THE OLDEST AND MOST SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Zrn vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRU2INE V JOLIETU. — S. p. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI; IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN, SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH. [IH H I* snnS STE V .(No.) 52. CHICAGO, ILL., SREDA, 16. MARCA — WEDNESDAY, MARCH 16, 1927. LETNIK XXXVL KITAJCI SE BOJUJEJO NA TREH FRONTAH. — SNE2E-NI ZAMETI VEDNO HUJŠI, KI PA LE MALO OVIRAJO OPERACIJE.—V ŠANGHAJU SE PRIPRAVLJAJO NA NOVO SPLOŠNO ST AVKO. — AMERIŠKEGA VOJAKA NAŠLI MRTVEGA BLIZU ŠANGHAJA. Šanghaj, Kitajsko. — Vojna furija na Kitajskem se razvija vzlic sneženim zametom— bojujejo se kar na treh krajih. Cre za kontrolo Šanghaja. Severne čete so dobile ojačenja ; Kantonci si prizadevajo, da bi prišli do železniške proge med Sanghajem in Nankin^om, da bi isto razdejali, kar bi veliko škodovalo severnim četam. V bližini Sučova, petdeset milj zapadno od Šanghaja, so boji najhujši. Tudi na obeh straneh jezera Taiareja se vršijo hudi hoji, kjer so dobile severne Čete ojačenja. Sneženi zameti so vedno hujši, ki pa le malo ovirajo operacije. V bližini Šang-haja so bili zadnje dni silni nalivi, a vzlie temu se je z bojem nadaljevalo. V Šan^haju se pripravljajo na novo splošno stavko. Ko bodo Kantonci začeli z veliko o-f en živo, za katero so dobro pripravljeni, bo stavka v mestu izbruhnila, s katero bodo stavkajoči indirektno pomagali Kantoncem. V neki reki v bližini Šang-haja so našli truplo ameriškega vojaka, z imenom James B. Montague. Sodijo, da je bil u-m or jen in vržen v reko. Takoj no uvedli obširno preiskavo. ČRNCI ZA THOMPSONS SLOVENCI SE PONESREČILI Z AVTOMOBILOM. Lokomotiva tovornega vlaka zadela v avtomobil; dva ro'j jaka sta zadobila težke po-i škodbe, ostali le lahke. — Avto je ves razbit. Chicago, 111. — V nedeljo se je odpeljal Mr. Anton Wenzel, mlekar, z avtom v okolico Jo-lieta, h kmetom, ki mu dova-žajo mleko. Pridružili so se mu tudi naši rojaki in vrli fa-rani Sv. Štefana — Mr. John Štaj er, trgovec in posestnik; Mr. Anton Tomazin, trgovec; Mr. Frank Kržičnik in Mr. Joe Lasich. Ko so se vračali zvečer proti domu, jih je zadela nesreča. Bilo je nekako ob pol devetih, ko so privozili v malo mesteco Manhattan, 111., ki je oddaljeno 12 milj južno od Jolieta. Tam je zadel stroj tovornega vlaka v avtomobil in ga popolnoma razbil. Na lice mesta so prišli takoj zdravniki, ki so preiskali ponesrečence. Mr. Štajer in Mr. Kržičnik sta zadobila težke poškodbe, odpeljali so ju takoj v Juliet v bolnišnico Sv. Jožefa. Mr. Wenzelnu, ki je vozil, se ni ničesar zgodilo, tudi ostala dva sta se le močno pretresla in prestrašila, drugače sta pa nepoškodovana. Voznika ne zadene pri tej nesreči nobena krivda. Ponesrečenca upamo, bosta kmalu okrevala, kar jima prav iz srca želimo. -o- — Auxvasse, Mo. — Far-1 merji v Callway okraju poročajo, da je tukaj tako velika množina po cigan, da so že postale nevarne ovcam, katere napadajo In so jih že večje število pomorile. "Big Bill" bo dobil v Chicagi 60,000 glasov od črncev, ki žive v mestu. - Še vedno napadi na Deverja. Chicago, III. — Chikaški črnci so dali pri primarnih volitvah Thompsonu 45,000 glasov; pri volitvah, meseca aprila, tako pravijo, jih bo 60,000 volilo za njega. V nedeljo je govoril Thompson v prostorni dvorani "Eight Regiment'' vojašnice, ki je bila nabito polna in ljudstvo je navdušeno ploskalo njegovemu izvajanju. Poleg "Billa", je govoril tudi eden izmed najboljših govornikov v mestu, črne Roscoe Conkling Simmons, Thompso-nov pristaš, ki ima velik vpliv med svojimi ljudmi. Ko je Thompson stopil v dvorano, so navzoči ploskali in mu vzklikali celih sedem minut. Ko je stopil na oder, pa dve minuti. Dvorana je bila nabito polna. V vsakem kotičku na galeriji in povsod je bila glava pri glavi. Na stotine jih je stalo zunaj, ki niso dobili več prostora v dvorani, na stotine jih je pa odšlo domu ; zadovoljili so se, da so le videli "Big Billa", ki je črncem tako pri srcih. Thompson je tudi topot u-drihal po Deverju in trdil, da je veliko število meščanov, črncev, pustil aretirali, ki so bili nedolžni. AMERIKANKA UDARILA KERENSKYJA PO OBRAZU New York, N. Y. — Miss Catherine Bary, stara 34 let, je v gledališču, v katerem je govoril Alexander Keren^ky, prvi ruski premier, pod pretvezo, kot da bo izročila govorniku šopek, mu dala gorko zaušnico. Detektivi so žensko takoj prijeli, rekla je, da je Ke-rensky kriv smrti njenega zaročenca, bivšega ruskega častnika. Žensko so odvedli iz gledališča in jo izpustili, da je šla svojo pot. -o- ŽELEZNIŠKA NESREČA; DEVET OSEB MRTVIH. Calcutta, India. — Osebni vlak vozeč iz Kalkute proti Madrasu je kolidiral s tovornim vlakom, ki je vozil v nasprotno smer; devet oseb je prišlo ob življenje in 20 je bilo ranjenih. I ŠANGHAJSKI PROSTOVOLJCI. Na sliki vidimo prostovolj ce topničarje, ki spadajo h ko-ru prostovoljcev, kateri je sestavljen iz članov inozemskih naseljencev v Šanghaju. PAZNIKI POMAGALI JETNIKOM. ! "Amer. Slovenec" je list ameriških Slovencev. Kdor pomaga in podpira A. S. podpira torej vaš list. Več, ko ima list dobrih oglasov, večji je list, več čtiva vam lahko nudi. Zato naj čitatelji vedno upoštevajo to in podpiraja tiste trgovce in obrtnike, ki oglašajo v A. S. Obenem kadarkoli kaj kupite pri njih, omenite, da ste videli njih oglas v našem listu. Policija ima v rokah pisma, ki pričajo, da so bili stražniki v jolietski ječi podkupljeni. — Med zarotniki tudi dve dekleti. Chicago, 111. — Kakor je že bilo poročano, so v soboto" pobegnili trije jetniki iz Will county jetnišnice, dva sta bila takoj prijeta, eden je še na svobodi. Vsi ti trije so Meksikan-ci, obdolženi umora Peter Kleina, katerega so ustrelili, ko so maja meseca s tremi drugimi jetniki pobegnili, a bili zopet prijeti. Policija ima v rokah štiri pisma, v katerih so dokazila, da sta dve dekleti in trije jet-niški pazniki zapleteni v zaroto. Načrt so imeli napravljen, da bi pomagali šestim jetnikom iz ječe, ki pa se je izjalo-' vil in le trije so pobegnili. Dekleti sta v starosti 19 oziroma 23 let. Pri eni so našli v stanovanju pismo, ki je za njo ob-težilno, ker v njem je omenjena žaga, s katero so prežagali omrežje. Eno pismo so pa dobili pri sorodniku enega dekleta, ki je tudi velike važnosti. Načrt so imeli tako zasnovan, da bi se ena skupina rešila pri odprtini, ki sO si jo napravili z žago, to so bili Meksi-kanci, ki so pobegnili. Charles Duchowski, kateremu se pa ni posrečilo pobegniti, je nameraval z revolverjem v roki priti do svobode. Pismo, ki ga je pisal Duchowski, katerega imajo tudi oblasti v rokah, je velike važnosti. V njem je dokaz, da je nameraval zatožiti pri šerifu paznika Gibbonsa, da mu je on preskrbel žago, kar pa ni resnica. Oblasti imajo v rokah vse osebe, ki so osumljene, da so bile v zvezi e jetniki. Zasliševanje teh, bo -pojasnilo vse skrivnosti. Po zadnjih poročilih posnemamo, da sta v ponedeljek iz stare jolietske jetnišnice pobegnila dva jetnika, ki sta delala v kamnolomu. Zasledovalci so jima bili takoj za petami, gotovo ne bosta dolgo časa vživala sladke svobode. PRIPRAVE ZA POMORSKO KONFERENCO. Pomorska konferenca treh velesil se najbrž ne bo vršila v Ženevi, kjer so priprave v teku za razorožitveno konferenco. Ženeva, Švica. — Tukaj se je začelo z uvodnimi razgovori o nameravani konferenci po načrtu predsednika Coolidgea za omejitev-"oboroževanja na morju, katere se bo udeležila Amerika, Anglija in Japonska. Ker se v Ženevi vršijo priprave za pripravljevalno razorožitveno konferenco, bo pomor-j ska konferenca treh velesil vi kakem drugem mestu. Ameriški zastopnik je rekel, da je Cooliage omenil Ženevo, kot prostor zi konferenco, le iz tega razloga, ker je mislil, da bi bilo pripravno to mesto, ker se bo tudi v njem vršila ligina razorožitvena konferenca, na katero je povabljenih veliko število delegatov in zastopnikov spadajočih različnim narodom. Pričakuje se, da bo pomorska konferenca treh velesil trajala kakih 14 dni. Po pogovorih sodeč, ki so se že vršili o tej zadevi, sodijo, da sta Anglija in Japonska željni dobrega izida imenovane konference, da bi jima ne bilo treba izdati tako velikanskih svot za konstrukcijo bojnih ladih, katere imate na programu za to! leto. Anglija ne bo začela graditi ladje, katere ima na programu za to leto, dokler ne bo končana konferenca. Ako se bodo sporazumeli, kar upamo, bodo države veliko prihranile in'denar porabile v druge namene, rte pa za oboroževanje. KRIŽEM SVETA. — New York, N. Y. — Miss Margaret Jane Appleton, ki je nedavno dosegla visoko starost 101 leto, je zdaj na svojem domu preminula. Pokojna je bila najstarejša članica fare sv. Tomaža v New Yorku. — Los Angeles, Cal. — Mrs. Mary Switzer, stara 25 let, nezadovoljna v zakonskem življenju, je dala svojemu štiriletnemu otroku strup in na to tudi sama istega zavžila. Nahaja se zdaj v kritičnem stanju v bolnišnici. Za otroka je upanje, Iz Jugoslavije. GRANATA UBILA OČETA IN SINA.