se bodisi kot občinske ali pa kot okrajne hranilnice z jamstvom občin odnosno okrajev. Ljubljanska Mestna hranilnica je bila ustanovljena leta 1889. razmeroma pozno, ker je že od prej obstojala v Ljubljani Kranjska hranilnica. Največ hranilnic je bilo ustanovljenih ob koncu preteklega in v začetku sedanjega stoletja. Avstrijski hranilnični regulativ je bil mnogim drugim državam za vzor pravni ureditvi hranilništva. GOSPODARSKE VESTI «= Iz trgovinskega In zadružnega registra. Pri tvrdki »Volta« družbi z o. z., tovarni elektrotehničnega materiala v Ljubljani je vpisana sprememba družbene pogodbe v pogledu podpisovanja tvrdke. Vpisana je kot poslovodkinja Lajovic Mira roj. Štrukelj. — Vpisala se je Lesna zadruga »Borovnica« v Borovnici (člani upravnega odbora so: Ciril Trček, Ivan Suhadolnik, Josip Hrovatin, Josip Košir in Josip Mikuž, vsi posestniki). = Načrt za gradnjo velikega letališča v Švici. Ker je po vojni pričakovati, da se bo razvil zračni promet, je curiškl kanton izdelal načrt za gradnjo veleletališča, za katerega je izbrano ozemlje, 10 km oddaljeno od Curiha. Dosedanje curiško letališče po vojni ne bo moglo obvladati prometa s sodobnimi velikimi potniškimi letali. Obstojalo bi sicer naprej kot vzporedno letališče in bo še modernizirano. Novo veleletališče bodo gradili v prvi etapi treh in pol leta ln bo neprestano zaposlenih 1000 do 1500 delavcev. Glede na obsežnost načrta bodo stroški za to letališče znašali 65 do 70 milijonov švicarskih frankov. Curiški kanton računa, da bo za Izvršitev načrta dala zvezna vlada na razpolago znatno subvencijo. O načrtu pa bo razpisano ljudsko glasovanje. = Hruška, ki rodi dvakrat na leto. Slovaški državni zavod za sadjarstvo in vrtnarstvo je zadnja leta z zanimanjem zasledoval razvoj neke hruške pri nekem kmetu v dolini reke Vag, ki cvete in rodi dvakrat na leto. Tu gre očitno za prav zanimivo mutacijo, ki pomeni nastanek nove pomembne vrste. Posebna lastnost te hruške se je ohranila pri novo cepljenih drevesih. Prvi cveti se pojavijo ob koncu aprila ali v začetku maja. Med tem zraste poganjek in na koncu poganjka se v juniju pojavijo novi cveti, ki so le nekoliko manjši. Sadovi prvih cvetov dozore ob koncu avgusta aii v začetku septembra, sadovi drugih cvetov pa v začetku novembra. Ti so le nekoliko manjši od prvih. Značilnost poznega sadu pa je, da imajo prazne pečke. Državni znanstveni zavod za sadjarstvo si obeta od te zanimive mutacije prav velik uspeh, ne samo zaradi tega, ker tako drevo dvakrat rodi, temveč še bolj zaradi tega, ker rodi tudi v onih letih, ko prvo cvetje uniči slana. Delo zavoda gre sedaj za tem, da se še kakovost sadu zboljša. Ko bo to delo izvršeno bodo cepiči nove vrste na razpolago interesentom. Zavedajte se, da če v de veti nd evotdesetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče! I V globoki žalosti naznanjamo, da nas je zapustil nenadno po zavratni težki bolezni ljubljeni mož, atek, brat in sin, gospod Tone Gradisar trgovec z lesom v starosti 44 let. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo 16. t. m. ob pol 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. VITL 1944. Žalujoča žena: TONČKA; otroci: ŽIVOJEV, BORUT in BREDA; rodbine: GRADISAR, FTJ-SEK, POKOVEC in ostalo sorodstvo. Zaradi današnjegat praznika bo izšla prihodnja številka »Jutra« v sredo popoldne. KroniHa * Povratek nemških državljanov iz Turčije. Na poti v Nemčijo se je pripeljalo te dni v Sofijo 125 nemških državljanov, mož, žena in otrok, ki sestavljajo prvi transport Nemcev iz Tučije. Nemci se vrača/jo v domovino po prekinitvi diplomatskih odnošajev med obema državama. Na bolgarski mejni postaji v Svilengrsdu in v Sofiji so bili povratniki sprejeti in pozdravljeni od predstavnikov stranke in nemškega poslaništva v bolgarski prestolnici. * Smrt odlikovanca z viteškim križcem. Listi poročajo, da se ni vrnil s poleta proti sovražniku odlikovanec z viteškim križcem stotnik Hans Thurner. skupinski vodja nekega letalskega krdela. Stotnik Thurner je bil med najodličnejšimi letalci nemške vojske * Grški oficirji na Dunaju. Na povabilo generalnega po'kovnika Lohra je dopoto-vala na Dunaj skupina zaslužnih grških častnikov, ki so si ogledali razstavo o bojišču v jugovzhodnih deželah, nato pa si ogledali še drage mestne znamenitosti. * Levstikova rojstna hiša pogorela. V noči od 8. na 9. t. m. je okrog polnoči pričelo goreti v Spodnjih Retjah. Gorela je hiša št. 1, ki je bila last Franceta šušter-šiča. V tej hiši se je rodil slovenski pisatelj France Levstik. Razen Levstikove hiše je zgorelo še nekaj drugih gospodarskih poslopij, tako lopa s senom m čebelnjak. Po-setniku Debeljaku Francetu je zgorel hlev in mnogo sena. Požar je unič;l precej živeža in nekaj živine. V Debeljakovem senu so spali otroci, ki pa so bili v zadnjem trenutku rešeni. Kako je požar nastal, še ni bilo mogoče ugotoviti. Tako je uničena hiša, kjer se je 28. septembra 1831. rodil slovenski pesnik, pisatelj, kritik in jezikoslovec Franc Levstik, po domače Jožkov France. Biblktfilska tsisibola Mnogi se že oglašajo z zadetimi tablicami in žele dvigniti dobitke — dvojke. Obveščamo vse, da še niso vse knjige dotiskane in jih bomo začeli deliti 21. t. m. Severin šalijevo pesnitev pa dobite lahko že sedaj in sicer vsak kupec dobi en izvod, kot je sporočeno vsej javnosti že ob razpisu in je tiskano tudi na vseh prospektih. Toliko v vednost onim, ki mislijo, do dobe na vsako tablico en izvod šalijeve pesnitve. Iz Ljubljane u— Veliki Šmaren je našemu ljudstvu znamenit poletni praznik, ob katerem se kmet zahvali Stvarniku za vse darove, ki jih je leto že naklonilo in zraven poprosi, da bi se srečno obneslo še vse tisto, kar obeta priroda da.ti v letošnjem letu. Od nekdaj je naš kmet za praznik Velikega Šmarna ali Velike maše rad romal na božja pota, k znamenitim Marijinim svetiščem, kjer je ne samo opravil pobožnost, marveč je tudi užival lepoto poletne pri-rode. Seveda si slovenski kmet želi. da je Veliki Šmaren obdan z gloriolo sonca in nebesne sinjine. Kajti tako znamenit praznik mora po kmečki veri r>vav gotovo vplivati na žitie in klitje v prirodi. Jasna Velika maša sladko vince prinaša — pravi dolenjski gornik. In še tole pravi: Kadar Velikega Šmarna solnce peče, takrat dobro vino v sod n oteče. V splošnem pa velja: Kadar je Velika maša v ka'lu (v luži), je Mala maša v prahu. Kakor se bo vreme na Gospojnico sikazalo. tako bo štiri tedne naprej ostalo. u— Bojevniška svečanost na Rožniku. V nedeljo 13. t. m. so se bivši bojevniki iz prve svetovne vojne, odsluženi vojaki, domobranci in člani varnostnih straž, ki se slučajno nahajajo v Ljubljani, zbrali na Rožniku, da počaste spomin padlih in umrlih tovarišev. Po maši so bile svečane molitve za rajne tovariše. Romarska cerkev Matere Božje na Rožniku je bila nabito polna, pa tudi izven cerkve je stala množica ljudi. Na koru je prepeval moški zbor bojevnikov, posebno lepo je zvenela stara bojevniška pesem »Zgodnja danica« in himna Oj Doberdob«. Mogočno je vplivalo solo-petje koncertnega pevca gospoda Pe-trovčiča. Med mašo sta člana bivših bojevnikov nabirala darove za obnovitev rožniške cerkve. Po končani Božji službi so se bivši bojevniki zbrali v prija- KuMu&a Jože Tomažič Jože Tomažič sodi v vrsto naših najplo-dovitejših pisateljev. L. 1942 je objavil prvo knjigo (»Pohorske pravljice«), pravkar izišla »Botra vila« pa je že njegova osma knjiga. Medtem pa napoveduje že deveto pravljično knjigo. Fred nekaj meseci so zbudile pozornost Tomažičeve »Pohorske legende«, ki jih je izdala Slovenčeva knjižnica z ilustracijami J. Beranka in Marije Kozložnikove. Zbirka obsega devet legend jn tri pripovedke. Nedvomno je to značilna Tomažičeva knjiga in kaže, da se je njegovo pripovedovanje v teh treh letih — od »Pohorskih pravljic« do »Pohorskih legendi — še poglobilo in pridobilo ps svojih poetičnih odtenkih. Nazivi Tomažičevih knjig (pravljice, legende, bajke, pripovedke) pričajo, da pisatelj najrajši in malone izključno napaja svojo stvarjalno fantazijo pri znanih in neznanih vrelcih ljudskih izročil in je potemtakem folklorist v dvojnem smislu: v ožjem (ljudski pisatelj) in v širšem (pisatelj, ki zajema snov iz narodnega blaga). Po teh osmih knjigah, ki jih je obelodanil Jože Tomažič in katerih motivne plasti so lokalizirane na Pohorje, se smemo ob njem spominjati Janeza Trdine, s čimer pa seveda za sedaj ne mislimo na kakršnokoli kvalitativno primerjavo. Tudi pisatelj »Verskih bajk na Dolenjskem« in »Bajk in povesti o Gorjancih« je delno nabral svoje motive iz narodovih ust, delno pa jih spisal bolj ali manj samosvoje po narodnih predlogah. Med njimi je tudi mnogo umetnih legend in bajk, ki samo posnemajo narodno blago, dejansko pa potekajo iz pisateljeve žive in rodovitne stvarjalne fantazije in se njih vrednost meri zgolj po dognanosti poetične forme in mikavnosti in učinku vsebine. Te vrste pisatelj je tudi Jože Tomažič. Etnološko in etnografsko zainteresiran bra lec se vprašuje ob Tomažičevih pravljicah, bajkah in legendah, koliko je v njih aanpgae, prav od ljudstva fiosogte vsebj- teljskem razgovoru v restavraciji pri Gadu, mnogoštevilna delegacija eksekutive vseh bojevniških organizacij pa se je na dveh vozovih in s kolesi odpeljala na protikomunistično zborovanje na Dobrovo, da javno pokaže svojo povezanost s slovenskim pro-tikomunističnim pokretom ter zlasti s svojimi najmlajšimi tovariši domobranci. Podpisani izrekamo g. dr. Brandstetterju iskreno zahvalo za trud, ki ga je imel z zdravljenjem v času dolgotrajne bolezni naše pokojne Antice Sancin, Baše aepreža-ljene soproge in mamice. Sancinovi u— Poroka. Na praznik 15. t m. se poročita v cerkvi sv. Nikolaja g. ing. Tone Pogačnik z gospodično Mico I n g 1 i č. Obilo sreče! u— Dobrim srcem! Slovenski Rdeči križ v Ljubljani potrebuje stare obleke, čevlje, perilo in rjuhe, da more ugoditi številnim prosilcem, ki so zaradi vojnih razmer težko prizadeti. Zato prosi vse, ki jim je vojna do sedaj prizanesla, naj bi od svoje zaloge podarili odvišno obleko, perilo in Čevlje. Slovenski Rdeči križ je pripravljen prevzeti tako blago tudi proti primerni odškodnini. Potrebe so velike, zato prosimo, da javite svoj naslov v pisarni Slovenske-' ga Rdečega križa, oddelek za podpore v šentiakobski šoli. Na željo stranke orevza-me Slovenski Rdeči križ blago tudi na domu. u— Obvezno cepljenje proti davici onih otrok, ki so bili pred 14 dnevi že enkrat cepljeni, bo za vse mestne okraje skupno na mestnem fizikatu v Mestnem domu in sicor v sredo 16. t. m. in v četrtek 17. t m. vsakokrat ob 17. uri. u— Mestni stanovanjski urad zaradi snažen j a uradnih prostorov ne bo sprejemal strank v četrtek, oetek in soboto, 17., 18. in 19. t. m., razen v izredno nujnih važnih zadevah. u— Mestni zaščitni oddelek zaradi sna-ženja prostorov v sredo 16. in v četrtek 17 t. m. ne bo posloval za stranke. u— Sindikat hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja vse prizadete lastnike hiš na odločbo šefa Pokrajinske uprave z dne 7. avgusta t. L, s katero se zaradi štedenja z elektriko ukinja uporaba vseh dvigal, razen v nebotičniku, v bolnicah ln zavarovalnici »Slaviji«. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 16. in 17. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev-lk. Lahka desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Danes zvečer ob pol 7. in jutri zjutraj na praznik ob 6. bodo na Pogačarje-vem tren sveže sladkovodne ribe. f u— Lastnik naj se .javi. V sredo 9. t. m. so našli na Golovcu meško kolo znamke »Ficorf« s tov. št. 44.278 in evid. številko 208.630 brez pnevmatike. Kolo je bilo nedvomno nekje ukradeno. Lastnik kolesa naj se zglasi na upravi policije v sobi številka 13. m. nadstropje, kjer bo dobil svoje kolo vrnjeno. u— Nujen p°ziv najditeljem. Policijska uprava je zvedela, da so konec junija našli otroci na Golovcu dve kolesi brez pnevmatike, in sicer: moško kolo »Adler« s tov. št. 1.182.778 in žensko kolo »Gritzner-Helius« s tov. št. 532.124. Ker je kolesi ukradel neki maloletnik, poziva uprava policije najditelje, da jih čimprej oddajo na policiji. u— Nagla kazen. Nedavno smo v policijski kroniki poročali, da je bil aretiran in oddan v sodne zapore star kriminalec Lojze Tepina, ker je ukradel v nekem javnem zavodu 60 rjuh in jih prodal svojemu tatinskemu tovarišu Stanku Kaiserju po 350 lir kos. Ta jih je potem prodajal naprej po 650 lir. V soboto je obema sodilo posebno soiišče. Lojze Tepina je bil obsojen na 5 let robije, Stanko Kaiser pa na 3 mesece strogega zapora. u— Izš'a je nova Gradnikova pesniška zbirka Po.ioča krt v knjigarni Žužek. u— Svojske značilnosti našega naroda, našo ljudsko kulturo in bitje in žitje naše ljudske duše podaja novo dplo Narodopisje Slovencev, ki je te dni izšlo v knjigami Žužek, prehod nebotičnika. Še tri dni je čas nakupa po prednaročniški ceni. Drugi d^l izide septembra. ne, zakaj v tej obliki omogočajo bajke in legende zanimive primerjave in segajo včasi k zelo globokim plastem davne mitologije. Tako stikanje z lučjo znanosti po Tomažičevem pravljičnem svetu je vsekako zanimivo, vendar znanstveno brezpomembno tam, kjer pisatelj ni uporabljal iz narodovih ust posnetih motivov, ampak jih je izmišljali s svojo bujno fantazijo, ki si samorodno tke podobe mitičnega sveta, ali pa je narodno blago — prav kakor večidel Trdina — mešal in združeval s podobno svobodo, kakor na pr. folklorno usmerjeni skladatelj (Baranovič, Konjovič, Bartok. ponekod tudi Smetana in drugi, pri nas v zadnjem času M. Tome), po potrebah svoje umetnosti uporablja za simfonične kompozicije narodni melos. Tako je treba vse Tomažičevo delo ocenjevati predvsem po njegovi poetično-pri-povedni vrednosti, ne pa kot gradivo za kakršne koli etnološke primerjave. Z literarne strani, predvsem kot donos v našo ljudsko in mladinsko pripovedništvo, pa pomeni teh osem Tomažičevih knjig značilen in tehten pojav. Glede obsega je že sedaj brez druge primere v našem slovstvu, kakor je primera s Trdino, a tudi s povsem pripovedne, pesniško-oblikovalne strani, torej po svoji kvalitativni vrednosti, je Tomažičevo delo tako, da bi že sedaj zaslužilo obširnejšo študijo ocenjevalca, ki so mu take stvaritve posebno blizu. Bajka »Botra vila« vodi bralca zopet v pohorske gozdove in oživlja v raznih za-pletljajih podobo človeškega in viilinskega sveta, ki se mešata med seboj, gonilna sila vsega dejanja pa je večni boj med dobrim in zlom, pri čemer je zlo poosebljeno v divjem lovcu, ki se podi z vražjimi psi čez pohorske kope in vrhove in strelja z vražjo puško. Bajka je spisana zelo mikavno in prepletena z barvitim liričnim tkivom, ki obuja v bralcu poezijo pohorskih gozdeov in trat. Kakor v vseh ostalih Tomažičevih spisih te vrste, je tudi tu primerno poudarjena skrivnostnost in etična vrednost človeškega življenja, ki je združeno s tolikšnimi čpdesi in tajnaroi. Joža S štajerskega Otroške vrtnarice 1» vsega ptujskega okraja, 46 po številu, so se pred dnevi zbrale v Ptuju. Okrajni vodja Bauer je iz-pregovoril o potrebni požrtvovalnosti vseli delovnih sil v petem letu vojne. Naglasil je, da je služba vrtnaric v obmejni pokrajini ena najlepših, četudi najtežjih. Dai je navodila za nadaljnje delo. Sledila so predavana o poletnih prireditvah. Ze v kratkem bodo povsod na Spodnjem Štajerskem prirejene poletne svečanosti otroških vrtcev. Za slovo so vrtnarice obiskale kino. V šentrupertski šoli je bila ooslovilna slovesnost deklet, ki so v tem okolišu pomagale pri žetvi. Krajevni vodja jih je prosil, naj v svojih domačih krajih pon čajo o življenju v ptujskem okraju. Prireditev se je končala z veselim prepevanjem. Otroško slavje v Apačah. V nedeljo, 30 julija, popoldne se je zbralo v Apačah več skupin otrok iz vsega okoliša. Prepevaje so korakali skozi Apače na slavnostni prostor, kjer so se vrstile različne tekme. Sodelovale so tudi mariborske učiteljiščnice, ki -o v teh krajih pomagale pri žetvi. Za docenta kirurgije na graški univerzi je bil imenovan specialist primarij dr. Viljem Smital, vodja deželne bolnišnice v Obenvartu. Na graški univerzi bodo tudi v novem zimskem semestru vsak ponedeljek in petek zvečer predavali docenti o splošno važnih zadevah. V tem okviru napovedana predavanja bodo zajeta iz zgodovine, mo-drosflovja, prirodopisja, zdravstva in podobnih znanstvenih panog. Tako hoče graška univerza služiti narodu tudi kot pravo ljudsko vseučilišče. Nesreče. 44letna Veronika Verdičeva iz občine Šobra je bila na cesti napadena ter ima poškodovano nogo in desnico. 34 let ni Rudolf Friškovec iz Ruš pa se ie poškodoval v bokih. Ležita v mariborski bolnišnici. Z Gorenjskega Zborovanje v koroških obratih. V vseh obratih širom Koroške so se vršila prošli teden delavska zborovanja, na katerih so govorniki tolmačili pomen odredbe o totalni mobilizaciji. Na zborih je ponekod nastopil tudi nadomestni Gauleiter, ki je na ta način prišel v neposreden stik z obratnimi voditelji in delavci Zborovanja so bila povsod dobro obiskana ter so pokazala, da delavstvo razume poziv časa in potrebe domovine. Obisk v koroški motorni brigadi. Korps-fiihrer Kraus je obiskal te dni motorno brigado za Koroško, pri čemer je brigadni vodja Hammerschmidt poročal o stanju del na koroškem področju. Med obiskom so bili Korpsfiihrerju predstavljeni vsi člani bri-gadnega štaba, ki so mu tolmačili delo v svojih odsekih. Na zapadnem bojišču je padel višji krdeli vodja SS oddelkov Herbert Meri in iz Dul ma Koroškem. Pokojnik je imel celo vrsto odlikovanj, ki si jih je pridobil v sedanji vojni. Smrt zaslužnega kapelnlka. Prvi kapel-nik operetnega gledališča v koroški metropoli Gustav Wltt je te dni podlegel srčni kapi v Badnu pri Dunaju. Usoden padec. 65 letna gospodinja Ljudmila Vedenikova je padla v svojem stano-vanzu tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v gornjem delu. Prepeljana je bila z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Nesreča pri mlačvi. Neka 14letna deklica iz Strdebacha na Koroškem se je ponesrečila pri delu ob mlatilnici. Zamahnila ije s srpom, da bi presekala povesimo žitnega snopa, pri tem pa se ji je srpova konica zatrla v levo roko s takšno silo, da so morala ponesrečenko taikoj odpeljati v bolnišnico. Obvestila Slovenskega Rdečega Križa Paketi m Nemčijo. Zaradi prometnih ovir ne sprejemamo nekaj dni paketov za Nemčijo. Sporočili bomo v listih, kdaj bomo zopet pričeli sprejemati pakete. Zahvale, Slovenskemu Rdečemu križu so naklonili: družina Vatovec 100 lir v počastitev spomina blagopok. gosp. Borisa Weestra, gosp. Kušlan Ivanka 100 lir namesto cvetja na grob blagopok. g. Mahra šurlija, Papiroteka, družba z o. z. 300 lir namesto venca na grob blagopok. g. Ka-stelca Petra, g. Gracer Frančiška 100 lir za paket vojnemu ujetniku, g. dr. Gra-fenauer Ivan 100 lir v enak namen. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! Beranek, ilustrator, ki se je zdaj že združil s Tomažičem v zanimivo umetniško simbiozo, je našel tudi temu bajnemu svetu primeren risarski izraz. Lično opremljena knjiga je izšla v samozaložbi. • Medtem je uredništvo prejelo k tej To-mažičevi bajki etnološka razmišljanja našega sodelavca A. M. v članku z naslovom »Pohorski V*lin botrič in trentarski lovec«. Priobčujemo tudi ta pogled na Tomažičevo novo knjigo: Pohorska pastirica se prikupi planinski vili zaradi svoje uslužnosti. Vila jo vzame v svojo zaščito in postane botra njenemu otroku, htinjskemu pastirju. Vilin sovražnik divji lovec in zeleni zakladnik, ki je mitološko eno bitje, a nastopa v tej bajki ločeno, hoče zapeljati dobro pastiri-co, da bi se polakomila podzemskega zaklada. Ona pa spozna, da ima opraviti z zlim bitjem in zbeži. Tej izkušnjavi pa zapade »vilin botrič« in pade v prepad. V tem svojem zadnjem delu nam torej Tomažič predstavlja bajko o varovancu vil, ki spominja vzlic vsej razbitosti in umetniškemu izoblikovanju na našo slavno snov v Trentarskem lovcu. Vrednost te slikanice bo ostala tudi zaradi te snovi. Kakor je Trentarski lovec v posebnem varstvu Triglavskih vil-rojenic in porodnih božanstev, tako ima naš junak vilo za krstno botro, ki mu prerokuje usodo in ga čuva vsega zlega, dokler ga pohlep po zlatu ne zavede, da se druži s sovražnikom vil — zelenim zakladnikom. Hudičeva figura iz bajke o trentarskem lovcu stopa tukaj še jasneje na dan. Tam je divji Zeleni lovec, ki zapelje varovanca vil v smrt, tukaj pa zeleni zakladnik prevari varovanca vile-botre, da zajame trikrat zlatnike iz kadi. Kakor trentarski lovec pade v prepad, tako pade naš pastirček v globoko podzemeljsko jamo. Razlika je edino ta, da naš htinjski pastir ni lovec, to je, da nI več lovec, ker razvaline te bajke pričajo jasno, da imamo opraviti s prvotno lovsko snovjo. Trentarski lovec hoče ubiti Zlatoroga, da bi z njegovim rogom odprl zakladnico Iz Trsta Razdeljevanje sladkorja. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo sporoča, da prejmejo potrošniki do treh let pripadajočo količino sladkorja za september in oktober z odrezki 5 in 6 živalskih nakaznic. Prepečenec prejmejo potrošniki tržaške občine v svojih pekarnah. Na osebo pride po 200 gramov prepečenca. Cena v prodaji na debelo 11, v nadrobni prodaji 13. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 311etni Avgust Ban. 80letni Anton Brezo-vec, 62letna Virginija Špehar, 221etni Lin Škrinjar in 871etna Marija Santin. Poročili so se te dni kovač Atilij Tojc in šivilja Roza Holcinger, mehanik Marij Be-senghi in uradnica Garijela Divjak, mehanik Marij Ferluga in modistka Silva Škerlj, stavec Ari g Ta boga in nameščenka Adri-jana Fiseher. trgovec Rafael Maiorano in gospodinja Ana Prosen. Ljudsko gibanje. Dne 11. avgusta je bilo v Trstu 12 rojstev, 12 smrtnih primerov in 10 porok. Gorelo je v mizarski delavnici v Trgovski ulici 5. Tržaški gasilci so po enournem gašenju preprečili nevarnost, da bi se ogenij razširil na bližnje objekte. Žrtev mine. 611etni kmetovalec Jurij Pe-tronio je peljal na cesti proti Bujam eno-vprežni voz, ki je zropotal preko m'ne, ležeče na cesti. Sledila je eksplozija, številni drobci so ranili nesrečnega Petronia, ki je za poškodbami podlegel. Iz Gorice Slovenski kulturni svet v Gorici. V ponedeljek zvečer je bil v Mamelijevi ulici prvi sestanek slovenskega kulturnega sveta. Na njem so se zbrali goriški slovenski izobraženci ter številne gospe in dekleta. Uvodno besedo je spregovoril prof. dr. A Kacin. Za tem je imel poučno predavanje pesnik dr. Jože Lovrenčič, ki je vse navzoče pozval h kulturnemu delu. Sestanku je prisostvoval tudi polkovnik Ko-kalj s svojim spremljevalcem poročnikom Šm;dom. Slovenske akademije v Goritt, ki je bila v kinogledališčni dvorani na Travniku, so se udeležili med drugim Sturmbahnfuhrer Taus kot zastopnik nemških vojaških oblasti, major Schreiber kot zastopnik goriškega prefekta, polkovnik Kokalj, poveljnik S'ovenskih narodnih straž, poveljnik goriške posadke stotnik Debelak, podžupan dr. Nikolaj Tonikli kot zastopn;k goriške občine, mons. Valentinčič, mons. dr. Bru-mait, iz Ljubljane pa so prispeli goriški rojak dr. Joža Lovrenčič, urednik Tine Debeljak, pesnik Severin Šoli, pesnik in pisatelj Jože Dular, pisatelj prof. Beiličič, pisatelj Janez Jalen, kritik prof. Peterlin, slikar Tršar, glasbenik Jože Osana, dr. Iv. Martelanc, inž. Jože Sodja in dr. Franc Blatnik. Učiteljski tečaj v Tolminu. V prostorih tolminskega učiteljišča se je pričel tečaj za učitelje in dijake. Na tečaju bodo predavanja o slovenski književnosti, slovenščini, narodni zgodovini in drugih predmetih. Na koncu tečaja bodo izpiti. Tečaj je pod vodstvom dr. I. Lovrenčiča. Predavajo dr. T. Debeljak, prof. Vinko Beličič, prof. dr. Anton Kacin in prof. Cene Lipovec. Prosvetno društvo »Goriški slav ček« ustanovljeno v Kobaridu. V sredo 2. avgusta je bil v Kobaridu ustanovni občni zbor prosvetnega društva »Goriški slavček«. Kobariški žuoan je bil izvoljen za častnega predsednika, za predsednika pa gosp. Frandulič. Slovenski otroci, ki so se vpisali v pripravljalni tečaj za slovenske šole, so se zbrali v petek 11. avgusta v osnovni šoli v Mamelijevi ulici št. 10, kjer se je pričel slovenski pouk. Kmetovalci, ki želijo, da se jim dostavijo na dom živilske nakaznice za september, se pozavijo, da predložijo goriškemu občinskemu prehranjevalnemu uradu potrdilo. da so izročili v zbiralnico 2 jajci za vsakega družinskega člana. Slovenska varnostna straža med beneškimi Slovenci. Te dni je šla patrola koba-riške narodne straže v Podbenešč in Lazo, kamor je ponesla slovensko pesem in slovensko čtivo. v Lazi je govoril prijetno presenečenim Slovencem kobariški propa-gadni vodja J. Lovrenčič. v Bogatinu in pogine torej radi pohlepa po zlatu — točno kakor naš htinjski pastir. Kakor hitro pa lovec postane pastir, odpade lovski greh — uboj prepovedane živali — Zlatoroga, in ostane samo pohlepno trikratno zajemanje zlatnikov iz kadi — »Bogatina«! Bajka o pohlepnem lovcu pa se na Pohorju ni izgubila, ampak se je samo odcepila od prvotne celote. Prvotni grešnik je divji lovec v naši bajki, kateremu da »sam zlodej« puška Prikaže se mu kot »neznansko čuden lovec, zelen od nog do glave« (9.), torej isti Zeleni lovec, ki je zapeljal trentarskega lovca. Hudič ga pregovori, da ustreli v razpelo. Za kazen postane divji lovec, ki večno »blodi skozi zelene goščave ter goni z vražjimi psi svoj divji lov« (10.). Streljanje v razpelo pa je mitološko prvotno streljanje Zlatoroga, kakor je ugotovil Kelemina (Bajke, uvod). Zlatorog je namreč svetlo lunarno božanstvo, ki vedno znova oživi. Zapeljani lovec pride na ta način v oblast zlega lovskega božanstva. Kazen, ki doleti trentarskega lovca ni samo smrt, ampak služba Zelenemu lovcu. Tudi trentarski lovec postane nujno plen Zelenega lovca, ki ga je zapeljal v zločin, zato da pride do njegove duše, saj je vendar hudič. Ta zadnja poteza, skupna vsem bajkam o grešnem lovcu, v tejle manjka. Hudič pa, ki je lovec in gospodar podzemskih zakladov, veže prav jasno obe bajki. V pohorski bajki je ta znani sovražnik vil zastopan kar s petimi bajeslovnimi figurami. Najprej 1. je Zeleni lovec, ki daruje čarostrelno puško, dalje 2. je Divji lovec, ki vodi divjo plav, 3. je tudi kača, »zakleta duša« »matere« Divjega lovca on sam v tej podobi, 4. je kot božanstvo podzemlja zeleni zakladnik in je končno 5. Skopn'k. Človek, zapeljan od hudiča, izvrši isti greh, kakor ga je hudič sam izvršil in postane od tega tako odvisen, da se v bajki prikazuje kot hudič sam istoveten z njim. Tako je Divji lovec sam hudič in hkrati človek, ki je streljal v razpelo. Divji lovec je znani preganjalec vil, kakor Skop- Beteinica KOLEDAR: Torek, 15. avgusta: Vnebovzetje Marije Device. Sreda, 16. avgusta: Rok. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kinr Matica: še enkrat študent. Kino Sloga: Krvne priče. Kino Cnion: Čarobne gosli Tino Moste: Kdo je oče? PRIREDITVE V SREDO: Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE: Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta št. 8; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Sreda: Dr. Kmet, Ciril Metodova št. 43; Trnkoczy ded., Mestni tr 4; Ustar, Šelenburgova ulica 7. Praznično dežurno zdravniško službo ima od ponedeljka od 20. do srede do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ivan Logar, Rimska cesta 7, telefon 21-66. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21.30 do 5. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Torek, 15. avgusta, ob 17.: Aida. — Red Sreda. — Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Sreda, 16. avgusta: Zaprto, četrtek, 17. avgusta, ob 17: Aida. Red Četrtek. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Gluseppe Verdi: »Aida«. Opera v štirih dejanjih (sedmih slikah). Napisal A. Chis-lanzoni. Prevel A. Funtek. Osebe: egiptovski kralj — Lupša. Amneris, njegova hči — Kogejeva, Aiia, etiopska sužnja — Heybalova, Radames, egiptovski vojskovodja — Gostič k. g., Ramfis, veliki svečenik — Betetto k. g., Amonasro, etiopski kralj, Aidin oče — Jan Ko, sel — Štrukelj, svečenica — Bukovčeva. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 15. AVGUSTA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10; Poročala v nemščini. 9.10—11.00: Asumptio B. M V. — Oratorij p. Hugolina Sattnerja. Nato pa praznična glasba. 11.30—12.00: Slov. ljudska oddaja. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročilo v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo — Iera Veliki radijski orkester, vodi D. M. Šijanec. 14.00 do 14.10: Poročilo v nemščini. 14.15—15.00: Od dveh do treh — glasben meh (prenos sporeda nemških radijskih pob sinočnji razdelitvi bogatih nagrad za najboljše udeležence tekmovanja. Res je bilo tako; g. prezident div. general Rupnik je prevzel pokroviteljstvo in primaknil primerno denarno podporo, avgustovsko solnce je vse tri dni pripekalo kakor bi hotelo nadknaditi zamujeno, hvaležni gledalci pa so nekaj morda tudi spričo skoraj nemega opozorila, cla se za vstop pobirajo samo prostovoljni prispevki — v velikem krogu obdajali izvajajoče in jih zmerom znova na gra j ali za vsako uspelo potezo. Edini govornik s prired;tve je med činitelii, ki so omogočili njen popolni uspeh, spregledal samo še tekmovalce same — saij jih je imel zbrane okrog sebe in je najboljšim izrekel priznanje ustno — ki so se odzvali vabilu za udeežbo v prav lepem številu in to pot pokazali še enkrat, da tudi v tej športni panogi še ni zamrl sleherni smisel za delo in bomo lahko — če bodo razmere (in žoge iz mirnih časov) dopustile — prav kmalu tudi na teniščih zastavili vsaj tamkaj, kjer so nas prehiteli dogodki pred dobrimi tremi leti. Tekmovanje, ki «e je začelo v petek popoldne in je o poteku prvih dveh dni že nekaj poroča! »Slov. narod« v številki z dne 14. t. m„ je bilo po razporedu zaključeno sinoči okrog 19.30 Kakor je bilo pričakovati, so zmage spravili sr.mi stari znanci s teniških prostorov in obenem favoriti turnirja, oba brata Smerduia v sin-glu in doubiu. gdč. Miihleisnova v singlu med damami ter Gregorčič in Čebuiar v kategoriji B in med mladino. Senzacije, kolikor jih je bilo. so minile že v predtek-movanjih, toda kljub temu so nudile tudi finalne partije v vseh kategorijah mnogo lepega za oko in prijetnega za športno žilico. Glede vnanje organizacije in športnega dogodka na sploh je treba prirediteljem izreči samo nedeljeno priznanje. Podrobnejše podatke o poteku zaključnega dela tekmovanja, ki je obsegal vse odločilne- partije v glavnih konkurencah, bomo iz tehničnih razlogov objavili v naslednji številki. KINO MATICA Telefon 22-4J Salve smeha! Dve nri neprisiljenega razvedrila! Do solz se boste nasmejali v najbolj zabavni veseloigri sezone Še enkrat štisSesst s priljubljenim komikom Heinz Ruhmannom v glavni vlogi — Film za mlado in staro! Predstave ob 10.30. 15., 17. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Največje delo španske filmske produkcije pod pokroviteljstvom španskega narodnega sveta! — Usoda oficirske družine v zadnjih težkih španskih meščanskih bojih priče Alfredo Mayo, Ana Mariseal, J ose Nieto, Blanea de Silos — Režija: Jose Luis Saenz de Heredia — Za nemški dialog: Dr. Martin Jaeob Predstave ob 16. in 19. uri; danes (na praznik) ob: 15., 37. in 19. uri Telefon 32-21 KINO UNION Nepozabno filmsko delo iz kraljestva nesmrtne muzike velikih klasikov Bacha in Brahmsa čarobne gosli Will Oadflieg, Gisela Uhlen, Eugen Klopfer, Hans Hermanu Schaufuss, Paul Horbiger, Paul Hev.ckels, Elsa Wagner, Otto Tressler i. t. d. Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19. uri KINO MOSTE Danes nov spored! Komedija za mladoporočence Ljubica za tri dni V torek (na praznik) ob 14.30, 16.30 in 18.30; delavnik ob 19. uri Predprodaja v torek od 10.30 ure dalje Ko smo bili po 14 dnevih spet zbrani okrog teniških prostorov, so nas opozorili še na naslednji zaključni dogodek iz sporeda Hermesovega jubilejnega turnirja za prvenstvo Ljubljane: Preteklo sredo popoldne je bil čisto na tiho odigran finale v tekmovanju gospodov kategorije B, in sicer med Štularjem (Hermes), ki je moral na napovedani dan nujno odpotovati, in Gradišnikom (Ilirija). V srečanju je po zanimivi igri zmagal Štular, v treh .=:etih 7:5, 1:6, 6:3 ter postal tako zmagovalec v tekmovanju gospodov kategorije B. Razpis nogometnega turnirja v izvedbi SK Ljubljane za 25 nogometnih žog, darilo tv. Mergenthaler 1. Tekmuje se po pravilih nogometne igre. in sicer po prvenstvenem sistemu na | točke na. igriščih, ki jih odredi vodstvo turnirja. 2. K tekmovanju se lahko prijavijo vsa prva in mladinska moštva ljublanskih nogometnih klubov. 3. Tekmovanje vodi poseben odbor, v katerem so delegati prijavljenih klubov. Vsak klub ima pravico imenovati v ta odbor enega svojega člana. Prireditelj SK Ljubljana imenuje v ta odbor razen dele gata še predsednika in blagajnika. Ta odbor določa začetek tekmovanja, razpisuje tekme, določa sodnike, izreka kazni izključenim igralcem po določilih kazenskega pravilnika SNZ, verificira tek me, skrbi za reklamo in vse potrebno. 4. Klub, ki želi tekmovati, mora prijaviti prireditvenemu odboru za vsako prijavljeno moštvo po 16 igralcev z vsemi podatki. Za juniorsko moštvo smejo na stopati mladeniči, rojeni leta 1928 ln mlajši. Prijavljeni igralci smejo nastopati samo za klub, ki jih je prijavil, če klub na stopi z neprijavljenim igralcem, izgubi tekmo z 0:3, kolikor ni nasprotnik dosegel boljšega rezultata. 5. SK Ljubljana si pridržuje pravico do ločiti ključ za razdelitev darovanih žog šele potem, ko bo znano število udeležencev. Priznava pa se že vnaprej načelo, da mora zadnjeplasirani prvih moštev dobiti vsaj dve žogi in zadnjeplasirani juniorskih moštev vsaj eno žogo. 6. Dobiček nogometnih tekem se razdeli po ključu 60"Vo za pivo skupino in 40% za drugo skupino. — Kolikor bi bilo število udeležencev manjše, tako da bi se moglo tekmovanje izvesti samo v eni skupini, dobi zmagovalec posebno nagrado 3000 lir, drugoplasirani 1500 lir. Ves ostali dohodek pa se razdeli med udeležence v enakih delih. 7. Prijavni rok je nepreklicno do 18. tega meseca. V prijavi morajo klubi navesti ime delegata za odbor, ki bo vodil tekmovanje. Pismene prijave je nasloviti na SK Ljubljano in jih oddati hišniku g. čepar-ju na igrišču Ljubljane. SK Ljubljana. in to tudi v primerih, če so v družbi odrasl h oseb. V splošnem je mladini ped 18 leti vstop v pogostinske obrate dovoljen lc v družbi roditeljev ali zakonitih varuhov. Nesreča. Gregorčič Ignac, v mestu splošno znani pismonoša, si je zlomil nogo. Ob cesti, ki vodi na Ločno, je pripeljal voz s par volmi. Gregorčič se je spustil z voznikom v pogovor in je naslonil nogo na os kolesa. Naenkrat sta pa vola potegnila ln iznenadenemu pismonoši je zlomilo nogo v gležnju. Pripeljali so ga takoj v kandijsko bolnišnico. Zlom je bil tako hud. da so mu morali odrezati nogo v gležnju. Stara navada ali pa nevednost zapelje ljudi, osobito okoličane, da hodijo spraše-vat za to in ono robo v trgovine, kjer se prodaja drugo blago ali pa je nastanjen v njih celo kak urad. Priporočamo, da se izobesijo povsod tod vidne naslovne deske, da ne bo zamere ne na tej ne na oni strani. Is Novega mesta Vprašanje kuriva je v Novem mestu zelo pereče in postaja iz dneva v dan alktuaHnej-še. Res. da smo še v visokem poletju, vendar si pameten človek preskrbi že v poletju kurivo za zimo, kar velja zlasti za letošnje leto v prav posebni meri, ko ni niti za drag denar dobiti potrebnih drv, dasiravno je Novo mesto tako rekoč obdano z gozdovi in bi bilo lahko dodobra založeno s kurivom. Na trgu danes ni mogoče kupiti drv. Redki kmetje, ki iz bližnje okolice pripeljejo od časa do časa kak meter drv, zahtevajo zanje gorostasno ceno, ki jo zmorejo le novomeški petičneži. Bivša družba Emona v Ljubljani je pred časom odredila, da se del bajnovških gozdov poseka in dajo drva ljudem po primerno nizki ceni na razpolago, posekani deli gozda pa na novo pogozdljo oz. zasade z jedilnim kostanjem. Vendar so se že tudi tu pokazale nekatere težkoče, zlasti z dovoljenjem prevoza drv v mesto. Da bi se vsemu odpomoglo, v prvi vrsti pa pripomoglo malemu uradniku in novomeškim revnim slojem do čim cenejšega kuriva, bi bilo vsekakor pametno, da bi drva. kolikor jih je v bajnovških gozdovih pripravljenih za posek, prevzela novomeška mestna občina, ki naj bi jih dala posekati, potem pa po primerni ceni razdelila med novomeško prebivalstvo, katero drv še ni moglo dobiti. Postopeik bi bil enaik lanskemu, ko je občina razdeljevala drva na postaji. Seveda bi morali občinski organi pri meščanih najprej e ugotoviti zaloge drv, in na podlagi teh ugotovitev naj bi potem ljudje drva tudi dobili. S tega mesta apeliramo na mestno občino, da to na vsak način stori in talko tudi revnejšim slojem in malemu uradništvu v mestu preskrbi potrebno kurivo za zimo. Poset gostiln. Uvažujoč izkustva, da je pijančevanje in posedanje po gostinskih obratih eden izmed glavnih vzrokov, da zaide mladina na kriva pota, opozarja novomeški komisar vse imetnike gostinskih obratov, da je pod kaznijo prepovedano dajati osebam pod 18 let starosti v javnih lokalih alkoholne pijače, MAU OGLASI Kdor lSCt službo plača za —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznoe aa te oglase i* L 10.—. Priporočamo našim cenjenim oglaševalcem, naj oglase za nedeljsko »Jutro« oddajo v oglasnem oddelku »Jutra« že v petek do 18. ure, ker je iz tehničnih razlogov često nemogoče uvrstiti v nedeljsko »Jutro« tiste oglase, ki so oddani v naši poslovalnici šele v soboto dopoldne. POSTRE2NICA išče službo za dvakrat tedensko (ponedeljek in sreda) dopoldne. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Pošten ic 21073-1 PRODAJALKA za .cvetličarno išče službo. Vešča vsega dela. — Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod ? Cvetličarna. <• 21101-1 MLAJŠA GOSPA e trg. tečajem in gospodinjsko šolo želi primerne zaposlitve. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21081-1 Službo dobi POSTREŽNICO dobro moč, sprejmem ta koi za ves dan. Plača in brana prav dobri. Vovk, nekarna. Rožna dolina — C. H. št. 14 20728 la POMOČNIKA soboslikarskega in p'e-fkarskega sprejme 2a stal no Tone Malgaj, Gosposvetska cesta 16. 20431-la KUHARICO perfektno. z dolgoletni-mi ppričevali, išče družina dveh oseb aa takoj. Naslov v ogl. odd Jutra. 20564-la SLUŽKINJO ki bi opravljala vrtna dela in krmila prašiča, spreimem. Povprašati: Dalmatinova ul. št. 5. I. 20641-la PISARNIŠKO MOČ ki je lahko tud začetnica, iščemo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridno dekle« 22651 la POSTREŽNICO starejšo, potrebujem popoldne vsak dan od pol 2. do 7. ure Slomškova ul 31. 20658-la GOSPODINJO samostojno za tričlansko družino iščemo za takoj. Hrana in plača dobri. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 20919-la POMOČNIKA čevljarskega, sprejmem. Škraba Prane. Breg 16 20936 1a KUHARICO m sobarico išče zasebna hiša v Ljubljani. Hrana obilna, plača dobra. Po. nudbe na og! odd. Jutra pod »Miade moči« 21018-la KUHARICO mlajšo, varčno. zdravo ln pridno, i-prejmem proti dobri hrani in plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Privatno 600* 21017-lft GOSPOD. POMOČNICO z večletmimi spričevali, veščo kuhanja sprejme 3-članska boljša rodbina. Plača in hrana dobri. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iStalna služba« 210f76-la KUHARICO prvovrstno moč. sprejmem. Prednost imajo one z dolgoletnim službovanjem pri i.-ti družini. Piača in hrana najboljši! Predstaviti se izključno samo od 10. do 12. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21063-la 2 VESTNA DELAVCA za razdeljevanje kuriva na skladišču sprejme tv. čebin, Wolfova 3-1. 21097-la IŠČEM OSEBO ki bi prevzela krmljenje prašiča. Povprašati: Dalmatinova ul. s, I. 20642-1 a KUHARICO in gospodinjsko pomočnico. išče gostilna Prijatelj, Moste. Nastop takoj aii s 1. septembrom. Pojasnila dnevno od 12.—3. ure. 21104-la SLUŽKINJO spreimem takoj v dobro službo, katera je vajena opravljanja domačih del. Hrana zadostna. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21115-la POSTREŽNICO mlado, solidno, pošteno, za trikrat tedensko, event. popoldan, sprejmem s hrano. Več po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21100-la SLUŽKINJO za vsa dela sprejme takoj Mencinger Tonž Sv. Petra c. 43. 21135-la PRIDNO DEKLE z znanjem nekaj kuhe ali kuharico, išče proti dobri plači in hrani bolj š& družina. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21132-la DEKLE za vsa hišna dela. k: bi imelo veselje tudi do gostilne, sprej-r.em. N;u-lov v og-l. odd. Jutra. 21145-la POSTREŽNICO za vsa hišna dela iščem proti dobri plači. Vse ostalo po dogovoru. Na. slov v ogl. odd. Jutra. 21141-la Zaslužek FILATELISTI! Za nizek honorar izde lujem albume vseh držav. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 20091-3 ELEKTRičARJA ali veščega monterja, ki zna popraviti in montirati avtomatično stikalo aa hišni vodovod, išče Rižnar, Mirje 11. 21079 3 \LL 2 MOŠKI KOLESI skoraj novi, prodam. Po nudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Odlčne znamke. 1-0706-6 VTč MOŠKIH in damskih koles, ter dva športna vozička proda Tr-govna »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 20750-6 RADIOAPARAT 4 cevni in damsko kolo. popolnoma novo. prodam. Rožič Vegova 8-1. 21077 6 KONJA 4 leta starega, prodam. Vodnikova c. 193 'znotraj bloka). 21075-6 OTOMANO rabljeno, po.ceni proda® Naslov v ogl. odd. Jutra. 21074 6 ZA HIGIENO ZOB in ust uporabljajte antiseptično zobno pasto — Dentamin. Dobi se v vseh dregerijah. Droge rija Emona I. Kane, — Ljubljana-nebotičnik. 21071-6 KLAV. HARMONIKE raznih znamk in velikosti dobite pri Stanku Karlovšku, Knafljeva 8, (prej Dvoržakova). 210706 RADIO-GRAMOFON le malo rabljen, ugodno proda Stanko Karlovšek, Knafljeva 8 (preje Dvoržakova). 21069-6 KRATEK KLAVIR črn in prav dobro ohranjen. proda Stanko Karlovšek Knafljeva 8 — l prej Dvoržakova) 21068 6 JEDILNI PRIBOR 47 komadov, rje prost ln blago za moško ali žensko obleko, predvojno— prodam. Jukovac, Cei;nar jeva 4 21067 6 2 MOŠKI KOLESI malo rabljen: ln novo datonlčno harmoniko s poltoni, prodam. Jako-vac Cegnarjeva 4. 21066 6 PLINSKI REŠO Junkers Ruh. na 2 obroča. prodam 2000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21078-6 MOŠKO KOLO 6koraj novo, znamke >Aiglont«. po zelo nizki ceni prodam. Vprašati Lukež. Milčinskega ulica 3, desno. 21065-6 2 PISALNI MIZI in klop za pisarno ugodno prodam ali zamenjam z® protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra 21111-6 3 MOŠKA KOLESA 1 športno »Adler--, prodam. Jurčičev trg 1. pri čevljarskem mostu. 21110-6 BELO BLUZO svileno, belo krilo, namizni prt (dnmast), in kapne vse predvojno bla go. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21108 6 UMrVALNo MIZO lepo, z brušenim zrcalom in umivalni servis, •oredam. Ogled od 5. do 7. ure popoldne. Naslov v gl. odd. Jutra 21087.6 KLAV. HARMONIKO z 80 basi. proda m. Tovarniška 13-1 desno. 21085-6 DAMSKO KOLO novo, prodam. Mala čolnarska uli.ca 6.1. 21083-6 OTROŠKI VOZIČEK športni, prodam. Trošt, Trnovski pristan 16. 21080 6 MOŠKE ČEVLIE št. 42, dobro ".hranjene ugodno prodam. Dolenj ska 7. 20827 6 PRAŠIČA za rejo, prodam. Amb-o že v trg 9. 20704 6 MOŠKO OBLEKO volneno, predvojno blago, skorai novo. in dam ske čevlje št. 38. ugodno prodam. N.'sslov v oglas_ nem odd. Jutra 21137-6 MOŠKE SRAJCE št. 38—<2, blago za moške srajce, za moško obleko in za kostum v sivem, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21105-6 »DdBRO KNJIGO« kompletno izdanje, v pol »latno veram*. prodam. Ponudbe na ogl. o-dd. Jutra pod »Dobra knjiga«. 2(Vii9-6 OTROŠKI VOZIČEK globok in otroško posteljico. prodam. Rožič. Vegova 8'I. 21127-6 KNJIGE medicinske, najnovejše izdaje, prodam. Bohoričeva 12. pritličje. 21123-6 TEKSTILNI STROJ Wederman, v dobrem stanju, prodam. Ogled od 1. do 3. Postojnska 12a. 21122-6 PRODAM 1 leseno vrtno klop. 6 zložljivh stolov. 2 stojala za cvetlice, nekaj slik z okvirji, 4 vratca z žlebovi za zajčnike. Poizve se v Bc-rnekerievi 42. 21121-6 BLAGO za rjuhe in perilo, prodam. Lavričeva 6a. 21119-6 ZNAMKE pokrajinske, 1 seriio (52), prodam najboljšemu ponudniku. Ogled od 8. do 11. ure. Naslor v ogl. odd. JuUa. 21120-6 PRODAM močan voz zapravlivček na peresih z oljnatimi tečaji, voz kason ter konisko opremo za par koni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21114-6 MOŠKO KOLO prodam ali zamenjam za protivrednost. Susman, Ci-glarjeva 30, gostilna Ra-hne. Moste. 21101-6 OMARO dvokrilno. novo in moderno predsobno steno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21129-6 LINOLEJ tekač, malo rabljen in lep zimski plašč, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21128-6 MOŠKO KOLO športno, s prestavami.— fr.-,ncoske znamke Co-ventry prodam. Ogled: Gojanovic, Miklošičeva 4, popoldne od 4. do 6. ure. 21136-6 MOŠKO KOLO štrapacno. dobro ohra. njeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2113:6 ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezijiv, šiva naprej in nazaj, prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21133-6 1 PAR VESEL in premikalni sedež — prodam. Vpr.išati od 1. do 3 ure. Cerkvena 3. 21131-6 DAMSKO KOLO novo, prodam. Jegličeva 5-II. desno. 21144-6 MOŠKO OBLEKO novo predvojno blago s prvovrstno podlogo za i-rednje močno visoko postavo ln dva kosa blaga, dobre kvalitete s pod lego, prodam. Poizve se pri krojaču v Igriški 14. 21143 6 KLAV. HARMONIKO s 120 bas!. 4 registri, novo prodam. V pri š-t.t i pri Šfiligoju, Glodali.Tka 7. III. nadstr. 21142-6 MOŠKO KOLO rabljeno, za 3200 ltr in ko- blagi za moško ob-ieko prodam. Kamniška 13. 21140-6 GOJZERICE skoraj nove, št. 39. pro. dam po ugodni črni. — Brankova 3. visoko pritličje, levo. 21139-6 LEPEGA PSA volčjika prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21138.8 MRČES IN GOLA/EN uši. stenice, bolhe, ščur ke molje miši. podgane, voluharje in br-morje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska Ulica 1. 21039-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerl-la Kane. Židovska ul 1. 21088-6 RJUHE, KAPNE, blazinske prevleke in drugo posteljnino, rabljeno in novo, kupuie stalno Hinko Rrivšck, Ljubljana, Kolodvorska 7 . 20721-7 ZNAMKE kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi prekomorske m pokra jinske. kunim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke« 20677 7 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ljubljanski Zvone 20678-7 KUPIM vsakovrstne knjige za lastno knjižnico. Ponud-be z navedbo knjig in en na ogl. odd. Jutra pod »Bibhofilc 20679-7 DVF. OMARI za obleko, kompletno po steljo, več rjuh, ali samo žimnico, kupim. Naslov v ogl. odd. lutra. 20"1R-7 RABLJENO POHIŠTVO za sobo in kuhinjo, 6 rjuh in drugo posteljno perilo, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20719-7 ZREBETA srednje težke pasme. ku. pim. Naslov v ogi. oddelku Jutra. 20331 7 CRN P1AN1NO ali črn kratek klavir ku pim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd Jutra pod »3600«. 20597 7 CANKARJA 3. 5. in 6. knjigo, kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Cankar* 20662-7 ZNAMKfc Liubljanske pokraune, komplete avionske, dobrodelne, tudi posamezne kupim in takoi plačam. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »A. G 1944« J-405-M KRAVJE SENO dobro, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21062-7 STAR KLAVIR ali pianino, kupim. Ponudbe z velikostjo in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Ne predolg«. 20998-7 MILIAMPERMETER do 1 m. A. kupim. Ponu dbe na ogl. odd. Jutra pod »Miliamptrmeter«. 21126-7 2 OBLEKI kompletni debro ohra. njeni za 8 do 12 letnega dečka in eno Za odraslega srednje postave, kupim. Dam tudi protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj« 21090-7 ČOLN prvovrstno ohranjen, po možnosti z drsajočimi sedeži, kuplim takoj. Tager Milan, Sv. Petra C. 17, tel. 20-54. 21102-7 STEKLENICE različnih vrst. Kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo iib prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2. I-518-N-7 DEŽNI PLAŠČ damski, samo najboljše kakovosti. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra jpod »Dež«. 21125-7 ŽENSKE ČEVLJE rabljene, št. 37, 38, 39. z nizko ali srednjo peto, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Čevlji«. 21118-7 V najem TRGOVSKI LOKAL v zvezi s pisarno, ali pisarno v zvezi s skladiščem, iščem za takoj. Posredovalci dobro nagrajeni! Lega: center mesta. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 20711-17 PATENT KOZARCE za vlaganje iščem na po. sodo cca 50 kom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20935-17 PISALNI STROJ iščem za krajši čas na posodo proti dobri odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odškodnrva«. 2f! 16-17 GRADBENI PARCELI Dve gradbeni parceli za zidanje dvojčka, odnos, dveh hiš ob Ižanski cesti, pred blokom, sončna lega, v izmeri 4520 kv. m. po zelo ugodni ceni prodam skupno. Ponudbe na ogl, oddelek Jutra pod »Konjunktura ugodna«. 21021-20 ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje v šiški za p"-av tako v centru. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »1. september«. 20505-21 STANOVANJE dvosobno, pritlično, v centru zamenjam za enosobno tudi v mestu. Oglea ob nedeljah ves dun in delavnikih od 18. in pol do 20. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21036-21 SOBO s souporabo kuhinje (za večerjo in zajtrki išče zakonski pr.r. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši par« 20574-23a SOBO s kuhinjo ali z možnostjo kuhanja, iščem Za takoj. Plačam 6 mesecev v naprej. Pismene ponudbe n3 ogl. odd. Ju tra pod »So- liden eosnod« 20583-23a PRAZNO SOBo s popolno oskrbo, išče uradnica. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Solidna t 21072-23a SOBO elegantno opremljeno, komfortno, išče v centru gospod domačin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden gospod«. 21117-2?a OPREMLJ. SOBO v centru me.-ta iščeta 2 gospodični; event. s hra_ no. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Boljši« 21034 23a OPREMLJENO SOBO lepo, brez posteljnine, v sredini mesta aii ob postaji cestne železnice, išče ves dan odsotna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »999« 2076l-23a Sobo odda. PRAZNO SOBO za Bežigradom, 6 soupo. rabo kopalnice, oddani za shrambo pohištva, ev. tudi samo eni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21082 23 KOT SOSTANOVALCA sprejmem solidnega gospoda v lepo deljeno sobo v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21099-23 OBRTNIK 451etni. še neporočen, bi poročil sebi primemo z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvesta 2086-1-25 GOSPODIČNO do 27 let staro, čedno in dobro vzgojeno, želi i-pc. znati v svrho ženitve osamljen inteligent-urad nik. Dopise na ogl. ©dd. Jutra ped »Zvestoba« 17986 25 ROKE hrapave in razpokane Vam napravi zopet nežne in gladke Meioderm glycerin-gelee krema. — Drogerija Emona. — Iv. Kane. nebotičnik. 19825-37 ZLAT UHAN ie izgubila revna begun, ka. Poštenega najditelj* prosi, naj ga vrne v ogi. odd. Jutra. 2102 i 37 PROŠNJE za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. 7 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Selenburgova ulica 4 telefon št. 2103 OSEBA ki si je prilastila zapestno moško uro na kopališču ob Ljubljanici pri gospej Pečlin med 16. in 17. uro. se strogo poziv.*, da jo takoi vrne v ogl. odd. Jutra sicer bo P> licijsko zasledovana, ker je dobro poznana. 21109 37 PODPISANI izjavljamo, da nismo plačniki dolgov, katere bi napravila moja žena, oziroma hčerka. — Goltes Ivan, F. M. Marinšek. 21112-37 ZLATO ZAPESTNICO sem zgubila 11. ali 12. t. m. Najditelj na? sporoči naslov na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica«, da dobi nagrado. Sicer ga bo spremljala nesreča. 21124-37 ZAPESTNO URICO damsko, št. 6236, osme. rooglato, belo zlato kamni sem izgubila. — Najditelja prosim, naj jo proti dobri nagradi vrne na: Bravničar Puharjev.t 3-1V. 2113037 ZAHVALA Vsem, ki ste mi stali ob strani ob bridki izgubi moje dobre soproge, sestre, svakinje in tete, gospe Justine Bitene se najtopleje zahvaljujem. Zahvaljujem se gg. duhovnikom za tolažila, gg. zdravnikom, zlasti g. primariju dr. Meršolu, g. prim. dr. Blumauerju za zdravniško oskrbo, častitim sestram, vsem darovalcem cvetja in vsem ostalim, ki so blago pokojnico v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Maša zadušnica bo v sredo 16. avgusta 1944 ob 7. uri v cerkvi sv. Družine v Mostah. Ljubljana, 14. avgusta 1941. Žalujoči soprog VILJEM BITE-VC Herbert Steinmann: 20 Zena za stekleno steno Roman »Ne zamerite, gospodična Dannovv, neroden sem bil — nu, saj vas ne bom več spominjal komada. Steklena stena ima z nadaljevanjem moje zgodbe tako in tako le malo opravka — in razen tega bom takoj pri kraju.« Spustil je ogorek cigarete v pepelnik ter nadaljeval; »Ko je plesalka končala svoj nastop, Ri-bera ni bil več =nm za mizo. Tuj moški mu ie sedel nasp-oti. Nihče ni vedel, kdaj in odkod je bil prišel. Mahoma je luč ugasnila. RiberS se je iztrgaj vzkrik. Hrup in trušč je nastal — in zdajci je luč spet posvetila. Ribera je ležal na tleh, iz rane na glavi mu je tekla kri. Njegov sosed za mizo je bil izgasi]. Ribera se je kmalu opomogel, trdil pa je, da storilca ne pozna, niti da ne ve, kakšen je na oko, in poudarjal, da mu ni nič zmanjkalo. Poizvedbe so ostale jalove. Moža, ki je bil Ribero pobil in oropal, niso našli do današnjega dne.« Hassberg se je nagnili naprej — sttvar ga je očitno zanimala. »Ali,« je rekel, »prosim vas, prej ste rekli, da ni Riberi nič zmanjkalo, zdaj pa govorite o možu, ki naj bi tra bil oropal. Kako se to ujema?« V tem se je začul porogljivi glas Petra Langeja. »Končalo se je po tem takem, kakor pravi naslov Shakespeurjeve komedije: ,Mnogo hrupa za nič'!« Da Silvi se je v temnih očeh spet bojevito zaiskirilo. Črte okrog ust so t?e mu za-dolble še globlje. »Tega ne bi trdil, gospod dr. Lange — Riberova zadeva in zlasti še pripetljaj v steklenem dvorcu imata za nas Braziljance celo jako resen pomen, ne glede na to, da stvar še nikakor ni končana. Ali, da odgovorim na vaše vprašanje, gospod ravnatelj: Ribera j;e sicer trdil, da ni bil oropan, toda policija in velik del javnosti v Riu de Ja-neiru sta bila in <*la še danes prepričana, da je bil Riiberi takrat odvzet zelo dragocen predmet« Peter Lange se je kratko zasmejal. »Vaša poučenost je vredna vsega občudovanja; smem M vedeti, odkod jo imate?« Braziljanec je malomarno mahnil z roko. »S stvarjo se je takrat obširno ukvarjal naš tisk, ves Rio de Janeiro je govoril o nji in v neikem pogledu je bila vprav vsemu narodu mar. A da vam to razložim, moram najprietj povedati, kdo je prav za prav Ribera. Že ko 9em pričenjali svojo politično kariero, so imeli Ribero upravičeno na sumu, da se ukvarja z umazanimi posli. Očitala so mu, da tihotapi dragocene starine in umetnine v tujino. Kaikor pri vas pa je tudi pri nas izvoz dragocenih spomenikov narodne umetnosti odvisien od oblastvenega dovoljenja. Ribera se je baje mnogokrat pregrešil zoper ta zakon.« »Razumem.« rmi je Hassberg živahno segel v besedo, »domnevali so, da je hotel Ribera v .Steklenem dvorcu' skleniti takšno kupčijo. Morda je hotel komu skrivaj prodati kako umetnino. Tisti človek ga je hotel ulkaniti za kupnino, pa ga je pobil na tla in mu umetnino odvzel. Zato R'bera tudi ni mogel povedati, da so ga oropali — kajti s tem bi se bil sam obdolžil prestopka, ki bi ga bil utegnil politično onemogočiti.« Da Silva mu je odobravajoče prikimal. * Docela ste pogodili bistvo stvari, gospod ravnatelj. Da — prav za to je šlo in še gre. Ribera je še danes v enem tistih položajev, ki omogočajo nečistim rokom, da napravijo mnogo škode. Če bi mu mogli dokazati, da je hotel takrat v .Steklenem dvorcu' napraviti umazano in prepovedano kupčijo, bi se nemara pojasnila tudi marsikatera druga izmed temnih zadevščin, ki je podoba, da se nleto okrog njegove osebe. Potem bi imeli pri nas vsi tisti prav, ki trdijo, da mora Ribera izginiti iz javnosti — in to bi se nedvomno tudi takoj zgodilo!« Braziljanec je obmolknil ter si zamišljeno prižgal novo cigareto. »Kakšen pa je bil predmet, ki ga je hotel Ribera spečati v .Steklenem dvorcu'?« je vprašal Hassberg. »Morebiti vam je znano, da igra v komadu neki dsmunt usodno vlogo; zaradi njega oropajo bankirja.« Da Silva je skomignil z rameni. »Tega ne vem. gospod ravnatelj. A za kak demant nikakor ni šlo.« Hassberg je pomislil. »Nu, za sliko najbrže tudi ne. Moida za umetno draeotino, kakršne so nastajale v državah Majev in Inkov. Tam so kovali kaj čudne reči. krilate kače in podobno.« Mož iz Ria de Janeira je prisluhnil. »Mogoče je bilo kaj takega. S'cer pa občudujem vaše poznanje stvari, ki drugače vendar ne spadajo v vaše področje. Odkod imate to učenost?« Hassbarga je obšla zadiega. »Imam jo — od Wernerja Untc-rmanna. Ta je rad govoril o svoji strasti do amuletov in drugih umetnostnih in versk h redkosti Prenekaterikrat sem na njegovem stanovanju občudoval zbirko iz vseh mogočih časov in dežela, ki si jo je bil nanosi! vkup.« Zdajci je obmolknil kakor bi se bil zavedel. da je s tem spet načel predmet, ki so se ga hoteli vsi ogniti. Untermann! I'se Dannow je mahoma stisnila ramena, kakor da jo mrazu Renken, ki mu je bil pogovor od sile mučen, se je grizal v ustnice. Peter Lange je pobešal glavo in strmel predse v mizno ploščo. V to nenadno tišino je rezko in jasno padel Braziljančev glas; »Kaj ne, gospod dr. Lange, tudi vi se živo zanimate za take reči, posebno če prihajajo iz Južne Amerike--tako sem vsaj slišal!« Ta brezobzirni napad je bil za Langejeve živce kar prehud. Sunkoma je poskočil. Obraz mu je zaripnil kakor potonika. S stisnjenimi pestmi se je uprl v mizo in malo da ne zakričal na Brazilljanca: »Bogme, če to ni imenitna večerna druščina! Ali nam ne bi že povedali, kaj pomeni vaša ugankarska zgodba, gospod D3 Silva? Kdo ste vobče? Tu vas nihče ne pozna! Morda ste sami pobili Ribero in ga oropali — ko vse natanko veste, kafeo je bilo!« Izzivalno je zrl v temne oči, ki so se upirale vanj. kakor bi ga hotele predreti. »Najprej sem Brazilijanec, gospod dr. Lange. Zato mi je do tega, da se stvari okrog Ribere pojasnijo. V vaši deželi so take prikazni zdavnaj odstranjene iz javnega življenja — pri nas moramo z nepridipravi na žalost še vedno računati, a če jih spoznamo, je tudi po njih. Zastran vaše obdolžitve pa vas smem menda opomniti, da so priče vkljub vsem siceršnjim protislovjem soglasno opisale moža. ki je pobil Ribero. kot — velikega, plavolasega tujca evropske vnanjosti!« konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vlrant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« ais DrucksteJUe — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Inseratenteil verantvvortlicb . Za inseratnJ oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčlfl