OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds '
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 14, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 138

angela marincic
Včeraj zjutraj je preminila po •^olgi bolezni v St. Alexis bolfiiš-Aiigela Marinčič, rojena Gor dbc, stara 67 let. Stanovala je »la 3516 E. 75 St. Doma je bila ^ Vasi Lese, fara Krka, odko-je prišla v Ameriko pred 48 leti. Bila je članica podružnice 15 SŽZ, društva sv. Rešnje-Sa telesa in društva sv. Lovren-št. 63 KSKJ.
Tukaj zapušča soproga Fran-hčere Mrs. Angela Handler, Mrs. Vera Znidaršič, Mrs. Pau-Znidaršič, Mrs. Mildred No-in Caroline, sinove Frank Louis in Henry, sestro Mrs. ^lojzijo Zupančič in več vnukov, ogreb se vrši v četrtek zjutraj 8.30 uri iz pogrebnega zavo-Louis Ferfolia v cerkev sv. ^vrenca ob 9. uri ter nato na
pokopališče Calvary.
*
^Ua takacs
v Cuy-La sanatoriju je včeraj ^Jutraj umrla po daljši bolezni iilia Takacs, rojena Furman, t&ra je bila 61 let in je stano-na 16914 Grovewood Ave.
Tukaj zapušča soproga Jo-^Ph, dva sinova in hčer: Wil-Mrs. Pearl Rinaldi in, teve, brata Joseph in tri vnu-e. Pogreb se vrši v četrtek zju-^aj ob 10. uri iz Grdinovega ake Shore pogrebnega zavoda, •OlO Lake Shore Blvd., v cer-, sv. Janeza na Buckeye Rd. ^ ttato. na pokopališče Calvary.
V zakonodaji se pokaže, kako reakcionarni so republikanci
WASHINGTON, 13. julija—Ta teden bo senat glasoval o znižanju proračuna in tistih postavk, ki so namenjene splošnemu nadzorstvu nad ameriškimi podjetji v uradu za delo. Spodnja zbornica je že ukinila gotove kredite; sedaj je na vrsti senat, ki bo kakor se pričakuje, kredite enako črtal.
Urad za delo ima tudi odde-"^
lek, ki naj nadzoruje vprašanje
^ovratek iz domovine
. Anton Nagode se je prošli ^^trtek vrnil z obiska svojega ^°3stnega kraja in svoje nad "U let stare matere. Spotoma oiftov v Girard, Ohio, se je zgla-pri prijatelju Mr. John Jan-v Conemaughu, Pa., s kato-sta bila na obisku Slovenije dvemi leti. Pozdravljata prijatelje in znance v Cleve-
mezd in delavnega časa v ameriških podjetih. Urad je namenjen dobrobitu delavnega človeka, da se namreč socialna zakonodaja, ki je danes v Ameriki še v veljavi, tudi izvaja. Določeno je, da znaša najnižja mezda 75 centov, da je delavni teden 40-urni in da se more plačati delo preko teh ur kot nadurno delo. Obstoja zakon, ki prepoveduje, da se najemajo otroci kot delavci. v podjetjih.
Da ta urad lahko vrši svojo nalogo, mora imeti na razpolago zadostne moči. Do sedaj je imel na razpolago kredit v znesku $7,339,000, ta kredit pa je spodnja zbornica že skrčila na $6,000,000. Kaj pomeni ta korak v praksi? Nič več in nič manj kot to, da urad ne more in ne bo mogel zaposliti moči, ki bi nadzorovale, da se ameriška socialna zakonodaja v resnici tudi izpolnjuje. Ali je to vprašanje važno ?
Dejstva govorijo
Urad je imel že do sedaj na razpolago skromna sredstva in skromno uradniško osobje. Treba bi bilo nadzorovati 715,000 ameriških podjetij, nadzorovanih pa je bilo le 42,000!
Toda tudi od teh 42,000 podjetij, ki bi morala plačevati mezde po zakonu, urediti delavni čas po zakonu, nameščati delavno moč po zakonu, se je ugotovilo, da podjetja zakona ne spoštujejo. Kakšna slika bi se pokazala, če bi se izvršila preiskava nad vsemi ameriškimi podjetji, kar se tiče izvajanja socialne zakonodaje!?
Preiskanih je bilo le 42,000 podjetij ali komaj 6%, ki bi sicer po zakonu prišla v poštev. Kaj so ugotovili?
Ena petina od podjetij plačuje svoje nameščence manj ka-
PREVEČ LJUDI IN PREMALO
sredstev?
^V^ASHINGTON, 13. julija — .^ad, ki se bavi s vprašanjem ^Joanja prebivalstva tako v Ze-Nenih državah, kakor tudi po je prišel do sledečih za-%kov:
^ Zedinjenih državah se rodi uro 300 ljudi. Ameriško . ®°ivalstvo se je v prvi polovi-? stoletja podvojilo. Ce gre pot naprej, bo v Zedinjenih J^fžavah leta 1975 190,000,000
leta 2000 pa 200,000,000. J ^vetovno prebivalstvo se bo v 2000 tudi podvojilo in bo ze-.. Oljska obla imela pet milijard ^^^di. Zakaj? Na svetu se rodi >000 ljudi vsako uro. Odkod andard življenja, hrana in feha za vso to množico Ijud-^a? Ali bo znanost, predvsem uporaba atomske energije v fho civilne produkcije, odpra-t)i^ problem? Komisija, pod-isledki posebne preiska-' ki se peča samo z atomsko ^^gijo pravi, da ne!
. Zedinjenih državah sami Sinevajo naravni zakladi in to ®^aj vidno, človeštvo pa na
sredstva? Ali z izkoriščanjem sončne energije, s pametnejšo uporabo vodne sile, z globljim raziskovanjem osrčja zemlje ? Ali naj pride na pomoč znana parola, da se zakonito omeji število rojstev in kako to kontrolo praktično izvajati?
To so vprašanja, na katera tudi imenovana komisija še ni dala nobenega odgovora. Če pa je vprašanje važno za Zedinjene države, je toliko važnejša za Azijo, kjer vsi mogoči javni delavci skoraj soglasno odobravajo morebitni sklep, da se rojstva kontrolirajo. Zopet isto vprašanje, kako to kontrolo izvajati v praksi. Sicer pa je leto 2000 šc daleč . . .
kor 75 centov na uro, oziroma manj, kakor $30 za 40 urno tedensko delo.
Približno polovica podjetij,'ki so bila nadzorovana, ne plača nadurnega dela, če se dela več kakor 40 ur na teden. ^
13 % podjetij je najemalo mladino proti vsem zakonitim predpisom.
Že v podjetjih, ki so se kontrolirala, je dobilo 145,000 delavcev osem in pol milijona dolarjev kot plačilo nadurnega dela, oziroma kot zakonito plačilo najnižje mezde 75 centov na uro, ki pa do sedaj ni bila upoštevana.
S tem, da se je občutno črtal kredit za omenjeni urad, bo nadzorstvo nad ameriškimi podjetji glede izpolnjevanja socialnega zakona bistveno otežkočeno. To pa radi tega, ker urad že z dosedanjimi sredstvi, iki so jih dali na razpolago demokrati, ni mogel biti kos svojim nalogam. Vprašanje samo pa reže v meso vsega ameriškega delavnega ljudstva, ker že zgoraj omenjeni odstotek kaže na to, da je ameriški indv:jtriji gledati na prste, kadar gre za izvajanje socialne zakonodaje.
Republikanci so se v kreditih, ki sicer na videz niso važni, za delavstvo pa zelo važni, izkazah v pravi luči, da namreč postopoma uničujejo socialno zakonodajo ali pa hočejo njeno izvedbo obrezuspešiti.
Kje je delo najvarnejše?
Urad za delo je izdal statistiko o nesrečah, ki se pripetijo pri delu. Gre za prve mesece leta 1953. Najbolj varno delo je v tovarnah, ki producirajo letala. Najbolj nevarno delo in s tem v zvezi največ nesreč je v industriji lesa, na žagah, kjer se je do sedaj procentualno vzeto pripetilo največ nesreč.
V akciji za enotni nastop ameriškega delavstva, da posamezna unija ne napada druge, so nastopili zapletijaji, težkoče. Nekatere unije so se izločile iz centrale C.I.O. in prestopile k centrali A.F.L. Predsednik unije C.I.O. Reuther, ki se je vrnil iz Stockholmo v Ameriko, je nad tem dejstvom precej razburjen.
Kdo naj ima besedo na Koreji?
WASHINGTON, 13. julija — Če pride do premirja na Koreji, tateremu naj sledi nato politična mirovna konferenca, nastane vprašanje, kdo je legitimiran nastopiti na tej mirovni konferenci V prestolnici so mišljenja, da imajo pravico govoriti na konferenci glede Koreje samo tiste države, ki so se z orožjem udeleževale bojev na Koreji. Te države so;
Zedin jene države, Anglija, Avstralija, Belgija, Kanada, Columbia, Abesinija, Francija, Grčija, Luksemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Filipini, Siam, Turčija in Južna Afrika. Besede ne bi imela Indija, kef je imela na Koreji samo bolniški oddelek.
Verjetno bodo sporazume prizadete države morale predložiti Združenim narodom v končno odobritev.
di-U ji
Si strani zahteva vedno viš-®tandard življenja. Odkod
Poroka
Prošli mesec sta se poročila Miss Jeanette Pistotnik in Mr. Stanley Hurd. Nevesta, ki je hči Mr. in Mrs. John Pistotnik iz 350 W. Grace St., Bedford, Ohio, je bolničarka, ženin je pa sin dr. in Mrs. Gerald Hurd, 14412 Drexmore Rd., Shaker Heights, Ohio. Bilo srečno!
SAMO TRUPLA NAJDENA
HONOLULU, 13. julija—Upanje, da bo kdo od potnikov ponesrečenega letala na Pacifiku, kakih 300 milj vzhodno od Honolulu, ostal pri življenju, je splavalo po vodi. Na letalu, ki je strmoglavilo zadnjo soboto zvečer, je bilo 58 potnikov. Dosedaj so našli v morju 11 trupel. Nekatera so bila tudi ožgana, iz česar se sklepa, da je letalo pri nesreči eksplodiralo in zgorelo.
KOLIKO POMOČI TUJINI
WASHINGTON, 13. julija — Kongres je končno odobril vso to pet milijard 157 milijonov dolarjev ameriške pomoči tujini Eno milijardo dolarjev predsednik Eisenhower lahko zadrži dokler Zapadna Evropa ne pokaže v praksi, da je postavila na noge skupno armado.
ALI BOMO UGNALI POLIO?
Leta 1952 je bilo v Zedinjenih državah 58,000 slučajev polija. Za letošnje leto se pričakuje, da bo število, ki je bilo rekordno, padlo. Zakaj?
Zdravniška znanost je prišla do novih sredstev v pobijanju polija. Eno od teh sredstev je tudi preprečil-no, da se mladina in otroci na splošno cepijo zoper poli jo. Cepljenje se vrši v masah. Na deset tisoče otrok in mladine je cepljenih v raznih krajih, kakor pač pridejo na vrsto. V teh krajih se zdravniki pritožujejo, da se jim na rokah delajo žulji in da čutijo celo krče v mišicah.
Zakaj je požigal?
WILLOWS, Cal., 13. julija— 26-letni Stanford Patton je bil prijet, ker je povzročil gozdne požare. Patton je premišljeno zanetil požare, v katerih je prišlo ob življenje 15 ljudi.
Ko ga je policija zaprla, je dejanje priznal, a trdil je, da je dejanje izvršil, ker ima nosno ženo in tri otroke, da pa nima sredstev za preživljanje. Pri gašenju ognja da bi dobil službo in s tem zaslužek.
Policijsko poročilo pravi, da Patton nima za seboj nikake kriminalne preteklosti.
Posvetovanja glede padca Bene;
zopet vprašanje pomoči tujini
ZAPLETEN POLOŽAJ V DRŽAVAH*
JUŽNO VZHODNE AZIJE
WASHINGTON, 13. julija—Novo imenovani poveljnik N.A.T.O. general Alfred Gruenther je prispel v pre-stolico. Njegov prihod je v zvezi tudi z nedavno sovjetsko čistko, predvsem pa s padcem Lavrentija Berie. General Gruenther je mnenja, da lahko nastopijo spričo nove sovjetske notranje politike težave za Zapad; na vsak način pa se ni predati nikakemu optimizmu spričo odslovitve Berie. Skupno z generalom Ridgwayem bo general Gruenther nastopil pred kongresom in se napoveduje, da bo nastopil zoper znižanje ameriške pomoči tujini.
Vprašanje ameriške pomoči
tujini je poleg korej&kega vprašanja ta teden za ameriški kongres najbolj važno. Danes je spodnja zbornica razpravljala o teh kreditih in se pričakuje, da bo postopek hiter, nakar naj glasuje o kreditih tujini še senat. Govori se o skupnem kreditu $5,100,000,000, katera vsota naj bi značila nek kompromis med spodnjo zbornico in senatom.
Prispevki
V našem uradu je izročila Mrs. Josephine Gerlica iz Perry, Ohio, vsoto $5, ki sta jo darovala Mr. in Mrs. Vincent Piki iz Ridpath Ave. za gluhoneme otroke v Sloveniji, ter $3, ki jih je darovala družina Mr. Andy Cajhen ./za sklad za pobijanje "polio," in sicer v spomin pokojnega Frank Gerlica.
Poleg omenjenih smo prejeli v našem uradu za gluhoneme otroke v Sloveniji, $10 od Mrs. J. Birtich iz 17005 Waterloo Rd. in $10 od Mrs. Frances Plevnik.
Vsem darovalcem se v imenu potrebnih, ki se jim bo s prispevki pomagalo, najlepše zahvaljujemo !
40-leinica poroke
Včeraj sta Mr. in Mrs. Louis Eckart iz 21931 Westport Ave. obhajala 40-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Otroci, sorodniki in prijatelji, ki se bodo zbrali v počast slavijence-ma na 29. julija, izrekajo svoje iskrene čestitke, želeč jima zdravja in sreče, da bi dočakala zlati jubilej!
Ali naj podpiramo Francijo?
Gospodarski odbor senata ima na razpolago poročilo, ki je za Francijo nadvse neugodno. Poročilo pravi, da ameriško posojilo, skratka ameriški dolar služi Francozom v to, da se sami oprostijo plačevanja davkov. Francozi se ne bodo nikdar postavili v svojem državam gospodarstvu na lastne noge, dokler bo prihajala pomoč iz Amerike. Francozom naj se pove, da je njihova dolžnost, da uredijo svoj državni proračun z lastnimi sredstvi, ameriški dolar pa naj pride v poštev le tam, kjer gre v resnici za skupno stvar— skupno obrambo demoikratske-ga zapadnega bloka.
Ta teden bodo prevzeli svoja službena mesta novo imenovani vojaški poveljniki. Predvideva se sestanek z admiralom Rad-fordom, ki postane vrhovni šef združenih ameriških glavnih štabov, generala Ridgwaya dosedanjega komandanta N.A.T.O., ki prevzame vodstvo generalnega štaba ameriške kopne vojske, generala Gruentherja naslednika Ridgwaya v N.A.T.O. in admirala Cameya novega šefa ameriških pomorskih operacij. Admiral Carney je bil do sedaj zavezniški poveljnik oboroženih
sil v Sredozemlju in na jugovzhodu Evrope. Teh sestankov j se bodo udeleževali člani federalne vlade, ki so po svoji službi povezani z narodno obrambo; tako tajnik Wilson, državni tajnik Dulles in finančni tajnik Humphrey.
Sestanki Dulles-Bidault
Danes se je državni tajnik Dulles ponovno sestal z francoskim zunanjim ministrom Bi-daultom. Šlo je za ameriško pomoč Indokini. Pri tem se je načelo vprašanje kaj bo storila komunistična Kitajska, če se sklene na Koreji premirje in bodo njene čete, ki se cenijo na milijon vojakov, sproščene. Francoz Bidault je skušal prikazati položaj v Indokini v slabi luči, to pa radi tega, ker uporniško gibanje že sedaj izdatno podpirajo Kitajci iz kitajske celine^ Skratka—vprašanje ameriške pomoči za borbo v Indokini.
Istočasno se je razpravljalo o položaju, ki je nastal po poročilih iz Burme v tej državi, kamor da so vdrli komunistični Kitajci.
Zamotan položaj ob Suezu
Ravno za sestanek treh predstavnikov zunanje politike Amerike, Vehke Britanije in Francije, je prišlo nevšečno poročilo iz Egipta, ki ne' kaže, da bi bil egiptsko-angleški spor glede obrambe Sueza v doglednem času končan na miren način. Egipt-ska vlada, ki se je sestala danes na izredni seji, je ponovila svoje stališče, da se morajo angleške čete umakniti iz ozemlja ob Sueškem kanalu. V Egiptu vlada razburjenost. Neki britanski vojak je bil napaden v mestu Ismailija in je na poškodbah umrl. Britanci tudi poročajo, da
je bil ugrabljen neki britanski pilot, za dejanje pa London dela odgovorno egiptsko vlado. Egipt-ska vladk s svoje strani odklanja vsako odgovornost. Položaj se tako zaostruje. O tem je imel Dulles posebne razgovore z zastopnikom Velike Britanije lordom Salisburyem.
Spor tudi / Izraelom?
Vlada v Izraelu je premestila svoje zunanje ministrstvo iz mesta Tel Aviva v Jeruzalem. V Tel Avivu so bila do sedaj tudi tuja poslaništva. Izraelska vlada je zahtevala tudi od Amerike, da premesti svoje poslaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem, kar pa . je Amerika odklonila, jiruzalem naj ima značaj mednarodnega mesta, kar je potrdila v ostalem tudi organizacija Združenih narodov.
Položaj, ki bo vsled tega spora nastal, utegne kaliti sicer dobre razmere med Izraelom in med Ameriko. Na vprašanju pa jo istočasno močno zainteresirana tudi Velika Britanija.
#
Za sestanek štirih
WASHINGTON, 13. julija — Zunanji predstavniki Zedinjenih držav, Velike Britanije in Francije so sklenili, da povabijo Moskvo to jesen na sestanek štirih velesil, torej tudi Sovjetske zveze. Dnevni red—mii*ovna pogodba z Avstrijo in Nemčijo. Sestanek bi dal Moskvi priliko, da praktično pokaže, kaj je smisel njene mirovne ofenzive.
ALI JE BERIA ŠE ŽIV?
BONN, Nemčija, 13. julija— Kancler zapadno nemške vlade Konrad Adenauer je izrazil svoje prepričanje, da je sovjetska tajpa policija že izvršila smrtno obsodbo nad Berio, bivšim vsemogočnim šefom tajne policije, namestnikom sovjetske vlade in sovjetskim notranjim ministrom.
Odmevi koraka Sovjetske zveze glede Beria, ki je moral pasti, so odmevi sovjetske propagande doma in v komunističnem svetu. Komunistične stranke so sprejele resolucijo, v kateri se naravno obsoja Beria. Nazivljajo ga za izdajalca, pustolovca, agenta mednarodnega imperializma in podobno. Važno je zadržanje komunistične Kitajske v borbi za oblast v Moskvi. Glavno glasilo komunistične stranke v Pekingu označuje padec Berie kot ogromen uspeh ruske komunistične stranke in delavnega ljudstva po svetu. Ruske satelitske dr-
žave enako pozdravljajo padec Beria. Jugoslovanska soseda, mala Albanija, je tudi v tem tropu in pravi, da mora komunizem stati slej ko prej na principih Ijeninizma in stalinizma!
Med narodi sveta so se oglasili tudi Eskimi, ki živijo na skrajnem vzhodu Sibirije in so v imenu človečanstva obsodili Berio.
*,
Beria likvidiran?
WASHINGTON, 13. julija — Posamezni senatorji so danes v svojih izjavah trdili, da je La-vrenti Beria že usmrčen.
Državni tajnik je s konference treh zunanjih ministrov po dal izjavo glede slučaja Beria. Dulles je za to, da se izkoristi nastali položaj od strani demo kratskega sveta. Politični krogi v prestolnici so na splošno prepričani, da je Sovjetska zveza s svojim satelitskim blokom vred v resnični notranji krizi.
v Aziji vre še dalje
WASHINGTON, 13. julija — Medtem ko se posvetujejo zunanji ministri treh zapadnih velesil Zedinjenih držav. Velike Britanije in Francije, je prišla iz južno vzhodne azijske države Burme vest, da so komunistične kitajske čete vdrle v severne kraje te države.
Francoski zunanji minister Bidault je imel dolge konference s tajnikom Dullesom. Šlo je za ameriško pomoč Indokini. Bidault je trdil, da komunisti v Indokini dobivajo veliko pomoč iz komunistične Kitajske. Če naj se začne ofenziva proti komunistom, je po proračunu potrebna vojaška materialna pomoč Zedinjenih držav in to nova v višini okrog 300 milijonov dolarjev.
Iz bolnišnice
Poznana Mrs. Rose Gubane, ki je do pred nedavnim vodila modno trgovino na 16725 Waterloo Rd., se je vrnila zopet iz bolnišnice ter se začasno nahaja pri svoji hčeri Mrs. Pauline Rose na Morris Ave. Najlepše se zahvaljuje prijateljicam in znancem za obiske, cvetlice in' voščilne kartice, ki jih je prejela.
Krožek št. 2 Prog. Slov.
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vabi se vse članice, da gotovo pridejo na sejo.
Direktorij AJC
Redna seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. se vrši v sredo zvečer v navadnih prostorih. Prosi se vse direktorije, da se gotovo udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
JI
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-112.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SLUČAJ ROSENBERGOVIH
(2)
Ko je pravosodni odbor zveznega kongresa soglasno zavrgel resolucijo nekega kongresnika iz države Georgije, da se vrhovnega zveznega sodnika Williama Douglasa formalno obtoži, ker je dovolil, da se smrtna obsodba Juliusa Rosenberga in njegove žene Ethel odloži, a je bil ta odlok že naslednji dan na izredno sklicanem zasedanju celotnega vrhovnega sodišča s potrebno večino preglasovan, nakar se je sodba izvršila, je bila s tem zapisana zadnja beseda v zaključnem poglavju slučaja, ki je čustveno razgibal ne le Ameriko, te#več tudi dežele in narode, ki so svojo civilzacijo in kulturo črpali iz nam vsem skupnih virov. Poizkus, da bi se sodnik Douglas posadil na zatožno klop je bil seveda že vnaprej obsojen pa iz jalovi te v. Noben razumen človek, še manj pa pravnik—in v ameriškem kongresu je advokatstvo bolj zastopano kot kateri koli drug polic—ni niti za trenotek obtožbe jemal za resno. Take obtožbe, o katerih odloča dvetretjinska večina zveznega senata, ako so poprej izglasovane od pristojnega odbora, niso nobena malenkost. Zvezna ustava sama izrecno določa, da je taka procedura proti kakemu civilnemu uradniku Zedinjenih držav od predsednika navzdol možna le tedaj, ako obstoje dokazi, da je tak civilni uradnik zakrivil čin izdajstva, dalje, če bi bodisi ponujal ali prejel podkupnino v zvezi z izvrševanjem svoje službene dolžnosti, ali če bi bil kriv kakega drugega velikega zločina ali prestopka. Odlok, ki ga je lzdal sodnik Douglas v slučaju Rosenberg, je bil strogo v okviru zakona. Tudi sicer je sodnik Douglas nesporno odličen jurist, o čemur ne dvomi noben ameriški pravnik. On in sodnik Hugo Black predstavljata v novejšem času tako zvano liberalno manjšino pri zveznem vrhovnem sodišču. Tudi v slučaju Rosenberg sta Douglas in Black do kraja zavzemala identično stališče, namreč, da bi priziv obsojenih atomskih vohunov moral biti v razpravi pred celotnim sodiščem na merito-rični podlagi, predno bi se obsodba izvršila. Sodnik Frankfurter je tudi izrazil svoje pomisleke, a je vendar glasoval z večino, ki je posredno potrdila sodbo razpravnega sodišča in izrazila svoje soglašanje s prvo prizivno in-štanco, kjer je bil slučaj, predno je obramba "brezuspešno poizkusila dobiti vstop v vrhovno sodišče na meritorični osnovi.
Mar sta bila Rosenbergova po krivem obsojena, z drugimi besedami, ali je ž njima umrlo dvoje nedolžnih ljudi? Odgovor na to vprašanje ne le s strogo pravnega, temveč tudi s stališča zdravega razuma mora biti kategoričen "ne." Vsa kontroverza, ki se je vodila v javnem tisku in drugod, se je sukala izključno okrog kazni, katera je bila izrečena, namreč obsodbe na smrt v električnem stolu, le mimogrede, oziroma le s strani ameriških komunistov se je trdilo, da obtoženima Rosenbergovima ni bila dokazana krivda atomskega vohunstva za Sovjetsko zvezo. Poudariti je, da Rosenberg in njegova žena nista bila na zatožni klopi radi svojega komunističnega prepričanja, temveč radi dejanj, ki jih zakon označuje za kaznjiva. Obtožena dvojica je razpolagala s prvovrstno obrambo, ki je bila dobro financirana, in ta obramba je storila vse, kar je v okviru našega pravnega aparata sploh mogoče, da bi se pravorek krivde, katero je podala porota na podlagi dokazilnega materijala, ovrgel. Klub temu pa se no da zanikati, da z moralnega vidika bi bilo morda bolje, ako bi Rosenbergova ne bila umrla, temveč bi bila "kazen spremenjena v zapor za 30 let. To pa ni bila stvar sodnije, temveč je spadalo v kompetenco predsednika Ei-senhowerja, ki kot vrhovni izvršni uradnik republike poseda pomilostilno oblast. Ironija pri tem je, da so ravno ameriški komunisti s svojo izzivalno taktiko skoraj za-jamčili, da se to ni zgodilo, in lahko bi rekli, da je bilo to ravno tisto, kar niso marali, da bi se zgodilo, ker njim je bilo več za to, da imajo dvoje "mučenikov," kakor pa da bi razkrinkana vohuna sedela v ječi, kjer stvari komunizma v Ameriki ne bi mogla biti v nikako pomoč. Angleška justica je smatrala 14 let ječe za atomskega vohuna | Fuchsa, ki je brez oklevanja priznal svoj zločin, za zadostno zadoščenje. Mar bi ne bilo zadoščeno ameriški ju-stici, če bi bila Rosenbergova poslana v dolgoleten zapor, zlasti ko ni šlo le za moškega, temveč tudi za žensko, ozi-
Ob Tihem oceanu
Piše: FRANK KERŽE
NAŠE STANJE
Od časa do časa najdem v naših listih kak boljši dopis, ki se res peča z nami. To se pravi, razprave so, katere iščejo naše rešitve. Resnica je, da nas je vedno manj v Ameriki. To se pozna na vseh poljih, najbolj pa pri listih in podpornih organizacijah. Če naročnik odneha, se navadno ne najde namestnika. Če član umre, je kljub vsem nagradam za nove člane dokaj težavno najti mladega namestnika.
Jaz vem, da je življenje večno rojstvo in večno umiranje, a vendar me nekaj ustavi, kadar začnem misliti na svoj narod tukaj. Včasih se zgodi nekaj kakor čudež, pa se stvari zaobrnejo. A taki čudeži so dokaj redki. Težko se je izpoprijazniti z mislijo, da gremo proti koncu—počasi sicer, a zelo redno.
Človek bi mislil, da smo mi dokaj zagrešili s tem, da nismo znali vzgojiti ali pridobiti naše tukaj rojene mladine. Kdor še danes misli kaj takega, naj malo počaka in pomisli, v kakšnih razmerah smo morali živeti tukaj. Skoro sram je priznati, da so delali naši za plačo sedmih centov na uro, kakor je povedal prijatelj Lunka našemu dokaj delovnemu Janku N. Roglju. Kaj si mogel s tako plačo? Pomagati si—kako pa? Iti v trgovino, največ v grocerijo, pa delati od pete zjutraj pa do polnoči. Težko mi je povedati, da sem služil od začetka po osem dolarjev na teden za deseturno delo. šest dni v tednu.
Iri jaz sem bil med tistimi "srečnimi," ki sem takoj začel z osmimi na teden, medtem ko so drugi imeli le po sedem. To je toliko, kakor zasluži danes mehanik boljših strok na uro. Prosim vas, berite in recite, po sedem na uro — danes — po sedem na teden nekdaj.
Vtakih okolščinah ni bilo časa niti volje, da bi se človek zavedal svoje dolžnosti napram svojemu narodu. Pri naših ljudeh sta bila navadno uprežena oba, mož in žena, če se je le dalo najti kako mesto. Otroci so se vzgajali sami, kakor so vedeli in znali. Da so postali to, kar so, to je: Američani, je vzrok ta, ker so živeli in rastli v Ameriki. Koder so se toliko potrudili, da so učili svoje otroke naš jezik, ni s tem rečeno, da so vzgojili Slovence. Ti otroci so po svojem duhu pravtako Američani, kakor oni, ki si niso zapomnili niti besede jezika svojih starišev.
Če kdo išče rešitve uganjkc, zakaj se ljudje tako hitro po-američanijo v ti deželi, je največkrat vzrok ta, kakor pri našem narodu.
Res je eno dejstvo, da je po-tujčevanje včasih bolj počasno. To. se zgodi zlasti pri narodih, ki so posebno zaostali, kakor vsi mogoči latinci (Lahi, Španci in drugi). Ti obdrže dostikrat vsaj v narečju. Pomisliti pa moramo, da jih je dosti več, kakor n&s in imajo poleg tega jezik, kateri je dosti ložji od našega. Naš jezik je dokaj težak in še v primeri s takim jezikom, kakor je angleški, dosti neroden.
Toda latince zadene nazadnje tista usoda, kakor naše. Rastli in vzgajali so se v ameriških raz-meiah, ki so pravtako prešle v nje, kakor v nas. Na kratko: razmero so postavile med nas veli-
kanski zid. Na eni strani smo ostali mi, ki smo prišli iz starega kraja, na drugi je pa naša mladina, tako ameriška, kakor mladina tistih, ki so prišli semkaj na ladji "Mayflower."
So ljudje, ki iščejo naše narodne rešitve v teh naših otrocih. Naravno je, da je ne bodo našli.
Sam sem pričakoval, da bodo meje naših držav vse bolj odprli, kakor so nameravali. Pa še tisto malo, kar so djali v načrt, ne bodo hoteli odobriti. Stari, krivični našeljenski zakon je še bolj podprt, kakor je bil do zdaj. Torej : z otroci ni nič, z novimi našel jeniki zopet nič. To je vse, ker nas je živih—kako dolgo, tega se ne ve.
Človek lahko dolgo išče, da najde na svetu tako zablodo, kakor je bilo naše naseljevanje. Vsaka vas v naši stari domovini je imela svojo državo tukaj ali vsaj svoj gotov kraj. Kamor je šel eden ali koder se je izgubil, t je je potem drla vsa vas. Tak majhen narod, kakor smo mi, pa se nas najde prav povsod.
Poglejte Nemce. Ti so se začeli izseljevati v Ameriki po letu 1848. Njihove poglavitne na-sedbine so bile Minnesota, Wisconsin in potem dalje proti se-vero-zapadu. Danes po sto letih imamo že četrte in pete generacije, ki ne govore več jezika Svojih prednikov, drže pa njihove ideale. In ti ideali rode dokaj moderno politiko.
Naravnost vzgledno je, kako so se naseljevali Judje. Ustavilo se jih je največ v New Yorku, koder odločajo vlado mestu in državi, niso sicer še prišli do Bele hiše, imajo pa po par članov vselej v najvišji ^odniji, koder je vsega pkupaj devet ljudi. Zavzemajo'najvisja mesta v literaturi, godbi, umetnosti in sploh na vseh poljih. Kadar se Amerika postavi, češ: zdaj vam bomo pa pokazali, kaj zmoremo mi, pa pride na vrsto kak Gershwin ali Einstein.
Seveda se ne da popraviti napak, katere smo delali leta in leta. To se pravi, tako smo razkropljeni, po tem širokem svetu, da ni nobenega upanja, da bi mogli uspeti s kakim načrtom. Torej ni nič s tem, da bi se počasi naseljevali v skupnih krajih. Pa tudi če bi bilo to mogoče, ne verjamem, da bi nam kaj prida pomagalo. Zakaj za kulturno delo je treba imeti kulturnih moči. In teh ni!
Meni postane dostikrat vroče, ko najdem zadeve ignorance v naših listih. Dolžnost uredništva je popraviti take reči, ki mečejq. slabo luč na tiste, ki so za list odgovorni. Niso to vselej male zadeve, pač pa kozli z betico in rogami, ki nekaj zaleže jo.
Je pa pri naših listih še nekaj malega mogoče. Vzemimo Pro-sveto, ki jo izdaja SNPJ. Jaz sem enkrat svetoval, naj bi se mesto dnevnika izdajal tednik v obsegu, kakor je danes, samo da bi bila oblika še enkrat manjša. To se pravi, da bi bile stra.ni še enkrat zganjene. Mi vemo, da Prosveta ni nikdar izhajala s tem, kar je prišlo z naročnino in oglasi. In tudi nikdar ne bo. Bo pa nekaj drugega. Jednoto dobiva v roke polagoma mladina— in ta bo rekla nekega lepega dne: stoj! Do tukaj in ne več!
Prosveta bi morala tudi toliko
roma ženo in mater? Kajti v pravnem smislu se je slej ko prej smatralo, da ako žena izvrši kaznjivo dejanje, je to storila pod vplivom svojega moža.
Ta okoliščina, kakor tudi številni drugi momenti so bili najbrž v mislih sodnikov Douglasa in Blacka, ko sta zahtevala polno razpravo pred vrhovnim sodiščem kot pogoj za izvršitev smrtne kazni. S tega vidika je tudi razumeti obče obžalovanje, da se ni našel drugačen izhod, ki ga je notiral javni tisk v Evrqpi, predvsem pa v Angliji in Franciji, ki sta po svoji miselnosti Ameriki najbolj sorodna naroda.	V.J.G.
imeti obzira, da bi ne delala konkurence drugim listom,' ki nimajo za sabo Jednot. Vse to bi se doseglo, če bi premenili na tednik in ga pošiljali vsem članom in članicam. Mogoče bi bilo nekaj malega doplačila pa kaj je to, če ljudstvo dobi dober list. S tem bi se rešilo marsikaj. Toliko strani bi bilo za slovensko čtivo, toliko za angleško in toliko za oglase. S tem bi za vselej prenehalo tisto izpodjedanje, kako Jednota zaklada dnevnik iz fondov, ki so last vsega članstva. S tem bi pridobili mnogo za nas.
Resnica je namreč ta, da niso naše Jednote in Zveze nikdar nič storile za narod, niso podpirale ničesar razven same sebe in nikdar žrtvovale kaj za kulturne svrhe. Imenujemo jih "naše" dokler je še v odboru človek, ki je prišel iz stare domovine. To se pa spreminja pri vsaki konvenciji in prišel bo čas, ko bo rekla večina: — tisto, kar imenujete vi "naše," je nam, Američanom tuje. Čemu bi še podpirali, ko smo venjdar gmotno na boljšem, če vse skupaj vržemo čez prag.
Lahko bi se storilo tudi tako, da bi se združila Prosveta in Enakopravnost, mogoče tudi Glas Naroda, katerega ne dobivam zadnja leta. Torej ne vem, kako je ž njim, ne, kako stoji in tudi ne, kdo ga lastuje. Je tudi tako:—Prosveta v sedanji obliki je glasilo ene korporacije, to se pravi, podporne Jednote. Kot tako ima en glavni namen, podpirati sebe in svoje člane. Torej je v principu za eno gotovo grupo in ne za ves narod.
Bilo bi tudi priporočljivo, da bi se tak list preselil v Cleveland, ki je edina naša močna naselbina. Če bi ne bilo preveč ovir, bi bilo tudi za Jednoto to dobro, ker bi le na ta način ostala v naših narodnih rokah.
Smo mi v čudnem razpotju, ki me spominja na tistega rojaka, ki je večkrat trdil, da "tie ne bom in drugam ne grem." Tako viseti in čakati smrti, kakor do zdaj ne gre. Z mladino in z naseljevanjem ne gre—gre pa edino z listi, če se kmalu sporazumeno med sabo. Povem vam, če to izpeljemo, bomo prerodih vse naše javno kulturno življenje. Dobili bi list, ki bi res zastopal vso napredno smer, list, za katerega bi se dalo še dosti napraviti. Toda čakati se ne sme. Če preidemo iz tega ekonomičnega stanja, kakor smo danes, bo kasno za vsak tak korak. Danes je čas, dokler imamo še dobre čase.
Apeliram na clevelandska društva, naj pridejo s to idejo v javnost, ker je dobra in mogoče tudi rešilna za vselej. Mi bomo lahko dobili dosti podpore v eni ali drugi obliki, če smo samo pravilno organizirani. Po mojih mislih je to edino mogoče, za vse drugo je prekasno. Ne rečem, da bo tako ostalo vedno na svetu. Mogoče pridejo izpremembe, katere bodo prinesle življenje nam in drugim narodom. Toda čakati moramo nanje. Ne pa prenehati s tem, kar imamo. Zakaj to je naše življenje. Dokler smo živi, smo tukaj, imamo možnosti na vse strani, če razmere pokopljejo to, kar imamo, bo prepozno za vsako nadaljno delo.
Torej Cleveland, hajd na delo.
Prii>oniba—Imam navado, da pišem svoje članke vsak ponedeljek dopoldne. Tako je bilo tudi s tem. Ko sem bil gotov, sem prejel pošto, med katero so bile vsled praznika tri Enakopravnosti. Pregledam jih na hitro in zapazim, da ima prijatelj in glavni urednik Grill močan članek, ki ima tisto misel, kakor moj. Če bi ga bil čital prej, kakor sem spisal svojega, bi bil moj malo drugačen.
Zanimivo je, da sva oba pisala o eni in tisti stvari ob enem in tistem času. To pa nam kaže resnost narodnega položaja. Ne pustite, bratje, da bi šle te besede mimo vas, kakor se je zgodilo še vselej v preteklosti. Zganite se, dokler je čas. Še je reši-
Na Koreji—boji
SEOUL, 14. julija—Na osrednji fronti so začeli Kitajci z velikimi napadi. Računa se, da je v borbah kakih 70,000 Kitajcev. Štiri južno-korejske divizije so se morale umakniti nazaj za najmanj dve milji. Fronta je predrta na treh krajih. Zavezniki označujejo vojaški položaj na tem sektorju za resen, vendar za splošno fronto ne nevaren. Pogajanja za premirje so v malem zastoju. Danes, v torek, se obe delegaciji zopet sestane-t... Pričakuje se, da bo prišel v Panmunjom tudi odposlanec Rheeja, da se znova udeležuje razgovorov.
Walter Roberson je že odpotoval iz Tokija v Washington, da da poročilo predsedniku Ei-senhowerju in državnemu tajniku Dullesu.
ŠKRAT
Malenkov čisti
MOSKVA, 14. julija — Vjače-slav A. Malyshev, minister za transport in težko industrijo, je bil odstavljen iz svojega mesta. Nadomestil ga je Ivan Nosenko. Malyshev je v sovjetski vladi in politiki važna osebnost. Zavzemal je redoma visoke vladine in strankine položaje.
V vzhodnem Berlinu naj bi izginil šef policije Zisseh, ki je bil nad 485 policajev, od katerih bi imelo biti 12 aretiranih in zoper njih uvedeno kazensko postopanje. Tako poroča časopisje zapadnega Berlina.
Po beograjskih virih je bil odstavljen iz centralnega odbora komunistične stranke tudi neki Bagriov, ki v javnosti ni bil toliko znan, v stranki pa je Bil vplivna oseba.
JUNAK VIŠIN V POSTELJI
LONDON, 12. julija — Tiger Tensing, ki je skupno z Novo-zelandcem Hillarijem osvojil vrh najvišje gore sveta Mount Ever-esta, se nahaja v Londonu. Vreme v Londonu pa vpliva na zdravje Tensinga. Obolel je za mrzlico, ki ga je položila v posteljo.
NEMIRI V EGIPTU
KAIRO, 13. julija—Ob sueškem prekopu v kraju Izmalja so izbruhnili novi nemiri in sovražnosti med Egiptčani ter Angleži. Egiptovska vlada je sklicana na izredno sejo. Verjetno bo oklica-no v tem kraju nemirov izjemno stanje.
KANADA IZVOZNICA ŽITA
OTTAWA, 12. julija—Kanada je to leto dobila nazaj prvenstvo v izvozu pšenice, katero je morala pred osmimi leti odstopiti Zcdinjenim državam. Letoš^ nje eksportno leto pšenice bo vobče tudi v kanadski zgodovini najvišje. Kanada bo izvozila do konca meseca julija 370,000,000 bušljev pšenice.
V ZNAMENJU PREMIRJA?
TEHERAN, 13. julija — Spor med Sovjetsko zvezo in Iranom je znana stvar. Sovjetska zveza poskuša, da bi imela z Iranom normalne odnošaje, torej rednega poslanika, ki naj ugaja iranski vladi. Sporazumeli so se na ime Lavrentieva kot novega sovjetskega poslanika v Iranu.
POVIŠANA POŠTNINA
WASHINGTON, 13. julija — Tajništvo za pošte je objavilo, da je povišanje poštnine od treh na štiri cente za pisma nujno potrebno in da inora ta korak odobriti kongres v najbližji bodočnosti.
t ev ali vsaj podaljšanje rtašega narodnega in kulturnega življenja—a dolgo ne bo. Še imamo našo usodo v svojih lastnih ro kah—še je mogoča rešitev, todp. iti moi'amo na delo. Še enkrat apeliram na Cleveland, da se zdrami in začne z akcijo za rešitev naših naprednih listov.
Razlog
—Zakaj ste zapustili svojo prejšnjo službo ?
—Zaradi bolezni. Šefu sem šel na živce.
-f
O Chaplinu
V Ameriki je Chaplin zelo popularen tudi med otroci. Bilo je v osnovni šoli med prirodopi-som. Učitelj: "Kakšna žival je to: JJToge drži nazven in ne hodi tako kot druge, temveč dela čudne skoke?"
t
Anekdotični koledar
Raziskovalca Afrike DAVIDA , LIVINGSTONA (umrl 1. maja 1873) so zamorci nekoč vozili po reki Kongu. Mož je imel se povsem temno brado, lasje pa so se že občutno belili. Zamorski veslači so se temu zelo čudili.
"Čisto naravno,''' je dejal Livingtone, "brada je dvajset let mlajša kot lasje."
f
Še kot topniški častnik je NAPOLEON BONAPARTE (umrl 5. maja 1821) v večji družbi naletel na nadutega pruskega stotnika. Domišljavo je mož povzdigoval svoj glas, da bi nikomui" v družbi ne ušle njegove besede:
"Nemci se bojujemo vedno 1® za slavo, Francozi pa se borite za denar!"
"Popolnoma pravilng!" je odvrnil Napoleon. "Vsakdo se bori za tisto, česar mu manjka.".
f
Na gotovo
—Mogoče si bom kupil srečko. Kdaj je žrebanje?
—Konec meseca!
—To je prepozno. Denar potrebujem takoj!
-f
—Moj mož napiše vsako leto po en roman.
—Moj pa vsako leto enega doživi.
+
—Janez, spet greš v gostilno. Ali ne veš, da bo treba čez teden dni plačati najemnino?
—Do takrat bom že nazaj--f
—Danes ponoči si že spet gO' voril v sanjah!
—Seveda, ko podnevi ne pridem do besede!
t
—Moj mož na noben način ne pusti, da bi mu sama kuhala, ^ jaz bi tako rada! Kaj naj storim?
—Naučite se kuhati!
f
Stražnik: ^'Zakaj jočeš, mali ?'
"Izgubil sem očeta."
"A zdaj ne znaš domov?"
"Jaz že, toda oče ne bo znal!
t
Premišljenost
Dva potnika sedita v vlaku-Mlajši bi rad vedel, koliko je ura in ogovori starejšega. Ta i^ogle-da izza svojega časnika in mU dolgovezno odgovori: "Koliko j® ura, naj bi vam povedal, da bi vi lahko začeli pogovor z mano-Potem bi se midva zabavala, kal' bi nama bilo mogoče všeč. P""' slovesu bi me vi povabili na kozarček vina, nakar bi vas ja^ povabil na šilce žganja. Ob pri' liki bi me obiskali na mojem domu, kjer bi se seznanili z mojo hčerko, lepim dekletom. Seveda bi za prvim obiskom še pogosteje prihajali in lepega dne bi me zaprosili za roko moje hčere-Čemu, za vraga, bi pa dajal hčerko za ženo nekomu, ki si še žepne ufe ne more kupiti?"
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da ttro?" nadzirajo promet in pomagal* (manjšati iUvilo prometnih n*#f^' To pomeni, da bo več avtomobi^" itoT kakor peicev aretiranih rad* raznih prekriitev. Prekoračita (to samo na križiščih in kjer ]* prometna luč—ravnajte se po njW'
ENAKOPRAVNOST
STRAN S
AMERIŠKI OBISK Ni ORIENTU
čeprav na videz morda senzacionalno bliskovito potovanje ameriškega državnega tajnika Johna Fosterja Dullesa po dvanajstih deželah od Egipta do Pakistana, je v bistvu samo od-'az dejstva, da so vse te države ^jub velikanskim razdaljam, ki jih ločijo, med seboj povezane s podobnimi problemi, oziroma da •lanes morda bolj kot kdajkoli ®*^oji prebujajoči se muslimanski svet pred odločilno izbiro ®voje bodoče poti, zaradi česar ®o potrebni hitri koraki ob kompleksnem pregledu vsega pod-'"ocja. Pri tem pa gre tako za zavarovanje svetovnega miru in ^arnosti pred sovjetskimi splet-^ tem delu sveta ter za po-' ično osamosvajanje in gospo-arsko dviganje teh zaostalih, . iz kolonializma rastočih de-kot za to, katera velesila bo ^^flila temu razvoju svoj pre-^ladujoči pečat.
je Dulles v zvezi s svojim
potovanjem izjavil, da je njego-
^a misija zgolj informativnega
^ačaja, a vendar je očitno, da Se	^	'
v nova ameriška vlada odlo-
^ a posvetiti poleg Zahodne Ev-
^ope. Daljnega Vzhoda in Pan-
aiflerike s posebno pozornostjo
^di ^ zaključnemu kompleksu
^''ašanj, ki nastopajo v tem
^Gdnjevzhodnem prostoru. Od
Zadovoljive rešitve teh vprašanj
^ odvisna bodočnost zaželjenega
^iženega poveljstva za Bližnji
znod, usmeritev azijsko-arab-
, bloka v Združenih naro-
ft) pereči problemi beguncev in
^končnega premirja med arab-
% svetom in Izraelom, odnosi
®d Indijo in Pakistanom in še
3. ne kot najmanj pomembno
petrolej in tržišča.
današnji enfant terrible tega je Egipt s svojo starodav-Muslimansko prestolnico in Svojo lego na nevralgičnem Sa ^^rr^^^zu, kjer se že dalj čk-,	boj za evakuacijo Bri-
a-ncev in kjer bo leta 1969 pote-gj tudi 99-letni zakup Lessep-® družbe na prekopu. Pogle-a^meriških poslovnih krogov ^^pred kratkim pač dobro ozna-Velegospodarstvenik Thomas
ki je po vrnitvi iz Egipta zahtevo po čim večji ^fiski pomoči za industriali-, '3o in financiranje Egipta z
°®sedaini:
g].,^ftrolej je pot do vojne.
Vzhod je ključ do petro-^jskih zalog. Egipt je ključ za 'v^ji Vzhod. Nam je potrebno ■jp^^^t^ljstvo Egipta in zdaj, ko amkaj novi režim, ga lahko ®®2emo."
istih razlogov je tudi sam
Je doi
h
Dulles imel svoje potovanje prav z obiskom generala Nagiba, vendar se pa pri tem ni prepričal o kaki posebni lahkoti pogajanj. Kljub kurtoazni izjavi, ki jo je dal ob prihodu v Kairo, češ, da je Nagib eden izmed najodličnejših voditeljev svobodnega sveta po vojni, ter modernem posrebre-nem samokresu, ki ga je izročil generalu kot osebno darilo "prijatelja Dwighta Eisenhower ja" —pri čemer pa je dvoumno pripomnil, da "to ni za streljanje, ampak le za obrambo"—in tudi skoro tropski vročini, se je Dullesov kairski obisk zaključil proti pričakovanju hladno.
Dullesovo tolmačenje o tem, kako si zamišlja rešitev sueškega spora, namreč da se Egiptu sicer prizna polna suverenost nad prekopom ter izvede postopna umaknitev tujih čet, vendar tako, da se vse naprave obdržijo v nemotenem obratovanju in pripravljenosti, da se jih v primeru bodoče nevarnosti svobodni svet lahko avtomatično takoj posluži, očividno niso zadovoljila Nagibovega revolucionarnega štaba in ameriški državni tajnik je nadaljeval svojo pot s precej zmanjšanimi izgledi, da tudi v drugih arabskih državah doseže kake pomembnejše rezultate tembolj, ker je nasprotno na svoji naslednji postaji — v Tel Avivu že nedavnim, za Arabce bolečim, Šaretovim izjavam o uspešnih pogajanjih glede ameriške pomoči Izraelu, tudi sam Dulles dodal ugotovitev, da je bil z amerišk'o-izraelskimi razgovori zadovoljen.
Tragična resnica je namreč ta, da sta patetični paroli izpraznitve Sueza in maščevanje nad Izraelom danes dejansko glavna magična ključa, ki lahko odpreta pot do zaupanja arabskega sveta, ne pa morda širok program gospodarske in kulturne pomoči, ki bi je bile te dežele v svoji zaostalosti nujno potrebne. Pri vsem tem je ob obojestransko slabem razumevanju za čim pametnejšo rešitev teh sporov, zlasti sueškega, ta igra toliko nevarnejša, ker v kalnem teh spopadov ribari samo svojet-imperializem. O tem, kako si osvobodilni arabski nacionalizem, ki je sicer v svojem porajanju zaradi slabih kolonialnih izkušenj z Zahodom v preteklosti razumljiv, marsikje podaja roko s sovjetskimi spletkami, je bilo očitno videti tudi ob sedanjih študentovskih demonstracijah proti Dullesu, ki so jih v Tel Avivu organizirali kominformi-sti, v Berrutu pa muslimanske
nacionalistične organizacije, huj-skajoče tako proti ameriškemu ministru kot proti židovskemu zionizmu. Pa tudi ostanki bivše osi Berlin-Rim-Madrid še niso povsem zavrgli misli, da nastopijo namesto anglosaškega sveta pred muslimani kot njihovi edino pravi zaščitniki. O tem govorijo tako nacistični inštruktorji v Egiptu, nemški gospodarski obiski v Perziji, Pacciardijeva raznežena potovanja po Bližnjem Vzhodu, nedavno Franco-vo odlikovanje iraškemu kralju Fejsalu, aktivnost špansko-arabske trgovinske zbornice itd.
Glede Sueza je nedavno že izgledalo, da bosta obe sporni stranki našli nek skupen jezik, pozneje pa so se vsi razgovori ponovno razbili, kajti Egipčani niso hoteli sprejeti britanskih predlogov o tem, da bi ostali v Suezu angleški tehnični strokovnjaki, ampak so spet porinili v ospredje politično vprašanje dokončnega datuma popolne izpraznitve, to je, ko bo zadnji tuji vojak zapustil egiptovska tla. To vprašanje, ki ima ob trezni presoji svojo delno utemeljitev tako z britanskega stališča, namreč da ni mogoče v hipu zapustiti velikanskih naprav in zalog v vrednosti okrog 500"milijonov funtov šterlingov, tembolj ker gre v sedanjem trenutku za splošno utrjevanje svobodnega sveta proti sovjetski nevarnosti, kot po drugi strani seveda še veliko močnejšo pravico Egipta, da je na svoji zemlji svoj gospod in da v primeru potrebe sam organizira obrambo oziroma povabi v svoje utrdbe kateregakoli zaveznika, j edobilo svoja potencirana razpona v obeh političnih ekstazah —ponovnem čeprav le bolj zunanjem preblesku razpadajočega britanskega imperija ob sedanjem kronanju ter približujoči se obletnici Nagibove revolucionarne, z muslimanskim fanatizmom križane oblasti, katerima bi obema popuščanje pomenilo slabost. Izraz tega napetega ozračja so bile tako Churchillove besede na račun Egipta v njegovem parlamentarnem govoru, kot ostri, juriše in kri napovedujoči odgovori Nagiba, Naser-ja in drugih egipčanskih voditeljev ter prenapete, ugotovitve egiptovskega tiska ob Dulleso-vem obisku, na samem terenu pa bodeče žice s strelskimi jarki, ki so jih začeli kopati, blokirani britanski vojaki ob Suezu, ter stalni incidenti.
Ni pa zanikati, da je bilo v zvezi s tem, tudi treznih glasov; zlasti angleški laburisti in indijski glasovi so k temu precej prispevali. V Angliji sta Attlee in Bevan v svojih govorih pouda-

LETXsr^EXPLORE
" ' <







Courtesy The Standard Oil Co. fOAfoJ
Buckeye Lake in Central Ohio, for more than a century and one-quarter, has been one of , this State's most popular water recreational play spots with sailing, swimming and fishing com-Peting for top favOr
Sailing enthusiasts on Buckeye Lak^ today enjoy their sport with but little if any thought of the historic event that was enacted on this spot July 4, 1825. Here it was that the Ohio Canal was i started, with Governor DeWitt Clinton of New York liftini? the first spadeful of earth and Governor : ^crtmiah Morrow of Ohio the second, to start the Ohio Canal, which was "the beginning of this State's prosperity." ' Buckeye Lake was then known as the Licking Summit reservoir, built to supply water for lock- | ^tie on the canal that crossed Ohio from Cleveland to Portsmouth. The workers who built the Ohio -dual were paid "$8 far twenty-six dry working days or SOSi cents per day from sunrise to	'
They were fed well and housed in shanties." . _ _____ ___-	-	'
rila, da Suez Britaniji brez sporazuma z egiptvoskim narodom ne koristi ničesar, ampak samo slabi obrambo v tem delu sveta. "Oni, ki govorijo o razširitvi horizonta svobodnega sveta, pač ne morejo še nadalje- zanikati nacionalne svobode"—je ugoto-tovil indijski list Tribune. "Stari razlogi varnosti Commonwealtha so zastareli, kajti Commonwealth danes dejansko ni več edina enota, ki se lahko brani; lahko ga branimo samo kot sestavni del nekega širšega sistema," je izrazil .svoje mnenje liberalni "Manchester Guardian."
Seveda pa se prav v tem tolmačenju, kaj naj bi bil ta širši sistem svobodne obrambe, obe stranki tako usodno ločita. Medtem ko zastopajo uradni britan-sko-ameriški krogi mnenje, da je ta sistem Atlantske zveze z Britanci kot njenimi vodilnimi zastopniku v tem predelu, se Egipčani zavzemajo za ustanovitev samostojne obrambe oziroma arabske kolektivne varnosti in arabskega poveljstva na Bližnjem Vzhodu. Ta zamisel o arabski obrambni skupnosti je postala posebno živa po nedavnem zasedanju Arabske lige v Kairu, ki mu bodo sledila še gospodarska posvetovanja v Bejrutu in Damasku. O splošni povečani živahnosti arabskega gibanja pričajo tudi medsebojni obiski voditeljev aratskih držav v zadnjih časih, kot Jemena, Jordana in Libanona, sestava nove libanonske Salanove vlade, itd., zlasti pa slovesen Nagibov poziv vsem muslimanom k združitvi ob sedanjem prazniku ra-mazana.
Tej zamisli posebnega arabskega združevanja stoji nasproti\ prizadevanje Turčije, kot eno izmed najpomembnejših, stebrov Atlantske zveze v Sredozemlju in na Bližnjem Vzhodu. Namesto da bi si lastila prvenstvo v muslimanskem svetu s podobnimi cilji kot Egipt, skuša Turčija nasprotno pritegniti čim več arabskega sveta k razvitejši zahodnoevropski skupnosti oziroma balkanskemu obrambnemu sistemu. V tem oziru so značilne nedavne okrepitve turških stikov s Pakistanom, izmenjava obiskov vojaških delegacij z Egiptom in Koprulujevo potovanje v Irak, ki mu bo sledil še obisk eMnderesa. Konsolidaciji atlantsko evropske obrambe sta bila končno namenjena tudi sedanja obiska francoskega zunanjega ministra Bidaulta in tajnika Atlantske zveze lorda Ismaya v Turčiji in sosedni Grčiji.
Dulles torej ni slučajno nanizal vrsto dežel na svojem potovalnem progi-amu, moral pa bo prav tako organično tudi začeti z reševanjem teh problemov. Za njim ostajajo ob Nilu nerešene sfinge in nerešeni problemi zaostalih arabskih dežel. Morda bo imel več uspeha pri graditvi mostu v tem delu sveta indijski predsednik Nehru, ki se bo na poti z londonskega kronanja, letos poleti oglasil tudi pri Nagibu.
DELO DOBIJO ŽENSKE
ŽENSKA ALI DEKLE
dobi delo za opravljati hišna de-la in kuha pri prijazni družini. Ima lastno sobo in kopalnico. Dve odrasli osebi v družini. Ima četrtek in nedeljo prosto.
Pokličite MA 1-3433
NAPRODAJ
NAPRODAJ
JE HIŠA S 6 SOBAMI ZA ENO DRUŽINO. Za podrobnosti se zglagite ali pokličite 6421 VARIAN AVE. HE 1-3260
GOSTILNA NAPRODAJ
tena družina jo vodi že 49 let na istem mestu. Ima D 2 in D 3 licenci ter stanovanje zgoraj. Za podrobnosti pokličite med 2. in 5. uro popoldne. EN 1-9414
Društveni koledar
julij
19. julija, nedelja—Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgoncovi farmi, Wil-loughby, Ohio.
19.	julija, nedelja—Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.'
25.	julija, sobota—Večerni piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
26.	julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
avgust
2. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ na farmi SNPJ.
9. avgusta, nedelja—Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison.
16.	avgusta, nedelja—Piknik Naprednih Slovenk št. 137 SNPJ na farmi SNPJ?
23. avgusta, nedelja—Vrtni koncert Združenih pevskih zborov na farmi SNPJ.
30.	avgusta, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ.
SEPTEMBER
6. septembra, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi SNPJ.
13. septembra, nedelja—Proslava Prog. Slovenk Amerike na farmi SNPJ.
20.	septembra, nedelja—Klubov piknik na farmi SNPJ.
27.	septembra, nedelja—Piknik in južina Ženskega odseka farme SNPJ.
OKTOBER
4. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi SNPJ.
17.	oktobra, sobota—Kokošjo večerjo servira društvo Danica št. 34 SDZ v SDD, Prince Ave.
31.	oktobra, sobota—Maškerad-na zabava na farmi SNPJ.
NOVEMBER
1. novembra, nedelja—Glasbena Matica poda opero "Cavalleria Rusticana" in "Pagliacci" v SND.
DECEMBER
6. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
MED GORAMI LUNE
V britiškem protektoratu Ugandi v Afriki je neraziskano gorovje, označeno na zemljevidu kot Ruwenzori, katero gorovje se v zapiskih zgodovine egiptovskih kraljev Ptolemijev imenuje "Gorovje lune" (Mountains of the Moon), kjer naj bi bila izgubljena "Rajska dolina." Na podlagi teh beležk, ki so že 2,400 let staref, je bilo napisanih mnogo legend o izgubljenem paradižu in mnogi raziskovalci so ga iskali brez uspeha.
Lani pa je neki letalec v službi protektorata Uganda dobil navodilo, da z letala fotografira določeni del ozemlja, in je po pomoti fotografiral neko drugo sekcijo med "gorami lune." Kc so vladni eksperti razvili tiste filme, so opazili na njih nekaj, kar bi moglo predstavljati pravljično "rajsko dolino." To jih je tako zanimalo, da so iz Londona povabili ekspedicijo znanstvenikov, ki je našla in raziskala tisto dolino, ki zavzema kakšnih 50 kvadratnih milj. Tam so našli polno vsakovrstne divjačine kot slonov, bivolov, levov, antilop, šimpanezov itd. Rastlinstvo je izredno bujno in bogato in oživ-Ijano od obilice pestrih ptic. Znane cvetlične ali rastlinske vrste zrastejo tam do desetkrat večje kot drugod. Članom ekspedicije se je zdelo, kot da bi bili prišli v čudovite kraje kakšnega drugega planeta. Pokrajina bo proglašena za narodni park, da se ohranijo naravne lepote, med katere tisočletja ni stopila človeška noga.
—NEW ERA, glasilo ABZ
POŠTENEMU MOŠKEMU
se odda v najem čedno spalno sobo.
Za naslov se poizve v uradu tega lista.
NAPRODAJ JE
HIŠA Z VSO HIŠNO OPREMO. Sedem sob, eementiran dovoz, dve garaži in velik vrt s sadnim drevjem.
Prodaja sam lastnik. 17810 Dillewood Rd.
SALES & SERVICE
If you are interested in employment with a permanent futilre and an opportunity to manage stores for one of the world's largest sales organizations; salary, commission, hospitalization, vacation with pay, earn while training and transportation furnished, contact
Mr. Elersich SINGER SEWING MACHINE CO,
748 E. 185 St., KE 1-0680
PRENAVUANJE KUHINJSKIH STOLOV
Prenovimo kuhinjske stole iz kroma, kakršnegakoli stila, z Duran plastiko vaše izbere izmed 10 splošno znanih barv. 95c za vsak sedež — $1.95 za zgornji del
Da, te cene vključujejo materijal in delo.
Odprto dnevno od 8.30 zjutraj do 8. zv.
TWO VETS REUPHOLSTERING CO.
5246 SUPERIOR AVE., EX 1-9633
r
I
it
€W0RlD!9f'P06G
GAEJlliLSOH,
r.
-A NUTS
PEANUT FARM
A FEVt P£MUr PLANTS mUE BKOMNIH THE SOUTH AS CUeiOSrriES M Aure SBILUM
DAVc, 8ur men soloiers OKcoveneo wey weeeeooDEATinaDueJHeTHEavjL WAR THEY weee AFWlWARD^SeOVMPSR CO»-MEIiaAL. PURPOSeS
TOUGH




Duc oemcHEitsu cueftTEDimoNMiseLone A60IN fKAMCe. IMA6INE HISSURPBISe IF HE COULD TODAY WALKJNTOA MODCflMOROCSKY AND SEE HIS 'CBEAnON"PERFECTED /H THE FDBM OF REAL MAiOUHAIse, NOV! PREFEHREO eymUOHSOFAMERICAH HOMCMAKEKS!
/4 NEVJ \/AfHST^ OF COHN HAS BEEfJ DEVELOPED WITH HUSKSsm»Je ENOUGH TO OISCOUHAGE B/KDS FHOM EATMS AMD DE-SWOVTMS/T /rSAOr/OOX EFFECTIVE BUT |
n DOES bueatly REOUCE damascby entos
QUOTA FILLED
TO CUBB THE EXT/W/A&ANT EHTeRTAIHIHS DUSINe THE DAIS OF THE FABUWUS ROM AH EMPIRE, THE SEMAT£, BYLAVJ, LIMITED THE COST OF FEASTS AHO THE fdUMeeH OF auesTS
AU KASUATE?
Pri nas imamo izboino zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Ako si želite prihraniti čas in precej denarja, vam priporočam, da si izberete in naročite za bodočo zimo NAJNOVEJŠE MODE KOŽUH (FUR COAT) ali čisto VOLNENO STERLING SUKNJO ali SUIT, mere 8 do 18 ali 8 1/2 do 26 1/2, sedaj DIREKTNO IZ TOVARNE po nižnjih cenah kakor na kateri razprodaji.
Oglasite se ali me pokličite za čas, da vas peljem naravnost v tovarno. Vam se priporočam
Benno B. Leustig
1034 ADDISON RD., EN 1-3426
Obdarujte svoje drage
^ v Jugoslaviji z novim SINGER šivalnim strojem, ki je prekrasno darilo za vse življenje. Za nadaljna pojasnila, pridite k
SINGER SEWING MACHINE CO.
748 E. 185 St.
Govorimo slovensko
NAPRODAJ
DOBRI NAKUPI
V bližini E. 63 St.'Hisa s 6 zelo prostornimi soba m P; fornez na plin in vse v najboljšem stanju. Cena $12,800.
Na E. 92 St.—6 sob za eno družino. Preproge, mreže in vse v dobrem stanju. Se lahko takoj vselite. Cena $9,500.
V fari Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Hiša s 7 sobami. Fornez na plin, mreže in zimska okna. Se takoj lahko vselite. Cena $13,200.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St., KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 EAST 152nd ST.
m mi PAY $5.00 fw {MH smm food fact sumimo and ustp.
ADmSS, A WORLD OF FOOD, 104 East 40th Street, NEWYORK N.Y.
TAPCO
SEDAJ IZBIRA
Izurjene moške
z A
MILLWRIGHTS
TINNERS
PAINTERS
PIPE FITTERS
ELECTRICIANS
MACHINE REPAIRMEN
PRILIKA ZA NAPREDOVANJE. DOBRE DELOVNE RAZMERE. RAZNE PODPORE ZA DELAVCE.
Employment urad odprt od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop. v soboto in nedeljo od 8. zj. do 3.30 pop.
Prosimo, prinesite izkaz državljanstva Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift
THOMPSON PRODUCTS, INC.
23555 EUCLID AVE.
strani
ENAKOPRAVNOST
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, dobri skrbni oče, stari oče in brat
1883
1953
FRANK GERLICA
Blagopokojnik je po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje mile oči v Lake County Memorial bolnišnici dne 28. maja 1953.
Pogreb se je vršil dne 1, junija iz pogrebnega zavoda Behm v Madison, Ohio, v ondotno cerkev Immaculate Conception in po opravljenih cerkvenih pogrebni obredih ter darovani zadušnici, smo njegovo truplo položili k večnemu počitku na pokopališče St. Mary's v Painesville, Ohio.
Pokojnik je bil rojen 26. fanuarja 1883 leta v vasi Vareje, fara Rodik na Primorskem, odkoder je prištil v Ameriko leto 1910. Več let je s svojo družino vodil farmo v Perry, Ohio. Bil je ustanovni član društva št. 44 SDZ ter večletni član društva št. 126 S'NPJ.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence in cvetje h krsti pokojnika. To nam je bilo v tolažbo in dokaz, da ste pokojnika spoštovali in ljubfli. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Emil Zuzek, Mr. in Mrs. Alfred Pokorski, Mrs. Frances Lipoid, Fidel bratje, Mr. in Mrs: Louie Florjanič in druiiina, Mr. in Mrs. John Puppel in hči, Ridgeway Garage, družina Mr. in Mrs. Heil, Mrs. Josephine Gustinčič in Josephine, Mrs. Mary 'Frank, Mr. in Mrs. Joe Zuzek, Mr. in Mrs. A. Gom-bach, Mrs. A. Chandek in Rose, Mr. in Mrs. Cliff Booth, Mr. in Mrs. Ralph Dipple, Mr. in Mrs. Tony Seitz, Mr. in Mrs. Walter Ranney in družina, društvo št. 126 SNPJ, društvo št. 44 SDZ, Mr. in Mrs. Joe Krauter, Mr. in Mrs. Anton Mah in družina, Mr. in Mrs. Joe Mlakar, Mr. Al Naylor in Maude Nay lor. Miss Dorothy Baley, Mr. in Mrs. Stanley Zuzek, Mr. in Mrs. John Turk in družina, Mrs. Rose Frank, Mr. in Mrs. Nick Magovec, Mrs. Anna Gustinčič in hči, Mr. in Mrs. Jim Craine, Mr. in Mrs. John Perpar, Mr. in Mrs. Anton Babič, Mr. in Mrs. Blaž Godec, Mr. in Mrs. Anton Strojin, Mr. George Sekulich, Mr. in Mrs. Anton Bartel, Mr. in Mrs. Jack Mavko st., Mr. Anton Fidel, družina Struna, Mr. Frank Leckovic, Mr, in Mrs. Frank Beach, Mr. in "Mrs. George Brack, Mr. in Mrs. Harvey Trapp, Mr. in Mrs. Robert Hazel, Mr. in Mrs. Al Schneider, Mr. in Mrs. Howard Bowen, Mr. in Mrs. Frances Steadley, Mr. in Mrs. Andy Orosz, Mr. in Mrs. Max Cinco, Mr. in Mrs. Norman Droese, Mr. in Mrs. Jack Gottel, Mr. in Mrs. G. W. Seith, Mr. in Mrs. John Corrigan, Mr. in Mrs. H. F. Hohlfelder, Mr. Guy E. Bartholomew, Mr. in Mrs. Glenn Eulert, Mr. in Mrs. Earl Brown, Mrs. Louise Moloney, Miss Minnie Wegner ter Mrs. Pamela Marzana.
Iskrena zahvala bodi izrečena vsem, ki so darovali za sv. maše, katere se bodo brale za mir in pokoj duše dragega pokojnika. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Joseph Graves, Mrs. Josephine Gustinčič in hči, Mr. in Mrs. Louie Svigel, Mrs. Anna Svigel, Mrs. Jennie Novak, Mr. Jerry Strojin, Mrs. 'Margaret Ulle, Oltarno društvo, Mr. in Mrs. Valentine Mavko, družina Preotle, Mr. in Mrs. Frank Juzna, Mr. in Mrs. Ed Turk, Mr. Jacob Mavko, Mr. Joseph Grgot, Mr. in Mrs. Oprusa, Miss Jean Turk, Mr. in Mrs. Joe Bortnek, Mr. in Mrs. F. E. Stononick, Mr. John Renko, Mr. in Mrs. Martin Frank, Mr. in Mrs. John Sustaršič, Mrs. Rose Frank, Mr. in Mrs. Jacob Gustinčič, Mr. in Mrs. Jack Malečkar, Mr. in Mrs. Stanley Tyler, Mr. in Mrs. Joe Urbanič, Mr. Frank Filepčič, Mrs. A. M. Chandek in hči Rose, Mr. in Mrs. John Frank, Mrs. Jennie Zupan, Mrs. Francis Krall, Mrs. Matilda Jalovec, Mr. in Mrs. Baucher, Mrs. Mary Frank, Mr. in Mrs. Frank Krzec, Mr. in Mrs. Bill Duke, Mr. in Mrs. Luka Lepold, Mr. in Mrs. Arthur Roll, Mr. in Mrs. Joe Menart, Mr. in Mrs. Frank Bozic, Mr in Mrs. William Turk, Mr. in Mrs. Joe Zuzek St., Mrs. Rose Honcik, Mr. in Mrs. Frank Mahne, Mr. in Mrs. Louis Crezly, Mr. in Mrs. John Zaiar, Mr. in Mrs. Charles Vergas, Mr. in Mrs. Joe Makovec.
Lepa hvala tudi Mr. in Mrs. Vincent PikI, ki sta darovala za gluhoneme otroke v Sloveniji, ter Mr. Andy Cajhen, ki je daroval za sklad za pobijanje polija, v spomin pokojnega.
Dalje lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Hvala lepa vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Enako najlepša hvala pogrebcem, članom društva SDZ, ki so nosili krsto. Hvala pogrebnemu zavodu Behm za vso poslugo in pomoč ter lepo urejen pogrebni sprevod.
Našo zahvalo naj sprejme Rev. McMann iz Painesville, O., za podelitev sv. zakramentov za umirajoče; Rev. John Muliolland za opravljene cerkvene pogrebne obrede in darovano sv. mašo v cerkvi Immaculate Conception v Madison, Ohio.
Bodi vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način, ter nam izrazili svoje sočutje pismeno ali osebno, izrečena naša iskrena zahvala.
Ako smo slučajno izpustili ime katerega, ki nam je izkazal svojo dobroto v naši bridkosti, prosimo oproščenja, in naj isto sprejme našo prisrčno zahvalo.
Predragi soprog, oče in stari oče! Kruta smrt Te je iztrgala iz naše srede in odvedla s seboj tja, odkoder ni več vrnitve. Žalostna so naša srca, saj smo Te vsi tako ljubili. Pogrešajo Te Tvoja ljubeča družina in prijatelji, katerim si bil zvest tovariš, a usoda je tako odločila. Truplo Tvoje zdaj mirno počiva v svobodni ameriški zemlji, mi se pa tolažimo, da enkrat se zopet snidemo na kraju večnega miru in blaženstva.
Gomila tiha Te že krije,
na njej cvetlice poženo;
družina, srčno Te ljubeča,
gojilaibode jih skrbno.
Žalujoči ostali:
JOSEPHINE, soproga JOHN, sin	ROSE, hči
LILLIE, sinaha	JOSEPH ZUZEK, zet
WALTER ml., ROBERT in GEORGE RANNEY ter ROSEMARY ZUZEK, vnuki v stari domovini zapušča dva brata in dve sestri:
J02EF, MILAN, MARIJA HRVATIN in JOHANNA KOVIČIČ #
Perry, Ohio, dne H. julija 1953.
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
Peter je vedel, da orlovski par leti zjutraj drug ,za drugim vsak na eno stran grebena in išče plena. Na prvi polet se pelje nizko. Večkrat ga je mogoče doseči s strelom. Se je že pripetilo, da je lovec oba ustrelil: samca in samico. Kasneje se orla čimdalje više vzdigujeta. Morebiti je pa tudi njemu namenjen lovski blagor. Navsezgodaj je bil že prispel na vrh Kopice. Stisnil se je med skalovje in se pokril še z ruše-vimi vejami. Oprezal je na vse strani in čakal. Zmotili sta ga dekleti na Ovčariji.
Jerca in Špelca sta bili že davno vsaka v svojem stanu, Peter je pa še vedno mislil, kako bi orla, če bi se mu res posrečilo ustreliti ga, nesel čez Ovčarijo. Pri Tkalčevi bi se nič ne oglasil, Gr-movi bi ga pa obesil na vrata. Pomudil bi se pri velikem dekli-ču, jo dražil in se pogovarjal z njo. Jerci bi, se pa za malo zdelo in jezna bi bila, pokazala bi pa ne.
Sredi razmišljanja je Peter pogledal prek doline proti Zlatni. V meli se je pasel tropič gamsov. Srednje velika koza s slabotnim kozličem je zaostala na jasi med ruševjem. Mladič je legel in se grel na soncu, mati se je pa oprezno pasla in pogosto pogledovala pod nebo, kakor bi se od tam najbolj bala nevarnosti. Peter je začel oprezovati z daljnogledom.
Iz ruševja se je priplazila lisica. Lovec je koj spoznal, da zalezuje kozliča, pa ni mogel prav nič pomagati. Je bilo predaleč. Preden bi dospel v strelno daljavo, bi bilo že davno vsega konec. Ni inu preostalo drugega, kakor da je mirno čakal.
Koza je postala nemirna. Hkrati je že topotnila s prvo nogo. Peter udarca ni slišal, videl pa. Kozlič je planil pokonci in že ni bilo ne njega ne matere nikjer več. Na jasFje ostala samo lisica. Kakor bi se ji zdelo za malo, da ni mogla do plena, se je visoko zravnala in gledala proti ruševju, kamor je bil zginil kozlič. Tedaj se je spet prihulila. A bila je že prepozna. Bliskovito naglo se je zaprašal orel v preplašeno zver in ji zasadil kremplje v glavo in hrbet. Peter je sodil, da je vse končano, pa se je motil. Lisica se je pričela braniti. Nastal je živ svitek. Petru se je zazdelo, da sliši ščekanje ostrih lisičjih zob, udarjanje mogočnih perutnic in grozeče pihanje razjarjene ujede.
Zgodilo se je, česar bi Peter nikoli ne bil pričakoval. Orel je moral popustiti. Dvignil se je za ^oža visoko. Na rahlo je pre-moknil krila in čakal. A brž ko je lisica skušala pobegniti, je že spet sedel na njej.
Še trikrat je lisica odbila orla in Peter je že dvomil, kdo se prej upeha. Ob petem napadu se je pa lisica vrgla na hrbet in se skušala braniti s kremplji. Ni vzdržala dolgo. Pod silnimi udarci orlovega kljuna je kmalu nepremično obležala.
Orel je sedel na ubitega nasprotnika. Krila je na pol razprostrl. S pobočja Zlatne se je daleč naokrog razlegel mogočni krik zmagovalca. Takrat je bivši četovodja Hribar Peter doumel, zakaj privzemajo mogočnjaki or-lovo podobo v svoje grbe.
Orel je odnesel svoj plen visoko v skalovje in izginil Petru izpred oči. Gamsi v meli so se že davno poskrili. Do kamor je segel lovcev daljnogled, ni bilo nobene divjadi in nobenega ptiča
več na spregled. Tudi orla se ne bosta več pokazala, je vedel Peter. Vstal je iz zaklona, se pre-tegnil in odšel gledat za pečni-cami. Vencelj mu je bil naročil, naj skuša dobiti nekaj lepih cvetov. Prijatelj iz domovine se mu je bil priporočil zanje.
Vrh Triglava so zagrnili oblaki. Zrak je postal soparičen. Iz zelene trave so omamno dehtele murke. Ob melih so kimale velike kresnice. Naokrog je bilo natresenega vse polno drobnega cvetja. Nizkostebelne astre so kar tonile v njem. Najbolj je bil viden rumeni mak, zasejan v drobni grušč. V osojnih zatišjih so ognjenordeče žareli pritlehni grmiči burje. Raz skale pa so pogledovale bele zvezdnate pečnice.
Peter je izpraznil puško in se povzpel v strmino. Hodil je zložno od skale do, skale, gledal ob melih in ,žlebovih, videl na stotine pečnic. Kopat koš bi jih lahko natrgal, pa jih niti ducat ni izbral. Bili pa so sami veliki dvojnati cveti, snežnobeli, z zlato razcvelim srednjim očesom. "Dovolj pozdrava bo za na Češko," se je ustavil Peter, zataknil nabrane pečnice za klobuk in sedel v senco macesna. Oddrgnil
Chicago, m.
REAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE — Owner — Widow wants to sel} well established TAVERN - 2 apartments - Garage - Corner. Good restaurant possiblities. Reasonable. Vicinity Damen and 36th. Call evenings or Saturday and Sunday.
LAfayette 3-3190
1 STORY BRICK BUILDING — Elmhurst, 111. — Approximately 2300 sq. ft. Offices and shop Suitable for construction business or light manufacturing. 283 Walter St., Elmhurst, 111., Tel.: MAnsfield 6-3621
SAUGANASH — 6040 N. Kirk-wood Ave. Extra large 6V2 room residence; automatic gas heat; 1VŽ baths; 2 car side drive garage; carpeting, range, refrigerator, washer, freezer, etc.
AVenue 3-8361 or JUniper 8-7809
WARRENVILLE vicinity	7
acres, productive soil, fruit trees.
Ida M. Tank, 123 W. Front St., WHeaton 8-3033
WONDERFUL BUY in Wheaton — 5 room brick ranch home. 3 bed rooms. Only 2 years old. Standard plumbing. Gas heat Youngstown cabinets. Best offer See to appreciate.
WHeaton 8-5089
DES PLAINES — $1,800 down payment buys clever 5 room all-white frame bungalow, oak floors; attached garage, 2 other buildings. Large lot. Outlying $10,500. — ELLS, 513 N. Des Plaines (River Rd.)
Phone VAnderbilt 4-7406
REAL BARGAIN INCOME HOME 3-story stone front brick; 10 rooms, running water in each room—some furniture. 4 car brick garage. 1 block to Lincoln Park. Only $15,000.
FRanklin 2-6563
10 ROOM HOUSE—asbestos sided residence, full modern kitchen, large kitchen. 4 rooms up - 6 down. Large lot, stoker heat. Within 2 blocks of all schools, transportation and shopping Vicinity of Milwaukee & Addison. Owner.
PAlisade 5-7499
CRYSTAL LAKE
Lakcwood charming, spacious 8 room modern homo in excellent condition.
216 baths; carpeted 1st floor; dishwater; gas heat; lovely wooded and landscaped acre lot. 1 block to beach. Transferred owner offers early possession, at price drastically reduced below value.
Phone Crystal Lake 1414
je oprtnik, poiskal kruh in skuto ter pričel jesti. Jed je žalil s po-žirkom žganja. Lotila se ga je tožljiva utrujenost. Preveč je bil skrajšal noč in dokaj gora je prehodil to jutro. Legel je v travo, primaknil oprtnik in nase je dvigala iz Trente čmjava. Zavedel se je, da bo napak, če bo slonil nanj glavo. Za Triglavom zaspi. Hotel je samo malo počiti. Pa sam ni vedel, kdaj si je zakril oči s klobukom. Zadnje dni je prespal več pod milim nebom kakor pod streho. Še enkrat se je domislil orlov in zadremal.
Prebudil ga je trd grom. Po-tresla se je bila skala pod njim, odmev pa je zabesnel naokrog, kakor bi se podirale gore. Planil je pokonci in se prvi hip ni mo-'gel znajti, kje je. Nad Ogradi se je odtrgal blisk. Udarila je strela. Plaz kamenja se je rušil v prepad. Veter mu je vrgel v obraz debele mrzle kaplje in ga dodobra predramil. Oprtnik, puška in klobuk so kar zleteli nanj. Planil je v drčo. Kakor preganja-
Chicago, m«
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Middleaged Couple need 4 room unfurnished, prefer unheated apartment. — Lakeview district in St. Andrew's parish. Moderate rental Mulberry 5-0573 Buckingham 1-7276
3 RESPONSIBLE Adults- need 4-5 rooms unfurnished. Prefer Stove heat. N. or N.W. Moderate rental. Call Mrs. Hillbrand.
CApitoI 7-8548
3 RESPONSIBLE Adults, 10 year old boy, need 4-5 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental.
Michigan 2-2728
RESPONSIBLE Small Business Man, wife, 5 children, need 4 bedroom, 6-7 room unfurnished apartment or hoouse. So. of 67th. east of Dorchester. Husband will maintain and do janitor work. Moderate rental.
DOrchester ,3-9374
NEW OWNER WANTS OUR APARTMENT. Responsible couple, 9 month old baby girl, need 4-5 room unfurnished heated apartment. S. or S.E. Moderate rental.
ABerdeen 4-4596
RESPONSIBLE Business Man, wife, 3 children, 2 other adults, need 6-7 room unfurnished apartment. Good location N. or N.W. Moderate rental.
LAkeview 5-1848
RESPONSIBLE Executive, wife, 2 children, need 5-6 room unfurnished apartment. Good location N.W. Moderate rental. Call Mr. Petri, between 8:30 -5 p.m.
BErkshire 7-5570
iia divjad je bežal med bliski in gromi v najbližje zavetje, proti stanovom na Ovčariji.
Ploha je ponehala. Peter si je za hip oddahnil. Zamikalo ga je. da bi vedril pod košatim macesnom, pa mu je kar nekaj reklo, naj nikar. V samotno drevo bi utegnila ucjariti strela. Do steze je bilo pa le še nekaj korakov.
V oblakih je pričelo šumeti. Peter je vedel, da se bo usula toča. Kar nič več se ni smel obotavljati. Spustil se je v tek P" stezi.
(Dalje prihodnji?)____
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC FEMALE
Good Home needs Responsible WOMAN. General housewo^^ Assist with care of 2 children' Own room. Stay.
BRiargate 4-803»
COMPETENT WOMAN interest^ in a good home more than ary. General housework, cooK' ing, assist with care of 2 cWj' dren. Own room. Must like dren. English speaking. Ca' after 2 p.m.	,
Fillmore 3-25^
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER SHOP — 2 chairs, complete fixtures, for rent option to buy.
Berteau and Dame®' 4200 North, 2000 We* WEllington 5-689''
Good Chance to buy GROCER^ ' MEAT MARKET — Only store on block. 6 nice living rooo# rear. Polish and mixed neighbor' htood. Best offer.
ATlantic 5-8
Good Chance to buy BAKERY 30 years established busin®®®' Excellent location. See to predate.
COlumbus 1-108®
Good Chance to buy SHOE PAIR SHOP— Well establisbe«^ trade. Must sacrifice. Call
CApitol 7-22'"' 4810 Kimball
CANDY, ice cream, notions, school store — Established 35 yea'®' Fine potential. No close comP®" titors. Illness forces sale.
CApitol 7-91'^^

Don't gcimbic with f«ro thč odd* oro (^ciamst you-
m
HELP WANTED MALE
MI IMAMO DELA NA RAZPOL'AGO TAKOJ
WIRERERS
ZA
SOLDERERS
IN ZA NAVADNA DELA • Dobra plača za začetnike • Avtomatični poviškl • Razne podpore • Brezplačna Blue Cross hospitalizacija ČAS IN POL ZA NAPURNO DELO.
Zglasite se osebno
THER ELECTRIC 8 MACHINE WORKS
17 s. JEFFERSON
You can.make »it and a perfect playground and enjoy Steady Employment. All year round in The Heart of The Lake Region. Close to Fishing, Hunting and all outdoor sports.
MACHINISTS
NEEDED IMMEDIATELY Plant expansioon has resulted in need of operators of engine lathes, turret lathes, milling machines, horizontal and vertical boring mills, planers and planer mills. Proof of citizenship needed. OVERTIME — PAID VACATION — OTHER BENEFITS Contact W. L. KNIGHTS
JACKSON 0 CHURCH CO.
SAGINAW, MICHIGAN
W E
M
NEED
E N
FOR
GENERAL FACTORY WORK
AN OPPORTUNITY FOR SECURITY WE WILL TRAIN YOU IF YOU ARE DEPENDABLE — EXPERIENCE NOT NECESSARY
APPLY EMPLOYMENT OFFICE DAILY 8 TO 4:30 P. M.
LAURIN COMPANY
3930 S. WINCHESTER