—ŽRTEV NEPREVIDNEGA RAVNANJA Z O ROŽJEM— SMRTNA NESREČA NA ŽELEZNIŠKEM MOSTU V MARIBORU. — DRUGE ZANIMIVE VES TI. Granata ubila očeta in sina. Iz Sorice se poroča, da je šel 18. m. m. SOletni Jože Gartner s Torke št. 3, vulga Kajžlčr, s svojim 201etnim sinom Gašperjem sekat drva na Ratitovec proti Prtovču, kjer je stara pot za živino na planine. Ljudje so slišali pok, domov ju ni bilo, zato so ju šli iskat. Oba so do- da bo okreval, mati bo pa naj- v , , .... . . , ~ , 1 bili mrtva; očetu sta bili roki brz umrla. — Madrid, Špansko. — Stanje kralja Alfonza se je obrnilo na bolje, ter je izven ne \arnosti. 'steze. Kako je nastala nesreča? — Danville, 111. — Farrell v . ,. ... _ j , - 0 . , . „ [Ljudje so sumih, da sta se spr- Ward, stara 13 let, je opazo- V .__, .. , . ... * , , . i.. C la m pobila, drugi so menili, da za pestjo odtrgani in po životu je bil razmesarjen, sin pa je ~jbil ranjen v srce in glavo; oba sta ležala vsak na eni strani vala dečke, ki so zbijali žogo. Nenadoma pa se mrtva zgrudi na tla, po nesreči je bila zadeta v glavo z žogo. — Harbin. — Jetniški pazniki v tukajšni ječi so preprečili še pravočasno beg iz ječe dvanajstih ruskih zlocincev, ki so imeli že vse orodje pripravljeno, da bi s| prepilili omrežje na oknu, skozi katero so nameravali pobegniti. Vseh dvanajst je obsojenih na smrt. — Chicago, 111. — Umrl je Oscar D. Allen, ki je bil prvi in z poslednji predsednik starega mesta Oak Park, bil je okrajni komisar petkrat zaporedoma. Pokojni je dosegel visoko starost, 9.. let. — Chula, Ga. — Ekspresni vlak, ki vozi iz Chicage v Tampo, je na postaji v Chula zavozil v skupino praznih vozov tovornega vlaka, pri čemer je prišel strojevodja ob življenje, en potnik in kurjač sta pa zadobila težke poškodbe. — Hot Springs, Ark. — Na- šo ju ustrelili divji lovci, tretji pa, da ju je zmečkala skala, ki se je utrgala v gori. Orožniška patrulja je na licu mesta dognala, da sta v bukovem deblu dobila laško granato, s katero sta neprevidno ravnala, da je eksplodirala in ubila očeta in sina. Oba sta bila takoj mrtva. Oče je prišel zdrav iz svetovne vojne, zdaj pa je našel tako žalostno smrt visoko na Ratitov-cu. Čudno, da kot bivši četovo-dja ni bil bolj oprezen, ko je dobil ročno granato. Že pet in pol leta je poteklo, odkar so se Italijani umakniil iz Sorice in z Ratitovca, kjer je hotela usoda, da je prinesla municija, ki so jo takrat tako razmetavali, sedaj smrt dvema našima človekoma. Oče je bil vdovec, zapušča tri mladoletne hčere. -o- Žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. V Rogozi pri Mariboru se je logar Šerbaumovega posestva vrnil zvečer s pregledovanja šli so truplo od policista Jo- gozdov domov ter odložil pu-sepha A. Cary-ja, katerega so ško v kot, ne da bi vzel iz nje najbrž ubili kršitelji prohicij- patrone. V eni cevi se je naha- ske postave, katere je preganjal. — Rim, Italija. — Premier Mussolini je izjavil, da bo dal jal naboj, ki je logarju že dvakrat odrekel ter je mislil, da je sploh neuporaben. Neki 201etni delavec je zagledal v kotu sto-. iz svojega žepa 50,000 lir na- ječo puško, jo vzel v roke ter grade tistemu, ki bo podal ka-^igraje pomeril z njo na hčerko kršnakoli pojasnila, da bi se rogoške gostilničarke Heleno — Duluth, Minn. — Ker ji soprog ni dovolil, da bi si kupila nov klobuk, si je v tukaj-šnem mestu neka žena končala življenje s strupom. JETNIKI V ALABAMI SO SE UPRLI. Montgomery, Ala. — V Kil-by jetnišnici so se uprli jetniki, 500 po številu, ker jim je po novih jetniških pravilih omejeno sprejemanje obiskov sorodnikov in znancev. Pazniki niso bili v stanu upornike pomiriti mirnim potom, poslužili so se orožja. Štirje jetniki so težko ranjeni padli po tleh, večje število je pa zadobilo lahke poškodbe. Nove naredbe je vodstvo jetnišnice uvedlo vsled tega, ker so prišli na sled, da obiskovalci nosijo žganje in druge stvari jetnikom, o Širite amer. slovenca dobilo v roke pravice zločinca, ki se je pregrešil nad neko petletno deklico, katere razmesarjeno truplo so našli. — New York, N. Y. — Mrs. Reba Solomon, stara 65 let, je bila rešena iz hotela Fort Low-ry, v katerem je izbruhnil o-genj. Je pa rešiteljem ušla in se podala nazaj v goreče poslopje, da bi rešila svoje imetje, katero je imela v hotelski sobi kjer je stanovala. Ni pa se več vrnila, našli so pozneje le njeno truplo. Cerer, ki je gledala skozi okno v prvem nadstropju. Nenadoma je počil strel in uboga deklica se je zgrudila težko zadeta v glavo. Na čuden način se je sprožila baš ona patrona, ki je bila odrekla že dvakrat. Poklicali so mariborski rešilni avto, da jo prepelje v splošno bolnico. Malo živo so naložili na avtomobil, toda že med vožnjo in sicer na Teznu je revica izdih- ITALIJA ZAPIRA KOMUNISTE. Rim, Italija. — Izredno vojaško obrambno sodišče je vrglo v ječo 36 italijanskih komunističnih agitatorjev. Kazen je različna, in sicer od 2 do 15 let. Vsi so obdolženi, zarote proti državi in M\issolini-ju. nila in mesto, da jo prepeljejo v bolnico, so jo odpeljali v mrtvašnico. -o- Smrt pod kolesi lokomotive. 14. m. m. zjutraj se je pripetila na železniškem mostu v Mariboru težka nesreča. Karol Pongračič se je spri z lastnikom turške kavarne ter začel razbijati. Lastnik je poklical policijo, ki je hotela Pongrači-ča aretirati, ta pa je pobegnil ter skušal preko železniškega mostu uiti na Pobrežje, kamor ga policija ne sme zasledovati, ker leži izven njenega območja. Pred vhodom na most pa je privozil Pongračiču nasproti dunajski brzovlak, kateremu se ni dovolj naglo umaknil. — Lokomotiva je Pongračiča zgrabila in ga vrgla ob tla. Kolesa so mu odrezala obe nogi ter prizadela jako težke poškodbe na glavi. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je ležal šest ur v nezavesti, nato pa izdihnil. --o- Motor ga je pritisnil. V Trbovljah je 27Ietni zavi-rač Klukelj Ivan v rudniku vozil z motorjem. Pred nekimi vrati je stopil z motorja, da bi ista odprl, motorja pa med tem ni ustavil. Motor ga je prijel in tako pritisnil ob steno, da je pri priči izdihnil. -o- Nesreča na odru. Huda nesreča se je pripetila nedavno popoldne med nastopom igre "Graničarji" v Nar. Domu v Celju, kjer je bil v drugem dejanju po nesrečnem slučaju obstreljen na odru igralec g. Golob, ki je stal preblizu puške in dobil pri strelu ves naboj smodnika v obraz, tako da mu je bilo izbito in obžgano levo oko ter nosni most strt. Tudi po vsem drugem obrazu je dobil še precej hude poškodbe. Odpeljali so ga takoj v bolnico, ki ga je pustila vsled hude poškodbe na očesu takoj prepeljati v ljubljansko bolnico. —l_o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! For results try this! j The many thousands of j Slovenians folks who read j AMERIKANSKI SLOVENEC DAILY constitute a ] group that buys, rents, j trades, works, etc. — This group is ready to consider your offer if you will make it known through the AD in the columns of "Amerikanski Slovenec." ADS in Amerikanski Slovenec have always good results! Try and see! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, iti. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posložite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poši-ljali po teh-le cenah: 500 Din 1.000 Din 2.500 Din 5.000 Din 10,000 Din 100 Ur 200 lir 500 lir 1000 lir -9 9.45 -J 18.60 -9 46.25 -9 92.00 -4183.00 -9 5.20 -910.10 -$24.25 .947.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah 2e vrečo« Zaradi nestalnosti cen Je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila s« izvršujejo po polti aSf pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČESARK 45S W. 42nd BT- NEW YORK. IV. T. \ / "AMERIKANSKI SLOVENEC' Sreda, 16. marca 1027. AMERIKANSKI SUOVENEC & najstarejši slovenski Ust K Ameriki Ustaaovljen leto WL Izhaja Tiak dan runs nedelj, pon-deljkoT ta dnevoT po praxnikflti Izdaja in tlaka: EDINOST PUBLISHING CO, Naslov uredništva in uprayej 1349 W. 22nd St^ Chicago, UL Telefon; Canal 009ft, Naročnina i . 2.50 Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evrop«: Za celo leto 6.00 Za pol leto _5.90 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Snnday, Monday, and the day alter holidays. Published byi EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098, Subscriptions: For one year____$5.00 For half a year_2.50 Chicago, Canada and Europe: For one y«ir _______________________6.00 For half a year__3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov nredništvo ne vrača. _ POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači. do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Marks in še kaj. Marks, Engels in Lassale so trdili, da komunistična družba ni le nekak vzor, za katerim moramo težiti, marveč da sp razmere take, da se bo popolnoma (nujno razvil komunizem iz njih. Potrebno je, da se nekoliko pomudimo pri življenju in nazoru teh mož. Marks je bil rojen 5. maja 1. 1818 v Trierju. Njegov oče, po poklicu advokat, je bil jud in se je dal pozneje iz sebičnih namenov po protestantovsko krstiti. Mati je izvirala iz ho-landskega židovskega rodu. Verskega mišljenja in življenja ni bilo pri Marksovih, v družini je vladal svobodomiselni duh. Prebirali so največ Voltairja. Res pozneje Marks govori o veri z nekim zaničevanjem. Karl Marks je študiral v Bonnu modroslovje in zgodovino. Radi brezverstva ni dobil profesu-re. Lotil se je žurnalistike. Leta 1844 ga je vlada izgnala, Bežal je v Pariz, kjer se je seznanil z nauki francoskih socialistov, a izgnali so ga tudi odtod. Naselil se je v Bruslju in tu je še določneje razvijal svoje socialistične-komunistične nazore. Očitanja, ki jih še dandanes rabijo socialisti proti krščan-iko mislečim nasprotnikom, so že tedaj zagledala beli dan. Leta 1847 se je Marks v nekem članku z vso silo vrgel proti verskemu socializmu in s pravo židovsko predrznostjo napadel krščanstvo. Piše: Socialna načela krščanstva razlagajo vse podlosti zatiralcev, češ da so pravična kazen izvirnega greha. Krščanska socialna načela pridigujejo strahopetnost, podložnost, skratka: vse lastnosti kanalje, in proletariat, ki neče, da bi se ž njim ravnalo, kakor s kanaljo, potrebuje svojega poguma, svoje samozavesti in svojega čuta za nezavisnost še bolj nego kruha. Leta 1848 je izbruhnila po vseh zapadnih evropskih državah revolucija. Marks je zopet prišel na Nemško. izdal. Marks je po svojem nazoru materialist. MATERIALIZ-MA SAMEGA NE DOKAZUJE. SPREJEL GA JE KOT DOKAZANO DEJSTVO in zato je brezpogojno postavil kot temelje svojemu modrosiovju in zgodovini te-le zmote: 1. NI BOGA IN NI DUŠE, vse je le izpreminjajoča se tvar. 2. Nobene bistvene razlike ni med stvarmi, naj si bodo žive ali nežive. 3. Človeški rod ae je razvil iz živali in je preko dolgih dob surove divjosti prišel do sedanjega stanja. 4. Nobene ideje ni, ki bi ne bila plod tvarnega razvoja. To so njegovi zmotni nauki. Marks je bil po krvi jud, po naziranju materialist, ki odreka ^sako idejno stran v človeštvu, kot verske in nravne ideje. Marks je tudi začetnik takozvanega materialističnega zgodovinskega naziranja. Po Marksu posamezen človek nič ne velja. Človeka razmotriva le kot družaben proizvod. Na- I jo je ta svojeglavna Minka po dalje zgodovino presoja s strogo materialističnega vidika. Za- Igruntala, da ne spada sedaj v metuje vsako idejno plat. Njemu ne veljajo pojmi in ideje kot "karizmi" na oder, ampak po nravnost, vera, resnica, pravica. Noče poznati nobenega stalnega zakona o razmerju med možem in 'ženo, med starši in otroci, med gospodarji in delavci, med vladarjem in podlož- 'nega ne doleti do tistega časa. niki. Vse je v razvoju. Raznovrstne države so učinki nepre-1 Zadnji predpust je bilo tu stanega razvoja. Po Marksu so države nastale po sili in raz- Vse "busy" s "party", posebno voju. Ne govori tu Darwinizem! 0b sobotah je bilo teh "parti- Sicer pa že mnogi sami socialisti priznavajo, da se mate- |jgy" jjj^ več krajih, posebno rialistično-zgodovinsko naziranje, ve, kateri ga zmečkajo. En italijanski delavec je bil od vozov ubit, en Slovenec in en Francoz sta zadobila te dni težke poškodbe. Takozvani "Safety first" se malo upošteva. Dne 6. marca je bil sprevod za pokojnim Antonom Prpič, rodom Hrvat. Iz svetovne vojne je bil prinesel kal bolezni, katera ga je spravila v prerani grob. Tri društva so se udeležila sprevoda. Te dni so mislil^ spravit na oder "Svojeglavno Minko," pa J. G.: Spomini iz življenja jugoslovanskih prostovoljcev v Sibiriji, Po premirju, ki se je sklenilo' Boljševiki niso marali popolnoma uničiti ostankov bele vojske (Kapljevske, kakor se je in češkoslovaški'imenovala po voditelju gene-svoj pohod preko j ralu Kapellu), ki se je skrbno z redno boljševiško vojsko na postaji Zima, so nadaljevali jugoslovanski prostovoljci Daljnega vzhoda sicer dokaj mirno, vendar pa zelo počasi. Slovenski bataljon, ki se je edi- izognila pri Irkutsku večji bitki. ki so jo vanjo hoteli zaplesti vojaški oddelki novega so- veliki noči bo pokazala vso svo-jeglavnost, če jo le kaj poseb- _ ni izmed jugoslovanskih edinic, vjetskega občinskega zastopa v 'rešil iz zamotanega položaja I Irkutsku. Bil sem po naključju kjer sem V prosto- ----- - — — —--------"O" i I 1. ..V11U1L11. iJll OV111 | J brez večih žrtev, je izpopolnil j takrat v Irkutsku. vrste z našimi prostovoljci, » imel neke opravke. ki so se z begom rešili boljševi-škega suženjstva in je sestavil pod poveljstvom kapitana Šir-celja v Irkutsku polk s 1500 voljski uniformi sem krenil med rdeče vojake v mestu, ki h'ži na desnem bregu reke An-gare. Prostovljcem so nujno možmi in dvema vlakoma. Prvi j svetovali, da naj nc hodijo v hip smo bili sicer nasproti na-.Irkutsk, mene pa je vendarle , , -Mr t i . ~ - !šim novim zaveznikoni-bol jše-!gnalo tja. Nekam tesno mi i'' kakor ga pojmuje Marks, tam, kjer imajo še kaj mokre-! . ... ... ... f* lJf" , - .. t • 0 , , j t t . . „ , , • i vikom nekoliko nezaupljivi ko bilo pri srcu, ko sem korakal ne da vzdrzati. Le opomnimo na Sombarta, nadalje Jaures, g&T si znajo naše boljše polovi-1 Baks in Bernstein. Ta poslednji je prišel do jasnega spozna- ce pripravit "gut tajm." Ce-I nja, da zgolj materialistično ni mogoče utemeljiti vseh ustanov prav so včasih za ta "gut tajm" 1 v človeški družbi. Podobno tudi piše Tugan-Baranovski. Z ozirom na to, ker je materialistično-zgodovinsko naziranje na zmotni podlagi, kar že sami socialisti priznavajo, kot je zgoraj omenjeno, ne drži, kar piše "med drugimi" Frosve-ta: ". . . Včasih sta se dva taka roparja pograbila med sabo radi plena. To se je zgodilo večkrat, ko se je pričel razvijati roparski sistem, ki mu zgodovinarji pravijo fevdni sistem. — Končno sta roparja prišla do spoznanja, da škodita le sebi, ako napadata drug drugega, pa sta sklenila zvezo." Ali ne govori iz tega kratko citiranega odstavka Marksov materialistični nauk o surovi sili? Gotovo. Saj je Marksova zmota: Človeški rod se je razvil iz živali in je preko dolgih dob surove divjosti prišel do sedanjega stanja. (Literatura k temu članku: Dr. Krek, Socializem. Citati po njem prestavljeni iz Marksovih knjig. Noppel S. J., Die so-ziale Revolution. Bernheim, Einleitung in die Geschic'htswis-sensehaft.) —Rev. Podbregar. kregane, pa se jih vseeno me ne prime. Pa ta šment je dan pa smo se čez nekaj dni prepri- po ulicah velikega mesta in ni čali, da znajo biti mož beseda,11 rilo videti razen mene nobene- iga druge;.a prostovoljca. Že smo si lahko res oddahnili •- i danes s temi parties; pred de- izvr-ti nečloveških naporov, na drugi .-»-m :-e h-.ul vrniti nazaj na postrani pa smo mogli brez strahu (stajo čez reko Angaro, kar sem setimi leti se je šlo na party z malimi stroški, večinoma za kratek čas. Danes ni več en dolar, ampak dva dolara, pa še prinesi tako kaj seboj takega, da bi ga tri dni gor in dol po grlu vlekel, pa še kaj iz kurni-ka za nameček. Še na ohcetihj ni bilo svoje čase tako prštima-no. Velijo, da je svake stvari jedan put konec, pak če bit i ovega. J. J- Peshell. -o- ANDREWS BO ŠE NADALJE VODIL SUHAŠKE AGENTE. pogoje, ki naložilo premirje, sigurnosti je bil na- nam jih .ie Radi večje zadnji vlak še vedno oklopm. Pre v'cl ni :mo morali biti zlasti zavoljo napadov raznih tolp, ki so se vedno strašile na obeh straneh proge in s katerimi je imela celo na boljševiška vojska dovolj opravka. Mod pogoji v premirju je bi- SO SO k zapazil na visoki palači blizu gledališča nadpis: '"Žrtve kapitalističnih trinogov." V palačo je drvela množica ljudi. Pomešal sem se med nje—ša l kačo sem radi varnosti spravil v žep i J— in sem krenil v prvo nadstropje, kamor se je valilo ljudstvo. Odprl se mi je grozen prizor, kakor ga še nisem videl. V veliki svetli dvorani je bilo la tudi točka, ki določa, da lahko naši prostovoljci, ki jih ujeli boljševiki, vrnejo ; t, raz. la\ 1 jenin oKro*.r razme- I • sarjenih trupel, ki s • jii. po o- čiinem trpinčenju ubili v sosed- Washington, D. C. kladničarski pomožni Za- svojim edinicam. se je res vrnilo sr Xa i.a način ;n.iiti vaseh odstopajoči Kap-di marca le- lljevci. Nekemu možu so bila "jta 1920 več kot 20 naših čast- [odrezana ušesa, drugemu nos, itretjemu so bile iztaknjenc ! ceni m sestradani po težkih cijski car, bo še nadalje vihtel j prekah pi.crili do SV0J-ih e0 kal • i-. teljem Amer. Slovenca pošilja Poročevalec. pa bo delal le po navodilih um pre mu je. v pem ™ Jllli ^ozna dejanja, ce bi me k M i Andrews;!, oziroma zakladni- umikajoči se prostovoljci niso sp0znal, ne glede na to, da pro-i carskega tajnika Mellona. več podirali prog, mostov i n LUlVol iti sicor nismo j Vendar bo pooblaščen novi dru^ih železniških naprav. Vr-j jaleljr,kih stikih s K j komisar, da bo tudi na svojo hu tega so se hoteli bol ' evikij polastiti celega vlaka z i a'.a, 1 ga je Koljčak peljal s seboj i/. O m ska. hoteli pa so tudi uničiti zadnje ostanke bele armade, ki se je pomikala v groznih razna služba, s postranskim za-' merah peš na obeh straneh pro-služkom. Tajnik "Mellon je do-j-G Irkutska proti Ciii. Tež-bil že nešteto pisem, od prija-iko Je ™či. na čigavo nove Ije i teljev in znancev, ki priporo-! admirala Kolčaka po sklenje-čajo kandidate za to mesto.|iU-m premirju izročili novem i An Zakon tako zahteva, da za.sovjetskemu zastopu v Irkut- ! m te brua rja 11)20. Cehoslovake in druge zaveznike /a orhtorn — pre-l "premirjem smo f>ili vedno zadnji — in srno kn * i i 11 /, dve- ma mesto komisarja določi človeka zakladničarski tajnik,-ne pa predsednik. -o- sku, ki ga je dal koncem januarja obenem z njegovim vojnim ministrom generalom Pepeija- j jevlm ustreliti. Nepristransko , dolgim m vii ;ari 60 km službeno mesti tuk na južnem ske.ua jezera. Koma daleč l!'■ > post; koncu ob novo Kul-Bajkal- i.i (Konec prih.) HARRIS BO LOVIL PO^PRA-!''« dokončno sodbo bo izrekla GOZDIH ZVERI ZA CHIKA-! zgodovina/ ko se bodo nekoč ŠKI ZVERINJAK. pomirili valovi velike ruske Chicago, 111. — Capt. Bar- volucije in fie bo več toliko za nett W. Harris, naravoslovec in lovec divjih zveri, se bo v kratkem odpravil s svojo eks-pedicijo v pragoztfe, kjer bo! interesiranih sodnikov in prič. Dolgi vlak z zlatom pa so č uvali vsi združeni zaveznik: H'e-hoslovaki, Jugoslovani, Franco- KAJ JE NOVEGA NA ELYU. Ely, Minn. V tukajšnih rudokopih se je zadnje čase pripetilo več nesreč. Več delavcev je zadobilo težke poškodbe vsled preozkega dohoda. Delavec, zaposlen na tiru, kjer vozi motor s silo elektrike rudo, pride med vozo- POVEST 0 "FRONKIH." U>alje.) "Čemu?" se upira Matevž. "Če jo nese-mo vsi trije ali če jo nese le en sam, bodo ljudje to hitro opazili. Potem smo pa tam." "Nikamor je ne bomo nesli, bo najbolj prav," pritrjuje France. "Zakaj pa da bi ljudje ravno na nas mislili!" "Ti nič ne misliš, kar tjavendan govoriš," se huduje Matevž "Meniš, da ti bodo ljudje prišli pravit, kaj o tebi mislijo? Bodi no bodi! Denar bomo spravili, blagajna bo pa šla." "Kam?" "Nikamor daleč. A skrili jo bomo tako, da je živ krst ne bo dobil. Ne Avstrijec, ne Francoz. Denar je pa naš. S smrtne nevarnostjo smo si ga prislužili." "No, kako torej misliš?" "Posiušajta! Že nocoj bomo šli. Vidva NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, ka-fkor tudi vsem drugim rojakom jpo državi Pennsylvaniji, New | Vorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal lovil divje zveri. Topot pa nejzi> Rumuni, Japonci, pozneje naš potovalni zastopnik Mr. bo prišel v poštev smodnik,j tudi boljševiki) kot nekako Anton Jaksetich, kateri je po-kajti lovil bo žive zveri za novi! jamstvo za varen prehod ore- oblaščen pobirati naročnino in največji zverinjak na svetu, kijko ruskega ozemlja. Mimo tega joglase za lista Amer. Slovenec ga gradijo v Riverside, pred-'je bil tir, na katerem je stal in Ave Maria. Obenem prodaja mestju Chicage. Harris se bo! vlak z zlatom spredaj in zadaj jtudi Družinsko Pratiko za leto na lovu posluževal gotovih j neka j metrov daleč pretrgali, i 1927 in vse knjige naše knji-vrst "milostnih krogel j" po-]tako da ni mogel nihče odpc- !garne. Rojakom ga prav toplo dobnih iglam, ki pa zveri ne Ijati dragocenosti. Ko so z^ 1- 'priporočamo, da mu odo na bodo umorile, temveč le orna-1 nje zavezniške čete zapustile roko in pomagajo šiiiti katoli-mile, katere bodo potem lovci j Irkutsk, je prešlo zlato v last ški tisk. Ujeli in zaprli v kletke. . Isovjetske vlade. | Uprava Amer. Slovenca. vesta, kje teče Sušica. Tam pod mostom v gorajtah bomo izkopali jamo, vanjo bo šla blagajna, blagajno bomo napolnili s peskom, pa jo bomo lepo zasuli. V par dneh bo dež, mene že trga po udih, Sušica bo sama zakrila naše delo. Vidita, tako bo." Tako je bilo. Še tisti večer je šla blagajna v zemljo in je še zdaj tam, ee je ni razjedla rja. "Pa še nekaj," je govoril bratoma Matevž. "Z ljudmi moramo biti malo bolj domači. Če ne, bodo vedno imeli svoje misli o nas. Povem vama: Jaz se bom oženil." "Le zakaj? Po Franci ti je dolgčas." "Pusti Franco! Zanjo sem mrtev. Hvala Bogu, da sem se je rešil! Ampak Tona . . ." "Tona? Miheličeva? Misliš, da ti jo bo dal? Tebi? Gostaču?" "Dal jo bo. Tudi gostač lahko dobi grun-tarsko hčer. Bosta videla." "Kje boš vzel tako moč, kje! Reva!" "Pismo bo govorilo. Dolžno pismo. In pa vidva." Vsi trije so za hip obmolknili . . . ni. Mihelič se je vrnil domov. Malo preveč ga je bilo v glavi. Oči so ste mu jezno bliskale. "Tona!" je poklical oblastno. "Sem že tu." ^ "Povem ti, da ne boš šla k tem lumpom. Naša hiša je poštena; ti pa kdo ve, odkod so. In tatovi so! Kradli so, čeprav Francozom, to je meni vseeno." "Oče!" "Nič oče! Kar sem rekel, sem rekel." "Oče, ne verjemite ljudem, ljudje so hudobni in nevoščljivi." "So; pa ne vsi. Šel sem tako daleč, da sem zvedel vse. In zato pravim: Ne! Ne boš šla v bajto!" Matevž je res zaprosil za Tono. Mihelič bi jo bil dal, tudi gostačem bi jo bil dal; saj so imeli denar. Samo malo čudni so se mu zdeli ti tujci. Nič prav jim ni zaupal. Tako nekam skrivnostno se vedejo. Nekaj jih teži, pa prikrivajo. Zato je tudi Matevžu naravnost povedal, da mora preje poiz-vedeti, kakšni ljudje so ti možje. Če bo slišal dobro o njih, ne bo branil dekletu, če bi slišal kaj napačnega, potem bo pa drugače govoril. , "Zakaj naša hči je poštena in poštena mora tudi ostati," je ponosno pristavil. Matevž je bil z odgovorom zadovoljen. "Le povprašuj," si je mislil, "gotovega ne boš nič zvedel. Toliko smo že sled za seboj zamešali." In Mihelič je res šel. Slišal je U>, slišal ono. Nič gotovega, samo sumničenje. A tega je bilo toliko, da je mož začel opravičeno dvomiti nj*d poštenostjo svojih gosta-čev. Ko je prišel domov, je izgovoril odločno: "Ne!" Matevž je poslušal Miheličevo govorjenje. Izgovarjal se je in zagovarjal, pa že ne dosti odiočno in ne dosti pogumno. Beseda se mu je zatikala, misli so se mu zapletale, da je govoril zdaj tako, čez pol ure spet drugače. idis, preje si rekel, da za blagajno še vedel nisi, zdaj pa praviš, da bi jo bil lahko vsak dan vzel, Če bi jo bil le hotel. Kaj je zdaj resnica, a?" ga je prijemal Mihelič. "Oče, pustite me. Preveč sem jezen. V jezi pa človek sam ne ve, kaj govori." . "Saj te bom pustil. Pojdi, kamor1 hočeš! Samo k nam te ni treba več. Nimam rad o-pravka s takimi ljudmi." Matevž je odšel. Škripal je z zobmi od jeze in togote. Tam pri bajti pa se je obrnil nazaj in za-žugal s pestjo: "Čakaj, prokleti dedec! Pomnil- boš Rozmanovega Matevža. Ti še ne veš, kaj ta človek zna!" (Dalje prih.) * Sreda, 16. marca 1927. 'AMERIKANSKI SLOVENEC" Zapadna Slovanska DENVER. COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochcvar, 1208 Berwind ave., Pueblo, >/olo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Culo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4301 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. J\ Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich. 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: j Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pruoibe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z, se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbliinjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOl field, Utah—Predsednik Peter Zmer-[ L- zlikar, taj. John Pasich, Box 53, bla- RAZVOJ POŠTE. gajnik John Gorišek. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Terlep, tajnik Anton Lesjak, Box 118, blagaj nik Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 14. dr. Sloga Slovenec, Helper, Utah. — Predsednik Tony Tone, tajnik August Topoloveč, Box 105 Helper, Utah, blagajnik John Vim-polshek. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v Aug. Topolovcc prostorih ob 2. uri jjopol. Št. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. — Predsednik Geo. Eadovinac. tajnik „i___i- ... Frank Panec. R. R. 1, Box 83, bla-i^^all Važne vesti 111 poroci- gajnik Balicli Nick. Seje se vrše vsako, la iz pokrajin V glavno mesto tretjo nedeljo v mcsecu. jn narobe. Za časa Julija Ce- f,EMt zarja i« bila kurirska služba po tajnik Anton Kupar. 408 E. Messa deželah, podvrženih rimski ob-\ve., blagajnik John Butkovich. Vsi lasti, tako dobro razvita, da od Prvi poštni sistem, zabeležen v zgodovini, je bila pošta v starodavnem perzijskem cesarstvu. Po zapiskih starogrškega zgodovinarja Ksenofonta je perzijski vladar Cirus Starejši imel kurirje, ki so z osedlani-mi konji čakali v raznih postajah, oddaljenih dan vožnje med seboj, da bi zamenjaje se od postaje do postaje hitro do- v Pueblo. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik John Major, tajnik Anton Shuklje, RFD. 1, Box 49, blagajnik Joe Smith. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. dveh pisem, ki jih je Cezar iz Britanije poslal Cieeronu v za vsako pismo, dostavljeno na dom. Brezplačno dostavljanje (free delivery) je začelo leta 1863, začetkoma le v mestih čez 50,000 prebivalcev. Mdrda najbolj dramatična točka v razvoju poštnega sistema v Ameriki je bil takozvani "pony express" (konjska brza pošta), ki je trajala le 16 mesecev, do 1. 1859, ko jo je nadomestila- novo ustanovljena brzojavna proga čez ameriški kontinent. Ideja konjske pošte ni bila nič novega, kajti že Džengis Kan, veliki mongolski vladar najrazsežnejšega cesarstva, ki je kedaj obstajalo, je uvedel konjsko brzo pošto pred tisoč leti. Za ameriški "pony express" so rabili le najprimer- vedno stanejo en cent, je pro- Združenih držav ali v inozem-dukcija naenkrat poskočila. Od stvo, in to za malenkostno pošt-tedaj so uvedli nove tiskalne'nino. Potom svoje poštne hra-stroje, ki izdelujejo 6400 dopis-j nilnice (postal saving system) nic vsako minuto. pošta sprejema prihranke v Inozemska pošta je ena iz- shrambo in plačuje na nje 2 '/o med najboljših panog ameriške j obresti. Paketi se tudi lahko poštne uprave. Njen razvoj je j priporočajo oziroma zavaruje-vreden pomena. Po vojni leta jo, ali pa pošiljajo z brzino pi- Rim, je eno prišlo v Rim po 26 j nejše sle in konje. Sistem je in drugo po 28 dneh. AH vse te j obsegal 190 postaj, 420 konj poštne službe se je mogla po-!in 80 jahačev. Pot, ki jo je vsak Stev. 20. dr. Planinke Leadville, služevati le vlada, oziroma osp-! jezdec moral preiahati, je na Colo. — Predsednica Julia Blatnik, i , . , , ,. .. i , v , " . * be, ki so imele zadosti vpliva,vadno znašala 75 milj, vsakih seveda kot polževa posta, ali ODGOVOR NA DOPIS BIVŠEMU ČLANU IN OBENEM GL. NADZORNIKU Z.S.Z. "Prosveta" z dne 3. marca 1927 je prinesla lažnjivi napad na ZSZ. Isti je bil mojstersko hinavski zložen po bivšem članu in obenem gl. nadzorniku ZSZ., Pet-er Gesheiu. Nisem mislil na omenjeno laž odgovarjati, kajti vsak, ki pozna omenjenega Geshela ve, da on predstavlja svoje laži ameriški slovenski javnosti iz maščevanja nad ZSZ., ker ni bil na konvenciji, ki se je vršila meseca avgusta v Denver, Colo., izvoljen za predsednika nadzornega odbora. Peter Ge-shel je takoj po izvolitvi predsednika nadzornega odbora pokazal vojo togotvi, ker je bil poražen ter odklanjal kandidaturo za vse nadaljne urade pri ZSZ. Ker so pa Petru Gesheiu bile znane notranje zadeve v glavnem uradu kot tedanjemu nadzorniku ZSZ,, je ostal član še toliko Časa, da je bil ponovno poražen pri nominaciji za gl. tajnika Zveze. To ga je pa t liku raztogotiio, da je nekega dne pustil v Domu Slovenskih Društev odprlo pismo, v kojem je priporočal tedanjemu tajniku društva št. 1, kojega član je bil, da naj se ravna po pravilih tajnica Zalia Drobnich, 410 W. 3rd St., blagajnica Julia Blatnik. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Štev. 21. dr. Grintovec, Ely, Minn.— Predsednik Frank Erzar Jr., tajnik in blagajnik Frank Erzar. Box 1020. Se- pisovati si med seboj, so se mo- - plačevalo po ?5 z? običajno je se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. — Predsednik John Krantz, tajnik Frank Ambrose, Box 75, blagajnik Joseph A. Smith. Seje se vrše vsakega 5. v mesecu. Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Joseph Tursich, tajnik Joseph Grdina, 0121 St. Clair Ave.. Mag. Cyril Maevr. Seje se vrše vsake-ga_ 18. v mesecu v Narodnem domu. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali-da, Colo. — Predsednik Joe Kocman, tajnik John Hrvat, 619 \V. 2nd St., blagajnik Anton Gaber. Seje se vrše vsako 3. nedeljo v mesecu. 1812 je nastala potreba po čim dalje hitrejših zvezah preko morja. Prve poštne ladij e so nazivali "mail packets," ki so nepretrgano plule skozi trideset let. Na njih mesto so stopile hitrejše jadrnice, takozvani Clipper ships." Rekordna vožnja teh jadrnic je bila 1. 1846, ko je ena izmed teh krasnih jadrnic prišla v New York mnogo poprej nego parnik, potujoč po isti progi, in prinesla v New York londonske časopise, vsebujoče evropske vesti 42 do 44 dni stare. To se nam danes zdi pri vladi, da so se je mogli po-115 milj pa je dobival svežega ta brzina je tedaj vzbudila sen-služevati v svoje privatne svr- konja. Konji so prenašali 15;zacijo po vsem svetu. L. 1920 he. Zasebniki, ki so hoteli do- funtov pošte, za katero se jej je poŠta odpremila v inozemstvo blago v vrednosti 28 milijonov dolarjev. Služba, ki jo poštna uprava nudi, je raznolična. Blago se lahko pošilja po paketni pošti (parcel post) ob poštninah, od- pri plačevanju njegovega asesmonta. tem je povedal po okoliščini, da on ne bo več plačeval pri ZSZ. svojih asesmen-tov. Brat Pavlakovich, tedanji tajnik omenjenega društva, je Ki se _ član, se je hotel maščevati nad našo Zvezo. • Na tem mestu ponovno povdarjam, da naj si Peter Ge-zapomni, kar je bilo že neštetokrat povedano, da ZSZ. je ustanovljena in posluje na nepristranski podlagi, se ne vtikuje v nobene stranke, ampak podpira svoje člane, kadar so podpore vredni. Na omenjeni podlagi članstvo pristopuje v ZSZ. Če je pa Peter Geshel pristopil v ZSZ. iz političnega vzroka in če je mislil voditi politiko pri ZSZ., pa ni čudno, da ni danes več član ZSZ. Te vrstice naj služijo onim, ki Petra Geshela ne poznajo in ki so čitali njegov zgoraj omenjeni dopis. Tebi, Geshel, pa svetujem, da v bodoče bodi pripravljen, da boš lahko dokazal kar pišeš, če ne — se boš kesal, ko bo prepozno! Anthony Jeršin, glavni tajnik ZSZ. Kans. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 29. dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Predsednica Frances Ponikvar, tajnica Mary Stcfancic, 1316 E. 55th St., blagajnica Margaret Vintar, zdravnik M. F. Oman. Seje: vsak drugi jiondeljek v mesecu. Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Predsednik Jerry Bcne- 1 T, , ^, t. t j - i 1 ■ 1 -u 1 1 . ! Kans. — predsednik Anton tSojs, upošteval pismo Petra i.eshela ter ga črtal iz društva,-kar lah- tajnik Joe Bohorich, R.F.D. 8, blagaj-ko vidite v našem glasilu A. S. v spremembah v članstvu me-'nik Joe Bohorich. Vsi v Pittsburg, seca junija 1D2G. Leta 1918, na konvenciji v ColoVado Springs, Peter Geshel piše, tla so nekateri delegati podvzeli akcijo, da naj zveza v kolikor mogoče sledi SNPJ. v vseh ozirili. K tem le toliko rečem. da lažeš, ali pa da sam sebe šteješ v množino, kajti bil sem na konvenciji in dobro vem, o čem se je sklepalo. Združevalna rezoluciju sama dosti ja-no govori, da se na omenjeni konvenciji delegacija ni zanimala za načelno izjavo in ne za pravila kake druge organizacije. Ze na omenjeni konvenciji je Peter Geshel kandidiral za gi. tajnika ZSZ. Toda njegova kandidatura je bila brezuspešna. Na konvenciji leta 1;>2! se je omenjenemu Geslielu posrečilo, da je bil izvoljen v nadzorni odbor. Toda delal je toliko zapreke v gl. uradu, da je Zveza skoro popolnoma stala v enem mestu v vseh štirih letih, ko je bil napredni Geshel gl. nadzornik, ni Zveza toliko zrasla kot je lansko leto, ko nismo imeli nobenega takozvanega naprednjaka v gl. odboru, kakor-šen je bil bivši član Geshel. Sedaj pa, ko vidi Peter Geshel lep napredek pri naši ZSZ., pokazal lansko leto, in ker ve, da ne more postati več rali posluževati sužnjev za do- pismo. Dostikrat so težka pis-stavljanje svojih pisem ali za- ma nosila še mnogo večjo pošt-upatLsvoje pismo kaki osebi, ki nino, celo do $27.50; za take je slučajno potovala v kraj, poštnine je morala biti vsebina kjer se je naslovljenec nahajal ,teh pisem pač zadosti važna. Iz in ki je bila voljna storiti to u- St. Joseph ob reki Mississippi siugo. Kakor se zdi, prvi rimski 'do Sacramento, Cal., je konj-vladar, ki je proti koncu tret- ska pošta rabila deset dni, ali jega stoletja ustanovil neki za prenos Lincolnove poslanice poštni sistem za privatne osebe, ob njegovem vstoličenju so to je bil cesar Dioklecijan, oni isti, dobo skrajšali na sedem dni in ki si je zgradil slovito rimsko pol. Le ena poštna malha se je n , __ ^ . . . „T .palačo, iz katere je Split na- izgubila in le en poštni jezdec Stev. 25. dr. Napredni Slovenci, West I + , T . , Frankfort, III. — Predsednik John stal* .1© bil Ujet od Indijancev, docim Prvi francoski poštni sistem je njegov konj nepoškodovan je započel ob koncu trinajstega lušel s pošto. Jezdeci so se zana-stoletja. Anglija je ustanovila šali na brzino konj, da uhajajo privatno pošto šele 1. 1635. Za- Indijancem, pušk niso nosili ra-četkoma je bila poštnina dosti di teže. Jezdeci so navadno va-draga, od 8 do 25 centov, po gali le po 125 funtov. Eden iz-daljavi. L. 1839 je bila uvede- med kurirjev te romantične dona poštnina enega centa in leta be je bil Wm. F. Cody, ki je 1840 so začeli rabiti poštne kasneje zaslovel pod imenom znamke. Prve poštne skrinjice Buffalo Bill, so uvedli leta 1835. j Drug modernejši, ali še ved- V ameriških kolonijah se je no dramatični razvoj v dostav-prvi poštni urad pojavil v Mas- ]ianJu Pisem Je zračna pošta sachusettsu 1. 1639. Poštnine so (air mail). Dosedaj se je v treh začetkoma znašale od 8 do 25 ,letih Ie enkrat zgodilo, da se je centov po daljavi. Najprej se zračna pošta izgubila, in zgu-je poštnina pobirala v gotovini, ba ie nastala vsled ognja. Za ki jo je lahko plačeval oclpoši-Ijatelj ali naslovljenec. Kuverte s prilepljeno znamko so začeli rabiti 1. 1853. Naslednje jleto so uvedli sistem priporoča- Za visnih od daljave in teže. Pisma se lahko registrirajo, kar zago- semske pošte (letter post) ; to zadnje pa precej stane. Poštno povzetje (C.O.D.) pomenja, da poštni urad prevzema pošiljatev paketa, ga izroči prejemniku proti plačilu gotovega zneska in potem izplača ta znesek pošiljatelju. Na tak način si človek lahko naroča blago, za katero plača ob prejemu.—FLIS. -o- Dijak v idrijskih zaporih. V idrijskih zaporih že del j časa sedi dijak Karel Medvc-dič, ki ga je prijela italijanska straža na meji, ko se je vračal iz Jugoslavije. Sem je prišel obiskat sestro; prekoračil je mejo brez potnega lista, ker ga ni mogel dobiti. Znano je, da italijanske oblasti sploh ne izdajajo več potnih listov, ako prosilec ne potuje po kupčij-skih opravilih. Še tedaj mora predložiti privoljenje italijan-sk ega konzula v Jugoslaviji. V družinskih zadevah se potni listi ne izdajajo. Poleg tega pa Majdicli, tajnik Joe Alich, Box 32, blagajnik Joe Alich. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Joe Alichu na John Majdičevem posestvu ob 2. uri popoldan. Štev. 25. dr. Venček Vijolic, Cairn-brcck. Pa. — Predsednik Jacob Melle, tajnik Frank Zorman, Box 193, blagajnik Louis Rudolph. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik Frank Lo-trar, tajnik JohnJurca, box 64, Coke-ton, W. Va., blagajnik John Kloboves. Seje se vrše vsako 1. nedeljo. Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, ni sli dostavljali pisma, ali bilo je treba plačati po dva centa IMENIK IN NASLOVI KRAJEVNIH DRUŠTEV Z. S. Z. ZA LETO 1926. Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver,! nik Michael Kapsch, 50S N. Spruce St., Colo. — Predsednik Joe Pernic,j blagajnik Frank Klun. Seje se vrše t,-'ii;ik 11iii!i Marolt, 663 Elgin Place,! vsakega 12. v mesecu v dvorani dru-biagajuik Frank Tanko. — Vsi v' Dcnvcrju. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani slovenskih društev. Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo.— Predsednik John Merhar, tajnik in bla-gojnik Joseph Pritekel, 322 \V. Northern Ave Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Midvale. Utah. — Predsednik Frank Ko-stelcc, tajnik "Joseph Percich, Box 288, blagajnik Dan Radovich. Seje se vrše vsakega 10. v mesecu v dvorani Dan Radovitha. Štev. 5. dr. Planinski Bratje, Leadville, Colo. — Predsedn;k John Fajdi-ga. tainik Joc Mohar 330 W. 2nd St., blagajrik Fraifk Zaitz Jr. Seje se vrše vsakega' 11. v mcsecu na 527 Elm St. Vsi v Leadville, Colo. Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik Joe Kapsch, taj- diet, tajnik Mike V. Gcrbich, P.O. box , 50, blagajnik Mike Dekleva. Sejc:.mh (registriranih) pisem vsako drugo nedeljo v mesccu. ičasa, ko je bil Lincoln predsed- stev . 31 dr. Lilija Scrar.ton, Pa.- 'nik • bn uvedeno brezplačno Predsednik Tonn His, tajnik Franki . . . Vogrin, 239 Bush St.. blagajnix Ralph dostavljanje jiisem potom piS-Konchnik. Seje se vrše vsako drugo-l'monos. Že od leta 1825 SO pošt-nedeljo v mesccu v Ralph Konchni-koyih prostorih ob 2. uri popoldne. Štev. 32. dr. "Washington," Cleveland, O.— Predsednik Anton Medved, tajnik Milre Svete.'1239 E. 175th St., blagajnik John Bolek. Vsi v Cleveland u. Štev. 33. dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jur-jovcc, tajnik in blagajnik Peter Vidmar. 1849 W. 22nd St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob pol 8. uri zvečer. Štev. 34. dr. "Bratje Slovani," So. Brownsville, Pa. — Predsednik Ant. Zorich, box 22, Alicia. Pa.; tajnik Ant. Krištov. box 734, W. Brownsville, Pa.: blagajnik Frank Ostanik, box 7, Alicia, Pa.; dr. zdravnik J. W. Olu-nich. Alicia. Pa. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesccu ob 2. uri popoldne. Štev. 35. dr. Solnčna Roža, Milwaukee, Wis. — Predsednik John Perme, tajnik Mark Matjasich. 238 Washington £t., blagajnik Ludvik Babich. Seje =e vrše vsako prvo nedeljo v mesecu pri bratu Jos Perme. vsako pot čez kontinent se rabi 14 aeroplanov in tudi letalci se zamenjavajo. Do 1. 1926 ni bilo nikakega dobička iz zračne pošte, ali poštno uprava jo je vendarle vzdrževala ravno tako kot brzo železniško pošto, ki se ne izplačuje. ' V Washingtonu ima vlada tiskarno, ki vsak dan proizvaja 26 milijonov dopisnic za en cent. Pred kratkim je dnevna produkcija znašala le 6 milijonov teh dopisnic. Ali ko je stopil v veljavo nov zakon, ki predpisuje poštnino dveh cen- tavlja posebno skrb pri mani- znaša danes pristojbina za po pulaciji te pošte; poštnina znaša vsega skupaj 17 centov in zavaruje pisma do vrednosti ni list nič manj kakor 63 lir, ki jih reven dijak gotovo ne zmore. Medvedič je pač žrtev teh $50 ali manj. "Special delivery'(razmer in z njim tudi mnogo (ekspres) pomenja, da bo pis-j drugih Primorcev, ki skušajo mo dostavljeno prej kot ob na- j prekoračiti mejo. Saj ljudje, ki vadni poštnini, morda dve urijso jmeii c{0 preci kratkim tesne poprej; poštnina je 12 centov j gospodarske in družinske zve-vštevši navadno znamko. De-|ze s tukajšnjim prebivalstvom, nar se lahko pošilja potom j vendar ne morejo brez škode poštne nakaznice (Money or- te zveze nenadoma prekiniti, der) bodisi v kraje znotraj j To bi morala italijanska poli-«m ■ —-. tična oblastva na Primorskem upoštevati. Dogaja pa se ravno Zastonj nadušljevim narobe v spomladi. HIŠE IN LOTE NA PRODAJ. Posebna met«da, ki je podelila že tisočim zdravje, ki so imeli naduho in mnogo trpeli. — Takoj pošljite po vzorec, ki je zastonj. Ako vas nadleguje nadulia ko je deževno vreme in vlažno: če vas duši kadar kašljate in pridete težko do s;i-oe. je »zadnji čas. da naročite vzorec zdravil od Frontier Asthma Co. Nič ne de, kje živite, čc imat-- zaupanje tli ne v to zdravilo, ki je eno izmed najboljših, pišite pi dobili olajšanje, poskusite še t<>. \e obupajte, ker naše zdravilo vas bo gotovo pozdravilo. Pošljite spodnji kupon. P RAZ XI PROSTOR NA JUGU. Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime. ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti gl. tajniku Z.S.Z., da se to popravi. -0- POZOR!!! ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Vsi vjstva Zvon in društva Triglav SXPJ. Štev. 7. dr. Sv. Rožnegavenca, Denver, Colo. — Predsednica Mary Grum, • tajnica Amelia Zalar, 10 Sheedy Row, I blagajnica -.!ary Peterlin. — Seje • se vrše vsako prvo nedeljo v mesccu ! v ovorani Slovenskih društev. Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.— Predsednik Joc Pillich, tajnik in blagajnik John Rovcht. zdravnik Dr. Therss. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John Arko. tajnik John Stenovec, Box 148 Grande & Lombart, blagajnik Lovrin-ski, zdravnik Dr. Holmes. Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu. Štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, Rockvale, Colo. — Predsednik John Kambicli, tajnik Jacob Zalar, Box 250, blagajnik Jacob Zalar. Seje se vrže vsaki tretji pondeljek v mesecu. Štev. 12. dr. Zgodnja Danica, Sco- EVBOPEJCI SO ZELO PODVRŽENI BOLEZNIM. I)r. Hoffman .sloveči patolosist pravi, da Evropejci v gotovih slučajih bolj podvrženi nalezljivim boleznim kot pa Amerikan- ci. vendar pa tesa te-tov za vse dopisnice razun za oreticno ne razlaga- Ja-, r sno je pa, da ranoi;o vrst| navadne poštne dopisnice, ki še bolezni v Ameriki izginja, ^ r ' med tom ko sc iste v Evropi vedno bolj širijo. Škrlatinka. lejjar (tifus) in trakulja so že pod zdravniško kontrolo v A-meriki. Od porioznačenih je hnš t raku!.: a naJT>olj zartonetna a m e r i š kin: zdravnikom ker nimajo zadosti časa to bolezen proučevati. Dalje trdijo, da se ta huda boleezn vedno bolj in bolj širi v Ameriki, ker ljudstve premalo nase pazi. Tisoče moških, žensk in otrok- se zdravi za kal;o drupro bolezen in sicer neuspešno, dočim je njihova ^resnična bolezen pošast — tra-kulja. Gotovo znamenje te pošasti so odda-janja njenih delov, morebitna pa izeuba teka > Bruslintinktura proti S™ Sbl^TŠ ?nkr!^koS£ i Sivim lasom, od katere postanejo lasje glavobol, občutek ome<4ievice s praznim že-1 popolnoma naturni kakor v mladosLi. lodcem, veliki, temni kolobarji okrop oči. 2e- t-i -j T?onmati7mti treanie in lodec je težak in napihnjen. Človek tudi Čuti. * luid proti Keumatizmu, trganje kot da se nekaj pribije do srrla? Bolnik ima rraeno kožo. izgublja na teži. ima slabo sapo. vedno pijuja, je vedno otožen da se mu ne ljubi delati. Pošast, ki včasih doseže dolžino ."jO čevljev, povzroča božjastne napad«*. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši Fvojo žrtev. Iz- ... ... . — , t nebite se takoj te pošasti dokler ne izpod- srbecico, hsaje, rane, opekline, DUie, koplje zdravja. LAXTAN jo tudi dober čeprav nimate trakulje. Pošljite S10.4S za zdravilo LAXTAN A. Ne pošljemo C. O. D. Prodaja pa samo KOVAL LABORATORY, 89 Netting Bldg., Windsor. Ont. 7.a zavarovanje zavojčka dodajte 25r nosehrj. (Copy 19) Adv. FREE TRIAL COUPON Frontier Asthma Co. 1239 E. Frontier l'.ld.u., 462 Niagara St., Bufta'o, N. Y. Send free trial of your method to: PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ Najbolj priznana iu pohvalna zdravila po širni Ameriki, v Ca nadi in v starem kraju, katere prodajemi že nad 20 let, kakor] Alpentinktura proti, izpadanju in za rast! priredimo na francoskem parniku moških in ženskih las.' "PARIS" ki odpluje iz New Yorka kostibol.« Vsake vrste tskočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, prištove, ali mozulce in drugo nečistost na koži, RAK RAK UMORI 125,000 LJUDI V ZED. DRŽ. VSAKO LETO. — V Illinois je umrlo L 1921. 6091 ljudi, 1. 1925. pa ~7376 za to boleznijo. — te bolezni je vsako leto ve£. Nekaj se roore vkrcniti. da se razširjanje prepreči. Lji:dje morajo biti poduč«?ni, da se vsako leto vsaj pr.l;ral pustijo zdravniško preiskati. N"a tisoče je takih, katerih sp bolezen šele prijemlje—če hi takoj šli k zdravniku, bi si ohranili življenje. Simptoni bolezni eo: zgubu teka, riganj-j in plini ter bolečine v spodnjem delu telesa. Ko p;i je bolezen že razvita začne bolnik bruhati, znamenje. belo p., v katei-em slučaju sebi veliko škodujejo ženske, #iko »e ne pustijo preiskati. Ako se pa pojavi rak na ustnnh. astih aH jeziku, se ne sme čakati in bolezen za-nerrii«-jati. Rj-.fc na prsih se navadno pojavi pri ženskah nad 5u let, pa tudi včasih pri SO. in letih. % Jamčimo, da vas ozrlravimo. So-p.dravila zato. kakor tudi za jetiko — AKO SE ZAČNE ZDRAVITI TAKOJ IN PRAVILNO. — Ne odlašajte sebi v škodo. DR. C. C. SINGLEY — zdravnik,'43 letno izkušnjo. 20 W. Jackson Bldg., blizu State, Chicago, 111. Soba 1016. plevator do 10. nadstr. — Urei 10. a. m. do 1 p. m. in 5 p. m. do 7:30 p. m. — Nedeljah: 10 s. m. do 1 p. m. I turove kraste, grinte kurje oči, brado-vice, prašek za potne noge itd. pišite takoj po cenik ga pošlem zastonj. Cenik bi moral vsakdo imeti, moj cenik je že marsikateremu prihranil več kot $10. — tako so mi pisali moji naročniki TAKOB WAHČIČ. 1436 E. 95th St.. Cleveland, Ohio. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo t*, naročila za premog — drva ih prevažanje pohiitva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 2Ist Place. Chicago. HI DNE 23. APRILA 1927 "Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši pamik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parn^tom. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku 'Paris' in sicer 4. junija. Proda 60x1 J5. za ?2090.00, sewer in tn.ioar /.o plačano. l)v;i !>I Carlinc. — Naslov: Amer. Slovencc, 184'J West 22nd Str.. Chicago, 111. _———____94 PRODA SE 2 nadstr. hiša, 6 sob, porč y:i si »rit. h<>t \v. ht. garaža za 2 kari, na k-petn prostoru. $6000, takoj. f'0.?.0 N. Artciiau Ave. ___ 95-t dot BUNGALOW moderni 5 m.1> $.5725 .\"«>. Circro Ave.___ _ 9(»-t,sr,č ~F~A R~M E~~N~ A P R O DAJ POTATO LAND, 10 akr. dobre zemlje, blizu F. K. C. Shops, Minirali, po 17, 53, 40, 100 akr. J'.ny Stale kompanija, 915 Sevbold lildg., Mi i- mi, l'].-»v_______44 t-12 $100.00 i.ikoj, ?20.00 mesečno lahko dolrtc 20 akr. farmo blizu Mariannn, Klorida. P.. R. Chaplin, 121 S. E. 1st Str.. Miami, Fla. 83-22 320 AKR. 200 ^očiščene, zemlja črna, 2 vste poslopij, 7 milj znem boju in Ifako se je pretresen po zavratnem sunku, dasi mu bodalo ni niti prodrlo oklepa, boril z Lozelom mož proti možu in kako je vsled svoje mladosti, velike naravne moči in zbok spretnosti v bore-nju, ki si jo je pridobil v marsikakem boju doma v vasi, zmagal in kaRo se mu je vise-čenhi nato robom brezdna posrečilo oprostiti si desnico, izdreti svoje bodalo ter narediti konec strašni borbi. "A nikdar," je pristavi! Wulf, "ne pozabim pogleda tega človeka ,ko je padel vznak in prodirljivega krika, ki se mu je izvil iz predrtega grla." "Vsaj en lopov manj na svetu," odgovori Godvin. "In prav vesel sem, tla si bil ti na vrsti, kajti v zadnji borbi je zmagala tvoja moč; jaz nisem tako močan, in bi bil radi tega gotovo premagan. Tudi sem mnenja, da si prav ravnal, ,ko si se pokazal usmiljenega, kakor pristoja pravemu vitezu, da si si s tem pridobil veliko čast in da je naš pokojni stric, ponosen nate kot sem jste." , "Hvala ti," odvrne Wulf preprosto; "a kdo more v tako oscftlepolni uri misliti na take istvari ?" Čas je lezel dalje; mesec se je nagnil proti goram. "Kaj, če ne prideta ?" vpraša Wulf. "Počakajva do zore, potem bova šele mislila o tem," odgovori Godvin. "Kako moreta priti, ko so vrata zagroma-dena?" vpraša Wulf. "Kako pa je Masuda. prišla in odšla?" odgovori Godvin. "O, nikar me ne izprašuj; vse je v božjih rokah." "Poglej no," je zašepetal Wulf. "Kdo pa je tam na koncu votline — tam1 pri mrtvih Vojakih ?" "Njihovi duhovi morda," odgovori Godvin, izdere meč in se nagne naprej Pozorno pogleda v. tisto smer in res sta stali tam dve senci, kojih slafcfotne orise je bilo videti v mraku. Premikali sta se proti njima in pravkar jfe mesec posvetil na njuno belo oblačilo in odseval v draguljih, ki sta jih nosili. "Ne morem ju opaziti," je rekel nek glas. "Ta dva mrtva vojaka, kaj vendar pomenita?" Pa tamle stojita njuna konja," odgovori drugi glas. - Brata sta -zdaj uganila, kdo da je prihajal, in sta stopila iz sence ob stani. "Rozamunda!" sta zaklicala. "Godvin! Wulf!" je vzkliknila v odgovor. "O, Jezus, hvala Tebi, hvala Tebi — Tebi, pa tej vrli ženski!" In objela je Masudo ter jo poljubila. Masuda pa jo je potisnila nazaj in rekla z skoraj osornim glasom-: "Ni prav, princezinja, da bi se tvoje čiste ustnice dotaknile lica žensk« iz roda mo-rivcev." » Pa Roz&munda se ni dala zavrniti. "Povsem pristojno je," je ihtela, "da te zahvalim jaz, ki bi kwialu postala žrtva glavarja morilcev. "Tako, romarja Peter in Janez, vajina pa-trona sta vaju privedla do sem varno. Ti, Janez, se znaš prav dobro boriti. Ne, ne po-stajajta, da bi cula najino povest, če želita ostati živa, čjel jo slišita. Kaj,! Tudi vojakova konja imata pri svojih? Dobro sta jo pogodila! Nisem vama pripisovala toliko bistroumnosti. Sedaj, gospod Wulf, ali moreš hoditi? Moreš; toliko bolje; to ti prihrani neprijetno ježo, kajti ta kraj je strm, dasi ne tako strm kot cTrug kraj, ki ga dobro poznaš, posadita princezinjo na Plama, kajti nobena mačka ne stopa varnejše kot ta konj. Jaz, ki poznam pot, pojdem naprej. Janez, ti vzemi druga dva konja, ti, Peter, pa bodi z Dimom zadnji; če bi se kateri ustavljal, pa ga podraži z mečem. Naprej, Plam, le brez strahu Plam. Kamor stopim jaz, moreš tudi ti stopiti," in Masuda si je delala pot skozi grmovje in do roba skalovja, govorila S hr-skajočim konjem ter ga božala po vratu. Še eno minuto in počasi so plezali po tako strmem gorskem grebenu navzdol, da je vse kazalo, da morajo vsak čas pasti in se raz-leteti ob dnu na kosce. A nikdo ni padel; ta pot namreč, narejeha, da se jo uporabi ob" času sile, je bila varnejša nego bi si človek mislil. Stopali so vedno bolj in bolj navzdol, naposled so se sopihajoč na varnem ustavili na dnu temnega prepada, kamor so sijale zvezde. "Zajahajte," je velela Masuda. "Princezinja, ostani na Plamu; on je najbolj zanesljiv in najurnejši. Sir Wulf, obdrži si svojega Dima; brat in jaz pa zajahava vojaška konja. Dasi nista posebno brza. sta brez dvoma dobre živali in vajena takih potov." In skočila je v sedlo, kakor zna to le v puščavi rojena ženska, ter pognala konja. Nekako miljo daleč je jezdila Masuda naprej ob skalnatem prepadu, kjer so mogli radi kamenja le korakoma potovati; prišli so pa do globeli na levi, odkoder so začeli jezditi navkreber. Mesec je že zašel za gorami, a še tisto slabotno svetlobo, ki so jo dajale zvezde so zatemnevali črni oblaki. A vzlic temu so prodirali dalje in dospeli do male jase, kjer je voda curljala in trava rastla. "Tukaj moramo počakati do zore," je rekla Masuda, "kajti v taki temi konji ne morejo varno stopati po kamenju, ker so okrog in okrog nas prepadi." "Pa nas bodo zasledovali," vzklikne Rozamunda. "Ne prej, dokler nimajo luči, da vidijo iskati," odgovori Masuda, "a vsekakor se moramo podati v to nevarnost, kajti iti naprej, bi bilo naravnost blazno. Sedite pa se malo odpočijte ter dajte, da se konji napojijo in" najedo trave; predno zaide jutrišnje solnce, bomo mi in konji potrebovali vseh svojih moči. Sir Wulf povej, ali si hudo ranjen ?" "Ne prehudo," odgovori vesel; "par prask pod oklepom — to je vse. Povej mi pa, prosim, kaj se je zgodilo, ko sva midva odjezdila od mostu." "Tole viteza. Princezinja je bila vsled sile dogodkov brez vsake moči in sužnje so jo odpeljale v njene sobane; meni pa je Sinan velel ostati nekaj časa, da govori z mojo pomočjo z vama. Ali vesta, kaj je imel v mislih ? Na mestu je vaju hotel dati umoriti ker mu je bil Lozel povedal, da sta ljubimca te gospice ne brata. Le ker ga je bilo strah ljudstva, ki je bilo zadovoljno z bojem, ni vzdignil svoje roke. RABI CITATE KNJIGE ?< POTEM NE PREZRITE TEGA. ŠEST KNJIG PRVOVRSTNE VSEBINE ZA IZREDNO ZNIŽANO CENO SAMO $3.00. 1. Otroka kapitana Granta. Napeto zanimiva povest. Kdo ne posluša rad pripovedovanja o afriških dijakih, avstralskih ljudožrcih, o skrivnostih velikega oceana? Vse to in še mnogo več najdeš v knjigi Otroka kapitana Granta> ki stane.„.$2.6$ 2. Našega slovenskega pisatelja Meška večina izmed nas pozna. Ko čitaš njegove globoke povestice, se ti zdi, kakor bi ti vlival olje na srce. — Ako želiš čitati povesti, ki ti bpdo ostale še dolga leta v spominu, vzemi v roke knjigo "Slike," ki stane ..........................$1.00 Kdor narodi ti obe ' knjigi, mu damo povrhu kot nagrado Se »tiri drtjge knjige, in sicer: Solnce in senca, povest, ki je gotovo ne boš prej odložil, dokler me pregitaš zadnje vrstice. Na negotovife potih. Napeta povest iz newyorških višjih krogov. Od srca do srca. 1. in 2. zt. Ne smelo bi biti slovenskega Amerikanca, pri katerem bi se ne našli ti knjigi. Vseh teh Sest knjig samo $3.00! Ponudba velja samo za kratek čas. Še danes torej izreži te oglas, pripni nanj znesek $3.00 v Mt>ney O^dru, Bank Draftu ali pa v gotbvini ter ga pošlji na ntfBlovc KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, lih -- —o- Prijatelji, ali se zavedate, da so nasprotniki s vso silo na de« lu za svoj tisk? Kaj pa mi, bomo samo Mirovali in gledali? Ne smemo, temveč na delo nso* ramo za svoj list A. S.S —Merchants, advertise in 'Amerikanski Slovenec." POPIS VSEH CERKVENIH OBREDOV skozi celo leto, zlasti še V POSTNEM ČASU IN VELI- KEM TEDNU najdete v knjigi "RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali SLOVENSKI GOFFINE." V njej je tudi natančno razložen pomen vsakega praznika in vsake nedelje skozi celo leto. Vsak katoličan bo z zanimanjem in ponovno segel po tej pou&ni knjigi. Stane samo - $1.50 - Kdor jo naroči tekom postnega časa, mu damo brezplačno povrhu knjižico "SV. KRIŽEV POT.* Naročila s potrebnim zneskom pošljite na naslov: Knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, III. ZA $ 25.00 lahko kupite dobro Viktrolo s celotno opremo (št. jj 1-1 glej sliko) in 10 ploščami. Viktrola je namizni1 fason, orehove barve, 6 */2 inčev visoka, 12 y2 inčev v širini in 13% globoka. S pošiljatvijo dobite igle, navodila in vse po- \ trebno. Ko inštrument sprejmete ga postavite, J navij ete in zaigrate, pa j imate najlepšo godbo v hiši. Ob tihih večerih vas kratkočasi ,veseli družbi j zagode poskočnico, za vsak čas zapoje primerno pesem. Privoščite si to razvedrilo, ki ga gotovo zaslužite po teži dneva. Stroške za pošiljatev plačamo mi. Plošče si lahko izvolite sami, ali pa nam pišete, kakšne vrste želite imeti in prepustite nam, da Vam pošljemo zbirko primernih komadov. Tu navajamo nekatere izmed zanimivih slovenskih in drugih plošč, katere imamo v zalogi: "Jadransko morje" in "Čuj Micika," petje in tamburica "Slovanski ples", "Cukaričko kolo", tamburica----- "Vabilo" — "Pastirček", moški kvartet__________ "Ljubca moja" — "Otok Bleski", moški glas--------- "Sezidal sem si" — "Slovenec Slovencu", moški glas. "Krasna Marička" — "V divni dolini", godba--------- "Na poskok polka" — "Taniska valček", trio godba----- "S Velebita Klik se ori" — "Zavijaču", tamburica_________ "Zvonce cvijet", polka — "Na Balkajskem jezeru", godfta™ "Dunavski valovi" — "Ljubavna sreča", valcer, harmonika. "Clev. klepetulja" — "Nove harmonike", smešna.„ "Mila, mila lunica" — "Slepec", moški glas______________ "Ja te ljubim", valcer — "Sjajne oči", polka...___________________ "Ach du lieber Augustin", valcer, "Schnitzelbank", polka. "Kukunješče", balkanska igra, "Žikino kolo", tamburica.„ "Strunam" — "Sirota", duet___________________________ "Na Vršacu" — "Sladko spavaj", moški glas________________________ "Micka na šrauf' — "Na maškeradi", smešne__________________ "La Poloma" — "Over the Waves", godba___________________ "To a Wild Rose" — "Souvenir poetique", violina___________ "Always" — "Dinah", orgije.............................................. "Honolulu March" — "Kohala March", havajska kitara________ "Cherie, I love you", waltz — "Burfenudy" fox trot_____________ "At Peace with the world" — "Lonesome & sorry**, banda________ "In a little spanish town" — "Kentucky", orgije...________________ "International polka" — "Orphan Waltz", orchestra__________________ "Blue Danube" — "Southern Roses", waltz, banda...................... "Poet and Peasant overture," I. & II. part, orchestra__________________ *e.75 . .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 1.25 1.25 ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CENIK. LAHKO VAM PRESKRBIMO KATERIKOLI KOMAD, KATEREGAKOLI PEVCA ALI GLASBENIKA ! ALI ORCHESTRA. VAŽNO!— Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. Pri naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mi.. Ako pa naročite manj, kakor 5 plošč, pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. ____i MASTt-(*"S voice U VAjLQn;' M.dr t. MUVJ InSgilri.l fWjr.trvJa Za vse druge instrumente, katere izdeluje Victor Talking Mach. Co. pišite nam po pojasnila in cen^. Knjigarna A mer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. < JOS. SNIDER v zvezi z Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Main 7779 South 3296 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogreba po najnižjih re-nah in v najlepšem redu. Posebne cene za čitatelje Amer. Slovenca PIPE WRENCH 6 in. 8 in. 10. in. 12 in. 14 in. 18 in. Odvijač za cevi. (Pipe wrench) .$0.60 . .67 ADJUSTABLE MIG. WRENCH 6 in.__$0.65 8 in.__.70 10 in.__.85 12 in.___1.30, pOOOO<>0<>00000000<>00-00000-0000000"0-000 PISANO POLJE 000000000<>000<>00<>00&000<>00<>00<>000 Dr. P. A. Tominec: Denar za svete maše. (Konec.) Ker pa je božje usmiljenje tudi pravično, sklepajo po pra-Ivici cerkveni učeniki, da Bog Jnaklanja večje dele zaslug o-nim, ki so si v življenju zaslutili večje božje usmiljenje. Zato utemeljeno sklepamo, da za-jleže pri božjem usmiljenju za reveža, ki je vse življenje trpel in delal, pa tudi krščansko ži-vel, eno samo, zanj darovano dobro delo mnogo več kot za bogatina, ki je živel v obilju, bil zelo mlačen kristjan in se je šele v zadnjem hipu spravil z Bogom. Zato je tudi popolnoma v redu, da za take njihovi sorodniki več žrtvujejo kot za revne. Gotovo pa je, da daritev sv. maše vsem prisotnim, posebno pa tistim, za katere se daruje, mnogo koristi. Masna daritev ima pač namen, Bogu zadostovati za vse grehe ljudi, ker to zahteva božja čast. a sveta ma- na je trditev, da duhovniki sveta opravila za denar prodajajo. Ob tej priliki pa moramo iz-pregovoriti tudi besedo o plači duhovnikovk Duhovnik je duševni delavec kot so učitelji, sodniki, uradniki itd. Vsak detavec zasluži plačilo. Res da duhovnikovo delo ne nudi materielnega dobička naravnost, dasi ga rode evangeljski nauki, ki jih duhovnik uči in oznanjuje, zelo velf-ko: Treznost, čistost, poštenost, zvestoba, red v državi itd. so pač dobrote, ki potekajo iz vernih src in so za človeško družbo ogromna časna sreča. Noben človek pa ne išče samo telesnih dobrin, celo največji materialist ne. Treba nam je duševnih užitkov: knjige, lepe slike, koncerta, gledališča itd. Vse tiste, ki mu nudijo tak užitek, mora človek plačati. Da, celo sodnik, odvetnik, ki je tudi duševni delavec, mora biti plačan često za zgolj duševne dobrine, n.pr. ša je vprav za to določena, da ,če ti kdo krade čast. Cast, do-n-----..i-----'bro ime ni bankovec, ki si ga Bogu izkazuje dolžno čast. Vendar pa daritev ne odpušča naravnost in neposredno grehov, temveč le kazni zanje. — Zato po pravici imenuje tri-dentinski cerkveni zbor (sessio 25) sveto mašo na jod lične jše sredstvo, s katerim moremo pomagati vernim dušam v vicah. Še bolj velja to za žive, ker je sveta maša v prvi vrsti namenjena živim in ne mrtvim. Kljub negotovosti, da ne vemo, koliko časnih kazni se po sveti maši odpušča, je ona vendar silno velike važnosti za zveli-čanje živih in mrtvih. Sv. maša pa ni le zadosti I na daritev, ampak tudi prosilna, ne samo za nadnaravne, duhovne, ampak tudi za časne in naravne dobrine. Karkoli je namreč možno prejeti po molitvi, je možno doseči tembolj po daritvi svete maše. Zato ni dari- vtakneš v žep, pa te stane često mnogo, da ukoriš ali kaznuješ škodljivca, ki ti jemlje dobro ime. Veliko več kot čast in petje in lepa slika je pa vera in iz nje potekajoče duhovne dobrote, ki jih je Kristus zaslužil za bedno človeštvo in jih izročil apostolom in njihovim naslednikom, da jih opravljajo in ljudem naklanjajo kot posredo-vavci in delivci: da učijo ljudi Kristusove nauke, da delijo svete zakramente in opravljajo sveto daritev. Če hoče duhovnik količkaj dobro vršiti to službo, se mora njej tudi popolnoma posvetiti, s tem se pa tudi odpovedati drugim opravilom, s katerimi bi si mo^el služiti kruha: rokodelstvu, trgovini, kmetovanju itd. In če mu kaj časa ostaja, naj ga porabi spet za duševna dela, da se iz- tev svete maše izrednega po- obrazuje, da poučuje vernike, mena samo za naše dušno, am- pim svetuje, sodeluje brezplač- pak tudi za naše časno zemeljsko življenje. -o- Duhovniki sveta opravila za denar vrše — prodajajo. Motiš se, dragi moj, ki to trdiš. Res je sicer, da je navada in da si dolžan ob priliki posebno važnih opravil, kakor ob priliki poroke ali pogreba itd., plačati duhovniku neko pristojbino, ki mu je pa všteta v plačo, katero mu daje država. — Razni običaji, da darujejo verniki pri krstih, obhajilih, blagoslovih poljubna darila duhovniku, niso nobene zapovedi, nobeno prodajanje svetih reči, marveč izvirajo iz prepričanja, da od nečesa mora pač tudi duhovnik živeti, in so le prostovoljni prispevki vernikov za preživljanje svojih dušnih pastirjev. Vse to je popolnoma .skovine in morda nekai ostane prostovoljno in duhovnik bi ze-!še za trud), zato plačujejo ver- no pri koristnih socialnih napravah, posojilnicah, zadrugah, preskrbi revežev itd. Ali ni prišlo vernikom že v meso in kri, da kar zahtevajo to od svojih dušnih pastirjev in jim zamerijo, če jim ne pomagajo? — Razen tega vrši duhovščina za državo velikansko delo, ko vodi in spisuje matice: rojstne, mrliške in poročne (za vojaštvo, za sreze, občine, sodišča itd.). Kakih milijonov bi bilo treba za vse to delo, ko ga baš sedanji čas vršijo duhovniki takorekoč brezplačno. Ce dobivajo župniki v Sloveniji od pet do petnajst dinarjev letne nagrade (!!) od države za spiso-vanje matic, tega menda nihče ne bo smatral za plačo. Da morejo župnijski uradi kriti vsaj deloma stroške za pisarne (kurjavo, snaženje, papir, ti- lo grešil, če bi kakemu revne- mu zaradi tega, ker ne zmore.stojbine. niki za uradne spise nekaj pri- Odvijač, ki se po« ljubno uredi .(Adj. Ang. Wrench nad 15,000 različnih predmetov v zalogi. A. M. Kapsa GENERAL HARDWARE 2000 Blue Island Ave., Chicago, 1IL Ph. Canal 1614 jObičajnega darila, zakrament (odrekel. Kako strogo se katoliška cerkev tega načela drži, je jnajbolj razvidno iz ostrih navedb, katere je izdala proti ta-jkozvani simoniji. Beseda simo-nija prihaja od vražarja Simo-fna, o katerem beremo v Apostolskih delih, da je hotel od apostolov kupiti dar deljenja sv. Duha. (Apd. 18, 14.) Po njem se še danes imenuje kupovanje in prodajanje duhovnih dobrin, kakor zakramentov, blagoslovov, odpustkov ali z njimi združenih dobrin, simo-nija. Ne samo, da so vsa simo-nistična dejanja neveljavna, udeležence doleti tudi kazen izobčenja, ki je pridržana papežu, kar veljaj še dandanes. (Can. 2392 n. 1.) Iz tega vsakdo lahko spozna, kako krivič- Iz vsega sledi, da je duhovnik duševni delavec, čigar delo zasluži vsaj tako plačilo, da more živeti. Nastane vprašanje, kdo naj ga plača? Odgovor je zelo enostaven: Tisti, za katere deluje: država in verniki. -o- — St. Joseph, Mo. — Tukaj so prijeli Jacka Beaverja, ki je imel veliko kupčijo s prepovedano pijačo. V štiri države je pošiljal svojo brozgo, za kar se bo pokoril dve leti v Leavenworth ječi. -o- POLEG TVOJEGA NAŠLO VA na listu jo datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroski.