Poitntno plačana o gotovini
Ceno 0 dtil
DELAVSKA ENOTNOST
LETNIK XI. St. 15
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE
LJUBLJANA, 4. APRILA 1952
Nalijmo čistega vina
italijanskim kričačem, ki hlepijo po naši zem!|i
' Italijanski uradni politiki so spet ^3celi vrteti svojo staro izguljeno lajno drevni domovini, ki se razteza gio-°ko na Balkan, tja preko Trsta in stre, Dalmacije in Črne gore. Se deset v ni tega, odkar so na mile viže be-z®li iz teh krajev, da bi pred vročimi .'^apatijami domačinov, katere so nekaj .. Po srednjeveško ubijali, posiljevali, }lrn Požigali domove in kradli borno ltletje, odnesli pete in celo kožo.
Od kje spet ta pogum tako žalostno skrahiranega imperija, ki je bil za kledo makaronov na prodaj vsakomur,
ga sploh hoče rešiti silne odgovor-
kdo
y°sti za zločine v drugi svetovni vojni?
0 svoji stari navadi italijanski politiki radi pozabljajo na hude čase in samo ftedajo, kje se da kaj dobiti. Tako so ti v druščino s Hitlerjem in tako so ®a Pustili na cedilu. Tako sedaj skleci0 zvestobo z Atlantskim paktom, ker slutijo, da se da nekaj iztisniti. Kaj nesoliden je ta vojni zaveznik, ki pride ®amo zaradi plena. Se bolj nesoliden pa zato, ker bi rad plen dobil z zvijačo, Sa bi mu ga kar na krožniku prinesli. Ze takoj ob vstopu k Atlantskemu Paktu zahtevajo napitnino, zaenkrat Prst. Toda to samo za enkrat! Potem, ee bodo šle kupčije dobro pa naprej tstro, Dalmacijo in tako dalje. Za nje te vseeno, če to izkupijo iz bratovščine ® Hitlerjem ali z Atlantskim paktom. važno je za nje, da bi vse to prišlo *kar tako«, potem bi pa že napravili *red v deželi« z že preizkušenimi metodami, ki jih pa žal mi tudi predobro Poznamo.
Toda tu smo sedaj gospodarji delovni ljudje, ki smo se rešili svojih pijavk in bomo še manj dovolili, da bi nas zajedale druge. Kakšna pa je »kupčija« z nami za našo zemljo, za naše domove, če nam jo hoče nekdo s silo vzeti, pa bi se marsikdo v Italiji lahko spomnil. Taki, še zvestejši smo ljudje v naši domovini. Seveda, nekateri bi radi sedaj izrabljali informbiro-jevski pritisk na nas zato, da bi iz teh težav dobili kak dobiček. Toda, Inform-biro, ki je napravil fašistom v Italiji in Trstu veliko uslugo, ker je razbil delavsko gibanje in se danes vdinja fašističnim kričačem preko svojih podružnic v Italiji in Trstu, ni niti za las omajal delovnih ljudi v Jugoslaviji.
Prav na umazan mešetarski način bi tisti ljudje v Italiji, ki so krivi za zgodovinske krivice, ki jih je ta država počela v zadnji vojni, radi spet napravili nove krivice. In sramota je, da na zapadu tega ne vidijo ali nočejo videti in sklepajo kupčije s tako nesolidnimi zavezniki, kot so se pokazali današnji uradni italijanski krogi. Takih stvari naši ljudje ne pozabljajo, zakaj mi smo vsakemu zavezniku iskreni prijatelji in smo v zgodovini to tudi dokazali. Drzni pa bi bili, če bi nekaj podobnega skušali trditi o italijanskih politikih in njihovem prijateljstvu.
Zaradi vseh teh pojavov smo v Jugoslaviji dvignili glas protesta proti kupčevanju z našo zemljo. Brez nas in naše besede se o naši zemlji ne more odločati. To svojo pravico bomo znali, če bo treba tudi dostojno braniti.
Delavci, ? oMlimli sc bo morala oaioCnele
slišali naša beseda!
Razmišljanja o bodoči tržiški občini
V Tržiču tožijo, da le redkokdaj zaide k njim dopisnik katerega od naših listov. Pravijo, da imajo polno novic, saj teče življenje nepretrgoma svojo pot naprej. Kjer koli sem se oglasil oni dan v Tržiču, povsod so me z veseljem sprejeli. Novic so imeli res precej in to različnih. Mene je pred-
vsem zanimalo, kaj mislijo Tržičani o bodoči občini in o svetih proizvajalcev. O tem smo se torej pogovorili.
V Tržiču pravijo, da bo obseg njihove bodoče občine precejšen. K Tržiču bodo še spadali krajevni ljudski odbori Kovor, Lese, Sveta Ana, Sveta Katarina in najbrže tudi krajevni ljudski
»Glasujem za dobre delavce, člane Partije, odlikovance, udarnike, ker bodo nedvomno le ti najbolje upravljali podjetje« — s tako zavestjo so volili nov delavski svet v Bombažni predilnici v Tržiču. — Sliko nam je poslal tovariš Milan Ogris.
T ako sc pa n i s mo zmenili
Delavstvo ogorčeno protestira proti fašističnim spletkam italijanskih politikov
. Imperialistični izpadi italijanskih fašistov italijanskih mestih in v Trstu, ki nam b^azujejo. da so le ti kaj hitro pozabili, Lin 50 8 krvavo glavo tekli iz naše domo-ve:e» so nas vse prav pošteno razjezili. Z da sp borimo za našo sveto pravično Rt, *>.smo odtšli na ulice in ogorčeno prote-. irali proti fašističnim spletkam v Italiji r.proti nekaterim zahodnim krogom, ki ho-da bi o Trstu odločali brez naše ude-
. Ljubljanski delavci, mladina in uslužben-* ie več dni odločno zahtevajo, da prene-S,3jo fašistične in imperialistične spletke e .Tatom. Smrt fašizmul Tujega nočemo, svo-t ne damol Nobene odločitve o Trstu j, C7, nas! To so gesla, ki tisočkrat odmevajo gostih vrst demonstrantov.
Borbena Ljubljana je že zopet kakor veri rvn.. ..... : „_____________ ..
no pokazala svoje revolucionarno srce. Vsak lA»e zbira po ulicah po nekaj tisoč n»i* * ■) a n 6 a n o v, ki so sklenili, da bodo »dvig-
y * 1 R \m 1 iyl no Jrtlrl A« M A Un	— : _ i ~ -J ..
ceno.«
j, ^udi v ostalih krajih Jugoslavije ljudstvo tt\7r»cah izra*a svojo ogorčenost.
Y Beogradu se je na dan 29. marca zbralo eko 300.000 Beograjčanov na veličastno de-dum trat*vno zborovanje. Po zborovanjr so gr» ,0P®tiira 1 i udeleženci zborovanja po beo-nnii!8., uBcah in se zgražali nad sovražno Btiko današnjih italijanskih voditeljev. i*cVe?M 0 fašističnih in kominformističnih ^Tedur v Trstu in Italiji, so rzbudile tu«< Rtv briškem val ogorčenja. Primorsko ljud-tp-0’. ki je na svoji koži prav dobro občuti italijansko »demokracijo«, v imenu ka-JrJZ nastopa De Gasperi, je na številnih pocestnih zborovanjih odločno povedalo, da ^ znalo čuvati svoje pravice in da lih bo J*odii po glavi vsak, kdor bi n ara hotel vzeti do česar imamo zakonite pravice.
V	fva se je oglasila mladina v št. Petru, rtojbi, Bukovici in na Vogerskem. Podob-
\r zborovanja so bila v kurilnici postaje °pa Dorica. v Ajdovščini in drugod.
. Preko 2500 borcev in aktivistov iz Kopra Protestiralo skupno z ostalimi prebivalci mU n?.(|avnim fašističnim izpadom v Trstu hi vali ji. Osnovno geslo: Ne dovolimo, da Voli'	reševali tržaško vprašanje proti
01Ji tržaškega ljudstva, se je orilo po ko-
*E PUSTIJO, DA BI IMEL ZAUPNE DOKUMENTE V ROKAH ČLOVEK, El NI PRIJATELJ NAŠE DRUŽBENE UREDITVE
Sindikalna podružnica Tovarne us-jGa Slovenj Gradec je pred kratkim Predlagala upravnemu odboru podjetja, Paj odpusti z dosedanjega službenega hiesta Franca Balanča, vodjo gospodarsko računskega sektorja. Podružnica Predlaga upravnemu odboru, da je tre-Da vodjo gospodarskega računskega sektorja odpustiti najpozneje do 1. ma-I.a- Omenjeni Balanč se druži z našemu družbenemu redu nenaklonjeno duhov-»cino v Slovenjem Gradcu, sam pa je tudi tak tič. Zato ne more opravljati Jako važnega in zaupnega dela kot ga i^ta sedaj. Posebno pa se Balanč od-ukuje po nepravilnem odnosu do delavcev, posebno pa še do nameščencev, . s? njemu podrejeni. Zaradi tega je lzvršni odbor mnenja, da ne more koristno izvrševati dela, ki mu je sedaj Zaupano.
2 MAJHNIMI SPREMEMBAMI
bodo prihranili tri in pol milijona dinarjev
V	. Upravni odbor podjetja Florjan Bo-Bic v Varaždinu je predlagal majhne spremembe pri parni napeljavi. Pred
^Popolnitvami so lani v 10 mesecih Porabili 232 ton premoga mesečno. V oocembru lani in letošnjih mesecih pa »Porabili le 91 ton premoga na me-
prskih ulicah in vzpodbujalo tržaški proletariat v coni A, naj se upre fašističnemu nasilju. Bivši borci in aktivisti Kopra so poslali Svetovni federaciji bivših borcev pismo, v katerem protestirajo proti nemotenemu delovanju fašističnih ostankov v Italiji. V pismu pravijo, da je dolžnost starih borcev in aktivistov, da preprečijo in v kali uničijo fašizem, ki je že nekoč pahnil narode sveta v splošno klanje.
Svet pravne fakultete ljubljanske uni-verje je s svoje izredne seje poslal jugoslovanskemu zunanjemu ministru Edvardu Kardelju pismo s prošnjo, da ga dostavi Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov. V pismu je rečeno, da so demonstracije in izgredi v Italiji in Trstu izzvali val ogorčenja v naši domovini in tudi v drugih državah. Pismo nadaljuje, da pravna fakulteta dviga svoj glas proti vsakemu poizkusu nasilne spremembe sedanjega stanja Svobodnega tržaškega ozemlja.
Prebivalci koprskega okrožja vsakodnevno demonstrirajo proti imperialističnemu pohlepu italijanskih fašističnih krogov.
V Izoli je zborovalo 4000 demonstrantov. Z zborovanja so poslali brzojavko maršalu Titu, v kateri poudarjajo tesno povezanost
delavstva in ostalega prebivalstva Izole s socialistično Jugoslavijo in svojo voljo, da se bodo skupno z narodi Jugoslavije borili proti fašizmu.
V Piranu je 7000, v Bujah pa 9000 ljudi izjavljalo, da je tržaško vprašanje, nemogoče rešiti brez Jugoslavije. Na zborovanju so govorili delavci, kmetje, ribiči in žene in zagotavljali, da se bodo odločno bo>rili za Jugoslavijo in za ohranitev miru.
30.000 Mariborčanov je poslušalo prenos govora maršala Tita. To končanem govoru pa so se zbrali na Glavnem trgu, odkoder so poslali pismo Ljudski skupščini FLRJ. V pismu pravijo:	»Zahtevamo, da se tržaško
vprašanje rešuje sporazumno s socialistično Jugoslavijo, ker hočemo, da se na ozemlju kjer je tekla naša kri zaščitijo interesi slovenskega življa in interesi demokratičnega tržaškega prebivalstva, ki mrzi fašistično, klerikalno in kominformovsko reakcijo.
Tudi v Zagrebu, Dalmaciji, Črni gori, prav posebno pa v krajih, kjer so nekoč izvajali italijanski fašisti svojo »civilizacijsko misijo«, ogorčeno protestirajo naši delovni ljudje proti najnovejšim italijanskim imperialističnim načrtom ter proti poizkusom trgovanja s tržaškim ozemljem.
odbor Križe. Tako bi imela bodoča tržiška občina dokaj zaokroženo obliko. K mestu bo priključeno del kmetijskega in precejšen del gozdnega področja. To je za vsako mestece, pa naj bo še tako majhno, kjer pa je močno razvita industrija, kakor v Tržiču, še prav posebno potrebno. Tržič je močno industrijsko središče. Je tako rekoč središče tamkajšnjih zaselkov. Na karti so mi pokazali, kakšna bo bodoča tržiška občina. Res velika bo. Vendar so mi ob tem potožili še o nečem, kar res ni popolnoma prav.
Z novo upravno področno razdelitvijo bo k Tržiču priključeno še enkrat toliko prebivalcev, kakor jih je doslej štelo mestece samo. Priključeni bodo krajevni ljudski odbori, ki v novem gospodarskem sistemu ne bi imeli zmožnosti samostojnega gospodarskega življenja, saj bi bili njihovi dohodki omejeni le na kmečke davke in dohodek od lokalnih gospodarskih podjetij, ki pa seveda ne bi bil prav velik. Krajevni ljudski odbori Kovor, Lese in drugi imajo prav malo prebivalcev. Od 545 do 975 oseb je v teh ljudskih od-
Tarifni pravilnik mora zagotoviti socialistično načeto nagrajevanja
Kako razdeljevati zaslužek delovnega kolektiva med posamezne člane in kako Uzakoniti način delitve, za katerega se kolektiv odloči — s to mislijo se danes ukvarjajo naši pravkar izvoljeni delavski sveti in marsikje celotni delovni kolektivi. In to je povsem razumljivoI V novih gospodarskih pogojih so se gospodarsko upravna pooblastila organov delavskega upravljanja zelo povečala. Med novimi pravicami teh organov je tudi ta, da bodo v bodoče sami razdeljevali zaslužek delovnega kolektiva med posamezne člane, seveda v okrilju splošnih družbeno gospodarskih načel in določil. Doslej delavski sveti niso imeli takega pooblastila, da bi oni razdeljevali zaslužek delovnega kolektiva med posamezne člane in je zato to opravilo za njih nekaj novega. Zato je povsem razumljivo, da veliko razglabljajo o tem in da so zelo željni vsakega koristnega nasveta.
Pa se kar vprašajmo, kako je mogoče najkoristnejše pomagati delavskim svetom pri tem delu? Osnovna misel vsakogar, ki hoče res pomagati delavskim svetom, da bodo
ski svet mogel to napraviti, mora seveda temeljito proučiti vsa delovna mesta v podjetju in veličino vrednosti, ki se v časovni enoti lahko proizvede na posameznih delovnih mestih. In to je tisto, kar gospodarsko ne dovoljuje izdelave vzornih šolskih, ali kakor koli jih že imenujemo, pravilnikov, ki naj bi bili vsem delovnim kolektivom za vzorec. Enotno, vsem gospodarskim podjetjem je samo temeljno načelo, ki ga mora pravilnik uveljaviti. Kako pa je to načelo možno uveljaviti pa je stvar res da vsakega podjetja samega zase, ker je to odvisno od števila delovnih mest, razmestitve in proizvodnih značilnosti teh mest in podobno. Vsak vzorni pravilnik, izdelan na principu '»konfekcije*, to je primeren za vse in za nikogar, je torej v načelu zgrešen.
Za pravilno izdelavo tarifnega pravilnika je za delavski svet predvsem važno, da temeljito prouči organizacija procesa proizvodnje v podjetju, kr ga opravlja in da ugotovi delovna mesta, ki so v tem procesu neobhodno potrebna. Seveda pa se delovna
Vrel n in ZTrAn SrfZ flli žn	mesta med seb°i razlikujejo in je tudi vred-
°7W a r rta hi t!1.s	medi	opravljenega dela na različnih delovnih
posamezne člane, bi morala biti. čim mam mesfifl različna. Vse te posebnosti delovnih
mest je nujno ugotoviti. Vsako zanemarjanje posebnosti delovnih mest je že lahko objektivno izvor za nepravilno delitev zaslužka. Primerjajmo dve delovni mesti! Na prvem zahteva stroj kvalificiranega delavca,
posamezne člane, bi morala biti: čim manj iz pisaren in raznih uprav do pikice in do zadnje možnosti predvidenih načinov razdeljevanja — pa dosti več, vse več skrbi za to, da bodo delavski sveti ampak res do bistva spoznali družbeno gospodarska načela, po katerih se naj kolektivni zaslužek razdeli med posameznike.
Pri delitvi namreč ne gre za suhe obračunske operacije, ki jih strokovnjaki lahko slej ko prej izdelajo, čim so jasna načela, po katerih naj se deli, ampak gre prav za ta družbeno gospodarska načela, za gospodarsko moralo, lci naj pride pri razdeljevanju zaslužka do izraza. Delavski razred ima svojo določeno družbeno gospodarsko moralo, ki govori, da naj v socialističnem gospodarstvu vsakdo dobi tolikšen delež, kolikršen
je bil sorazmerno njegov prispevek. In to	. r , ,,	- , .	•	.. - m ,.
je temeljno vodilo za vse naše delavske sve- ™ vrednosti izdelkov, ki j\h napravijo. Tudi te, ko bodo izdelovali pravilnike, po katerih % razlike je treba pri delitvi zaslužka upo-
l.,,j	___i _ » _ i_	rr i , i •iTPDnti	7 n Irt nn	ndrrcnn/i tu n t trtonit
na drugem pa le priučenega. Če te razlike ne bi upoštevali, bi za obe delovni mesti, čeprav nastaja na njih različna vrednost, določili enaki tarifni postavki. Iti to bi bilo napak, s tem bi višje kvalificiranega delavca oškodovali.
Kakor koli pa obstojajo različna delovna mesta, ki imajo različne zahteve, tako pa so tudi delavci na enakih delovnih mestih različni pri delu, pa četudi z enako kvalifikacijo. Eni so bolj spesni, drugi manj, eni vestnejši drugi manj. Vse to pa sc pozna
bodo delili zaslužek kolektiva. Kako bodo znali to načelo položiti v določila pravilnikov, v tem se bo v veliki meri izražala družbeno gospodarska zrelost, njihova gospodarska kultura. Od tega pa je tudi odvisno
števati. Zato pa je potrebno tudi meriti učinek dela.
Vse to dobro opraviti pa nalaga obilo dela. Kako vsa ta dela uspešno izvršiti, o tem je cela vrsta pobud, nasvetov. Najdra-
ali bo proizvodno koristen in priden delavec a°cenejši nasvet med. vsemi pa je ta, da se —-• —-j - - -	->-• delovni kolektiv res temeljito o teh stvareh
dobil za svoje delo svoj zasluženi delež, ali bo omogočeno, da ga bo ta ali oni lenuh in malomarnež zajedal. Delavska morala je tista, ki je proti temu, da bi kdor koli živel na račun dela drugega in to ne samo kapitalist na račun vseh delavcev, kar je pri nas onemogočeno, ampak tudi ne dovoli, da bi len in malomaren delavec živel na račun pridnega, da bi mu odvzemal kos njegovega zaslužka.
To je temeljno načelo, ki ga mora vsak tarifni pravilnik uzakoniti. Da pa bi delav-
sam pogovori. Vsak način ocenjevanja delov- rajo predstavljati okZtje tarifneaa pravil-mh mest in vrednotenja, ki bi ne bil razum- X.	načel bi sic/r ifVo lVpo
l,nv delavcem, oziroma, ki bi bil tako za- zapisan pravilnik bil enak peči brez ognja, motati, da bi ostal v pisarnah, je danes lahko Toda, tarifni pravilnik mora biti tudi tak, najnevarnejša zapreka pri izdelavi pravil- f]a vsajz dober poznavalec nekega gospo-mka. (lasi a tern. rta rtnncp.n n/ ipnin nnntpnn. j_»___ ___,	^ .	.....i..- ...• „»..,	*	. ..
kem časovnem razdobju ne sme presegati z družbenim planom določenega sklada za plače in da tarifna postavka ne sme biti nižja od z uredbo določene plače za delo na določenem delovnem mestu. Sicer pa je zaslužek vsakega posameznega delavca odvisen od uspeha njegovega osebnega dela in od uspeha podjetja kot celote.
Vsekakor bo v podjetju, ki slabo prodaja svoje proizvode, ki ima visoke režije, ‘potovanja, slabo delovno disciplino, izrabljanje socialno zaščitnih dajatev dobršen del plačnega fonda šel za te namene in bo manj ostalo za čisti plačni fond. Tako bo potem sorazmerno vsak član kolektiva prizadet.
Sedaj gre pa za drugo vprašanje, za delitev čistega plačnega fonda. V slučaju. če podjetje ne doseže pred videnega plačnega fonda, recimo, po krivdi nekaterih malomarnih delavcev, ki so počasi in slabo delali, kakšen delež naj dobe oni, ki so svoje proizvodne naloge presegali. Ali naj ti delavci dobe v odstotkih prav *toliko manj, kot tisti, ki so slabo delali? To bi bilo krivično in dajanje potuhe slabim delavcem. Vsak matematičen shematizem, ki pa bi tak način delitve kolektivnega zaslužka uveljavljal pa ne odgovarja našim družbenim načelom nagrajevanja in ga je treba zavračati. Kajti nepravilno bi bilo, da bi dober delavec bil zato, ker je dobro delal prikrajšan, lenuh pa zato, ker je slabo delal še nagrajen, da bi dobil še del tistega kar so napravili pridni delavci. Pri teni je treba povedati še to, da z uredbo določene najnižje plače še ne pomenijo, da manj kot toliko ne more prejeti delavec z odgovarjajočo kvalifikacijo. Manj kot toliko ne sme dobiti, če izpolnjuje na tistem delovnem mestu predvideno delovno obveznost, če pa te ne izpolnjuje, potem dobi tudi po »svojem delu*. To pa je seveda tudi edino prav.	,
In tretje načelo — v tarifnem pravilniku morajo biti vsa določila v skladu z našo delovno zakonodajo. Slednja namreč vsebuje splošne družbene norme, ki morajo veljati pri nas in je izraz naše socialistične stvarnosti. Pravilnik, ki ne bi bil v shladil s temi določili, ampak bi uzakonjeval v nekem podjetju drugačna načela, je nezakonit in delavski svet, ki bi ga sprejel je napravil napako.
To so nekatera temeljna načela, ki mo-—J‘xivljati okostje tarifnega pravil-teh načel bi sicer Še tako lepo
borih. Po številu prebivalstva je najmočnejši krajevni ljudski odbor Križe. In prav s krajevnim ljudskim odborom Križe imajo »križe« in težave tudi ob snovanju bodoče tržiške občine. Izvršni odbor krajevnega ljudskega odbora Križe se namreč navdušuje za to, da bi imeli svojo občino. Križe potemtakem ne bi bile priključene k tržiški občini, marveč bi postale samostojna občina. Ali bi bilo to prav? Najbrže ne. Križe namreč segajo naravnost pred vrata Tržiča. Tržič kot močno industrijsko središče se bo prav gotovo še širil. Letos bo na primer gotov regulacijski načrt za bodoči razvoj mesta. In kam naj bi se potem širil Tržič, mar v planine in gozdove, ali v ravninski predel, toda tjakaj se ne bi mogel, ker bi to bila že druga, namreč kri-žijska občina.
Poglejmo si, koliko kmetov in delavcev je v krajevnem ljudskem odboru Križe. Tisti, ki se navdušujejo za samostojnost, pravijo, da so Križe kmečki predel in da imajo za samostojno gospodarjenje kar dovolj denarnih sredstev od kmečkih davkov in dohodka krajevnih gospodarskih podjetij. Ta njihova trditev najbrže ne bo držala. Krajevni ljudski odbor Križe ima 2035 prebivalcev. Delavcev in uslužbencev z njihovimi družinami skupaj pa je v krajevnem ljudskem odboru Križe čez 1300. O tem, da bi tu prevladovali kmetje, obrtniki in drugi, nam številke pokažejo, da ni res. Dvomljivo je tudi, da bi prebivalci Križ sami zbrali toliko denarnih sredstev, kolikor jih bodo vsako leto potrebovali za svoje komunalne in gospodarske potrebe. V sedanjem krajevnem ljudskem odboru Križe je 11 krajevnih gospodarskih podjetij. Ta podjetja najbrže ne bodo dajala
vseh tistih predračunskih opravil, ki jih morajo pisarne izdelati delavskim svetom.
Drugo načelo, ki ga mora vsebovati vsak pravilnik pa je to, da skupna vsota vseh zaslužkov članov delovnega kolektiva v ne-
darskega podjetja, ne da bi videi na pravilniku ime podjetja, zlahka povedal od katerega podjetja je. To pa bo mogoče le, če bo pravilnik res napisan na osnovi temeljite gospodarske analize podjetja in napisan za uporabo v dotičnem podjetju.
Zemljevid bodoče tržiške občine:
1	bodoča meja občine
2	meje katastrskih občin
3	sedanje meje KLO
4	sedanji obseg KLO Križe
ogromnih dohodkov. Kmetje pa zavoljo samostojnosti najbrže tudi ne bodo pri volji plačevati večjih davkov, kakor jih plačujejo kmetje v drugih krajevnih ljudskih odborih. Davčna osnova kmetov v KLO Križe znaša na leto okrog 2,200.000 dinarjev. Vsa ta denarna sredstva torej ne bi bila dovolj za samostojno gospodarsko življenje in razvoj majhne napol kmečke občine, ki je po socialnem sestavu pravzaprav bolj delavska, kakor pa kmečka občina.
Na mestnem ljudskem odboru v Tržiču pravijo, da okrog 39 odstotkov delavcev prihaja na delo izven Tržiča. Največ od teh da jih prihaja iz Križ. Ti delavci, ki stanujejo zunaj Tržiča, delajo pa v Tržiču, vsak dan v tržiških tovarnah ustvarjajo vrednost. Presežno delo puščajo v tržiških tovarnah in del, ki bo ostal za komunalne zadeve, seve-dada tržiški občini, če ne bi bili njihovi zaselki priključeni tjakaj, kjer je njihovo delovno področje. Ce bi Križe torej ostale samostojna občina, bi bili vsi delavci, ki stanujejo v Križah, prikrajšani pri pravici, da sodelujejo pri delitvi presežnega dela, ki ga ustvarjajo v tržiški industriji in ki ostane občini. Tudi v svetu proizvajalcev v bodoči tržiški občini ne bi imeli svojega zastopnika, ker pač ne bi spadali pod tržiško občino. Mar bi bilo prav, da bi delavcem kratili njihove pravice? Ne. To ne bi bilo prav in o tem bodo morali delavci še razmisliti in pošteno po delavsko spregovoriti z vsemi tistimi, ki se navdušujejo nad »samostojnostjo« krajevnega ljudskega odbora Križe. Težnjo po samostojnosti seveda izražajo kmetje. Delavci niso za to kaj preveč navdušeni. Značilno pa je, da so ti, ki se navdušujejo za samostojnost, že skorajda naleteli na obravnavanje pri nekaterih višjih republiških organih. Na okrajnem ljudskem odboru Kranj pravijo, da se tudi oni ne strinjajo s tem, da bi Križe ostale samostojne in ne bi bile priključene k bodoči tržiški občini. Delavci so se o bodočih občinskih zadevah seveda že pogovarjali med seboj. Kakor je videti, pa je bilo teh razgovorov še vse premalo. Prav delavci bi morali in bodo morali razložiti kmetom, da bi s takšno rešitvijo bili oškodovani tudi kmetje sami, predvsem pa delavci, ker bi slej ko prej uvideli, da majhna občina ne bi mogla živeti tako, kakor pa bodo lahko živele druge večje, gospodarsko močne občine.
(Nadaljevanje na 5. strani))
Razmišljanja o
enega izmed
nekaterih slabostih
tarifnih pravilnikov
Pred seboj imamo osnutek predloga tarifnega pravilnika, ki ga je sestavila komisija v neki tovarni.
Navedli bomo nekaj hib, ki jih vidimo v tem osnutku.
Iz osnutka predvsem ni razvidno, kaj spada v planirani, kaj pa v dejansko doseženi plačni fond, ali drugače rečeno: določanje tarifnih postavk ni ločeno od obračunavanja zaslužka.
Tako je v enem členu tega osnutka navedeno, da se iz »osnovnega« fonda plač izplačuje tudi dodatek za nadurno delo, delo na dan tedenskega odmora in državnih praznikov, dalje razne nagrade, premije in pridnostni dodatki.
Menimo, da se dodatki za nadurno delo, nagrade in premije nikakor ne morejo črpati iz planiranega plačnega fonda. Planirani plačni fond je fond, ki ga dobimo v smislu navodila k uredbi o načelih poslovanja gospodarskih podjetij (po formuli: znesek akumulacije deljeno s stopnjo akumulacije). In ta fond je po našem mnenju v celoti in izključno treba razdeliti samo na dajatve, ki so navedene v členu 17 in 18 uredbe o delitvi sklada za plače in o zaslužku delavcev in uslužbencev v gospodarstvu, ter na tarifne postavke. Po našem mnenju ni pravilno, da se iz planiranega plačnega fonda rezervira vsota za druge namene. Tarifa je temelj za določanje stroškov. Zato bodi v tarifnem pravilniku ugotovljeno, koliko bodo predvidoma znašali izdatki za dajatve po citiranih členih 17 in 18 uredbe. Ves planirani plačni fond, ki ostane po odbitju dajatev po členu 17 in 18 uredbe, pa se mora po našem mnenju v celoti porabiti samo za tarifne postavke. Če od planiranega plačnega fonda odbijamo tudi zneske za druge namene, kakor na primer za nagrade, premije, nadurno delo, predvideno nedoseganje planiranega plačnega fonda oziroma akumulacije in slično, ima to nujno za posledico, da se istočasno vselej za odbiti znesek zmanjšajo tudi tarifne postavke. Tarifne postavke morajo na temelju osemurnega dnevnega delovnega časa izčrpati takozvani čisti planirani plačni fond, to je fond po odbitku dajatev iz člena 17 in 18 uredbe. Nagrade, premije, nadurno delo, prekoračenje norme in slično obremenjujejo samo dejansko doseženi plačni fond. Ta dejansko doseženi plačni fond se v smislu navodila k uredbi o načelih poslovanja gospodarskih podjetij tudi drugače oblikuje, kakor planirani (doseženi dohodek deljeno s stopnjo akumulacije v procentu plus 1 je dejansko doseženi plačni fond).
Ni vseeno, ali so tarifne postavke višje ali nižje. Res je dejanski zaslužek odvisen od dejansko doseženega plačnega fonda. Toda vsak član kolektiva naj že iz zaslužka vidi, ali je podjetje ob obračunu zaslužka doseglo planirano izkoriščanje zmogljivosti in planirani dohodek. To pa dosežemo, če planirani plačni fond, ki ustreza planiranemu izkoriščanju zmogljivosti in dohodku, v celoti porabimo le za tisto, za kar je namenjen. V tem primeru bodo namreč dejanski zaslužki enaki tarifnim postavkam, če bo plan izpolnjen, oziroma večji ali manjši od tarifnih postavk, če bo plan prekoračen ali nedosežen. Torej je v interesu zainteresiran j a delovnega kolektiva za stanje v podjetju nujno, da se planirani plačni fond v celoti izčrpa za omenjene dajatve in tarifne postavke.
Zaradi tega rezerviranje planiranega plačnega fonda za namene, ki obremenjujejo lahko samo dejansko doseženi plačni fond, to zanesljivo merilo o stanju gospodarjenja v podjetju napravi manj očitno.
Dalje. Tarifne postavke niso določene po delovnih mestih tako, da bi bilo pri vsakem delovnem mestu razvidno, kolika je tarifna postavka na dotično delovno mesto v celoti (to je za strokovnost, za delovne pogoje, za odgovornost itd.). Ta okolnost ne nudi jasno opredeljenega razloga kolektivu za razpravo, ali je ena tarifna postavka v primerjavi s tarifno postavko za drugo delovno mesto v skladu z vrednostjo dela na tem delovnem mestu. Skratka ta okolnost ne daje jasne slike o odnosu tarifnih postavk po posameznih delovnih mestih. Ni namreč dovolj, da se iz pravilnika vidi, koliko je temeljna ali plača na strokovnost za to delovno mesto. Prav tako jasno mora
biti pri vsakem konkretnem delovnem mestu, koliko je za pogoje odgovornost. Ta osnutek pravilnika nam ne daje možnosti neposredno, brez zapletenega preračunavanja, videti, koliko je celotna najvišja in naj nižja tarifna postavka v podjetju.
Dalje. Ta osnutek osvaja delitev: temeljna plača in dodatki, torej sistem, ki je bil predlagan v prvem osnutku uredbe o plačah v gospodarstvu v novembru lanskega leta. Saj je prav, da pravilnik določa, koliko se prizna za strokovnost, koliko za posebne delovne pogoje. Toda to bodi razčlenjeno neposredno poleg delovnega mesta, katerega se vse to tiče. Skratka tarifni pravilnik konkretnega podjetja naj določa konkretne tarifne postavke za konkretna delovna mesta.
Dalje. Po tem osnutku naj se samo temeljna plača, to je plača za strokovnost, ravna po doseganju norme. Če je recimo norma izpolnjena 90 %, 100 %, 110%, je samo temeljna plača tudi 90, 100 ali 110-procentna, dočim naj bi delavcu za posebne delovne pogoje pripadal vedno isti dodatek ne glede na odstotek izpolnitve norme. To je v
korist tistim, ki norme ne dosegajo, je pa v škodo tistim, ki normo prekoračujejo.
Morda to olajšuje obračun zaslužka in zmanjšuje potrebo po številu administrativnih uslužbencev. Vendar pa smatramo, da je zaslužek, ki stimulira k dvigu proizvodnje, bolj koristen za podjetje, kakor prihranek kakega ad-ministrativca. Te misli in zapažanja smo zapisali, da bi o teh stvareh razmislili tudi drugi kolektivi in da se ne bi ponovile omenjene napake.
F. B.
Ob pripravah na volitve v nov delavski svet so nam v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču dnevi prav hitro minevali. Za dan volitev smo tovarno lepo okrasili in uredili lična volišča ter pripravili vse potrebno, da so se volitve lahko izvršile. Toda, čeprav smo skrbno izvršili vse tehnične priprave, nismo pozabili na to, da bodo volitve uspešne le, če se bomo vsi dobro zavedali, kaj pomeni izvoliti organe delavskega upravljanja. Za te politične priprave sta vestno poskrbeli partijska in sindikalna organizacija.
Ko smo razglabljali o novem delavskem svetu, smo morali najprej upo-
Pri sestavljanju tarifnega pravilnika sodeluje vsak deseti član kolektiva
»Industrija pletenin, rokavic in konfekcije« v Kranju ima 7 oddelkov, ki se med seboj bistveno razlikujejo. Da bi delovna mesta čim pravilneje ocenili, pri tem pa da ne bi bil oškodovan nobeden oddelek, je delavski svet tovarne na prvem zasedanju določil poseben način za sestavo komisije in kdo vse ,naj sodeluje pri sestavljanju tarifnega
Za vse obrate en delavski svet
Ze v začetku tekočega meseca, ko je stari delavski svet razpisal volitve, se je kolektiv živahno razgibal. Začele so se predpriprave za nove volitve. V obratu Britof je sindikalna podružnica razpisala anketo za izbo'r kandidatov. V ljubljanskem obratu pa so o kandidatih razpravljali na članskem sestanku. Vložena je bila samo ena kandidatna lista sindikalnih podružnic, ki pa je bila res skrbno pripravljena. Na članskih sestankih so delavci z živim zanimanjem razpravljali o bodočih nalogah delavskega sveta. Vsak član kolektiva danes res pozna osnovne naloge, ki čakajo nov delavski svet. Pri izbiri kandidatov je bil kolektiv zelo izbirčen, kar nam dokazuje to, da je kandidiral svoje najboljše delavce.
V sklopu podjetja so trije obrati, toda en delavski svet. V svetu so kolektivi zastopani sorazmerno po številu zaposlenih v vsakem obratu. Na dan volitev, dne 22. t. m., je bilo že ob pričetku dela zelo živahno po vseh obratih. Delavci so ponosni na ta do-
godek kot svoj praznik, ko si izbirajo svoje zastopnike v organe upravljanja s proizvajalnimi sredstvi. Sedaj delavci vedo, da zavisi uspeh podjetja od truda, ki ga bo vložil vsak posameznik in vsi skupaj v svojem delu.
Franc Pavlica
Dravograjski lesni delavci imajo že nov delavski svet
V soboto, 22. marca t. L, so volili delavci in nameščenci Lesnoindustrijskega podjetja Dravograd svoj novi Delavski svet. Že zgodaj zjutraj je bilo prav živo po gozdnih manipulacijah in lesnoindustrijskih obratih, kajti delavci se danes zavedajo važnosti delavskih svetov in njihove revolucionarne vloge v narodnem gospodarstvu, da so neločljivo povezani z obstojem in rastjo socialističnih gospodarskih podjetij.
Kandidate za nov delavski svet so izbirali na sindikalnih sestankih, še prej pa so o njih razpravljali in izbirali na množičnih sestankih, nekatere
Ati nas bodo mutci vodili?ft
Tržiškl tekstilci smo izvolili nov delavski svet
števati nekatere slabosti v sestavu do-sedanjega sveta. V našem podjetju J® od vseh zaposlenih več kot dve tretjin' žena in več kot ena tretjina mladincev in mladink. V starem delavskem svetu pa je bilo med 53 člani samo 12 žena in 4 mladinci. To je prva stvar, ki nan) ni bila všeč. Drugo, kar ni bilo doslej prav, pa je bilo sorazmerje med številom nameščencev, ki jih je bilo kar 20 v delavskem svetu, in številom delavcev, ki jih je bilo 33.
Pri sestavi nove kandidatne list® smo morali misliti tudi na to. PrV' predlog kandidatne liste je pripravil izvršni odbor sindikalne podružnice. O tem predlogu so potem člani kolektiva razpravljali na članskih sestankih P° skupinah in se podrobno pogovorili 0 kandidatih ter vnesli na listo nekatere dopolnilne kandidate. V času razprav o kandidatni listi pa so se nekateri p°' samezniki, seveda ne na sestankih, temveč za vogali, obregovali ob predloženo kandidatno listo, češ, saj »volimo delavski svet in ne odbor AFŽ«, »ali bodo mulci upravljali, ali nas bodo mulci vodili?« Seveda so bili to tisti posamezniki, ki jim ni po godu, da se v podjetju dobro in pošteno dela, ampak bi radi malo po svoje gospodarili. (Takih ljudi delovni kolektiv v bodoče ne bo dolgo trpel v svoji sredi.) Tudi o teh stvareh je bilo treba spregovoriti v času priprav.
Seveda so člani to dobro razumeli-V novi 45-članski delavski svet podjetja so izvolili 26 žena in 19 moških, od vseh skupaj 20 mladine.
Bistveno se je spremenilo razmerje med nameščenci in delavci v delavskem svetu, tako da je sedaj na 7 delavcev 1 nameščenec. (Dopisnik Pa nam nič ne pove, zakaj so zmanjšali število članov delavskega sveta od 53 na 45, kar bi nas vse skupaj zelo zanimalo). Naše žene in mladinci bodo s svojim delom v delavskem svetu pokazali, da so vredni zaupanja, ki jim 8a je kolektiv izrekel in bodo zavezali je-
pravilnika. Delavski svet je določil, da bo stalna tarifna komisija štela 25 članov. V to komisijo bodo prišli iz vsakega oddelka po trije najboljši delavci ali uslužbenci, dva člana komisije pa bosta iz upravnega vodstva tovarne. Trije člani oddelka, sekretar podjetja in uslužbenec komercialnega oddelka bodo torej obvezno člani komisije za vsak posamezni oddelek. Določali in ocenjevali bodo delovna mesta v oddelkih. Toda ta komisija ne bo mogla izreči dokončne ocene pri določanju delovnih mest. Ko bodo ocenjevali delovna mesta, bodo k temu pritegnili še v vsakem oddelku po 10 delavcev, ki jih bodo izvolili člani oddelka sami. Na ta način stremijo v »Pletenini« za tem, da bi čim več delavcev in uslužbencev tvorno sodelovalo pri izdelavi tarifnega pravilnika.
V vsaftem obratu „TISMNIME“
oceniufcta delovna mesta dve homisitl
Upravni odbor tekstilne tovarne »Tiskanina« je izvolil osrednjo komisijo za vse podjetje. Komisija šteje 6 članov. Razen osrednje komisije pa sta v vsakem obratu še po dve komisiji. Eno je postavilo vodstvo obrata in je sestavljena iz vodilnega osebja obrata in delavcev iz proizvodnje. Drugo komisijo pa je sestavil sindikalni odbor vsakega obrata. V tej komisiji so sindikalni odborniki in najboljši delavci. Obe komisiji pregledujeta in ocenjujeta delovna mesta v obratih, ločeno druga od druge. Delovna mesta ocenjujeta po vrednotenju dela na posameznih delovnih mestih.
Ti dve komisiji v obratih zbirata podatke za pravilnik. Ko bodo vsi podatki, potrebni za sestavo tarifnega pravilnika, zbrani, se bosta obe komisiji pogovorili s člani osrednje tarifne komisije. Na podlagi vseh podatkov iz obratov bodo sestavili tarifni pravilnik.
HIDROGENIRALA OZALJ ŽE OBRATUJE
V nedeljo je začela obratovati nova hidrocentrala Ozalj II, ki je zgrajena na Kolpi pri Karlovcu. Hidrocentrala ima moč 2200 kilovatov in bo letno proizvedla okrog 9 in pol milijona kilovatnih ur električne energije. Za gradnjo hidrocentrale je bilo uporabljeno 68 milijonov dinarjev. Hidrocentrala Ozalj II je delo naših inženirjev, projektantov, gradbenikov in električarjev. Turbine, generatorje, transformatorje, hidromehanično opremo in drugo so izdelali pri nas.
S tem načinom hočejo v »Tiskanim« doseči čimbolj pravilno in pravično ocenitev delovnih mest in pritegniti čim večje število članov kolektiva k sodelovanju za sestavljanje tarifnih pravilnikov.
V vseh obratih se delavci vsak dan zbirajo na sestanke in razpravljajo, kaj vse bo treba odpraviti, da bo podjetje čimbolj uspešno poslovalo.
Delavci ostro grajajo vsakogar, ki razmetava s surovinami in pomožnim materialom ali kakor koli škoduje podjetju in skupnosti.
volilne enote pa potom ankete. Vsa volišča so bila lepo okrašena. Delavci in nameščenci so prihajali množično na volišča, nekateri tudi iz po več ur oddaljenih krajev.
Volilna komisija je ugotovila, da je bila volilna udeležba 91% vseh volilnih udeležencev. Izvoljenih je bilo 15 delavcev, ki so neposredno zaposleni v produkciji, in 5 uslužbencev
K. K.
zik tistim, ki so hoteli ustvarjati nezaupanje in malodušje do članic-žena.
V novem delavskem svetu je 21 udarnikov, 2 odlikovanca dela, od vseh članov jih je 23 članov Partije. Take odbornike smo si torej izbrali pri nas in na volitve smo prišli prav vsi člani delovnega kolektiva.	—is
PLAČNI FOND NAJ BI SORAZMERNO PORAZDELILI MED OBRATE
Člani komisije za sestavljanje tarifnega pravilnika v kranjski tovarni »Iskra« pravijo, da teče delo bolj počasi naprej, kakor pa so to mislili. Pravijo pa, da se jim z delom nič kaj preveč »ne mudi«, ker hočejo sestaviti res dober pravilnik, ki bo pravično uredil nagrajevanje. Že takoj na prvem zasedanju delavskega sveta so sklenili, da člani razpravljajo po obratih z delavci in da zbero predloge. Med prvimi predlogi delavcev je ta, naj se predvsem nagrajuje opravljeno delo, ne glede na strokovni naziv. Seveda pa bodo morali upoštevati različno vrednost dela na različnih delovnih mestih. S tem hočejo doseči, da bodo delavci delali samo na tistih mestih, za katera imajo odgovarjajočo strokovno izobrazbo.
Nekateri so predlagali, naj se v bo-
doče čas za malico vračuna v normo. Doslej je bil to režijski čas in ga ie podjetje knjižilo med režijske stroške-Tisti, ki so to predlagali, pravijo, da bo s takšnim ukrepom manj režijskih stroškov v podjetju. Drugi zopet predlagajo, naj bo plačni fond razdeljen na vse obrate in naj se izplačuje med člane obrata. Z drugo besedo, postaviti bi bilo treba gospodarski račun za vsak posamezen obrat. Sindikalna organizacija bo organizirala v času sestavljank3 tarifnih pravilnikov seminarja v vseh obratih, kjer bodo delavci razpravljali o ocenjevanju delovnih mest, sestavljanju tarifnega pravilnika, varčevanju, skratka o vsem, kar naj bi še povečalo donosnost podjetja.
V Sloveni Gradcu so delavci obrtnih podjetij izvolili nove delavske svete po svojih podjetiih
Doslej so imeli v Slovenj Gradcu za vsa obrtna podjetja en sam delavski svet. Tekom poslovanja in upravljanja pa se je pokazalo, da je potrebno, da se podjetja osamosvoje in da si izvolijo svoje delavske svete. In res so konec marca izvolili delavske svete za posamezna podjetja.
Uredili in lepo okrasili so skupno volišče in začeli voliti že ob 5. uri zjutraj, tako da so že pred 8. uro končali z volitvami. Kandidate so prej izbrali na članskih sestankih in so jim že vnaprej povedali, da bodo morali tako
upravljati podjetja, da bodo donosna in da bodo vzorna socialistična gospodarstva.
NAD POL MILIJONA DINARJEV SO PRIHRANILI V TOVARNI SODE V LUKAVCU
Delovni kolektiv tovarne sode v Lu-kavcu je v februarju prihranil 560.000 dinarjev. Največ je prihranil z zmanjšanjem stroškov surovin. Medtem ko so poprej potrebovali za izdelavo ene tone sode 14,5 kg amoniaka, so ga v februarju porabili le 12 kg.
Uporabljajte športno in telovadno opremo tovarne
»ELAM«
BEGUNJE PRI LESCAH
Sindikalne podružnice, podpirajte telesno vzgojna društva »Partizan«
Ali si že izpolnil dolžnost do svojega lista?
Poravnaj naročnino in opozori tudi tovariša, naj stori istol — Koliko novih naročnikov si pridobil?
čisto na novo morajo napraviti tarifni pravilnik
Komisija za sestavljanje tarifnega pravilnika v Tovarni gumijastih izdelkov »Sava« v Kranju vsak dan zaseda. Člani komisije so pregledali pravilnik, ki so ga sestavili preteklo jesen. Ugotovili so, da je tako pomanjkljiv, da ga bodo morali sestaviti popolnoma na novo. Ponovno bodo morali zato pregledati in oceniti vsa delovna mesta. Pri ocenjevanju delovnih mest se bodo s pridom poslužili tehnične analize tehnološkega proizvodnega procesa, ki lo jo že lani izdelali. Razen komisije za sestavljanje pravilnika sodelujejo še izkušeni in najboljši delavci iz obratov. V »Savi« mislijo še letos preiti na akordni način nagrajevanja. Vendar akordnega cenika zaradi pestrosti še ne bodo izdelali ta desec, ker je potreben za to daljši študij.
V STANDARDU SESTAVLJA TARIFNI PRAVILNIK 24-ČLANSKA KOMISIJA
Upravni odbor v tovarni usnja »Standard« v Kranju je na prvem zasedanju izvolil 9-člansko komisijo. To
je osrednja komisija za sestavljanje tarifnega pravilnika. Razen te komisije pa je v vsakem obratu še podkomisija, ki šteje 3 člane. Predsednik te komisije je član oddelka, ostala dva člana komisije pa sta iz ostalih dveh proizvodnih oddelkov. Delavci so na proizvodnih sestankih v obratu izvolili v podkomisije tiste člane kolektiva, ki poznajo ves proizvodni proces dela in ki bodo znali pravilno oceniti delovna mesta. Podkomisije bodo osrednji komisiji predlagale, kako naj bodo ocenjena delovna mesta, osrednja komisija pa bo nato izdelala osnutek pravilnika in ga dala v razpravo članstvu.
NOV RUDNIK BOKSITA V BOSNI IN HERCEGOVINI
Čez nekoliko dni bodo začeli izvažati boksitno rudo iz novega rudnika »Dabravica« v stolačkem okraju. Iz novega rudnika boksita pri Bosanski Krupi bodo kmalu pridobili 10.000 ton boksita. Boksitna ruda v »Dabravici« je zelo dobra. Vsebuje 50% aluminijevega oksida in samo 1.5 do 3% kisline.
Razprava o družbenem
družbeni plan gospodarski
Pred dnevi je Zvezna ljudska skupščina razpravljala o osnutku družbenega plana in o spremembah, ki so nastale v toku vseljudske razprave v prvotnem osnutku plana. Najprej moramo ugotoviti to, da je bila razprava, v spopada v katerem je delavski razred kovati v bodoče. Kar pa je pri tem kateri so sodelovali vsi delovni ljudje. g tem kp je odi0čno vztrajal na načelih najvažnejše — že dosedanja razprava je predvsem pa delavski razred, plodonos- družb’pnega plana branil svoje gospo- bila velika gospodarska šola za nas na, saj so ugotovitve te razprave vpli- darskp politične smotre svoja razredna vse skupaj. Naše gospodarsko obzorje
vale na pomembne korekture osnutka hotenja v tem spopadu s takimi po-----------------u 4----11,41	-------1 -1'"*'—01,9
družbenega plana.	misleki in njihovimi duševnimi očeti
DELAVSKI RAZRED JE SPREJEL
OSNOVNA NAČELA PLANA	že vnaprej vsako razdiralno delo med
Seveda razprava ni v ničemer za- delavci, ki 8a bodo nedv-omno^v^^bodOj htevala, da se spremeni osnovna gospo- ce poskušali	>>ideolo2i«
darsko politična linija družbenega pla- ozkohlačmki na, to se pravi, da bi temeljni odnosi, ki so predvideni z družbenim planom, niti osnovna načela gospodarjenja. To jasno govori o tem, kako je gospodarski program naše graditve, kakor koli je težak in naporen,
se ob temeljiti obravnavi družbenega plana silno širi. Vzporedno s tem širšo "delovni' kolektivi 'pokazali svojo vi- jenjem obzorja pa se širi tudi družbena soko delavsko zavest in onemogočili
POMOČ PRI DOKONČNI DOLOČITVI PLANA
Toda delovni kolektivi, delavski
»Prepričan sem, da da lahko naša Ljudska skupščina največje priznanje našemu herojskemu delavskemu razredu, ki s tako zavednostjo in prilagodljivostjo prenaša bremena gospodarskih težav ter toliko prispeva k naši socialistični graditvi, naši srečnejši bodočnosti.«
Boris Kidrič v zadnji razpravi p družbenem planu v Ljud. skupščini.
organsko povezan z osnovnimi gospo- sveti in sindikalne organizacije so s darsko političnimi težnjami delovnih svojimi predlogi opozorili in z nasveti ljudi. To pa mu daje njegovo tako po- pripomogli k nekaterim važnim pomembno družbeno vrednost. Zato smo pravkom družbenega plana. Samo go-tudi razpravljali o družbenem planu spodarska združenja pri vseh teh spre- hul lahko tako neposredno, zato ker je ves membah niso prišla prav do sape, niso Vse temeljiteje vsak izmed nas razm zrasel z našimi težnjami. In kjer koli se znašla in niso še poslala svojih pri- sija o gospodarsko političnem nol so prihajala na dan kaka mnenja, ki so pomb. Vse te spremembe, ki so nastale
gospodarska kultura, spoznavanje vrednot socialističnih proizvodnih odnosov.
___________ _ _ _	žaju sebe, svojega
^skušala" previdno uveljavljati kot v družbenem planu pa govore tudi o nega kolektiva
polo-sodelavca, delov-naši socialistični
»pomislek, bojazen«, smo v njih in za	in mestu neposrednih proizvajal- skupnosti in	nastaja novo pojmo-
njimi spoznali res kakega zapoznelega cev že sedaj, v pogojih porajajočega se vanje odnosov med ljudmi m odnosov birokrata ali dušebrižnika, ki pa se od delavskega upravljanja pri znanstven, Posameznika do skupnosti- Brez naš g
srca^pošteno bojiCuresničenj*a tistih^ ča-	"programov. De- dela ni družbenega plana brez dela
sov, ko ne bo gospodarskih težav več lovni kolektivi so pri nas neposredno n, sadov, zato sme sadove uživati res
moč izrabljati za razne neokusne be- sodelovali in pripomogli k temu, da so samo oni, ki je pomagal, da se napra_
STRAN ★ 4. IV. 1952
DELAVSKA ENOTNOST
moč izrabljati za razne neoKusne ue- suueiuvdu m	-v	— ~~	- nr. , rru
logardistične traparije. V tem smislu je se splošna gospodarska sorazmerja te- vijo in toliko, kolikor je prispeval. _ bila tudi razprava o glavnih gospodar- meljito soočila v gospodarskih enotah pa je izvor naše socialistične gospo skih smotrih, ki jih vsebuje družbeni z gospodarsko stvarnostjo. Cim teme- ske morale, tu se začne prelom nlan tudi nodročie spopada delavskega ljitejša je bila ta razprava v podjetjih, pridnim delavcem in lenuhom, tu pa razreda s protisocialističnimi pojavi, tem manjših napak in slabosti je priča- temeljito prelomi tudi med nekdanj
J.& kcvzjmA khajev nam -pišejo
DELOVNI KOLEKTIV HOTELA UNION Je izvolil svoj delavski svet
Na volišču v delovnem kolektivu hotela Union
V	soboto je bilo v hotelu Union prav živahno vrvenje. Strežnice, kuharice in natakarji — vsi so bili nekam praznično razpoloženi. Pa kaj ne bi bili. Saj imajo vendar praznik, saj vendar volijo svoj delavski svet.
V	okusno okrašeni dvorani je zasedala volilna komisija. Pravkar so volile kuharice. Med njimi pa se je vrtel z visoko belo kapo kuhar Pero, ki je svojo kuharsko vojsko prvi pripeljal na volišče.
V	pogovoru s tajnico sindikalne podružnice sem zvedel, da so se na volitve kar dobro pripravili. Kandidatno listo so sestavili na sestanku izvršnega odbora sindikalne podružnice, sprejeli pa so jo na odprtem partijskem sestanku. Ves delovni kolektiv je isto sprejel
■ ■
Kaj slovenski rudarji
res ne tekmujejo I
Med prvimi zmagovalci v tekmova-delavskega upravljanja ni nobene-®a rudarskega kolektiva Slovenije. Mo-S°£e bo kdo mislil, da se rudarji za tekmovanje niso prijavili, ali pa da ni-maio uspehov in da se zato ne morejo Uvrstiti med najboljše kolektive. Da ne bl rudarji in tudi drugi delavci dobili naPačne slike, moramo o tem nekaj
spregovoriti.
Za tekmovanje prvega delavskega opravljanja so se prijavili kolektivi Trbovlje-Hrastnik, Zagorje, Velenje, proizvodnja nafte Dolnja Lendava, ru-oorji rudnika barita Pleše in tudi se-Povski rudarji. Toda kaj delj od tega Piso prišli. V mesecu februarju so spmo iz Dolnje Lendave poslali poroko o tekmovanju in še to le v nekaj Stavkih. Tudi poročilo o tekmovalnih UsPehih rudarjev iz Velenja je bilo zelo skopo. Ti dve poročili zaradi svoje skoposti nista mogli priti v poštev pri °Cenjevanju uspehov drugih strok.
Upravičeno vprašujemo, kaj je z največjimi podružnicami, oziroma podjetji rudarske stroke, kakor so Trbov-Ije-Hrastnik, Zagorje itd. Od njih nismo dobili ničesar drugega, kot sveto obljubo — prijavljam se k tekmovanju. Načrt za tekmovanje sta podpisala predsednik podružnice in predsednik delavskega sveta. O uspehih, ki so jih rudarji prav gotovo v teh dveh mesecih dosegli, pa niti besedice. V mesecu februarju so rudarji veliko razpravljali o družbenem planu, bili so sestanki in predavanja, uspehe imajo v proizvodnji, delavci so marsikaj predlagali, bile so volitve za nove delavske svete in še mnogo, mnogo drugega. Samo tega nihče ne zapiše, nobeden ne pošilja poročil, zato rudarji niso ocenjeni, ostali so na cedilu. Rudarji, vi, ki delate trdo vsak dan pod zemljo, vprašajte tiste, ki ste jih izvolili v tekmovalne komisije, ali sploh mislijo poslati kakšno poročilo o vaših uspehih.	Stane Kamnik
Ponovno so ga izvoBiSf
Rudarji rudnika kaolina v Črni pri Kamniku so že izvolili nov delavski Svet. V nedeljo 24. marca sta se stari in Novoizvoljeni delavski svet sestala in ^Vršena je bila primopredaja podjetja. Na tem zasedanju so ponovno izvolili la Predsednika tovariša Vinka Urha. NUdi člani novoizvoljenega delavskega $Veta so bili z dosedanjim delom predsednika zadovoljni in zato so mu zadali to odgovorno nalogo. Lani je bil uei&vski svet res delaven. Dobro je v°dil podjetje in vzpodbujal kolektiv
k tekmovanju. Kolektiv si je že drugič osvojil republiško prehodno zastavo rudarjev. Novoizvoljeni delavski svet je sklenil, da je treba v oodjetju še bolj utrditi delovno disciplino, tako da si bodo zastavo nriborili v trajno last.
V kaolinu mislijo letos graditi dvorano za kulturne in druge prireditve. Radi bi si nabavili tudi klavir. Tudi o tem so se pogovorili na delavskem svetu. Člani sveta so skupno s sindikalnimi odborniki sklenili, da bodo to misel letos tudi uresničili. Jože Mrak
V „Vigonki“ pa niso strelci „od muh'
V oktobru lani so v času tekmovanja za deseto obletnico JLA delavci in Nameščenci Tovarne volnenih in vi-S°gne izdelkov osnovali svojo strelsko družino. Krstili so jo po imenu heroja kakija«. V začetku je bila družina se-yeda majhna, štela je vsega 18 članov 'N imeli so preglavic čez glavo. Družina N* imela svoje puške niti urejenega strelišča. Toda člani so bili vztrajni, "fužina je sedaj že številnejša, kar potrojila se je, tudi do puške so se dokopali in strelišče so si uredili. Osno-vali so več ekip.
Svoja srečanja z drugimi ekipami
»dakijevci« dobro prestali. V kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v Prvo mariborsko strelsko ligo se je prva ekipa plasirala na tretje mesto, druga Pa na šesto. To je bil lep uspeh za *dakijevce«, saj so bili še zelo mlada družina in so se morali kosati z izkušenimi skupinami iz Metropa, MTT, Metalne in Šlandra.
. Najboljši »dakijevci« so Maks Kac-3an, Franc Brence, Viktor Karjac, Da-
rinko Draksler in drugi. Sedaj bodo osnovali tudi žensko ekipo, tako da bodo tudi tovarišice iz »Vigonke« pokazale, da niso od muh.
z zadovoljstvom in večdnevne razprave so dokazale, da se sindikalno vodstvo ni zmotilo pri izbiri kandidatov.
Delovni kolektiv je mnenja, da jih je dosedanji delavski svet prav dobro vodil. Vse leto je podjetje poslovalo z dobičkom. Ponovno so razdelili delovna mesta in premestili nekaj uslužbencev, tako da je vsak uslužbenec popolnoma zaposlen. Sezidali so 16 enosobnih stanovanj, 5 družinskih stanovanj, kmalu pa bodo končali še 15 prav ličnih sobic. Organizirali so tudi tečaja za angleščino in nemščino, katera redno obiskuje 30 tečajnikov. Pred kratkim pa je pričel kolektiv s tekmovanjem delavskega upravljanja in že beležijo prve uspehe pri znižanju režijskih stroškov. Za vse te uspehe pa so j ih. razna republiška vodstva odlikovala s 4 diplomami, prehodno zastavo in denarno nagrado. Veliko zaslug za te uspehe pa ima dosedanja predsednica delavskega sveta tovarišica Nada Pogačar in ves kolektiv želi, da bi še naprej vodila delavski svet.
Tudi za to leto so ši postavili precej lepih načrtov. O teh je pripovedoval direktor Milan Juričev, ki je splošno priljubljen med vsem kolektivom.
Podaljšati mislijo kuhinjo in slaščičarno ter preurediti vrt. Dogradili bodo stanovanja, občutno znižali režijske stroške in se trudili, da izboljšajo kakovost prehrane.
Zelo važno je, da so uslužbenci vljudni in postrežljivi. Hotel Union je naš osrednji hotel in vanj prihaja tudi mnogo tujcev. Tujec pa v hotelu ne gleda samo gostinskega podjetja, temveč kulturnost ljudi neke države. Ve-
čina strežnega osebja se tega zaveda in med njimi, ki jih je potrebno pohvaliti, so tudi imena: Pavli, Kežman, Globokar, Bašel in Baša Ludvik. Skrbeli bodo, da bodo v bodoče vsi taki kot so navedeni tovariši.
O vsem te in še o mnogočem so govorili, ko so se pripravljali na volitve. Zato pa so tudi zelo dobro uspele. Samo 8 jih ni prišlo volit, pa še ti so opravičeno izostali. Vsi predlagani kandidati — med njimi sekretar osnovne partijske organizacije, bivša predsednica delavskega sveta in tajnica sindikalne podružnice so bili izvoljeni.
Kako so pojmovali volitve v Unionu, pa naj pove primer tovarišice Marije Zajc, ki je na rednem letnem dopustu in ima doma bolnega otroka, pa je kljub temu prišla iz Polja na volišče. To se pravi, zavedati se svoje delavske dolžnosti.
Ko sem se poslavljal, so mi dejali: »Malo pišejo o nas. Nekateri nas celo zapostavljajo. To ni prav.« Ne, res ni prav, če jih zapostavljajo. Mislim pa, da le ni tako hudo.
JE ŽE UREJENO
Tovariš Franc Punčuh! Tvoje pismo, s katerim si se obrnil na nas po pojasnilo glede priznanja invalidske pokojnine, smo prejeli 20. marca in se takoj obrnili po pojasnilo na Svet za socialno zdravstvo in socialno politiko. Ko smo prvič povprašali, so nam obljubili, da bodo pogledali, kako je s stvarjo. No, čez nekaj dni pa smo na naše ponovno vprašanje zvedeli, da je tvoja prošnja ugodno rešena in podpisana dne 22. marca t. 1. in si verjetno med tem časom že prejel svoje zaslužene in težko pričakovane prejemke.
Seveda, kje je vzrok, da si moral čakati od sredine lanskega leta pa do sedaj, pa nam niso vedeli povedati. Še bomo povprašali in še drugič kaj več. Ti, dragi Punčuh, nam pa še kaj piši tudi o drugih stvareh. Uredništvo
HIDROCENTRALA SAPUNCICA OBRATUJE
24. marca popoldne je začela obratovati hidrocentrala Sapunčica pri Bi-tolju. Turbino za hidrocentralo je izdelal kolektiv Litostroja. V kratkem bo začel obratovati prvi agregat vinodol-ske hidrocentrale. Tudi za to hidrocentralo je izdelal agregat kolektiv Litostroja.
Organizirajmo izlete in taborjenja
KAKŠNE NALOGE IMAJO PRI TEM NAŠE ORGANIZACIJE
Kakor smo v zadnjem članku videli, smo lani kar lepo poskrbeli za vsestransko razvedrilo in dosegli razveseljive uspehe. Res pa je, da so se sindikalne organizacije predvsem brigale le za dopuste, to je zato, kdo bo svoj dopust tekom leta preživel v kakšnem počitniškem domu ali drugem gostinskem objektu. To pa je vse premalo. Delovnim ljudem moramo nuditi mnogo več vsestranskega razvedrila. To pa se pravi, da moramo misliti še na kaj dru-
Delavskl svet Steklarne Hrastnik se je prvič sestal
Nedelja je bila za naš delovni kolektiv svečan dan. 2e v soboto smo izobesili zastave, napisali gesla in vse lepo pripravili za prvi sestanek novoizvoljenega delavskega sveta našega podjetja.
Ze ob pol osmi uri zjutraj so prihajali člani novega delavskega sveta. Vpraševali so, kakšne bodo njihove naloge sedaj, ko so izvoljeni. Ob osmih zjutraj pa smo se že vsi zbrali. Naj-
To so vrli »dakijevci« iz »Vigonke«. — Sliko nam je poslal tovariš Franc Erman.
Naročaj,
čitaj in dooisuj o o naš list/
planu je pokazala, da fe
program delavrkega razreda
Ijivo, zato pa se tudi dvigne narodni dohodek za 30 milijard 253 milijonov. To ne pomeni torej tako povečanega
pomeni povečanje za razliko od prvot-
brezskrbnim odnosom do delavca in kov (nafta, zdravila, polivinil, obutev), n0 mišljenih cen in današnjih (dražje irma xi—=i— —— --* kar je v neposredno korist široke poje v tem, da
JNed človeško, vztrajno brigo za pri-
dnega delavca in njegovo vsestransko trošnje. Drugi vzrok pa
zaščito.
Razprava o družbenem planu
bodo prodajali kot je bilo mišljeno). Te cene pa so danes v sorazmerju z raz-se je nominalno znižal‘narodni dohodek delitvijo potrošnega fonda med mestom v vojni industriji, s tem da se seveda m vasjo.
SE NADALJUJE
naturalni obseg proizvodnje sploh ni spremenil. Zaradi teh dveh vzrokov se
Seveda razprava o družbenem planu narodni dohodek v tej panogi zmanjša 11 končana. Sedaj se bomo pogovar-
■|nR o našem slovenskem družbenem PMnu. In v tej razpravi, ki je prav zi Prav le nadaljevanje prve, se bo de-
lAArcV; _____j ____x ____-i ;_m _ j______
za 27 milijard 800 milijonov od prvot-
ŽIVLJENJSKA RAVEN DELOVNIH LJUDI SE ŠE BOLJ UTRJUJE
Tudi v razdelitvi plačnega fonda so
i ", . muaijcoujc	^ w 4uu milijonov dinarjev c
avski razred spet uveljavil s takimi 6 miiijard 343 milijonov, ^vojimi pogledi na družbeni plan in zniža narodni dohodek.
no predvidenega. Ker pa se prvotno . .	, t korekture Za iamske
predvideni tudi poviša za 21 milijard	nekatere k,or®^re' Za. Jamske
Lm —mi_______	delavce je bil nekoliko povišan (za
milijonov dinarjev ostane razlika za katero se
848
(za
milijonov), enako v gradbeništvu 1 milijardo 272 milijonov) zaradi
družbenega plana.	__;L,„=	—i metu se zmanjša (za 2 milijardi 121
spremembe v prvotnem osnutku
Kakšne korekture pa so nastale v družbenem planu in kje so vzroki za Nje? Predvsem je treba povedati, da s° delovni kolektivi v naši državi po-
videni narodni dohodek za 5 milijard	ac zmanjša (za 2 milijardi
96 milijonov, ker je osvojeno stališče ™ll]on.°v)’ ke.r se zmanjša tudi število delavskih sindikatov in delavskih sve-	mest> 7 trgovini se iz ze.prej
tov, da je treba povečati amortizacijo "av,edeRn'h v,zrokov, P.°.več7 (za 1 mlk' J	jardo 60 milijonov). Vendar pa vse te
ne spreminjajo sedanje
in materialne stroške, ker je potreben iDrem!™i "
____v_,. __	______j_ __ ____________ _____ ____ ___________ Spremembe v korekturah narodnega
Ni samo nominalno (številčno, zaradi vzporedne gradbene dejavnosti, ki do- dohodka seveda vplivajo tudi na spre-—i —--------------------------------- slej niso bile zajete. Tudi v železnici membo akumulacije, ki e« nravna e
'Nšali narodni dohodek za 21 milijard r.ištvu pa se je donos povišal, ker so v milijonov dinarjev. To povišanje plan vključene tudi tako imenovane
spremenjenih cen), ampak je v glavnem ^tvarno in izhaja iz napovedanega zni-
je bilo treba zaradi znižanja transport- Prei omenjenimi novostmi in popravki.
proizvodnosti manjšati narodni dohodek. V trgovini to je gospo- pa se ta dohodek spet poveča, ker so sem vključene vzporedne dejavnosti
- --v, iu iz. n a j a ic uajivvcuaucga 4.11J	ju uuu 1.1 v. un tai avi 1 z,iiiz,aii j a n auojjui t-	«■	-	_	*>	~	- - —-	  -
?ynja predvidenih proizvodnih stroškov,	nih tarif in povečanja akumulacije po-	Obseg investicij se ne bo	nič spreme-
r°,P3 je pot k dvigu Naših gospodarskih enot
darski napredek.	___ ...	______
, Kljub temu pa se v industriji in ru- kot so klavnice, predelave sadja, železarstvu narodni dohodek znižuje za njave itd.
? Niilijard 343 milijonov dinarjev. Za V kmetijski proizvodnji so se cene „1.	... JMI1o
znižanje sta dva vzroka. V času	nekako uravnale v odnosu na industrij-	delovnih kolektivov, da smelo	in _
razprave o družbenem planu so se zni-	ske in je trenutno tako znižanje cen,	sebično prenesejo težave	naše	gospo-
nil v svojem naturalnem obsegu, to se pravi, da bomo gradili vse tisto, kar je v prvotnem osnutku predvideno.
Iz teh sprememb izhaja, kako vestno in skrbno je potekala razprava o osnutku družbenega plana in jasna težnja
Žale
cene celi vrsti industrijskih izdel- kot je bilo prvotno zamišljeno neostvar- darske graditve.
starejši član delavskega sveta Matija Koritnik je vodil sestanek. Po poročilih predsednika upravnega odbora smo izvolili za predsednika delavskega sveta Jožeta Kastelica, starega sindikalnega odbornika, dobrega delavca in dobrega tovariša. Tudi v upravni odbor smo izvolili najboljše delavce. V njem so Ivan Grum, Anton Sihur, Franc Poljšak, Alojz Hudi II, večkratni udarniki, inženir Edo Birsa in Jože Velej, dvakratni novator.
Po volitvah smo razpravljali, kaj vse bo moral letos storiti delavski svet in upravni odbor, da bomo čim boljše gospodarili. Sklenili smo, da bo delavski svet skupno s sindikalno podružnico priredil seminar za člane delavskega sveta. Dvakrat na mesec bomo prišli na seminar in govorili o gospodarjenju. Vzpodbujali bomo ostale člane kolektiva za večje varčevanje s surovinami in pomožnim materialom. Delavski svet bo skrbel, da bomo predpisan družbeni prispevek v redu odvajali. Ostro pa bo nastopil proti tistim članom kolektiva, ki bi hoteli izkoriščati družbeno imo-vino ali ki bi kršili delovno disciplino. Skrbeli bomo tudi za strokovno vzgojo mladega steklarskega kadra in organizirali strokovni tečaj za tehnično osebje. Ob zaključku zasedanja smo poslali pozdravne resolucije našim vodilnim tovarišem.
gega in ne samo na čas dopusta. Zato je prav, če naše organizacije sodelujejo z vsemi pomembnejšimi ustanovami ali društvi, ki imajo podoben cilj kot je naš. Poglejmo, s kom lahko skupaj pripravimo to ali ono prijetno razvedrilo za naše člane?
To so poslovalnice Putnika, nadalje Uprava za turizem in gostinstvo, kot poklicne ustanove, ki skrb e za oddih in razvedrilo ljudi. Potem pa so tu društva, predvsem Slovensko planinsko društvo, organizacija tabornikov, delavska društva, bodisi prosvetna ati telesno vzgojna. Vsi našteti prav za prav teže oskrbeti delovnim ljudem po nekaj lepih izletov, prijeten dopust in podobno.
Putnik nam more pomagati pri organiziranju in izvedbi izletov ob nedeljah ali pa tudi izletov za več dni, organi turizma in gostinstva nam lahko svetujejo, kam naj se odločimo ko gremo na dopust. Nameni planinskih društev so pa zelo znani in v njihovih organizacijah je vključenih že lepo število članov sindikatov.
Posebej moramo omeniti taborniško organizacijo, ki skrbi predvsem za mladino, da v obliki taborjenja in tabornih izletov, življenja v prirodi prežive ne le nekaj lepih ur razvedrila, ampak da se tudi vzgajajo v dobre ljudi. Mnogo je mladine v naših organizacijah in hvaležno nalogo bodo sindikalne podružnice opravile, če jih bodo poslale na taborjenje taborniške organizacije. Podružnice bodo seveda morale pomagati. Lepa strokovna navodila za taborjenje daje imenovana organizacija v svojem mesečniku Tabornik.
Glede ostalega sodelovanja tako s Putnikom in drugimi, želimo povedati le to, da naj podružnice vnaprej, to je pravočasno, pripravijo izlete. Pri tem je treba dobro premisliti, kam naj bi šel kolektiv, da bi lepe kraje združili tudi z zanimivostmi in podobno. Skrbna priprava bo koristila Izletnikom, ki bodo še bolj veseli izleta. Seveda pri tem ne mislimo le na daljša potovanja, temveč tudi na nedeljske izlete v bližnjo okolico.
Ko govorimo o sodelovanju z društvi in ustanovami, moremo seveda priporočati tudi, da se za posamezne večje stvari tudi ustanove posebne začasne komisije. Te komisije potem izvedejo vse priprave za izlet, tabor, dopust in podobno.
H koncu še o nečem, kar zanemarjamo. V mnogih letoviških krajih in tudi v naših mestih obstajajo sindikalni sveti, ki pa so se do sedaj prav malo pobrigali za to, da bi dopustniki, ki obiskujejo naša letovišča, svoj prosti čas čim lepše preživeli. K lepoti naših krajev sodi ne le čistoča, temveč še marsikaj. Na razpoloženje gostov vpliva celotno okolje ne samo ljudje v gostinskih obratih, temveč v trgovini, usluž-nostnih podjetjih, v avtobusih itd. In ker so povsod tam člani sindikatov, bodo slednji mogli odpraviti marsikatere nevšečnosti. Sindikalni sveti naj mislijo tudi na te dolžnosti in doprinesejo čim več k razvoju turizma pri nas, ki mora biti tako v pogledu naših in tujih gostov na primerni višini.
Ji
Delavski svet Steklarne Hrastnik na svojem prvem zasedanju
DELAVSKA ENOTNOST *■ iv. is»2 * stran 3
!
Ne more biti pranega socialističnega človeka brez visoke, vzorne zdravstvene kulture
Pred tremi leti je skupščina mednarodne zdravstvene organizacije Združenih narodov proglasila sedmi april kot dan, posvečen zdravju. Vsi narodi na svetu naj bi ta dan posvetili posebno skrb napredku zdravstvene službe in razširitvi zdravstvene kulture ljudstva. Na ta način naj bi vsi napredni narodi vsako leto resno preudarili splošna zdravstvena vprašanja, ki so za nje pomembna, poskrbeli za to, da se ljudstvo bližje spozna z obstoječimi zdravstvenimi ustanovami in njihovim delom in poskrbeli za napredek osebne higiene in čistoče doma, v delavnici, javnih ustanovah, napravah in lokalih, skratka v okolju, ki v njem prebivajo ljudje.
ZDRAVJE JE NEPRECENLJIVA VREDNOTA
Tudi pri nas, v naši domovini posvetimo sedmi april istim ciljem. Skrb
V
O SEDMEM APRILU — DXEVV ZDRAVJA
stveno zaščito in socialno skrbstvo 13,7 milijard dinarjev, poleg tega pa še za socialno zavarovanje in otroške doklade še posebej 70 milijard dinarjev.
PREPREČITI OBOLENJA Zdravstvena kultura se izraža predvsem v tem, da se podvzemajo taki ukrepi, da se prepreči pojav obolenja, da se zatro povoljni pogoji za obolenje. Zdravstveni smisel otroškega dodatka, ki ga daje naša skupnost družini je v tem, da bo doraščajoči otrok primerno hranjen, higiensko negovan tako, da ne bo že od mladosti neodporen in slaboten, ampak zdrav in čil. To pa je največja zdravstvena vrednota. Toda, ali pa povsod dosežemo tudi tak cilj?

Zdrav in čil bodi naš mladi rod, ki ima pred seboj lepo in samostojno svobodno
življenje
za izboljšanje zdravstvenih prilik in za izoblikovanje večje zdravstvene kulture je pri nas zelo potrebna. To je tem važnejše, ker tudi na tem področju zdravimo posledice naše polkolonialne dediščine. Ne more pa biti pravega socialističnega človeka brez visoke, lahko bi rekli vzorne zdravstvene kulture in ne brez dokaj urejenih zdravstvenih prilik. Tudi sama socialistična morala ne dopušča malomarnega, zanikrnega odnosa posameznika do samega sebe, do najbližje okolice, to je do družine, niti ne do ostalih prebivalcev. To velja tudi za zdravstvene predpise in za zdravstveno kulturo sploh. Vsaka malomarnost, zanikrnost ali samovolja glede človekovega zdravja, pa naj jo nekdo povzroči iz nevednosti, površnega ali neresnega ravnanja, povzroči posledice, ki resno lahko ogroze zdravje ali pa celo življenje bližnjega. Se so pri nas ljudje, ki včasih skrivajo svoja, često nevarna in nalezljiva obolenja, pred zdravniki. Ponekdaj to delajo iz nevednosti, še večkrat pa pod dojmom raznih groženj o mističnih kaznih, ki jih oznanja cerkev in farovž in se zatekajo k raznim »urokom in mazačem«. Taki ljudje najčešče dokončno uničijo svoj organizem, »poskrbe« pa tudi za to, da se najbolj zavratne in strupene bolezni razširjajo in glodajo ljudsko zdravje. Seveda so to v bistvu nesocialna zadržanja, ki govore o ne samo nizki zdravstveni, ampak tudi o zelo kočljivi srčni, socialni kulturi takih bolnikov.
VISOKE MATERIALNE DAJATVE ZA ZDRAVSTVENO ZAŠČITO
V naši državi porabimo velik del vsega, kar ustvarimo v gospodarstvu, za zdravstvene potrebe. Sorazmerno za naše proizvodne zmogljivosti dajemo v naši državi za zdravstvene potrebe da-leko več kot drugje po svetu. Za aktivno in preventivno zdravstveno službo porabimo pri nas in sicer za zdrav-
ZELO ŠIROKO JE TO PODROČJE Človek bi lahko kar naprej govoril o teh stvareh — tako obširno je to področje. In to je tematika sedmega aprila. Kadar govorimo o sedmem aprilu, seveda s tem ne mislimo samo na ta dan, da je ta dan treba napraviti vse, kar se na zdravstvenem področju da. Ta dan je prav za prav samo zvezni člen našega zdravstvenega dela, zato ga tudi ni mogoče zapreti v sedmi april. Morda ne bo nič preveč, če v teku aprila meseca sploh posvetimo posebno skrb tem stvarem.
ZDRAVSTVENA KULTURA JE OGLEDALO SOCIALISTIČNE ZRELOSTI Kje in kakšno mesto bodo pri tem delu imele sindikalne organizacije? Na nas je predvsem, da posvetimo prvenstveno pozornost pravilnemu družbenemu vrednotenju zdravstvene kulture, tako da bo vsak delovni človek v tem videl del svoje slike, del samega sebe in njegove socialistične zrelosti.
Ustavimo se pri sindikalnem svetu! Ali ne bi kazalo, da bi sindikalni sveti skupno z zdravstvenimi sveti proučili zdravstvene prilike v posameznem mestu, kraju ali celo podjetju. Taka analiza, če jo bodo dobro in skrbno pripravili, bo odkrila v čem so izvori obolenj, kako se obolenja zdravijo in preprečujejo in kakšna je osebna zdravstvena kultura prebivalcev ter kako delujejo zdravstvene ustanove. Morda bo marsikje umestno pripraviti po kakšno predavanje, posvetovanje o problemih, ki tišče posamezne kraje.
(Nadaljevanje na 5. strani)
NE SEJMO V PESEK
— ne grajajmo brez stvarnih primerov
Prejeli smo dopis, ki nam ga je poslal tovariš L. C. iz Ljubljane z naslovom »K delu personalnih komisij«. V tem dopisu se tovariš L. C. huduje nad delom, bolje bi rekli, nedelom personalnih komisij, ki so predvidene v zakonu o državnih uslužbencih. Dve misli lahko povzamemo iz njegovega dopisa, in sicer: Personalne komisije, ki so dolžne nadzorovati pravilnost službenih odpovedi, ne zaslišijo v primeru odpovedi uslužbenca in predstojnika, kar so po zakonu dolžne. Drugo, višje personalne komisije, ki imajo pravico pretresati primere, ki jih obravnavajo personalne komisije, niso pritožbene instance, kar bi po piščevem mnenju morale biti.
Pisec ostro graja nedelo personalnih komisij in jim očita, da so zaradi nepravilnega izpolnjevanja svojih dolžnosti često krive za enostransko utemeljene odpovedi.
Brez dvoma je moral pisec poznati nekatere primere, da je lahko napisal take, lahko bi rekli, težke obtožbe zoper delo personalnih komisij, saj je svoj članek celo takole zaključil: »H koncu bi rad dodal še eno: nihče ni upravičen v konkretnem primeru postopati v nasprotju z izdanimi zakoni, kajti pred izpolnjevanjem in pokoravanjem zakonom smo po členu 21 zvezne in 20. republiške Ustave prav vsi enakopravni, to je enako upravičeni in enako dolžni«.
In prav to je tisto, na kar bi radi opozorili pisca: splošna napotila obstojajo in v načelu vemo, kaj je potem nezakonito. Naša skupna dolžnost pa je, da v konkretnih primerih opozorimo na napako ali celo na nezakonitost, da pokažemo nato, v čem je napaka, zakaj je nepravilno tako posto-
pati in kakšne posledice ima vse to. Na ta način storilca napake pravočasno obvarujemo pred prestopkom in odgovornostjo zanj in za prizadetega pred posledicami, ki bi sicer nastale zanj. če bi se mu primerila krivica. Ob tena pa se potem vsi skupaj učimo.
Vendar je vse to nemogoče brez stvarnega primera in temeljite osvetlitve celotne strani, saj je mrtva črka nekaj, nekaj pa je pestro življenje, kjer ne gre za črke, ampak duha uredb-
Drago nam bo, če se bo tovariš L. C. še oglasil in nam bo opisal kak neposreden primer, kar bo urejanju načetega vprašanja nedvomno precej koristilo.
Res lep primer
Dela pri regulaciji Lijaka bodo začasno ukinjena in so vsi delavci premeščeni in poslani na druga dela, nekateri pa so odšli tudi na svoje kmečke domove, ker je marsikje tam sedaj manjkalo delovnih rok. Lepo pa je, da niso pozabili na svoje delavsko glasilo. Takole nam pišejo: »Bili smo vseskozi naročeni na naš časopis in hočemo ostati tudi še vnaprej. Zato želimo, da nam v bodoče pošiljate časopis na naše domove.«
Pismo je poslala v imenu sindikalne podružnice Adela Pavšič, priložila je seznam naročnikov in sporočila, da so poslali celotno naročnino za vse naročnike skupaj. Res lep primer odnosa do našega glasila.
Ali si že poravnal naročnino !
V primerih, ko nekateri starši odtegujejo otrokom ta dodatek, namesto, da bi ga kot starši svojega naraščaja povečevali, svoji lastni deci ne odtrgajo od ust samo morda kos kruha, ampak često slabe njihovo zdravstveno odpornost. To pa je največje zlo, ki ga more človek napraviti in to celo nad svojim lastnim otrokom.
Še en primer! Tudi plačami letni dopust, za katerega izdamo več milijonov letno, je za to tudi, da se v tem času ljudje odpomorejo, okrepe. Mnogi opravičenci pa dopusta ne gledajo tako in zato tudi ne prežive prostih dni sebi in svojemu zdravju v prid.
NAZADNJAŠKO JE ODKLANJATI ZDRAVSTVENO POMOČ PRED OBOLENJEM
Posebno poglavje pa je potem še boj s kalmi raznih zavratnih bolezni, kot je tifus, jetika, spolne bolezni in podobno. Vsaka izmed teh bolezni je za bolnika težek udarec. Mnogo zdravih ljudi, v cvetu let, so te bolezni že pobrale. Zato si je treba predvsem prizadevati, da se prepreči obolenje. Seveda je prvenstvene važnosti osebna higiena, higiena sanitarnih naprav in javnih prostorov — pomoč pri preprečevanju tovrstnih obolenj pa so tudi preventivna cepljenja. Seveda so za našo skupnost ta cepljenja združena z velikimi izdatki za dragocene serume in ostale potrebe, vendar so cepljenja brezplačna. Imamo pa primere, ko se posamezni ljudje nočejo Cepiti in sploh ne pridejo na zdravstveno postajo. Temu ' so spet kriva predvsem razna verska in mazaška modrovanja. Človek, ki pa zanemari to pomoč, pa je res podoben onemu, ki se potaplja, pa noče sprejeti pomoči bližnjega. Tudi to govori o zelo skromni osebni kulturi onih, ki zavračajo tako, lahko bi rekli plemenito človeško pomoč. Seveda, ko pa pride do obolenja, je pa joj.
Frančiškanska ul. 4
Frančiškanska ul. 4
EKSTIL-OBUTEV
ffliiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiii
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 4
TELEFON: 37-87, 52-74
Frančiškanska ul. 4
razpolaga s sezonskimi tkaninami vseh vrst. Pestra izbira konfekcije, trikotaže, pletenin jamči sortiranje zaloge po želji potrošnika
Cenena obutev, zgornje in spodnje usnje vedno v zalogi
Izventržne koristnike še posebej opozarjamo na ugoden nakup opreme za domove (dekorativne tkanine, odeje, zavese) tkanin za delovne obleke in konfekcioniranih delovnih oblačil
Frančiškanska ul. 4
AliglNlt|||||llllllWlMlEllNIIIIII#
V Uradnem listu FLRJ z dne 22. marca 1952 štev. 14 je objavljeno novo navodilo k Uredbi o dodatkih za otroke, ki se uporablja od 1. aprila 1952 dalje. Prejšnje navodilo, objavljeno v Uradnem listu FLRJ štev. 49 51 in Natančnejša navodila Predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade FLRJ št. 29061 z dne 29 novembra 1951. ki pa niso bila objavljena v Uradnem listu, so prenehala veljati.
Ker vsebuje zadnje navodilo nekaj novih odredb o dodatkih za otroke ter pojasnil za uporabo predpisov uredbe, ki so se doslej tolmačili v praksi drugače, priobčujemo najvažnejše spremembe. Navodilo namreč Izrecno poudarja, da se prizna dodatek osebi, ki ji po prejšnjih navodilih ni pripadal ali je bil zavrnjen, samo na njeno zahtevo.
Člani obrtniških zadrug (proizvajalnih, predelovalnih In storitvenih so od 1. januarja 1952 socialno zavarovani tudi glede dodatka za otroke In se za nje ne uporablja člen 4 Uredbe o dodatkih za otroke, po katerem so lahko prejemali dodatek, če so prostovoljno plačevali predpisani prispevek za vse članstvo.
Zaposleni uživalci pokojnine oziroma Invalidnine lahko uveljavijo svojo pravico do otroškega dodatka, ki jim gre kot uživalcem pokojnine oziroma invalidnine, pri podjetju oziroma ustanovi, kjer so zaposleni. V tem primeru morajo predložiti potrdilo Uprave za socialno zavarovanje oziroma Invalidske uprave, da imajo pravico do dodatka In o tem, s katerim dnem jim je bilo izplačilo dodatka ustavljeno, ker je izplačevanje prevzelo podjetje oziroma ustanova.
Dijakom srednjih umetniških šol —- gledaliških Šol, šol za umetno obrt, glasbenih šol — srednjih rudarskih, srednjih fizkulturnih
Navodila h uredbi o dodatkih za otroke
šol, šol za medicinske sestre, šol za medicinsko tehnične rentgenske pomočnike, denti-stičnih šol, fizioterapevtskih šol, medicinskih šol za sanitarne tehnike ter kmetijskih in pomorskih tehnikumov, v katerih traja šolanje več kot 4 leta. pogoj za vpis v tako šolo pa so 4 razredi nižje srednje šole ali starost najmanj 18 let. se stalni dodatek izplačuje. dokler ne dokončajo rednega Šolanja, vendar pa najdalje do dopolnjenega 22. leta starosti
Po posebnem pojasnilu Predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade FLRJ z dne 21. marca 1952 štev. 4183 gre učencem v gospodarstvu, ki so uživalci družinske pokojnine in imajo pravico do otroškega dodatka, pokojnina tudi po dopol njenem 17. letu starosti, dokler se učijo, vendar pa največ do dopolnjenega 20. leta starosti. Po tem pojasnilu je treba zadevni predpis 69. člena Zakona o socialnem zavarovanju uporabljati tako, da se tudi učenci v gospodarstvu smatrajo kot otroci na šolanju za čas, v katerem Imajo po Uredbi o dodatkih za otroke pravico na ta dodatek. Ker je Uprava za socialno zavarovanje izdala doslej že polno odločb, s katerimi je v takih primerih dodatek zavrnila, morajo upravičenci izplačilo ponovno zahtevati, ker jih Uprava za socialno zavarovanje po službeni dolžnosti ne bo pripoznavala.
Šolsko leto se začne 1. septembra In konča z 31. avgustom. Učenci In študentje veljajo za redne učence in študente tudi med velikimi šolskimi počitnicami.
stran ★ 4. IV. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
Učenci, ki so izključeni iz šole zaradi slabega vedenja se ne štejejo za redne učence.
Glede učencev, ki so izključeni iz šole za radi slabega uspeha, loči navodilo učence med obveznim šolanjem (osnovna šola, osemletna šola, nadaljevalne šole in nižji razredi gimnazije) od ostalih učencev.
Učinec med obveznim• šolanjem, ki je ob polletju izključen iz šole zaradi slabega uspeha, se šteje za rednega učenca do konca šolskega leta. če učenec ne dovrši določene šole do dopolnjenega 15. leta in hodi zato v šolo še naprej, pa je nato ob nol-letju zaradi slabega uspeha iz šole izključen, se ne šteje za rednega učenca.
Učenci višjih gimnazijskih razredov In učenci srednjih strokovnih in umetniških šol, ki so ob koncu polletja izključeni zaradi slabega uspeha, se ne štejejo za redne učence ter jim zaradi tega dodatek ne pripada več.
Učenci, ki padejo pri mali ali veliki ma turi ali pri zaključnem izpitu na srednji strokovni oziroma umetniški šoli za eno leto, se ne štejejo za redne učence in jim doda tek ne pripada. Če pa padejo samo za tri mesece, veljajo za redne učence do konca meseca avgusta oziroma do konca meseca, v katerem delajo popravni izpit iz predmetov, iz katerih so padli Učenec, ki ponavlja razred, se šteje za rednega učenca.
Študenti visokih šol veljajo za redne študente do diplome, vendar največ še tri mesece po absolutoriju; samo za študente medicinske, stomatološke, veterinarske in teh nične fakultete oziroma tehnične visoke Šole jo ta rok podaljšan na sedem mesecev po absolutoriju.
Za otroke v zavodih z brezplačno oskrbo ne gredo otroški dodatki.
Za otroka, ki neha hoditi v šolo zaradi bolehanja, se stalni dodatek izplačuje tudi med bolehanjem, vendar pa največ dotlej, ko otrok dopolni predpisano starost (20 ozi-
roma 25 let). Otroku, ki zaradi bolehanja ni dokončal šole v rednem roku, se izplačuje dodatek tudi po dopolnjenem 20 oziroma » letu starosti še toliko časa, kolikor je zamu dil zaradi bolehanja, vendar največ do do polnjenega 21 oziroma 26 leta. Bolehanje mora biti potrjeno od pristojnega državnega zdravstvenega organa. Ob bolehanju po dopolnjeni starosti se dodatek pripozna samo ob pogojih, ki so predpisani za primer, da postane otrok trajno pridobitno nezmožen, kar ugotavlja Stalna zdravniška komisija.
Stari starši Imajo pravico do dodatka za vnuka, če vnuk nima več staršev, ali Če so tl popolnoma m trajno pridobitno nesposobni, vnuk oziroma njegovi starši pa nimajo premoženja ali dohodkov. Dodatek jim gre tudi. če je le eden od staršev pridobitno nesposoben, zakon pa je razvezan ln drugi od staršev ne plačuje vzdrževalnine ali je ta manjša od din 3000 na mesec. Starini staršem gre pravica do dodatka za vnuka tudi. če se vnukovi starši šolajo. Pravnuki so Izenačeni z vnuki.
Očim oziroma mačeha imata pravico do dodatka za pastorka, ki ga preživljata, če drugi roditelj ne plačuje zanj vzdrževalnine ali znaša vzdrževalnlna manj od 3000 din na mesec Doslej je praksa priznavala dodatek samo, če bi bil drugi roditelj upravičen do dodatka.
Pastorkovo posestvo oziroma dohodki vpil vajo na očimovo oziroma mačehlno pravico do dodatka za pastorka, ne vplivajo pa na njuno pravico do dodatka za druge otroke To velja tudi za otroka brez staršev, ki ga kdo vzame v oskrbo.
Če je pastorek ali tuji otrok, ki je vzet v oskrbo, uživalec družinske pokojnine, mu gre dodatek brez ozira na premoženjsko stanje očima oziroma mačehe ali drugih čla nov družine, v kateri živi. Posestvo oziroma dohodek osebe, kateri je bil po odločbi skrbstvenega organa zaupan v vzgojo in
vzrejo otrok, ki je uživalec pokojnine ali invalidnine, ne vpliva na otrokovo pravico do dodatka Praksa je doslej postopala drugače in je jemala v ozir tudi premoženje oziroma dohodke očima (mačehe) ali drugih članov družine oziroma skrbnika.
Če opravičenec do otroških dodatkov da ali pa vzame v zakup zemljo, izključuje dohodek nad 3000 din na družinskega člana pravico do dodatka. To je bistvena sprememba nap ra m dosedanjemu navodilu, po katerem se je zakupodajalcu vračunal dohodek na kmečko posestvo po cenzusu 3000 dinarjev na leto. zakupojemalcu pa po cenzusu za dohodek 2000 din na mesec na družinskega elana. Od 1. aprila dalje se torej upravičencu, ki je dal zemljo v zakup, jemlje zakupnina, upravičencu ki je vzel zemljo v zakup pa dohodnina, obema po cenzusu 3000 din na leto na družinskega člana.
Dohodki od vrta v mestih, otroških posestev. ki jih obdelujejo učitelji, kakor tudi od zemlje, ki se da upravičencu do otroških dodatkov brezplačno v obdelavo, se pri določanju višine dohodka ne upoštevajo, če površina take zemlje ne presega 1 ha in jo obdelujejo družinski člani sami ln samo za lastno potrebo.
Osebe, ki imajo po posebnih predpisih pravico delati skrajšani delovni čas (doječe matere, matere z otroki izpod 3 let. vojaški in delovni invalidi) imajo pravico do dodatka tudi. Če delajo skrajšani delovni čas, če skrajšani delovni čas odgovarja odstotku zmanjšane sposobnosti za delo oziroma, če traja skrajšani delovni čas toliko, kolikor ga odrejajo predpisi.
Novo navodilo priznava nadaljevanje staža ženi po možu in sicer ženi. ki stopi ▼ delovno razmerje v teku 2 mesecev po odhodu moža na odslužitev kadrskega roka. Njej se šteje v delovno dobo za pridobitev pravice do otroškega dodatka tudi moževa j zaposlitev pred njenim zadnjim vstopom v j delovno razmerje. To načelo velja tudi v primeru, če je postal zakonec trajno nezmožen za delo, preden jo pridobil pravico do pokojnine, ali Če je umrl, preden jo dopolnil delovno dobo za družinsko pokojnino. 1	B. M.

SuidUkažmA OKg&j&i&acij
M se sme sindikalna podružnica vt kati v stvari, ki jih mora reševati delavski svet
Sindikalni odborniki in tudi delavci mestnih obrtnih podjetjih v Kamniku e nekaj časa sem niso bili zadovoljni gospodarjenjem v obratih. Razna go-Podarska vprašanja so upravni odbori bratov sicer že poizkušali reševati, oda na čisto niso nikoli prišli. Zato je zvršni odbor sindikalne podružnice de-avcev v družbenih obrtnih obratih Jamnika prejšnji teden sklical sesta-“eK, kjer so se o vsem dodobra pogo-v°rili. Na sestanek so povabili pred-soonika republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev Slovenije in zastop-nika mestnega ljudskega odbora. Zastopnik mestnega ljudskega odbora na sestanek ni prišel, čeprav bi bilo dobro, " bi slišal, kaj vse so delavci grajali. Poglejmo torej, kako je v Kamniku.
. V štirih družbeno obrtnih obratih je zaposlenih 23 delavcev. Vsak obrat vodi mojster, razen elektroinstalater-delavnice. Čeprav vodijo mojstri družbene obrtne obrate, ti še niso do-Cela samostojni. Nad njihovo delav-n°stjo še vedno bdi uprava mestnih gospodarskih podjetij. Upravo vodi poslovodja Oskar Gerziničič. Delavci so Prav to grajali češ, zakaj še ni dokončno likvidirana uprava podjetij in zpkaj niso osamosvojene obrtne delavnice, čemu je še potreben poslovodja, ko mojstri vodijo delavnice, v vsaki delavnici pa vsi delavci sestavljajo uPravni odbor obrata. Na sestanku so
končno razpusti upravo, poslovodjo, ki je večkratni mojster, pa namesti v eno od delavnic.
Delavci pa so tudi ostro grajali delo poslovodje mestnih obrtnih podjetij, očitajoč mu nemajhne prestopke. Podjetje ima za obrate skupno skladišče. Prav resno vprašanje je, če je za 23
zaposlenih delavcev res potrebno skladišče, skladiščnik in stroški, ki nastajajo s tem v zvezi.
Poslovodja Oskar" Gerziničič je na sestanku zelo oblastno nastopil, tako pa nastopa tudi ob drugih prilikah. Prav nesramno je celo vprašal, ali se sme sindikalna podružnica vtikati v stvari, ki bi jih moral reševati delavski svet oziroma upravni odbor podjetja? Sme, sme in poklicana je zlasti, kadar posamezniki zavirajo pravilno delo tega organa.
V svoji! sredini ne trpiio človeka, ki je
sovražnik delavskega razreda
Preteklo sredo je izvršni odbor sindikalne podružnice delavcev elektrarne Mariborskega otoka sklical izredni članski sestanek! Na sestanek so prišli vsi člani, razen enega, ki je izostal neopravičeno. Najprej so se pogovorili, kako so uspele volitve v nov delavski svet. Od vpisanih 286 volivcev sta pri volitvah v nov delavski svet podjetja dravskih elektrarn neopravičeno izostala le dva. Eden od teh je bil Valentin Novak, priučen delavec, član kolektiva Mariborski otok. Izvršni odbor podružnice je prav zaradi te »bele vrane« sklical sestanek, na katerem so se o Novaku marsikaj pogovorili.
Valentin Novak je bil v stari Jugoslaviji policaj. Služboval je v Čakovcu bi Zagrebu, v času okupacije pa je bil zahtevali, naj mestni ljudski odbor do- I ustaški policist v Zagrebu. Po osvobo-
Ni odveč, če prebereš tudi tol
i. y letošnjem letu smo že govorili o našem in -povedali smo koliko .ie število naočnikov v primerjavi s številom članov naše ~r£anizacije in podobno. V zadnjem času »ino na pobudo nekaterih organizacij izdali ?di posebne bloke za zbiranje novih na
jetnikov z željo, da se ta krog razširi. Pri- 1 dobivanje novih naročnikov je vendar način. |
kar lahko sindikalni odbornik napravi za naše glasilo je, da poskrbi za to, da odbor, v katerem on sam dela. redno plačuje naročnino, da on sam redno plačuje naročnino in potem da vsakogar v svoji okolici pobara, k.ako kaj izvršuje svojo dolžnost napra.m sindikalnemu glasilu. Za one posamezne to-v	uvv m uaiuuuMiv jo v eniio-i	j variše, ki se zavzemajo za to, da se v redu
jako omogočiti čim več j emu krogu našega ( poravnava naročnina, smo predvideli tudi članstva, da se spozna s problemi naše or g a- I primerno provizijo.
nNacije in delavskega razreda sploh.	V mesecu marcu je naša uprava pričela
Nekateri tovariši odborniki so se prav i Izločevati iz seznama naročnikov vse one, ki o lotili zbiranja novih naročnikov. To- . s,° v. zaostanku na naročnini in ki k l jub Taričj ca Mira Droži na iz Kamnika je dobila opominom meo poravnali svojega dolga. Zato J} novih naročnikov. Franc Baloh iz Domžal	.fe ni ,nx mudijo, ce ne bodo našega
IS	---m - j-i-------T--i.1.^.1—	I glasila v bodoče več prejemali. V bodoče
bomo vse tiste, ki. sproti ne .bodo poravnali
. . “VMU uui wvxx x n - / t . i i « ll v 11 <1-1 vi ii l c, u iruu>cu
Viktor Švageli v delovnem kolektivu to-^5rne Franc Leskošek v Mariboru pa kar
Seveda"je takih primerov še več. zato se	nf*
izvilo naročnikov na naše glasilo tudi no- ! 1?^	!,.n® P°?? b_'™°	a*'?B j ’. zato
vi6uje.
Nekateri odborniki sindikalnih svet-ov pa vendar ne smatrajo, da je pridobivanje naočnikov za sindikalno glasilo eno izmed Jdborniških opravil. In to je napačno, če tako gledajo na pridobivanje novih naročnikov. Širjenje našega glasila pomeni namreč neposredno pomoč delu organizacije, ^to pričakujemo, da se bodo v bodoče tudi orniki sindikalnih svetov resneje lotili te*a dela.
v Toda ne gre samo za nabiranje naročnikov. Vsak naroAnik prevzame tudi določene P b vez nos ti napram listu, ki ga redno pre-•l^ma. Najmanj je to. da redno plačuje naročnino. Že lani je naša uprava razposlala Jcdstvom sindikalnih svetov sezname podružnic. ki so v zaostanku z naročnino. To ®vo.je delo so uspešno opravili v Kočevju, delno v Novi Gorici, Novem mestu, Tržiču, Jelenju in Zagorju, dobro tudi v Idriji, Hrastniku in Gornji Radgoni. Vemo, da gre J teh primerih predvsem pohvaliti vodilne ^variše v sindikalnih svetih, ki so znali vodstva podružnic in tudi posamezne naročji11*© pravilno opozoriti na to, da je vendar naročnino redno plačevati. V n ek at e-^h sindikalnih, svetih pa so kar pozabili ?a *o, da smo jih prosili, da se pozanimajo kako je g poravnavo naročnine. V kartoteki celo ugotovili, da imamo nekatere sindikalne svete, ki niso poravnali naročnine z* glasilo, ki so ga v preteklem letu prejeli. To pa je vse graje vredno. Najmanj.
i tudi naročnik ročnine.
ne sme pozabiti poslati na-
za
cia!
ditvi je bil nekaj časa v zaporu. Pozneje je prišel v službo h Gradisu, od tam pa na hidrocentralo Mariborski otok. Novak ima v Prekmurju kmetijo s 3 in pol hektarji zemlje in redi tri krave. Predsednik izvršnega odbora podružnice je vse to kolektivu objasnil. Člani so še marsikaj dodali. Tovariš Rozina, ki je bil član volilnega odbora pri volitvah delavskega sveta,- je dejal, da so Valentina Novaka petkrat povabili, naj pride na volišče. Vsakokrat je dejal, da nima časa, zadnjikrat pa je pismeno izjavil, da naj volitve kar brez njega zaključijo. Novak seveda ni prišel na sindikalni sestanek, čeprav ga je dežurni obrata zamenjal in bi se sestanka lahko udeležil.
Novak se doslej ni mogel prav nič pritoževati. Pred kratkim so mu celo uredili stanovanjsko sobo. Za zahvalo pa je podcenjeval volitve delavskega sveta. Člani sindikalne podružnice so popolnoma upravičeno sklenili, da ga bodo takoj črtali iz članstva sindikalne organizacije, upravi podjetja pa svetovali, naj Novaka takoj odpusti iz službe.
V LITOSTROJU SO IMELI LANI 4,826.633 DINARJEV ČISTEGA DOBIČKA
Delavski svet je na prvem zasedanju razpravljal o poslovanju * podjetja v preteklem letu. Kolektiv Litostroja je lani ustvaril 4,826.633 din čistega dohodka. V kapitalno gradnjo je bilo vloženo okrog 247 milijonov dinarjev.
Razmlšlianla o bodoči IrZiškl občini
(Nadaljevanje s l. strani)
Okoliški kraji, ki bodo priključeni k bodoči tržiški občini in Tržič sam, imajo polno potreb, ki jih bodo lahko prebivalci zadovoljili in načrte uresničili le s skupnimi močmi. Okoliške vasi bo na primer treba elektrificirati. V Lešah so že začeli napeljevati električen vod. 2e sedaj bi bila potrebna avtomobilska cesta od Tržiča na Brezje, ki bi vodila skozi sedanji krajevni ljudski odbor Kovor. Sedanje cestišče je zelo obremenjeno. Z novo avtomobilsko cesto pa bi ga precej razbremenili. Zgraditi bi bilo treba tudi cesto Tržič— Begunje. Sv. Ana je lepa izletniška točka. Tu bi bilo treba poživiti tujski promet. Prav nič ne bi škodovalo, če bi na Dobrči postavili hotel. Tudi na Ljubelju bi bila potrebna okrepčevalnica. Delavci hodijo po uro in dve daleč na delo. Zanje bi bilo treba oskrbeti delavske avtobuse, da ne bi prišli zmu-čeni na delo ali zmučeni z dela odhajali domov. V Tržiču samem je skoraj težko razsoditi, kaj je bolj potrebno. Otroci tržiških prebivalcev hodijo v šolo še vedno tja, kamor so začeli pred 130 leti hoditi njihovi pradedje. V teh prostorih pa imajo pouk, razen šoloobveznih otrok, še trikrat na teden učenci v gospodarstvu. Prostori se ne morejo nikdar pošteno prezračiti. Potrebno bi bilo novo poslopje za popolno gimnazijo. Stanovanjska stiska je v Tržiču večja kot marsikje drugod. Na vsakega prebivalca Tržiča odpade le 4,8 kvadratnih metrov stanovanjskega prostora. Tržič bi potreboval zdravstveni dom, nov rešilni avto, kulturni dom
itd. Urediti bi bilo treba kanalizacijo, asfaltirati ceste in izboljšati še marsikaj drugega.
O vseh teh stvareh'bodo razmišljali in odločali delavci in ostali, ki bodo izvoljeni v svet proizvajalcev bodoče tržiške občine. V tržiškem kotu pa bodo prav industrijski delavci najbolj številčno zastopani v svetu proizvajalcev. Kako tudi ne. Njihov prispevek družbeni skupnosti bo največji. Če gledamo samo število kmetov in delavcev v bodoči tržiški občini, bi že po številčnosti imeli delavci večino, kaj šele po prispevku družbeni skupnosti. Kmetje iz vseh krajevnih ljudskih odborov bodoče tržiške občine so imeli lani davčne osnove okrog 6,400.000 din. Bruto dohodek vseh kmetov je znašal okrog 43 in pol milijona dinarjev, okrog 43 in pol milijona dinarjev pa znaša letni sklad plač ene od tovarn v Tržiču. Industrijski sektor bo torej po prispevku družbeni skupnosti v bodočem tržiškem svetu proizvajalcev v močni večini.
V KEMIČNI TOVARNI DOMŽALE BODO IZBOLJŠALI ORGANIZACIJO DELA
Delavski svet Kemične tovarne v Domžalah je na zadnjem zasedanju razpravljal o organizaciji deila v podjetju. Pri proizvodnji škroba so sedaj zaposleni trije preddelavci. V oddelku litopon pa imajo dva preddelavca. Člani delavskega sveta so po daljši razpravi sklenili, da bi na teh delovnih mestih zadostovali trije preddelavci.
O sedmem aprila — dnevu zdravia
(Nadaljevanje s 4. strani)
SKRB ZA ZDRAVJE SE ZAČNE PRI OSEBNI HIGIENI Potem v tovarnah. Tehnično higienske prilike, ki se dado često z majhnimi sredstvi občutno izboljšati. Po-nekje se delavci po delu ne kopljejo, ne umivajo, drugje so spet malomarno vzdrževane sanitarne naprave, marsikje ne upoštevajo posebnih zahtev, ki so zvezane z osebno higieno žena, mater, doječih in nosečih žena, higiensko zdravstvene nege dojenčkov in dora-ščajočih otrok.
Sindikalne organizacije bodo v tem času tudi razpravljale o dejanskem poslovanju organizacij in organov zdravstvene službe, kot so ambulante, dispanzerji, bolnišnice, zdravilišča na njihovem delovnem območju. Kakšne so pomanjkljivosti v teh ustanovah, kako dela zdravstveno osebje in kakšen odnos imajo delavci sploh, posebej še pacienti do zdravstvenih ustanov.
Na Tolminskem bodo nadoknadili
kar so zamudili zaradi snežnih neprilik
Ko smo se najbolj živahno pripravljali na letne občne zbore, nas bi kmalu zamedlo. Pustiti smo morali vse ostalo delo in se vreči na sneg, da smo zavarovali gospodarska in stanovanjska poslopja pred še večjo škodo, kot so jo snežni plazovi itak povzročili in, da zavarujemo človeška življenja. Pri tem delu so bili člani sindikata ves čas »na mestu« in so opravili svojo delavsko dolžnost. Več članov je sodelovalo tudi v gorski reševalni službi.
Zaradi takih razmer so pri nas malo zaostali občni zbori in volitve delavskih svetov. Člani sindikalnega sveta so se potem, ko so bile glavne težave s snegom že pri kraju, resno lotili dela,
V. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
predsedstva Republiškega odbora sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev in uslužbencev LRS bo 20. aprila 1952 ob 8. uri dopoldne na državnem posestvu Prestranek pri Postojni
da pomagajo sindikalnim organizacijam nadoknaditi, kar so zamudile. Okrajni sindikalni svet se je na svoji seji posvetoval o teh stvareh in svetoval vsem izvršnim odborom podružnic, da temeljito, a hitro izvedejo svoje občne zbore, potem pa se lotijo skrbnih priprav za volitve delavskih svetov. Do 25. marca je že 23 podružnic opravilo svoje občne zbore, to pa je tudi skoraj tri četrtine vseh organizacij. Do konca marca pa bodo imele občne zbore še ostale podružnice, razen podružnic delavcev opekarne v Kobaridu in okrajnega gradbenega podjetja v Tolminu, kjer so zaposleni v glavnem sezonski delavci in bodo imeli občne zbore v aprilu.
Ker so podružnice izvršile svoje občne zbore, smo na Tolminskem tudi že na tekočem z volitvami v delavske svete. Okrajni sindikalni svet je na svoji seji v prvih dneh marca razpravljal o družbenem pomenu teh volitev in o glavnih nalogah, ki jih bodo morali ti organi opraviti. Po svoji seji se je o teh stvareh obširno razglabljal
tudi z odborniki iz podružnic in sicer na posebnih področnih zborovanjih.
Seveda pa tudi pri nas ne gre vse kar po »po maslu«. Malo moramo pograjati odbornike podružnice železničarjev v Podbrdu, ki niso za svoj občni zbor pripravili niti dnevnega reda niti poročil. Navzoči člani niso bili nič kaj navdušeni nad tako slabo pripravljenim zborom. Občni zbor je vendar samo enkrat v letu in se je treba vsaj za tega skrbno pripraviti, da se lotijo novi odborniki svojega dela res z nekimi jasnimi navodili.
Tudi v pletarsko mizarskem podjetju na Žagi organizacija bolj šepa, ko dela. Toda to je res graje vredno, saj je tam zaposlen bivši tajnik sveta, ki je bil na sindikalnem svetu poklicno zaposlen, to je Aldo Bergine. Njemu pa res lahko zamerimo, da ni nič napravil za to, da bi podružnica tam dobro delala.
V sindikalnem svetu v Tolminu pa predvsem vestno in požrtvovalno delata tajnik Ignac Murgelj in Janko Perat.
Slapnik
PIJANČEVANJE JE IZRAZ NIZKE SRČNE KULTURE
Verjetno ne bo odveč povedati tudi to, da je alkoholizem izraz nizke zdravstvene kulture, da je popivanje izraz primitivnosti in nizke družbene zavesti. Alkohol razkraja človeški organizem, razkraja pa tudi njegov »žep«. Denar, ki ga porabimo za pretirano uživanje alkohola, pritrgamo pri hrani, obleki, obutvi, pri sredstvih za osnovno higieno. Ponekdaj to zadira že v fizične meje potreb onega, ki pije in njegove družine, žene in otrok. Tako se alkoholik sam izpostavlja bolezenskim vplivom in obolenjem sploh.
Posebej je opozoriti še na naš boj proti jetiki. Ta ni boj zdravnikov na Golniku ali kje drugje, to je boj vseh nas, ker je jetika predvsem tista bolezen, ki se lahko porodi ob neštevilnih zanemarjenih družbeno zdravstvenih prilikah. Tu ima družbena zdravstvena kultura zelo veliko vlogo. Ker pa so obolenja za to boleznijo tu, morda ne bo odveč, če po kolektivih osnujejo posebne denarne zbirke, v katere delavci dado vsak mesec nekaj prostovoljnih prispevkov, in s temi sredstvi potem pomagajo obolelim tovarišem.
Prepričani smo, da bodo zdravstveni delavci podprli vsa ta prizadevanja za zdravstveno prosvetljevanje delovnih množic. Vsi mi pa se moramo zavedati, da gre pri zdravstveni kulturi za nas same, za naše dragoceno zdravje, za našo delovno sposobnost, za zdravje naših družin in sotovarišev. To pa so stvari, ki so vsakomur tako drage, da jih bo hotel in znal varovati in ohraniti.	Bom
V PTUJU PREMALO SKRBIJO ZA ČISTOČO MESTA IN ZDRAVJE PREBIVALCEV
Potniku, ki pride prvič v Ptuj, je kar nerodno. Starodavno mestece je zelo zanemarjeno. Po sredi mesta tečejo potočki, ki odnašajo s seboj odpadke. Vodovoda praktično sploh ni. Voda je užitna samo še v enem rezervoarju, ostala pa je vsa okužena. Sedaj, ko se bližajo vroči poletni dnevi, je nevarnost, da bodo v mestu začele razsajati trebušne bolezni. Tudi stanovanjske hiše kriče po popravilu. Veliko škodo je povzročil še zadnji sneg. Mar ne bi mogli v Ptuju storiti kaj več za čistočo mesta in zdravje prebivalcev?
OB KONCERTU ADAMIČEVIH IN MIRKOVIH SKLADB
Mestni sindikalni svet Ljubljana priredi v soboto, dne 5. aprila t. I. ob 20.30 v Veliki unionski dvorani s sodelovanjem sindikalne podružnice Slovenske filharmonije koncert zborovskih skladb Emila Adamiča in Vasilija Mirka v korist žrtvam snežnih plazov na Tolminskem. Na koncertu pojejo ženski, moški in mešani zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija.
Pred štirimi leti ustanovljeni pevski 2oor Slovenske filharmonije si je za-“Ol težko, a hvaležno nalogo, da dvigne Ravensko zborovsko petje, to najbolj razširjeno zvrst glasbenega izživljanja raed Slovenci, na čim višjo umetniško raven in stopnjo ter da posreduje naj-siršemu krogu ljubiteljev zborovske Blasbe najboljše in najlepše, kar so na tem področju ustvarjali domači in tuj i rrtojstri-skladatelji. Delo in uspehi zbora v zadnjih 4 letih pričajo, da si je to snojo nalogo pravilno zastavil in pra-vdno izpolnjeval. Dolga je vrsta stilno Sključenih sporedov, v katerih je zbor naštudiral dela velikih mojstrov iz raz-Udobij glasbenega ustvarjanja (Peteltn-Gallus, Haydn, Mozart, Verdi, P® domači skladatelji Lajovic, L. M. okerjanc in drugi) ter jih v dovršenih trajanjih predstavil naši glasbeni jav-Za svojo dejavnost v letu 1951 le zbor skupno z orkestrom Slovenske
filharmonije prejel zasluženo visoko odlikovanje — Prešernovo nagrado, ki je pač najvišje priznanje njegovemu delu.
V koncertni sezoni 1951/52 je zbor poleg Mozartovega Reguiema in posebnega sporeda, s katerim je v začetku januarja t. I. v dveh nastopih gostoval v #Trstu, naštudiral poseben koncert zborovskih skladb pokojnega skladatelja Emila Adamiča, ki je bil izvajan 11. februarja, in poseben koncert skladb še živečega Vasilija Mirka, s katerim je nastopil 2. aprila. Da bi moglo skladbe teh dveh mojstrov slovenske zborovske pesmi slišati čim več ljubiteljev te umetnosti, zlasti iz vrst naših delovnih ljudi (oba koncerta sta bila v Filharmonični dvorani, ki sprejme le manjše število občinstva), se je zbor rade volje odzval povabilu Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana, da priredi koncert Adamičevih in Mirkovih skladb v Veliki unionski dvorani v Ljubljani.
Delo Emila Adamiča na področju ustvarjanja zborovskih pesmi pomeni po sodbi naših glasbenih zgodovinarjev prvi silen napor in tudi prodor naprednega komponiranja pri Slovencih. Njegovo skladateljsko delo je ogromno (nič manj kot 1094 skladb), med njimi dolga vrsta takih, ki predstavljajo trajno umetniško vrednost v slovenskem glasbenem ustvarjanju. Iz vseh Adamičevih skladb, tako iz onih, v katerih je umetniško požlahtnil naše ljudske napeve ali dal ljudskim besedilom primerne napeve in glasbeno lice, kakor iz drugih, v katerih, se js spustil na
pot samostojnega in samoniklega glasbenega ustvarjanja, pa diha nekaj pristno slovenskega in domačega. V tem je ena od največjih odlik Emila Adamiča, ki je poleg komponiranja opravljal tudi važne funkcije v slovenskem glasbenem življenju. Po poklicu je bil učitelj in je po končani prvi svetovni vojni postal profesor petja na ljubljanskem učiteljišču. Kot posebno zanimivost iz njegovega dokaj razgibanega življenja naj omenimo, da je kot ruski ujetnik postal ravnatelj opernega gledališča in glasbene šole v Taškentu v Turkestanu, kjer je ostal do leta 1920. Umrl je 6. decembra 1936 sredi še vedno plodnega glasbenega ustvarjanja. Od njegovih pesmi bomo slišali na sobotnem koncertu dvoje skladb za ženski zbor (Uspavanka in Ciganska), troje za moški zbor (šegavo Kregata se baba in devojka, Mara v jezeru s sopranskim solom in priljubljenega Vasovalca) ter pet mešanih zborov (V snegu, Vragova nevesta, kjer je pretresljivo-dramatično uglasbil ljudsko balado, ter troje Šaljivk po belokrajin-skih ljudskih motivih: Čudna zdravila, Črni kos in Pastirske).
Drugi slovenski skladatelj, čigar pesmi bomo slišali na sobotnem koncertu, je Vasilij Mirk, ki še živi in ustvarja, četudi spada v starejši rod sodobnih slovenskih skladateljev. Tudi Mirkovo glasbeno ustvarjanje kaže kljub temu, da je njegova temeljna poteza romantika, izrazito napredno usmerjenost. Poleg številnih instrumentalnih skladb obsega njegovo nezaključeno življenjsko delo tudi dolg niz zborovskih skladb, od katerih so si zlasti nekatere pesmi za moški zbor utrle pot med najširše sloje ljubiteljev glasbe. Mirka kot skladatelja odlikuje zlasti globoko in iskreno doživljanje, izklesana in žlahtna oblika ter dognana, a vendar mehka
in topla črta glasbenega izraza. Po poklicu je bil profesor zgodovine in zem-Ijepisja, zdaj pa se kljub svojim letom še vedno čil udejstvuje kot profesor glasbe in dirigent. Na sobotnem koncertu bodo izvajali od njegovih skladb štiri ženske zbore (Koliko je zvezd, Mraz, Jurjevo in Sneguljčica), tri moške zbore, ki spadajo med najlepše, kar je bilo pri nas na tem področju ustvarjenega (Na trgu, Katrica in Jutro) in tri mešane zbore (Pogreb na morju iz Morske suite z baritonskim solom ter
Letošnji občni zbor Društva ekonomistov, ki je bil 26. marca v Ljubljani, je pokazal, da postaja društvo važen družbeni činitelj v našem gospodarskem življenju. Občni zbor je pokazal, da se je društvo notranje organizacijsko že utrdilo in da njegovi člani razumevajo tok današnjega časa. Od svoje ustanovitve sem si je društvo utiralo pot v družbeno življenje predvsem v organizaciji predavanj in diskusijskih večerov v vseh večjih središčih Slovenije. Nov gospodarski sistem, prevzem upravljanja podjetij po delovnih kolektivih in podobni ukrepi, zahtevajo od vseh delavcev več družbene zavesti, prizadevanja, izkušenj v upravljanju in več ekonomskega znanja. Društvo si je na občnem zboru za svoje bodoče življenje začrtalo pot prav v tej smeri. Med drugim so člani sklenili, da mora društvo postati potreben organ v gospodarskem organizmu, ki
dve glasbeni sliki iz narave: Svatba na poljani in Pisane poljane).
Danes še ne moremo reči, kako bo sobotni koncert, ki je namenjen predvsem našim sindikatom, uspel; toda pohvaliti je treba že zdaj pobudo Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana, ki je z njo pokazal pravilno razumevanje in odnos do stremljenja, posredovati resno glasbeno umetnost či\n širšim plastem delovnih množic. Iskreno želimo, da bi ta pobuda tudi v bodoče rodila čim več sadov.	C.
bo pomagal reševati vse tekoče naloge. Na sestankih sindikalnih organizacij bodo člani društva razpravljali in pojasnjevali razna strokovna vprašanja. Strokovno bodo obdelovali naloge, ki bi jih naročili gospodarski upravni ali oblastni organi, predvsem pa bodo s svojim znanjem posredovali delavcem potrebno gospodarsko vzgojo.
Tako začrtano pot društva sindikalne organizacije iz vsega srca pozdravljajo. Če se hočejo delavci spoprijeti z vsemi razrednimi ostanki in če hočejo biti res dobri in resnični upravitelji ljudske lastnine, potem morajo obvladati vsaj osnovne pojme gospodarskih zakonitosti. Pri razpravah o družbenem planu se je prav vsepovsod pokazalo, da so delavci željni gospodarskega znanja, ki ga pa bodo še bolj potrebovali pri reševanju vsakodnevnih nalog upravljanja.
DELAVSKA ENOTNOST 4 iv. 1952 * stran 5
Dru tvo ekonomistov fe imelo občni zbor
Kal |e sedal POIHlJlIlM-
JVOF1 MERILA
ZA UMETNOST
Pred nedavnim so bili trije vodilni odborniki delavskega kulturno-umetniškega društva iz Domžal pred okrajnim sodiščem v Kamniku obsojeni na mesec dni zapora pogojno za eno leto. Za kaj je šlo? Domžalsko društvo je pripravilo za Silvestrovo zabaven večer, Prisotni so bili zelo zadovoljni. S Silvestrovim programom pa ni bil zadovoljen domžalski živinozdravnik S., celo razhudil se je. Med šaljivimi vrabci se je ha Silvestrovo »Miha Brus« obregnil tudi ob živinozdravnika, ki je večkrat »v rožicah«.
Jeza in užaljenost pa je tako narasla, da je tožil društvo in tako je prišlo tudi do obsodbe društvenih odbornikov zaradi »obrekovanja«. Sodišče je zavrnilo glavno pričo Grumovo, ki stanuje v isti hiši kot S. z obrazložitvijo, da sta ti dve družini v medsebojnem sovraštvu. Kot obremenilno gradivo pa je služil nek zapisnik o urejevanju Š.-ovega stanovanjskega vprašanja, v katerem je ugotovljeno, »da bi S.-u slab glas v službi škodoval«. V obrazložitvi sodbe, je sodnik dejal, da so društvene prireditve. »polkultur-ne«, izrazil pa je prepričanje, da se bodo obsojenci »popravili«.
Ali je taka obsodba pravilna, ali je res »obrekovanje«, če v obliki lahke zbadljivke delavsko društvo opozarja ljudi, na take ali drugačne slabosti? Ali so res take prireditve »polkultur-ne«? Po našem mnenju imajo delavska društva moralno pravico in dolžnost javno grajati slabe lastnosti ljudi, zlasti, če so to še javni delavci. Vprašanje takih ali drugačnih slabosti posameznikov ni in ne more biti njihova zasebna stvar, ampak je to družbeno vprašanje, pa tudi če gre za izobraženca. Tu ne gre za prestiž slabega ali dobrega imena; slabega imena si ne nakoplje človek zaradi »vrabca«, am-
SINDIKALNE PODRUŽNICE IN TARIFNI PRAVILNIKI
Vse naše časopisje v zadnjem času obširno razpravlja o novem plačnem sistemu in o nalogah sindikatov pri sestavljanju tarifnih pravilnikov. Pri tem seveda mislimo predvsem na odbornike izvršnih odborov podružnic in drugih sindikalnih vodstev, če želimo pri tem sodelovati — in to ni samo želja ampak dolžnost. — tedaj moramo predvsem poznati gradivo, ki je bilo sicer tu in tam deloma objavljeno, v posebni Izdaji Obzornika pa je sedaj v celoti zbrano. Poleg uredb, ki se nanašajo na nove predpise o gospodarjenju, najdemo v Obzorniku tudi koristne članke, ki pojasnjujejo besedilo uredb, ter posamezne določbe s primeri po-nazorujejo. Posebna izdaja Obzornika obsega 32 strani ter stane 25 din.
Ob pregledu naročil moremo ugotoviti, da Obzornik naročajo predvsem le upravna vodstva podjetij, v mnogo manjšem številu pa vodstva podružnic in drugih sindikalni!^ vodstev.. Čeprav je bilo skupnih naročil že pred izidom precej, ne moremo biti zadovoljni s številom naročil, ki so jih poslala sindikalna vodstva. Res je sicer, da nekatere uprave podjetij naročajo tudi po več izvodov in morda katerega dobi tudi odbornik podružnice, vendar to pa še ni dovolj. Kot dober primer navajamo podružnico. sindikata obrtnih delavcev v Kočevju, ki je takoj po objavi, da izide Obzornik, naročila 50 izvodov. Podružnice in ostala sindikalna vodstva lahko v teh dneh še nabavijo Obzornik, ki je v prodaji bodisi pri naši upravi v Ljubljani ali pa pri poverjeništvih Delavske enotnosti v Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju in Jesenicah In tudi tovariši, ki te dni obiskujejo naše sindikalne svete jih imajo na razpolago.
I pak zaradi svojih slabosti, če ni sla-j bosti, noben vrabec človeka ne more j oškodovati za dobro ime. Tudi kar se tiče »polkulturnosti« takih prireditev imamo pomisleke, kajti tiste uglajene, zlikane »kulture«, ki je samo pregrinjalo nad podlostmi meščanske družbe, nad vsemi nizkostmi,' ki so se skrivale za prijaznim nasmehom in uglajenostjo, je delavski razred sit preko glave. Zanj je moralno in kulturno, da odkrito in pošteno pove, kar misli, druga pa je stvar, v koliko zna to tudi s formalne strani najbolj dognano povedati. Zato pa moramo še poskrbeti. Ampak ne s sodbami!
Ob teh stvareh bi morali malo temeljiteje razmisliti oni, ki so obsodili predstavnike delavskega društva. Če bodo prav in pošteno preudarili, bodo lahko spoznali, da je »polkultura« tisto, kar je društvo grajalo in da če je komu svetovati, da se poboljša, je to svetovati predvsem živinozdravniku S.-u in sodniku, ki je prav nič po ljudsko razsodil »v imenu ljudstva«. Kajti, če se oni ne bodo poboljšali, takim »vrabcem« ne bo nikdar kraja.
Ob priliki likovne razstave na Madžarskem so madžarski kritiki ugotovili, da madžarska likovna umetnost napreduje. kar se predvsem izraža v večjih platnih.
»Škoda, da nismo več v kameni dobi, koliko bi bile sedaj vredne naše knjige.«
tKuituKvd (zapiski
Kulturno-umetniška društva trebanjskega okraja tekmujejo, kje bodo bolje uredili ljudske knjižnice, pripravili in izvedli izobraževalne tečaje ter kje bo bolje delovala ljudska univerza. Okrajni svet Ljudske prosvete bo ob koncu tekmovanja zmagovalce nagradil. Doslej imajo največ uspehov društva v Mokronogu, Št. Janžu in v Trebnjem.
*
Pred dnevi je bil v Frankolovem občni zbor kulturno-umetniškega društva »Anton Bezenšek«. Iz poročila starega odbora je razvidno, da je društvo v preteklem letu pripravilo pet iger in eno proslavo. Obenem so preuredili gledališki oder ter nabavili kulise in zastor. Sklenili so, da bodo v letošnjem letu ustanovili godbeno sekcijo, sekcijo za šport in tehniko ter planinsko sekcijo. Prav tako bodo ustanovili ljudsko univerzo. Na novo bodo uredili tudi knjižnico.
*
Godbeni odsek metliškega kulturno-umetniškega društva je že lani ustanovil mladinsko godbo, ki je minulo nedeljo prvič nastopila. Povprečna starost mladih godbenikov je 15 let. Kljub svoji mladosti so se dobro odrezali in razveselili številno občinstvo, ki je njim in kapelniku Mihelčiču izreklo priznanje in pohvalo.
*
Ljudsko knjižnico okrajnega sindikalnega sveta v Kranju je lani obiskalo 22.176 bralcev, ki so si izposodili 48.843 knjig. Najbolj pridno so posegali po delih domačih pisateljev Jurčiča, Bevka, Kranjca, Milčinskega, Finžgarja in Seliškarja. Od tujih pisateljev so bili najbolj brani: Jack London, Sien-
kieivicz, Jules Verne, Steuienson in Tolstoj. Knjižnica je imela ob koncu lanskega leta že okrog 10.000 slovenskih in srbohrvatskih knjig.
*
V	zadnjem mesecu so imeli v Radečah kar tri dramske predstave. Dramska skupina papirnice je gostovala z dramo »Dom Bernarde Albe«, domači igralci so že četrtič ponavljali veseloigro »Zadrega nad zadrego«, mladinsko kulturno-umetniško društvo iz Trbovelj pa je gostovalo z Nušičevo komedijo »Navaden človek«.
*
V	preteklem tednu se je trboveljskim pionirjem prvič predstavilo lutkovno gledališče z igricama »Rdeča kapica« ter »Pavliha in policaj«. Igrici sta bili dobro pripravljeni, zato pa so bile predstave tudi dobro obiskane. Nekateri trboveljski pionirji so hoteli igrice gledati še in še.
*
Ljudska univerza v Zagorju je v tej sezoni priredila že deset uspelih predavanj, ki jih je obiskalo okrog 1900 poslušalcev. Najštevilneje so bila obiskana predavanja, ki so obravnavala vtise iz drugih dežel, ali pa delo in življenje v tujini. Tudi za politične probleme je bilo precej zanimanja. Najslabše so bila obiskana zdravstvena predavanja.
*
Mariborski književniki so priredili literarni večer v dvorani ljudske univerze v korist hudo prizadetim krajem naše Primorske. Sestavke v prozi so brali France Borko, Palko Dolinec, Oskar Hudales, Anton Ingolič in Drago Vresnik, pesmi pa France Filipič, Branko Rudolf, Boris Vihar in Dušan Mev-Ija.
Motiv iz sodobnega Trsta
V Črni gori v kraju Gornji Ceklin, 10 km oddaljeni vasi od Cetinja so začeli kmetje v začetku letošnjega leta obnavljati dom kulture, prvi te vrste v Črni gori. Dom je bil zgrajen že pred 14 leti. V prvih dneh ljudske vstaje so uporabljali dom za skladišče orožja. Kasneje so okupatorji dom zažgali.
PREKLIC SINDIKALNIH KNJIŽIC
Sindikalne knjižice so izgubili in jih proglašajo za neveljavne: Franc Hajdinjak, gospodarski pomočnik iz Črešnjevcev; Rudi Novak in Ivan Peček oba delavca pri gozdni manipulaciji Brežice.
izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo Predstavnik Jože Jurač Odgovorni urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »Ljud ske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Masarvkova c. 14/11 v Idubliani telefon 45 3S in 49.70- Poštni predal 284 Račun pri podružnici Narodne banke v Ljub ljani št 604 90321 4 List izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 25 din. četrtletna 75 din polletna 150 din in celoletna 300 din.
-------- 0&- KO&U do.aoA&OV -----------------"
v ph&t&ki&tn tednu
RAZPRAVA PROTI VOHUNOM V KOPRU - TRUMAN NE BO KANDIDIRAL -PEKING OBTOŽUJE - V TEHERANU JE USTANOVLJENO NAGLO SODIŠČE SMRTNE OBSODBE V GRČIJI - ROMUNSKI LETALCI SE NE BODO VRNIL} V ROMUNIJO - ATENTAT NA ADENAUERJA - VELIKA STAVKA V GENOVI
-	IZJAVA GENERALNEGA TAJNIKA FRANCOSKE SOCIALISTIČNE STRANKE
-	ZAHODNE VELESILE ZAHTEVAJO SVOBODNE VOLITVE V NEMČIJI — ODNOSI MED JUGOSLAVIJO IN BRAZILIJO - OBISK LONDONSKIH ŠTUDENTOV - BRZOJAVKA TRVGVE LIEA SEVERNOKOREJCEM IN KITAJCEM -PREDLOGI FRANCOSKE VLADE ZA REŠITEV TUNIZIJSKEGA SPORA - OZN
NE BO SODELOVALA NA KONFERENCI V MOSKVI
V debati v ljudski skupščini FLRJ se je oglasil tudi maršal Tito, ki je v svojem govoru obsodil osvajalne pohlepe italijanskih fašistov in opomnil zapadne velesile, da naši narodi nikdar ne bodo dovolili, da bi se tržaško vprašanje reševalo brez naše udeležbe ter ponovno jasno obrazložil Stališče jugoslovanskih narodov.
Te dni se je končala v Kopru razprava proti šestim vohunom, ki so zbirali v istrskem okrožju zaupne podatke im jih izročali po vohunskem središču CLN v Trstu italijanski vladi. Vojaški tožilec je v svojem zaključnem govoru poudaril, da razprava ni le razgalila vohunske dejavnosti obtoženih, ampak je tudi razkrila delovnim množicam njihove naredboda-jalce in razkrinkala globoko sovražni značaj te organizacije, namerjen ne le proti vojaški upravi, temveč predvsem proti ljudstvu istrskega okrožja. Štirje obtoženci so bili obsojeni od 2 do 6 let zapora, dva obtoženca pa sta bila izpuščena.
*
Predsednik ZDA Harry Truman je sklenil, da ne bo kandidiral na predsedniških volitvah v letošnjem novembru. To izjavo je podal na slavnostni večerja, na kateri je bilo prisotnih 6000 članov demokratske stranke. Ni pa še znano, katerega kandidata demokratske stranke bo podprl.
*
Pekinški radio je obtožil združeno poveljstvo, da je razširilo bakteriološko vojno na celotno Mandžurijo. V poročilu naglasa, da je med 13. in 21. marcem 318 ameriških letal metalo okužene insekte in bele miši na področje LR Kitajske.
*
Perzijska vlada je zahtevala ustanovitev naglega sodišča za mesto Teheran in okolico. Ta ukrep vlade je bil potreben zaradi neredov, ki jih povzročajo člani kominformske stranke Tudeh.
»Najmorlrejši. kaj vi mislite o zadnjih dogodkih okrog Trsta?«
»Hm hm, hm... hm .. .c
V Atenah je bila izvršena smrtna obsodba nad četverico Članov CK KP Grčije, ki so bili obsojeni zaradi vohunstva. Te smrtne obsodbe so povzročile nesoglasja med poslanci vladnih strank. Minister za ekonomsko koordinacijo je izjavil, da se ne strinja z obsodbami in da bo odstopil. Podtajnik v predsedstvu vlade na je že podal ostavko.
*
Romunska vlada j e zahtevala od naše vlade, da vrne osebje romunskega letala, ki se je pred nasiljem, ki vlada v Romuniji, zateklo v našo domovino. Naša vlada pa je s svojo noto odklonila vrnitev romunskih ubežnikov, letalo pa je pripravljena vrniti takoj, ko bo romunska vlada, vrnila naše letalo, ki se je v letu 1950 pomotoma spustilo na romunsko ozemlje.
V prostorih munchenske policije je eksplodiral paket, ki je bil naslovljen na predsednika za hod n on emš k e vlade Adenauerja. Pri tem so bili ubiti 4 policijski organi. To ni bil prvi primer atentata na Adenauerja. Policija trdi, da je atentatorju že na sledu.
*
Uprava tovarne »Ansaldo« v Genovi je sporočila, da ho odpustila 1400 delavcev. Zaradi tega je začelo stavkati 18.000 delavcev istega podjetja, 10.000 delavcev ladjedelnic in 9000 pristaniških delavcev.
Generalni sekretar francoske socia.li-stične stranke, ki je na obisku v Jugoslaviji, je izjavil, da je prišel v Jugoslavijo z željo, da v praksi spozna možnosti prehoda v socializem brez diktature, kakršno vidimo v Sovjetski zvezi in brez ustvarjanja novega razreda birokratov. Pravi, da je jugoslovanska praksa dragocena W; kušnja za socialiste zahodnih držav, ki se lahko od nje marsikaj nauče.
Vlade ZDA, Anglije in Francije so izročile sovjetski vladi odgovor na njeno noto o Nemčiji. V noti zahodne velesile zahtevajo, da se najprej izvedejo svobodne volitve, šele potem bo mogoče razpravljati o mirovni, pogodbi z Nemčijo. V noti je nadalje obrazloženo, kakšen naj bo položaj skupne nemške vlade pred m po sklenitvi mirovnega sporazuma. Zahodne veselile se ne strinjajo s sovjetskim predlogom, po katerem bi bilo Nemčiji prepovedano združenje z drugimi državami ter trde. da morajo v bodoče sloneti mednarodni odnosi na sodelovanju, ne pa na nasprotovanju in nezaupanju.
*
Novi jugoslov. poslanik v Braziliji Iv0 Vej vod a je izjavil pred odhodom na novo službeno mesto, da sta Jugoslavija iD Brazilija vzpostavili v zadnjem razdobju precej dobre odnose. Te odnose pa krepi skupna borba za ohranitev miru v okviru Organizacije združenih narodov. Ob koncu je Vej vod a poudaril, da obstojajo precejšnje možnosti za nadaljnjo razširitev ekonomskih in kulturnih odnosov med tema dvema državama.
* •
V Zagreb je prispela skupina 27 študentov londonske univerze, ki so izkoristili šolske počitnice, da bi spoznali razmere v naši državi. Londonski študentje bodo ostali v Jugoslaviji 10 dni in obiskali več delovnih kolektivov ter kmečkih delovnih zadrug.
*
Generalni tajnik OZN Trygve Lie J€ poslal Severnim Korejcem in Kitajcem brzojavko, v kateri predlaga, naj sprejmejo pomoč mednarodne zdravstvene organizacije v boju proti epidemiji v Severni Koreji. To je že druga brzojavka, ki jo je poslal Trygve Lie zato, ker na prvo brzojavko ni dobil odgovora.
*
Francoski generalni rezident v Tuniziji se je sešel s tunizijskim bejem iu ga seznanil z reformami, ki jih predlaga francoska vlada. Po sestanku je bilo re ceno, da je bil dosežen sporazum v vseh točkah, ki jih je predlagala Francija. Na podlagi tega sporazuma bo dobila Tunizija samoupravo in novo vlado, toda braniti bo morala »pravice in koristi Francije«. Računajo, da bo spričo sprejema teh predlogov Tunizija umaknila svojo pritožbo Združenim narodom.
*
Generalni tajnik OZN je izjavil, da predstavniki OZN ne bodo sodelovali na ekonomski konferenci v Moskvi, češ. da je ekonomska komisija telo, ki se mora ukvarjati z napredovanjem trgovine med Vzhodom in Zahodom.
*
Egiptovska policija je aretirala preko 300 ljudi, ki so obtoženi, da so sodelovali v neredih 26. februarja. Največ aretirancev ,ie članov in funkcionarjev socialistične stranke, dočim jih manjši del pripada organizaciji »Muslimanskega bratstva«.
- Vodstvo socialistične stranke je sporočilo, da stranka ne bo sodelovala na bodočih volitvah, če vlada ne bo spustila na svobodo zaprtih socialistov.
*
4000 žena pripadnic socialističnih strank Belgije, Velike Britanije, Francije,. Nizozemske, Luxemburga in Nemčije je priredilo v Aachenu manifestacije za mir, ki jih je organizirala socialdemokratska stranka Nemčije. Katlie Schaub, poslanec zvezne države Severna Rheina — West-falija, je poslala z zborovanja poziv vsem ženam sveta, da se vključijo v borbo za resničen mir na svetu.
Tajnik italijanske Generalne konfederacije dela poslanec KP Italije Di Vitto-rio je odpotoval v Moskvo na »zdravljenje«. Verjetno je Thorezu in ostalim »bolnikom« poslalo dolgčas, pa jim je »modro vodstvo« poslalo za družbo še enega sotrpina.
*
„ Sredi marca je na Kubi prišlo do dr-, zavnega udara. Predsednik republike je zbežal v mehiško poslaništvo in prosil za zatočišče, oblast pa je prevzela vojačka diktatura z generalom Batisto na čelu. Diktator Batista je bivši podčastnik, ki je že ob državnem udaru 1933. leta postal iz podčastnika polkovnik in armadni poveljnik. Kasneje je bil predsednik republike in ko mu je potekla mandatna doba senator. Sedaj pa se je s pomočjo vojske ponovno dokopal do oblasti. Nasprotniki generala Batiste trde, da bo spremenil državo v oboroženo taborišče in kot diktator tiraniziral ves otok.
23. marca 1919. leta so bile v Milanu in v drugih italijanskih pokrajinah ustanovljene skupine fašistične stranke, ki so pričele izvajati nasilje proti demokratičnim gibanjem, prav posebno pa proti močni Socialistični stranki. Iz teh fašističnih skupin je pod vodstvom Mussolinija vzklila fašistična stranka, ki so ji dali ime »Partito Nazionale fascista« (Nacionalna fašistična stranka). — Fašistična stranka se je za svojo propagando posluževala zelo občutljivih gesel, ki so brez dvoma močno vplivala na »rahločutna« italijanska srca. Italijanski proletariat, kmečki delavci in polovinarji so se vrnili iz imperialistične vojne dokaj revolucionarni in Italiji je »grozila« proletarska revolucija. Toda italijanska socialna demokracija ni bila sposobna uresničiti teh revolucionarnih možnosti. Iz socialistične stranke se je porodila Komunistična partija, ki jo je vodil Gram-sci. Mlada Komunistična partija, ki je v začetku stela le nekaj nad 1000 članov si je prizadevala združiti proletariat in izkoriščene kmečke množice v borbi proti porajajočemu se fašizmu. Velike delavske stavke v letih 19* *21, 1922 in v leto 1923 so precej oslabile italijansko gospodarstvo. Izgledalo je, da bo napočila proletarska revolucija in da bo italijanski proletariat prevzel oblast. Toda monarhija, ki je imela v kapitalističnem razredu svojega zvestega zaveznika, Don Šturcova klerikalna ljudska stranka in liberalci so skupno odpirali fašistom pot do oblasti. Brez dvoma so v Italiji obstojali pogoji za proletarsko revolucijo, toda polom socialne demokracije, delovanje Vatikana in sodelovanje monarhistov s fašisti, so omogočili 28. oktobra 1922 znani fašistični pohod na Rim.
S fašističnim pohodom na Rim je bil zadan smrtonosen udarec italijanski buržoazni demokraciji. Uničena je bila Komunistična partija, soc. stranka, ljudska stranka in pričelo se je splošno zapiranje vodite-
ljev vseh strank. Zverinsko je bil ubit vodja socialistov Matteoti, mnogo drugih voditeljev pa je bilo zaprtih in interniranih. S fašističnim državnim udarom si je italijanski kapital zavaroval svoje interese ob podpori monarhije in ki era, ki je z Mussolinijem sklenil sporazum.
Fašizem je imel ob svoji zmagi velike zavojevalni načrte: obnoviti rimsko cesarstvo in obnoviti osvajalne rimske pohode. Preko Balkana se je hotel razširiti na vzhod, preko Sredozemskega morja pa v Afriko.
Fašizem je divjal po vsej Italiji, še prav posebno pa v Slovenskem Primorju in Hr vaški Istri. Po D’Annunzijevi nasilni zasedbi Reke in po Rapalski pogodbi, je ostalo prepuščeno na milost in nemilost italijanskemu fašizmu več s to tisoč Slovencev in Hrvatov. Kar so si ti v več stoletni borbi pridobili, je uničil fašizem v 25 letih svojega vladanja. Fašisti so zaprli vse slovenske šole. Požgali in zaplenili imetje 1500 prosvetnim, kulturnim in gospodarskim organizacijam in pregnali preko 1200 slovenskih učiteljev in profesorjev. Poleg tega pa so fašisti zaprli na tisoče Slovencev in Hrvatov in do leta 1941 so bili Slovenci in Hrvati v Italiji obsojeni na preko 2000 let zapora in internacij. Posebno fašistično »Sodišče za zaščito države« je izreklo preko 15 smrtnih obsodb. Bič, ricinovo olje, zapor in smrt, to je po prvi sveto-vni vojni prinesla demokratična Italija slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu. Nemogoče je okisati v tem kratkem članku vse trpljenje in grozote, ki so jih prizadejali italijanski fašisti našemu ljudstvu.
Primorsko ljudstvo pa se je leta 1941 skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi, skupno s tržaškim in tržiškim proletariatom
ter furlanskimi kmeti pričelo boriti proti fašističnemu okupatorju. V štiriletni borbi so primorski borci položili na oltar domovine 42.000 padlih borcev in skupno z Jugoslovansko ljudsko armado osvobodili vse ozemlje, kjer prebivajo Slovenci in Hrvatje.
Toda ob mirovni pogodbi z Italijo smo bili zaradi osvajalnih apetitov imperialističnih sil ponovno ogoljufani. V Italiji je ostalo okoli SO.000 beneških Slovencev, Trst pa je bil odrezan od svojega zaledja in s prem e njen v »Svobodno tržaško ozemlje«. To Svobodno tržaško ozemlje je bilo za nedoločen čas razdeljeno v cono A in B in dano v upravo angloameriški in jugoslovanski vojaški upravi. Ker se velesile niso mogle sporazumeti o imenovanju tržaškega guvernerja, so končno prepustili vso zadevo, sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Italija pa se nikakor ni hotela sporazumeti z Jugoslavijo. Venomer je govorila o »krivični mirovni pogodbi« in stalno pozivala zapadne velesile naj bi priključile celotno Svo-bodno tržaško ozemlje Italiji.
Za 18. aprila 1948. leta so bile v Italij razpisane parlamentarne volitve in »grozila« je nevarnost, da bodo zmagale demokratične sile. Ker je bilo treba dobiti neko geslo, s katerim bi navdušili »užaljene italijanske množice« je italijanska vlada na račun dobrega prijateljstva in bodočega zavezništva v Atlantskem paktu čedalje bolj pritiskala na zahodne sile naj jim »vrnejo« Trst. Tako je takratni francoski zunanji minister Bi-dault ob podpisu pogodbe o carinski uniji med Italijo in Francijo v Turinu proglasil znano tristransko izjavo, v kateri vse tri podpisane velesile priporočajo, naj bi se vse Svobodno tržaško ozemlje priključilo Italiji Nato se je pričela po vsej Italiji silovita propaganda in na volitvah je zmagala demo-krščanska stranka, ki je skupno s Saragalo-vimi socialisti in republikansko stranko sestavila vlado in tako imela v rimskem parlamentu absolutno večino.
Po resoluciji Informbiroja se je položaj Jugoslavije v zunanjem svetu dokaj hitro utrdil in naša zunanja politika je ob enotno-
sti našega ljudstva dosegla lepe uspehe Obenem je začela bledeti tudi tristranska izjava, ki je bila in je za jugoslovanske narode krivična in brez vsake vrednosti.
Toda to tristransko izjavo so letošnjega 20. marca, štiri leta po njenem rojstvu italijanski šovinisti, fašisti in kominforn^ovci tako v Trstu, kot drugod v Italiji na pobudo italijanske vlade poklicali k življenju. Zakaj? Prvič zato, ker bodo v mesecu maju v mnogih pokrajinah Italije občinske in po krajinske volitve, drugič zato, ker verjetno le resno mislijo ponovno poizkusiti s kakšuo »dannunziado« (D’Annunzijev naskok na Reko) in tretjič, da vse skupaj postavijo na podlago atlantskega zavezništva. Ne smemo pozabiti, da je Italija v poslednjih 50 letih vedno izdajala svoje zaveznike. Ko je v letu 1914 bila v trozvezi z avstro-ogrskira in nemškim cesarstvom, je od svojih zaveznikov zahtevala, da ji za ceno vstopa v vojne proti Antanti priznajo po končani zmagi razširitev svoje države na kolonialne narode v Afriki in ji darujejo Furlanijo. Gorico, Tržič ter vse predele, kjer prebivajo Slovenci od izvira do izliva Soče. Ker pri svojih zaveznikih ni uspela se je začela pogajati z Antanto. Dosegla je sporazum ter podpisala 1915. leta tajni londonski pakt, ki naj bi ji zagotovil po zmagi Antante vse Slovensko Primorje, Trst, Zader, Reko in Dalmatinsko obalo s precejšnjim zaledjem. Tako je Italija izdala Sveto Alianso, iz imperialistične vojne izšla kot »zmagovalka« in okupirala Slovensko Primorje, Trst ter Hrvat-sko Istro pozneje pa nasilno zavzela še Reko. Imperialisti pa le niso bili toliko močni, da bi ji »darovali« še Dalmacijo. Na tak način je imperialistična Italija prišla do »svojih krajev«.
Sedaj pa hočejo ponoviti podobno igro. Izkoristiti hočejo Atlantsko zvezo za dosego svojih osvajalnih namenov v škodo istih narodov 'n istih ozemelj. Grozijo zapadnira velesilam z istopem iz Atlantskega pakta, če ne izpolnijo tristranske obljube. Italijanski vodilni ljudje pa niso zadovoljni samo s priključitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja k
m
Italiji. Njihov osvajalni pohlep ne pozna meja. Prav nesramno zahtevajo še Istro* Dalmacijo in celo Črno goro.
Fašistične demonstracije v Trstu in Itali J1 so bile povod za diplomatska posredovanja v Londonu in \Vashingtoou z namenom ustanoviti italijansko samoupravo v Trstu, zasesti cono A z italijansko vojsko in ta*0 priključiti del Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji. To naj bi bil prvi naskok, kateremu bi v primernem času po vzorcu italijanskega fašizma iz iste odskočne deske sledil še drugi
Na vse to je v teh dneh jugoslovansk° ljudstvo s svojimi demonstracijami in manj' festacijami odločno odgovorilo. Ostro in odločno jim' je odgovoril tudi maral Tito. M-smo Italiji že večkrat v želji po dobrih pr}: jateijskih odnosih ponudili roko sprave. M* želimo procvit italijanskega gospodarstva, želimo italijanskemu delovnemu ljudstvu dela in kruha v svoji domovini. Ne morem0 pa dopustiti, da bi Italija reševala svojo notranje-politično in gospodarsko krizo na račun jugoslovanskega ozemlja in našega ljudstva. Odločno zahtevamo, da se tržaško vprašanje reši tako, da bodo zavarovani ju' goslovanski in italijanski interesi — skratka interesi tamkaj prebivajočega prebivalstva. Ne moremo dopustiti, da bi vnovič pribi0 pod Italijo 80.000 Slovencev ki prebivajo X coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, kajti dobro so nam znane »pravice«, ki jih imajo naši rojaki onstran krivične meje. Italijanska raznarodovalna politika je nam predobro znana in kar najmanj zahtevam// je to, da Slovenci v Italiji dobijo iste pravice kot jih imajo Italijani v Jugoslaviji.
Obnova fašizma v sedanji italijanski republiki ob podpori katoliške stranke. Vati* kana, kominformovcev in drugih preživelih imperialističnih skupin naj bo resen opomin zapadnim velesilam in vsem demokratičnim množicam sveta. Odgovorni politični činite-Iji naj se ne igrajo z zgodovino in naj ne ponavljajo zgodovinskih napak iz «eta 191-1947 in 1848, ki so bile in ki so v izključno škodo jugoslovanskim narodom in kot take odpirajo pot italijanskemu imperializmu in končno fašizmu
Za nas je še vedno živ in pomemben naš stari pozdrav: Smrt fašizmu — svobodo narodom l
6 STRAN ★ 4- iv. 1952 DELAVSKA ENOTNOST