JOHN POLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO , 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
EQUALITY
FvISEN dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
cleveland, ohio, wednesday (sreda), SEPTEMBER 15, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 180
Domače vesti
Redna seja
Nocoj ob osmih se vrši redna iiiesečna seja društva Waterloo Grove št. 110 WC v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članice so vabljne, da se udeleže v polnem številu.
Važen sestanek
Obvešča se vse one, ki so se priglasili, da bodo delali ob priliki proslave 30-letnice Slov. društvenega doma na Recher ■^ve., da pridejo nocoj, v sredo ob osmih v SDD, Recher Ave., Qa važen sestanek.
Seja Wallaceovega kluba 32. varde
Zelo važna seja Progresivnega kluba 32. varde se bo vršila v četrtek, 16. septembra v SDD Waterloo Rd. Pričetek ob osmih zvečer. Volitve se z vsakim dnem bližajo in potrebno 3®) da se začne z aktivnim delom. Klub bo skušal dobiti oba kandidata, Henry Wallace-a in Glen Taylorja, v naselbino prihodnji mesec. Prosi in vabi se ^se, ki se zanimajo za to giba-da pridejo na sejo.
Za
potrebno rojakinjo
V	našem uradu smo prejeli sledeče prispevke za potrebno
Thereso Raymond, rojeno
Mahnič, ki leži težko bolna: $1
od Mrs. Anna Markovich, E. 43
St., $10 od Mr. Antona Prija-
tel, 1022 E. 68 St., in $2 od Mr.
Jerry Mohar, 6033 St. Clair Ave.
V	imenu potrebne Mrs. Ray-Wond se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo!
Wallace okrcal v Chicagu odlok illinoiske sodni je
Pred 19,000 poslušalci je obtožil demokrate in republikance, da hočejo omejiti volitve na dve stari stranki
CHICAGO, 14. sept.—Predsedniški kandidat Progresivne stranke Henry A. Wallace je danes obtožil demokrate in republikance, da hočejo onemogočiti Progresivni stranki, da bi postavila v Illinoisu svoje kandidate za novembrske volitve.
Wallace je govoril na shodu,*
ki se je vršil na Wrigley Baseball Fieldu in katerega se je udeležilo nad 19,000 oseb. Izjavil je med ostalim, da izbira med samo dvema strankama ni demokratična izbira, pač pa da vodi v fašizem.
Pričakovalo se je, da bo Wallace govoril o vprašanju kmetijstva, toda ker je med tem bil naznanjen odlok illinoiske višje sodnije v zvezi s prizivom Progresivne stranke, je v svojem govoru največ govoril o tej zadevi.
(Višja sodnija Illinoisa je zavrgla priziv progresivcev proti | odloku volilnega odbora, ki je zanikal mesto na glasovnici Wallaceu in ostalim kandidatom Progresivne stranke).
Progresivci se borijo proti Taft-Hartleyevemu zakonu
žene se bodo lahko vpisale armadno službo
Naborni urad je naznanil, da bodo danes lahko začele vpisovati za armadno službo žen-v starosti od 18 do 35 let. ;|^oda potrebuje se le omejeno število žensk za armadni, letalski in mornariški oddelek.
CEšKA delegacija za
skupščino z. n.
Praga, 13. sept.—Ceškoslo-vaska vlada je danes naznanila, a bo zunanji minister Vladimir lementis načeloval češkoslovaški delegaciji na zasedanju Ge-heralne skupščine Združenih narodov v Parizu.
To bo prvi mednarodni sesta-katerega se bo udeležil novi ®skoslovaški zunanji minister.
Truman, če bi res bil iskren v svoji opoziciji temu zakonu, naznanil svojo podporo kandidatom Progresivne stranke.
Wallace je takoj po prihodu v Chicago imel sestanek v nekem hotelu s farmskimi podpi-ratelji. Policijski komisar pa je poslal 530 policajev, da zaščitijo progresivce in opozoril, da se ne bo trpelo nasilja.
Truman je jetnik bankirjev , in militaristov
Wallace je ponovil obtožbe, da je Truman postal jetnik razpadajoče se demokratične maši-nerije ter bankirjev in militaristov, katere je v Washingtonu postavil na mesta new-dealov-cev.
"Ko mora ljudstvo izbirati med dvema starima strankama, to ljudstvo samo izbira, katera Akcijo illinoiske sodnije je'skupina wall-streetskih bankir-Wallace označil za "udarec de-ljev mu bo vzela prihranke, raz-mokraciji." Izjavil je, da demo-'bila unije in ga vodila'v vojno," krati in republikanci hočejo; je rekel Wallace.
omejiti izbiro v volilnih kočah, j Predsedniški kandidat je na-Demokrati in republikanci,' padel tudi draginjo. V zvezi s ki bi omejili izbiro v volilnih tem je dejal, da cene kontrolira-kočah, bi ukradli pravico glaso-'jo "interesi," dočim se demo-vanja proti znižanju mezd in krati in republikanci prepirajo daljših delovnih urah."	glede kontrol.
KONFERENCA v PARIZU gtiridcset vojakov KONČALA S POLOMOM
PARIZ, 15. sept. — Predstavniki štirih velikih sil so danes zaključili s popolnim neuspehom konferenco glede usode bivših italijanskih kolonij.
Cela zadeva ba sedaj predložena Generaliii skupščini Združenih narodov.
Na današnji seji je Sovjetska zveza revidirala svoje stališče in zahtevala, da se bivše italijanske kolonije postavi pod mednarodno poverjeništvo. Pred tem pa je zahtevala, da se kolonije vrne pod upravo Italije, soglasno s poverjeništvom organizacije Z. N. Toda za-padne sile so se zopersta-vile obema predlogoma.
Iz Washingtona pa poročajo, da so Zedinjene države razkrile svoje stališče v zvezi z bivšimi italijanskimi kolonijami. Naznanjeno je bilo, da Zedinjene države podpirajo zahtevo An-glije, ki hoče obdržati kontrolo nad bivšo italijansko kolonijo Libijo v severni Afriki.
ubitih v železniški nesreči na Koreji
SEOUL, Koreja. 15. sept. —
Ameriške okupacijske oblasti so objavile, da je bilo v železniški nesreči blizu Taejona ubitih 40 ameriških vojakov, ranjenih pa 60.
Nesreča se je pripetila, ko je neki potniški vlak trčil v drugega. Večinoma so bili ubiti vojaki ameriške okupacijske sile za
južno Korejo. V Seoul so že da-, Hyderabad pred 36 urami nes prijeljali 20 mrtvih vojakov i Neki predstavnik indijske ar-in 16. ranjenih.	made je naznanil, da je ena ko-
Za težke posledice železniške jona okrog 85 milj od glavnega
Indijske čete napadle malo državo Hyderabad
Razkačeni muslimani demonstrirajo in zahtevajo, naj Pakistan napove vojno
katastrofe se je zvedelo, šele ko je v Seoul dospel prvi bolniški vlak-.
(V Washingtonu so uradniki jo, da so čete naletele na od-obrambnega oddelka izjavili, da ^ por^ da pa se napredovanje vrši še noso dobili nobenega j^oročila brez večjih zaprek. Indijci so
NEW DELHI, 14. sept.—Glavni štab indijske armade je d$nes sporočil, da so indijske čete že na pol poti v glavno mesto male princovske države Hyderabad.
Indijske čete so invadirale*
šila pri Naldrugu, ki je glavno bojišče in kamor so Indijci poslali tanke in letala. Indijski armadni predstavnik je izjavil, da je bilo na tem področju ubitih 100 vojakov Hyderabada, zajetih pa 150 in še okrog 50 geril-cev.
mesta, druga pa se je približa la že na 60 milj.
Iz indijskih virov dalje poro-
o nesreči).
Zapadni diplomati bili pri Molotovu
Predsedniški kandidat je tudi izjavil, da je Progresivna stranka edina stranka, ki se iskreno bori proti Taft-Hartleye-vem zakonu. Pristavil je, da bi
"Lahko dolžite Trumana, da je odgovoren, ker so prašičji kotleti dolar funt—toda z glasovanjem za Deweya ne boste znižali cene na 50 centov."
obravnava" proti
*«tlerji] odložena
Monakovo, 13. sept. —De-^.^^ifikacijska !'obravnava" pro-\ ■'^dolfu Hitlerju in njegovi že-^ Evi Braun je bila danes radi ®iezni sodnika odložena. Obravnavo so zahtevali so-^odnike Hitlerjeve žene, ki ho-vedeti, če bodo lahko našle-^ ^ ^jeno imovino.
Višinski obtožil zapadne sile, da si hočejo prisvojiti italijanske kolonije
^AMOREC ubit na ^OUTVAH v georgiji
^ ^T. VERNON, 13. sept—Da-, sta bila aretirana dva brata, ' sta ubila 28 let starega za-Niksona, ker se je ®ležij primarnih volitev v
^rgiji.
Ubiti zamorec je dan pred vo-} Vami odšel na policijo in vpra-Če lahko voli. Šef Krimon je povedal, da lahko, toda I
da
tega ne svetuje.
^ "Enakopravnosti" dobite "^^dno sveše dnevne novice o do-Sodhih po svetu in doma!
PARIZ, 14. sept. — Sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Višinski je danes obtožil zapadne sile, da si poskušajo medseboj razdeliti bivše italijanske kolonije.
Trije delegati zapadnih sil so na konferenci, na kateri se raz-motriva o bivšimi italijanskimi kolonijami, zanikali obtožbe sovjetskega delegata. Pozvali so Višinskega, naj dokaže, da Sovjetsko zvezo res zanima ureditev tega vprašanja in pristane, da se Somalijo vrne Italiji pod poverjeništvom Združenih narodov.
Višinski je predlog zavrgel vztrajajoč, da se mora rešiti naenkrat vprašanje vseh kolonij, ne pa samo ene.
Današnja seja je bila že druga. Toda doslej se predstavniki štirih velikih sil niso mogli ze-diniti niti na enem vprašanju. Jutri se bo vršila zadnja seja, nakar .bo cela zadeva izročena Generalni skupščini Združenih narodov.
Višinski je obtožil Zedinjene države, da kršijo italijansko mirovno pogodbo, ker v Tripolita-niji vzdržujejo in razširjajo neko letališče. Ameriški delegat Lewis Douglas pa je odgovoril, da letališče služi samo za zveze in da italijanska mirovna pogodba nima določbe glede uporabe takšnega letališča.
Sovjetski delegat je dalje ob-
tožil Francijo, da "grabi zemljo." Omenil je uradno izjavo, po kateri so Francozi zahtevali za sebe libijsko provinco Fezan. Kar se pa tiče Anglije, je Višinski dejal, da si želi prisvojiti poverjeništvo nad Kirenaiko. Pristavil je, da že to dokazuje, da se zapadne sile ne zanimajo za ekonomsko, politično in socialno blaginjo kolonijalnih ljudstev, pač pa samo, kako bi si medseboj razdelili kolonije.
Ameriški delegat Douglas je vztrajal, da se Somalijo vrne Italiji pod poverjeništvom Združenih narodov, če so že vse štiri sile na to pristale.
Toda Višinski je ponovno zahteval, da se mora odločiti usodi vseh bivših italijanskih kolonij.
Sovjetska zveza je večkrat predlagala, naj se Italiji vrnejo vse njene predvojne kolonije, toda predlogu so se soglasno zo-perstavljale zapadne sile.
Položaj bodo verjetno izkoristili italijanski komunisti za na pade proti Angliji, Franciji in Zedinjenim državam.
MOSKVA, 14. sept. — Trije aredstavniki zapadnih sil so se danes po daljšem času ponovno sestali s sovjetskim zunanjim ministrom Vjačeslavom Moloto-vom v zvezi s pogitianji gled^ "berlinske krize".
Današnji sestanek je bil najkrajši od vseh dosedanjih. Po sestanku so se trije zapadni diplomati podali na medsebojno ionferenco v angleško poslanstvo.
Kot običajno ni hotel ameriški ambasador gen. Walter B. Smith podati nobenega komentarja v zvezi s sestankom s sovjetskim zunanjim ministrom. Rekel je le, da so se sestali z Molotovom in njegovim pomočnikom Smirnovom.
"Bmith ni hotel celo odgovoriti na vprašanje, če se bo vršil še kakšen sestanek s sovjetskimi predstavniki.
Rev. Melish pravi, da so ogrožene osnovne svobodščine
zavzeli Jalno, železniško mesto Hyderabada in odrezale od za-
Iz Karachi-ja pa medtem poročajo, da so razkačeni musli-mati priredili demonstracije, ter
,	,	da zaradi indijske invazije Hy-
ledja drugo glavno mesto Au- , , , ,/ . . , ,. ''	derabada zahtevajo, naj musli-
Vatikan poskuša razbiti delavske unije v Italiji
RIM, 13. sept. — Vatikan je danes dogotovil načrte, da razbije vpliv, ki ga imajo komunisti nad italijanskimi delavci.
Cilj kampanje je, da se delavce odtrga od mogočne Splošne konfederacije dela, ki se nahaja pod vplivom komunistov, in jih priključiti novi "delavski" federaciji, ki se bo nahajala pod kontrolo klerikalcev.
Vatikan je začel svojo propagando s tisoči letaki in plakati ter z veliko kampanjo proti Splošni konfederaciji dela.
Tudi sam sv. Oče je v svojih govorih zadnje dve nedelji, ki jih je imel za mlade člane Katoliške akcije svetoval, naj se ustanovi delavsko gibanje, ki bi slonelo na krščanskih principih in borbi proti komunizmu.
NEW YORK, 13. sept.—Rektor protestantovske episkopalne cerkve Rev. William Melish je v včerajšnji pridigi omenil resolucijo Lambeth konfer-ence, s katero se je podprlo polno svobodo govora, vesti in vere, ter je izjavil, da "je to pojmovanje svobode danes direktno ogrožano v Amerikif
Rev^ M§lish je v svoji pridigi pod naslovom "Vest, rdeči sla-niki in Bog" obsodil tiste, ki bi zaznamovali za nelojalne in neameriške nekatere vrste političnih in ekonomskih mišljenj, brez ozira na dobro vest tistih, ki v njih verujejo.
"Kaj je bolj osnovno za našo ustavo kot pa pojem, da je ne- j ka oseba nedolžna, dokler se ji i ne dokaže, da je kriva? Sedaj pa ni nič nenavadnega videti javne obravnave, ki jih vršijo odbori kongresa, brez zagovora, s katerim bi se dokazalo nedolžnost obtoženca."
Znani progresivni protestan-tovski duhovnik je tudi izjavil, da ni nič bolj osnovnega v naši ustavi kot dejstvo, da se nobenega ne more kaznovati za njegova mišljenja in za izražanja tega mišljenja, pač pa samo za dejanja.
"Toda kolikim ameriškim državljanom je danes ogrožana svoboda; in koliko prebivalcev, ki so se toliko časa nahajali v deželi in ki so na mnogih poljih prispevali ameriškemu načinu življenja, se danes nahaja pred deportacijo, ne radi svojih dejanj, pač pa ker so njihova verovanja drugačna kot pa verovanja tistih skupin, ki so na oblasti ?" je rekel Rev. Melish.
rangabad
Indijskim četam se zoperstav-Ijajo redna vojska Hyderabada in gerilci.
Muslimani zahtevajo napoved vojne Indiji
manska država Pakistan napove vojno Indiji.
Indijska vlada je objavila nuj. nostno stanje in vpoklicala v armado demobilizirane vetera-
Včeraj se je glavna borba vr-1 ne.
V jugoslovanskih mestih je radi izvoza prišlo do pomanjkanja hrane
BEOGRAD, 13. sept.—Zadnje ^ možno kolektivizacijo se lahko tedne se je v Beogradu in osta-' doseže samo z globokimi spre-lih jugoslovanskih mestih poja-imembami v produkcijskih odno-vilo pomanjkanje hrane, poseb-'sih in z razumevanjem milijo-
V CHICAGU SO ZVIŠALI VOZNINO NA BUSIH.
Chicago, 14. sept. Od prihodnje sobote bo v Chicagu zvišana voznina na busih za 3 cente. To je prvo zvišanje v 31 letih.
družba g. m. prevzela tovarno v avstriji
DUNAJ, 13. sept.—Ameriška družba General Motors je da-
jugoslavija plačala ameriki odškodnino
WASHINGTON, 14. sept. — Državni oddelek je snoči naznanil, da je prejel od Jugoslavije ček v znesku $17,000,000 za podržavljeno imovino ameriških
no mesa, masti in žita. Poskušalo se je vreči krivdo na nedosta-tek državnih agencij za delitev hrane, toda razlogi za pomanjkanje so v tem času po svoji osnovi isti kot v vseh ostalih jugovzhodnih državah Evrope.
Zadnja dva ali pa tri leta so se znižanja odmerkov hrane v mestnih centrih Jugoslavije in drugih dežel pojavila kot posledica načrtne ekonomije, vsled katere bi primitivni in nizki poljedelski sistem moral hraniti naraščajoče mestno in industrijsko prebivalstvo, istočasno pa plačati za uvoz glavnih oprem in nujnih sirovin, ki so potrebne za industrializacijo teh zaostalih držav.
Težkoče so se pojavile, ker so v načrtni ekonomiji odmerki hrane preračunani na ravni, ki je potrebna za obstanek, da bi se tako lahko zadostilo izvoznim zahtevam, ki so potrebne, da se plača za program industrializacije.
Jugoslovanske oblasti se zavedajo teh težkoč in ne bodo vznemirjale male kmete z drastično kolektivizacijo, ki bi samo povzročila politične borbe in vrgla iz ravnovesja izvoz hrane. Vsled tega razloga so se jugoslovanski voditelji rajši odločili za razširitev sistema kmečkih zadrug kot pa za drastično kolektivizacijo.
Uradno glasilo jugoslovanske komunistične stranke "Borba" je objavilo članek, s katerim analizira poljedelske pogoje v deželi. Dočim je problem podr-žavljenja industrije in obrta bil relativno lahek, pa je po mne-
nov kmetov.
Potem, ko navaja nezadostno poljedelsko produkcijo v primeri z drugimi državami, Canado, Argentino in Dansko, "Borba" pravi, da so mala posestva omejila možnosti za uporabo farmskih strojev. Pravi tudi, da se med malimi kmeti pojavlja tendenca, da proizvajajo samo za svoje lastne potrebe. Vsled tega lahko jugoslovanska poljedelska produkcija postavi na trge le 30 odstotkov svojih proizvodov, kar je zelo resen nedosta-tek z ozirom na naraščajoče mestno in industrijsko prebivalstvo, ki se je med letom 1931 in 1948 zvišalo za 28 odstotkov, Soglasno s petletnim planom pa bo zvišano za 122 odstotkov.
Vsled tega naraščanja industrijskega prebivalstva rastejo tudi potrebe po hrani, ki jo sedanji poljedelski sistem ne more preskrbeti.
Pri koncu članka "Borba" pravi, da bi se kolektivizacija poljedelstva morala izvršiti počasi, dokler jugoslovanska industrija ne bo zmožna, da produ-cira dovolj strojev in potrebščin za prebivalstvo.
državljanov.	t .	„	. ,,
Cek se bo nahajal v državni nju "Borbe" agrarni problem
zakladnici, dokler kongres ali'daleč bolj zapleten, da bi se lah-
pa posebna agencija ne bo od- ko dovolilo neko lahko rešitev.
ločila kako se bo denar razdelil prizadetim državljanom
Jugoslovanski poljedelski sistem sloni v prvi vrsti na več kot 2,000,000 malih posestev. Po razlagi "Borbe" mali kmečki posestniki niso parazitski raz-
in 2,000 stavkarji spopad med policijo
RICHMOND, Cal., 14. sept,— Pred oljnimi rafinerijami Standard Co. je danes prišlo do spopada med policijo in 2,000 delavci, ki so člani CIO unije. Delavci so se zabarikadirali pred rafinerijami in ko je policija poskušala spremiti na delo delavce AFL, so se stavkujoči člani CIO zoperstavili. Prišlo je do fizičnega obračunavanja. Ko je policija začela metati solzne bombe, so jih razkačeni delavci začeli metati nazaj v njihove vrste.
^ , belgija ratificirala mi
POGODBO ITALIJE .„4 ampak aktivni proizvajalci, PARIZ, 14. sept. — Belgijska ki tvorijo večino jugoslovanske-vlada je danes odobrila mirov-' ga prebivalstva. Njih se ne mijre no pogodbo z Italijo.	razlastiti ter regimentirati in
je družba dobila kontrolo tudi nad italijansko tovarno avtov FIAT.
v indoneziji so izbruhnile borbe
BATAVIA, 14. sept. — Indo-neški radio poroča, da je 60 milj od mesta Indonezije Soerakarta prišlo do borb med levičarji in desničarskimi skupinami.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(P» raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ---
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) ——_
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece) _
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187».
o ČEMU STA POLEMIZIRALA MOLEK IN ŠABEC?
(Kratki pregled razprav, polemik in naziranj bivšega urednika "Enakopravnosti" g. A. Šabca, izpopolnjen z njegovimi polemikami z A.D., vse skupaj pa gledano v luči sodobnih razmer.)
(Nadaljevanje in konec.)
VII.
Zaključek
V uvodu tega kratkega pregleda razprav, polemik in naziranj bivšega urednika "E." g. A. Šabca smo že poudarili, da so to Sabčeva naziranj a iz leta 1943, in da to nikakor ne pomeni, da se Šabec z njimi še vedno strinja. To moramo omeniti, da mu ne bi delali krivice in mu vsiljevali nekdanje ideje, katerih se danes v "Glasu SDZ" na vso moč oteplje.
Zdi se pa, da bi sam g. Šabec z ozirom na svojo najnovejšo ideološko in politično preorijentacijo moral dati o tem bolj jasno izjavo kot pa jo je podal v svojem ponatisu "Priložnostnih beležk," v "Glasu SDZ" z dne 26. junija t. 1. Ni dvoma, da sta med ostalim Šabec in Molek polemizirala glede pojmov "republik" in "demokracij." Toda pri čitanju sedanjih komentarjev urednika "Glasa SDZ" se nahajamo pod vtisom, da Šabec še vedno neče določeno povedati, kdo je prav za prav v tem gigantskem razčiščevanju pojmov imel prav, kdo pa ne. Previdno se izogiblje slehernemu obračunu s svojo preteklostjo in s svojimi preteklimi nazori; nima dovolj, poguma, da bi odprto povedal—moji nazori, moje delo, moja prepričanja so bila zrešena. Bile so to le iluzije, le Potemkinove vasi.
Poleg sv. Očeta je le malo nezmotljivih človeških bitij, ki bi priznala svoje napake in svoje zmote. Vsak pa jih lahko dela-nekdo iz nevednosti, drugi pa zopet ker so mu poklic. Toda obsodbe je vreden vsak omahljivi mož če te svojfe zmote odkrito ne prizna in jih tudi javno ne zavrže. Na dveh stolicah se da sedeti le nekaj časa.
G. Šabec iz leta 19*48 bi storil uslugo slovenski javnosti, če bi odkritosrčno povedal, kako stvari stojijo s temi ideološkimi in političnimi prepričanji g. Šabca iz leta 1943. Ne samo kar se tiče vprašanja "republik" in "demokracij," pač pa v vseh, ki smo jih v tem članku navedli. Vsa ta prepričanja zaokrožena v celeto tvorijo progresivno miselnost, ki se jo ne more ločiti na fragmente in "povsem nedolžne in dostojne razpravice." Ni samo vprašanje ene razpravice, ki je po mnenju g. Šabca, "to the point," ampak je tu tudi vprašanje progresivne miselnosti v odnosu na vsa vprašanja. Iz tega razloga, poleg glavnega, ki je, da v teh kritičnih časih poudarimo, progresivna tradicija "Enakopravnosti," smo bili prisiljeni omeniti vprašanja, ki jih je Šabec očitno namenoma prezrl. Vsa ta vprašanja so danes zelo, zelo "to the point" in naša opazka, da so Šabčeve polemike in razprave bile "dalekovidne," ni prav nič pretirana..
Naši napredni slovenski delavci, ki zasledujejo sedanje "kulturne" aktivnosti v "Glasu SDZ" bivšega urednika "E.," so mogoče bili pod enim zelo značilnim vtisom. Iz tega kratkega pregleda razprav, kritik naziranj in polemik bivšega urednika "E." so mogli biti pod vtisom, da to niso samo polemike bivšega urednika "E." z bivšim urednikom "Prosvete," pač pa da obenem Šabec iz leta 1943 polemizira s Šabcem iz leta 1948—urednik napredne "Enakopravnosti" z urednikom reakcionarnega "Glasa SDZ."
Pred pet;mi leti je Šabec na vso moč metal boome-range na Moleka in A.D. Po petih letih so se ti boomerang] vrniU in udrihajo po Šabcu, uredniku "Glasa SDZ!" Kakšen zapletek! To pa vse radi pomanjkanja "pravilnih ori jentacij, kakršnih se ne bi smelo pričakovati od urednika neprednega delavskega lista," ki jih je nekoč Šabec očital Molekul
Upamo, da bo v kakšnem svojem prihodnjem "kulturnem obzorniku" ali pa "naši kroniki," g. Šabec, urednik "Glasa SDZ" pojasnil svoje sedanje stališče v zvezi s serijo člankov, ki smo jih priobčili. Pričakujemo pa, da jih bo obravnaval v celoti, jih v celoti zavrgel ali pa odobril. To je potrebno tudi radi samega g. Moleka, ki verjetno pričakuje končno priznanje, kdo je imel prav—on ali pa Šabec?
Slovenska javnost upravičeno pričakuje takšne iz j »ve,
UREDNIKOVA POSTA
Lutkovna predstava v S. N. Domu
I nedeljo 5. decembra za Cankar-1 ja. Predstava bo samo popoldne j ob 3. uri, da se morete udeleži-Cleveland, O. V avditoriju i tudi iz sosednjih mest te važ-S. N. Doma na St. Clair Ave. prireditve. Več o tem bomo
smo v prošlosti imeli priliko videti in slišati že različne programe in predstave, opere, koncerte, igre, itd. Sedaj pa pride na vrsto še lutkovna igra "Jack and the Bean-stalk" v štirih slikah, prirejena po pravljici istega imena.
poročali pozneje.
Erazem Gorshe.
Po obisku v metropoli
New Smyrna Beach, Fla.—Ker nas je floridsko solnee do kosti segrelo, smo se odločili pred ne-Med nami v Clevelandu ima-1 davnim, da jih gremo v Cleve-mo umetnika Mr. Shirley Breit- land malo ohladit, a glej, solnee I kati, ker naš dopust je vse pre-weita, slikarja in operatorja lut- j nas je vso pot dobro spremlje-' hitro minil. Vabimo pa, da ko
v Madisonu, Franc Germek v Genevi, Franc Dekar v Steuben-ville. O., Martin Kožar in Jože Meden, ki sta nam darovala dobrega starega vina, Mr. Jože Kušer v Willoughby, ki nas je postregel s pivom in še nam na čast zaigral lepe valčke in polke, Franc Jelerčič, ki nam je pokazal svoj prekrasni vrt poln cvetlic, ter lepo stanovanje; Anton Logar, E. 222 St. in Anton Pus-nar, Ivan Ave., ki sta nas lepo spremila k Franc Cigoju na E. 200 St. k polni mizi najboljšega piva, kot tudi vsem, ki so nas prišli obiskati na dom. Žal nam je, da nismo mogli iti vseh obis-
kovnega gledališča, katerega si j valo; nismo mu mogli ubežati in je sam naredil. On slika odersko j tako smo dobili enako vročino v scenerijo za dramsko društvo Clevelandu kot je v Floridi,
Ivan Cankar" odkar je umrl Jos. Likar. Pred nekaj leti je med drugim preslikal tudi glavni zastor na odru S. N. Doma pa vzorcu slike Maksim Gasparija. Tomojstersko delo je vzbudilo veliko zanimanje med vsemi, ki ste videli ta zastor.
Mr. Breitweit prihaja Iz prijazne stare angleške igralske rodbine in se je tudi tekom, svojega življenja sam udejstvoval v raznih panogah igralstva na odrih in kini. Sedaj je že prileten mož. Med drugim si je naredil tudi vzorno lutkovno gledališče, kar sedaj predstavlja s pomočjo svoje družine na raznih odrih v Clevelandu in drugih mestih. To gledališče je naj-brže edinstveno v Clevelandu in še daleč na okoli. Lutke je treba znati narediti in jih operirati, kar pa ni lahta stvar. Toda oh je vspel in njegove predstave so umetniško dovršene v tej liniji. To se vse spremlja z godbo in govori lutk in gre vse po taktu, kot v operi. Marsikdo je že poskusil, toda le malokdo uspel s tem hobijem.
Mr. Breitweit je potom dramskega društva Ivan Cankar ponudil SloVencem svojo pomoč pri zbiranju sklada za nabavo potrebščin za otroško bolnišnico v Sloveniji. Društvo je njegovo ponudbo sprejelo. V ta namen bo Mr. Breitweit podal v dnevih 1. in 2. oktobra na odru S. N. Doma na St. Clair Ave. štiri predstave pravljične igre "Jack and the Bean-stalk", ki je znana vsakemu ameriškemu otroku in odrašSenim. Predstave se bodo vršile samo po dnevi in sicer ob sledečih urah. v petek 1. oktobra ob 4 uri popoldne; v soboto 2. oktobra ob 10:80 dopoldne; ob 1. uri popoldne in ob 3 uri popoldne. Ob večerih v teh dnevih je dvorana oddana drugim. Zato se bodo te predstave vršile samo po dnevi, ker drugače avditorij in oder ni prost. Vstopnina je samo 25c za osfebo. Vstopnice bodo v kratkem na razpolago v raznih trgovinah, katere si boste lahko poljubno izbrali. Pazite na nadaljno sporočilo o tej zadevi v listih.
Dramsko društvo "Ivan Cankar" priredi 5. decembra letos predstavo v spomin 30-letnice smrti pisatelja Ivana Cankarja in 30-letnice obstanka društva, ki nosi njegovo ime. Podalo se bo originalno Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi" in vse
v Clevelandu pa smo se imenitno počutili, saj so nam stregle hčerke Orelija Meden in Dorothy Kovač kot je le mogoče, za j kar pa se jima tudi najlepše zahvaljujemo.
Enako gostoljubno smo bili sprejeti in pogoščeni od naših dobrih prijateljev; Jože Ceglar
bi kdo izmed vas slučajno prišel na potovanje v solnčno Florido, da se zglasite pri nas in skušali bomo vam po naši moči povrniti vašo postrežbo.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem in vsakemu za vse ter pozdravljamo vse znance in prijatelje.
—Anton Černe in družina 305 Mary Ave.
I. Šrajber
dva tedna a indiji
(Popotni zapiski)
Letos konec februarja smo se zastopniki sovjetske mladine udeležili kot gostje mladinske konference južnovzhodnih azijskih dežel v Kalkuti. Potovali smo po zraku. Prvo indijsko mesto, kjer je pristalo naše letalo, je bilo Pešavar.
Na vojaškem letališču je pristopili k našemu letalu več častnikov in narednikov Royal Pakistan Air Forces (Kraljevskih pakistanskih letalskih sil). Indija ima zdaj dve armadi. Pakistan ima svojo in Hindustan prav tako svojo vojsko. Toda letalci obeh' dothinijonov nosijo docela enake temnomodre angleške uniforme. Lete na prav lahkih angleških in ameriških letalih in govore en in isti jezik — angleščino.
V Pešavar ju so nas zaradi slabega vremena pridržali čez noč. Zvečer smo šli na sprehod po mestu. Bilo je toplo kakor pri nas v Moskvi v maju. Na pustih ulicah je dež pustil velike luže. Le ostro in naglo kopi-tanje urnih malih mezgov je motilo zaspano tišino mesta. Mezgi vlečejo lahka vozila na dveh kolesih, imenovana "tonga", v katerih je prostora za štiri potnike, ki si kažejo hrbte.
Po ozki stranski ulici smo prišli v razsvetljene trgovske ulice. Nizke trgovine brez sprednjih sten so podobne dekoracijam kakšnega lutkovnega gledališča. V trgovinah s sadjem se kopičijo oranže in ananasi, celi šopi zelenih banan, obranih pozimi,'' kokosovi orehi, mandlji in datlji. Kriče ponujajo trgovci svoje blago.
Več majhnih razcapancev nam vztrajno sledi za petami. Beračijo za miloščino in dvigajo svoje cunje, da bi nam pokazali
gnojne tvore po, životu.
ljubitelje dramatike že sedaj| Ustavimo^se ob papirnici, kjer
opozarjamo, da si rezervirate I prodajajo pornografično ame-
^ .
takšnega "dokumenta," s katerim bi Šabec iz leta 1948 obsodil Šabca iz leta 1943, ali pa s katero bi Šabec iz leta 1943 odsodil Šabca iz leta 1948. Verjamemo, da je težko zavreči preteklost in vse tisto, kar je bilo tako ozko povezano z življenjem in delom enega naprednega človeka. Toda temu se nihče ne more izogniti. Posebno v sedanjih časih, ko se svet nahaja na robu prepada in ko imajo posebno časnikarji pred ljudstvom veliko, res prav veliko odgovorKost.
Toda predno nam bo g. Šabec podal svoj končni odgovor, ga želimo spomniti na izjavo, ki jo je podal v svoji polemiki z Molekom dne 27. feb. 1. 1943 ("Ob tednu"). Glasi se;
"S političnimi samomorilci in ubijalci svojih lastnih idej, ki so odločeni z nečastnim dokumentom dokončati svoja nekdanja res hvalevredna dela in dognanja, se ne bomo v bodoče več pečali. .
riško literaturo in značke z zemljevidom Indije, ki prikazujejo zapadni in vzrodni Pakistan v zeleni, Indijsko Unijo pa v rožnati barvi. Razen tega tu kupimo slike Džinaha, voditelja muslimanske lige.
Mladi prodajalec nas debelo pogleda, ko zve, da smo iz Sovjetske zveze. Povprašuje nas, kako živimo v sovjetski deželi-Iz teh vprašanj lahko brž spoznamo, da si je dnevnik "Pakistan Times", na katerega se naš sobesednik sklicuje, zelo prizadeval, da bi vtepel svojim bralcem kolikor mogoče protisovjet-skih neumnosti v glavo.
Ko smo potolažili njegovo radovednost, nam je pričel pripovedovati o življenju v svoji domovini. Posmehljivo je rekel:
"Tudi pri nas se zdaj pričenja novo življenje. Nedavno je iz Karačija odrinil poslednji angleški bataljon. Mister Džinah je bil pri poslovilni paradi in je rekel, da bodo Pakistanci večno hvaležni Angležem. To naj vzame na svojo vest! Meni je sicer mučno, da bi udrihal čezenj, ker trgujem z njegovimi slikami. Pa saj jih tako nihče ne ku-pi!
Vzdihnil je in nadaljeval: "Odkrito rečeno, pri nas se ni prav nič spremenilo. lakota razsaja še nadalje, kakor je divjala pred delitvijo Indije. V celem bi dejal, da bo Pakistan pod vlado mistra Džinaha prav tako malo bogat in srečen kakor jaz, ki trgujem z njegovimi sHkami."
Molče smo se vrnili v hotel. Pred našimi očmi je še vedno migotal pestri pogled na nočni bazar: kopice zlatih oranž, visoki kupi rdečezelenih ananasov, tam zraven pa razcapani in lačni ljudje.
Naslednji večer je poletelo naše letalo proti Kalkuti. Leteli smo pod neznansko temnim nebom, na katerem so se nenavadno bleščale zvezde. Spodaj v meglici se je vlekla reka Ganges. Pod krili našega letala smo videli luči mest Cawnpurn, Alahabat in Gaja. Opolnoči smo pristali v Kalkuti na letališču Dum-Diyn, kjer so nas sprejeli člani mednarodnega pripravljalnega odbora za konferenco.
«
Drugo jutro smo šli na konferenco.
Ob dolgih asfaltiranih cestih se vlečejo stare hiše različnih kalibrov. Na njih vise pisane reklamne table, ki hvalijo avtomobilske znamke, krepčilne pijače in sredstva zoper spolne bolezni. Od zgodnjega jutra do poznega večera je na glavnih kalkutskih ulicah vrišč in drenj — kakofonija avtomobilskih
trobil, cvilečih tramvajev, ropotajočih predpotopnih avtobusov in vpijočih pocestnih prodajalcev. Mršave krave i n voli se prav po domače sprehajajo po pločnikih.
V trgovinskih izložbah Kal-kute vidiš pravcato obilje. Polno je ameriškega blaga: cigarete, ki jih je bila zapustila ameriška vojska, svinčniki, nogavice, nalivna peresa, tkanine. Kupcev pa skoraj ni. Iz dneva v dan leži po izložbah eno in isto blago. Po knjigarnah so kopice ameriškega šunda. Knjige, opremljene s pestrimi ovoji, so razgrnjene tik ob pločniku, da bi čimbolj privabljale kupce, in pripovedujejo o umorih in zako-nolomih: "Jaz in moji ljubčki", "Mbdrobradec", "Zakon — to je nekaj drugega ..." Ameriški kulturonosci se pač ne za-dovolje le s tem, da širijo takšno literarno poplavo v svoji deželi, zanašajo jo tudi v daljno Indijo.
Ob žgoči pripeki (39 C v februarju) je po ulicah silen vrvež. Indijski stražniki v črnih nogavicah, kratkih belih uniformah in z rdečim fesom na glavi, stoje na cestnih križiščih. V eni roki drže staromoden sončnik, z drugo pa urejajo promet.
Številni avtomobili so večidel ameriškega izdelka. Taksiji so večidel orjaški Sikhsi z dolgimi belimi bradami, podobni svetopisemskim modrijanom. Nosijo turbane in hlače dokolenke. Avtomobili drve sem in tja — po drevoredih, mimo razkošnih palač in svetišč, ob trgovskih pisarnah in palačah letalskih družb. Samo na robu mesta, kjer se ob ozkih ulicah vrste napol razpadle kolibe in kjer prebiva večina kalkutskega prebivalstva, čuj^š le redkokdaj avtomobilsko trombo.
*
Mladinska konferenca južnovzhodnih azijskih dežel zboruje na robu mesta v Hospitalu Lake Barraks, v podolžnem poslopju z okni brez šip in cementnim tlom. Stolov ni. Delegati sede na preprogah, čevlje je treba pri vhodu sezuti. Udeleženci konference so oblečeni v narodne noše. Prišli so iz Hin-dustana, Pakistana, Malaje, Indonezije, Vietnama, Burme, Kine, s Cejlona in Filipinskih otokov. Kot gostje so prišli zastopniki mladine iz Sovjetske zveze, Avstralije, Mongolije, Koreje in drugih dežel.
Številni delegati posežejo v debato. So zelo živahni. Vsak bi rad poročal, kaj se godi v njegovi deželi. Treba se je dogovoriti, kako naj nadalje nastopajo, kako naj se strnejo prizadevanja mladine v borbi za boljše življenje in za neodvisnost narodov.
Z govorniške tribune čujemo strašna dejstva in grozotne številke: — ena sama uničujoča obsodba imperializma, ki goni stotine milijonov ljudi na suženjsko delo, v siromašnino in bedo. čeprav so delegati iz različnih dežel južnovzhodhe Azije, so si njihova poročila čudovito podobna, kajti v vsem tem koncu zemlje uničuje koloniza-cijska samovolja, lakota in bolezen cela pokolenja.
Malajec, Li Sung, poroča uvodoma prav obširno o stanju mladine. Poglavitno je goVora o Indiji, največji azijski deželi. Od 380 milijonov indijskih prebivalcev je 85% nepismenih. Kmetje nimajo zemlje. V vsej Indiji je samo 7 tehničnih in 9 kmetijskih visokih šol.
Manzur Habib i z Pakistana govori o kmečkem združenju "Kisan Sabba". Bridko nasmeh-Ijan pripoveduje: "Kmetje juž-novzhodne Azije ostanejo mladi do svoje smrti. Odkod pa naj tudi vzamejo starce, ko je naša povprečna žlvljenska doba komaj tri in dvajset let. Mi se rodimo, živimo in umiramo v hlap-čestvu. Ne poznamo nič drugega kakor čezmerno delo, pomanjkanje in suženjstvo."
Raješvar Rao, ki pripada haja-
darabadski študentovski zvezii sporoča, da ima v "neodvisni in od angleškega jarma osvobojeni" kneževini Hajadarbod sam maharadža ali nizam, kakor mu pravijo, 5,100,000 oralov zemlje, ki mu letno donaša 25,000,000 rupij, dninarji na njegovih poljih pa zaslužijo na mesee po 10 do 2 rupij. V doljni Birmi, v pokrajinah Pegu, Hantavadi, In-sein Miaungma, je zemlja do dveh tretjin v rokah fevdalcev.
Tudi v Kalkuti najdeš marsikaj, kar ti pojasni in izpopolni poročila delegatov.
Brž ko stopiš iz hiše na cesto, te že obda množica razcapancev, Če neseš v rokah kakšen zavojček, se ti brž pridruži možak z veliko plosko košaro: -— "Gospod! Jaz sem kuli. Dovolite, da vam ponesem prtljago,"
Osemleten čistilec čevljev nam sledi dolgo in nas skuša v zasilni angleščini prepričati, da imamo na škornju madež in da se bodo škornji svetili dva tedna kakor sonce, če jih bo on okrta-čil. Fant mora sam preživljati osemglavo družino. Ne on ne njegov oče ne ded niso nikoli nosili čevljev.
Kdor koli je kdaj potoval po Indiji, ve, da je tu lakota in pO' manjkanje na ogled, čeprav to veš, te pretrese slika indijskega življenja. Desettisoči neverjetno razcapanih in skoraj nagih ljudi tavajo kakor sence P® cestah ali brskajo po odpadkih, da bi našli olupek oranže banane. Beda v tej deželi j® strahotnejša kakor jo moreš dopovedati. Nasprotja v Kalkuti jo napravljajo še očitnejšo.
Veličastna je palača guvernerja zapadne Bengalije. Obdana, je z visoko kovinasto ograjo, za katero vidiš negovane li' vade, cvetlične nasade in vodomete. Ob vhodu se košati lev mavca, ki ima prednjo šapo pO' loženo na zemeljsko oblo. Onkraj ceste, prav nasproti vratom, pa je legel na pločnik berač. To vam je docela izsušeno bitje, ki je še komaj podobno človeku. Vsa njegova obleka j® ozek prepas čez ledja. Leži pO' dolžno na kamniti plošči in dviga roke.
Mlada ženska nese v naročju dveletnega otroka. Komaj še lahko prestavlja noge in izčrpani, negibni otrok visi kakor mi"' tev na njenih ramenih, žensk^' sledi nekemu ameriškemu gen-tlemanu in ga prosi za majhen dar, pri čemer ponavlja: haradža, maharadža!" Zdajci P^ ameriški "maharadža" obstan® in ji zagrozi s pestjo, nakar prestrašena ženska pusti v miru.
V razkošnih nočnih zabaviščih plešejo pod jasnim neboOi nališpane tuje dame s svojimi kavalirji ob tuljenju džesa, ob šumenju vodometov in bučan]^ močnih ventilatorjev. Ulico dalje, na drugi strani, pa spe na golih tleh številni ljudje, ki nikoli niso imeli strehe nad seboj-*
Razumemo ogorčenje in sovraštvo, s kakršnem govore delegati mladinske konference početju imperialistov v južno-vzhodni Aziji. Mladi Indijci' Birmani ali Malajci si ne delajo nikakšnih iluzij o sedanjem stanju v svojih deželah. Vsi vedo, da se bo treba še boriti za pr^' vo neodvisnost Indije, Birme ali Malaje.
Angleži so iz Indije "odšli • Izročili so oblast tako imenovanemu "narodnemu vodstvu" ^ Indiji in Pakistanu, ozirom^ maharadžam in knezom. Tod^ tuji imperialisti so si docela p'"'' držali nadzorstvo nad gospodarstvom te dežele, še zlasti na<^ industrijo.
Da, industrija! Tisti čas, ko smo se mudili v Kalkuti, je bil^ tam in(5ijska industrijska razstava. Veliki lepaki in časopisi'' oglasi so skušali privabljati ob' činstvo. Razstava naj bi, kako^ so pisali listi, prikazala "velik® pridobitve tehnike in obrti v diji".
Obiskali smo razstavo. 0^^^ prašni drevoredi zakrnelega (Dalje na 3. siranX)
15. septembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
BTRAN3
dva tedna a indiji
(Nadaljevanje z 2. strani)
ka so imeli na vsaki strani Jiiajhne paviljone v slogu pro-dajalnic pešavarskega bazarja. Brž pri vhodu je stalo več tankov, ki so bili domačega izdelka, zraven pa oklopni tovorni avtomobili in topovi angleškega izdelka. N a nekem tovornem avtomobilu so v Bomba ju resda Biontirali grobo obdelan lesen okvir. Toda obiskovalci se bri-Sajo zgolj za tkanine in rezba-iz slonove kosti, saj so to itidijske posebnosti že iz sive davnine. Modernih strojev a 1 i iiaprav na razstavi ni bilo. In to v deželi, ki ima toliko železne rude in premoga! Kolonijam se pač ne spodobi, da bi imele tež-^®^^dustrijo. Kolonija je vla-^•joči' državi privesek za doba-vo surovin. V tem pogledu so ila angleška oblastva vselej in vseskoz dosledna.
Na neki seji konference je iz-^^jal Satjapal Dang, predsed-^ 1 k vseindijske študentpvske zveze:
kje
«'t
demok:
je neodvisnost, kje je racija? Kje je nacionali-^^•cija zemlje in poglavitnih pa-industrije? Vse to se je iz-azalo za^slepilo. Načrt nove ^tave za Indijo je v posmeh pričakovanja ljudstva. Diktator-^ a pooblastila za prezidenta ne 3amči nikakšnih pravic za de-ovno ljudstvo, ohranjene kne-naj delovna ^ adež pričakuje od takšne vla-S'Vine? Ostali smo kolonija, sa-^0 zunanji obesek se je spremenil, Le s strnitvijo naših sil s silami napredka in demo-racije na vsej zemeljski obli
bomo
postali močnejši kakor
^^■ši sovražniki in si bomo lah
® priborili resnično neodvisnost."
#
v 2. februarja je bilo na ^^st konferenci mestno zborp-^nje z geslom. "Roke stran od Azije!"
Od Majdanskega trga do par-a in staniona Dežbandu je 9 'n daleč Kljub žgočemu soncu ^ j® zbralo čez 17,000 ljudi. Tu bili delegati in gostje konfe-^ence, delovna mladina Kalku-® in kmetje iz bližnjih vasi. einonstracija je zapolnila vso ° So cesto, da je bil promet prekinjen. Poleg nas so stopali ^•di Bengalci, ki so vzklikali P&role. Eden je pričel peti na-
^rugi so povzeli vzklik: ^kvila sindabad! — Naj živi Evolucija!" — "šamrad Džobad
čoro! — z imperialisti ven Azije!"
^Glikih rjavih tramvajev in g prtih zelenih avtobusov, ki so ^stali sredi žive reke, čujemo ^02 ravne besede. Vsi pločniki polni in tisoči opazujejo po-® z oken in balkanov.
E)ol z dolarskim imperializ-om!" vzklikne mlad Hindujec
^ angleščini.
"Dol z njim, dol!" mu odgovore tisočeri glasovi v oglušujočem zboru.
• Mračilo se je že, ko so prišli demonstranti v park Dezbandu. Posedli so po trati, ki je bila še vroča od sončne pripeke. Predstavniki delegacij se zbero na tribuni. Pozdravijo zbor in poročajo o konferenci in njenih nalogah. Nina Žvanija, ki spregovori v imenu sovjetske delegacije, je toplo pozdravljena. Sploh sprejema indijska mladina sovjetsko delegacijo povsod prav prisrčno. Radi bi čim več zvedeli o našem življenju. Zanimajo se za kolektivno gospodarstvo, za obrtne šole, industrijo, književnost, gledališče in sport. Obsipajo nas z vprašanji, ki jim ni konca ne kraja. Številni poročevalci oblegajo vodjo naše delegacije.
Zadovoljni smo opazili, d a marsikateri mladi Hindujec pozna razmerje v Sovjetski zvezi in njeno zunanjo politiko. Sovjetsko književnost poznajo in cenijo. Ko je neka indijska fiud-skogledališka družba priredila poseben večer s plesom in petjem, so nas seznanili s skupino mladih književnikov. Eden izmed njih je preložil nekatere pesmi Konstantina Simonova iz angleščine v bengalščino. Zdaj objavlja v nekem kalkutskem listu svoj prevod Simonovljega romana: "Dnevi in noči". Napredne plasti indijske inteligence poznajo in cenijo Gorkega, Majakovskega, Šolohova . . .
V največjih kalkutskih bio-skopih so predvajali sovjetski barvni film "Parada mladosti". Gledalci so ga venomer prekinjali z burnim odobravanjem-Od koncu predstave se kar niso hoteli raziti.
*
Na povratku iz Kalkute smo se ustavili v Delhi ju. V. novem Delhi ju je vse snažno in spodobno; nizke bele in rjave vile se skoraj izgubljajo v bohotnem zelenju pravih akacij. Novi Delhi so začeli graditi leta 1911, ko se je na jugu pričelo širiti uporniško gibanje in so Angleži sklenili, da bodo preložili metropolo iz Kalkute proti severu, ki je po njihovi sodbi bolj miren. Vse vladne ustanove, poslaništva, banke in rezidence velikih maharadž so v novem mestu.
Stari Delhi je navadna Indija: ozke ulice in majhne bajte; trume umazanih, sestradanih Hindujcev in muslimanov. Pešci stopajo na blago, ki je razprostrto kar na pločniku — z nogami odrivajo smrdeče kopice gnijočih pomarančnih in banan-skih olupkov.
Ogledujemo si znamenitosti Delhija. Tu je veličastha moše-ja Kutb-ud-din Anbek. Njen 80 m visoki minaret je kakor iz I treh orjaških šahovskih stolpi-
čev, postavljenih drug na drugega. Mošeja stoji že nad 700 let. Naokrog vidimo razvaline starih stavb in pokopališča mo-hamedanskih vladarjev. V Red Fortu, (Rdeči trdnjavi) — stari trdnjavi velikih mogulov — so ohranjeni čudoviti spomeniki mohamedanske gradbene umetnosti. Palača šaha Džaba-na, biserna mošeja, marmorni paviljoni, vse to je kakor iz Tisoč in ene noči. A tudi tu ni nič motilo angleških 'kolonizatorjev, da ne bi bili tik zraven postavili visokih zoprnih vojašnic za svojo vojsko. Ti sivi kamniti zaboji razblinijo vso pravljič-nost.
Da bi okrepili svojo gospostvo, so kolonizatorji vselej ščitili verstva Indije: Islam, Bud-vsa verstva Indije": islam, Bud-hizem, hinduizem in drugo. Vsa ta verstva kiiltivirajo kar najbolj mračne predsodke in verovanja. V mošeji Džama Mašid iz 17. stoletja je poseben oddelek, kjer razkazuje mlad duhoven zapovrstjo "urvi in drugi zapisek korana", ki ga je baje napisal Mohamedov posinovlje-nec. Nato pokaže marmorno ploščo, na katero je prerok Mohamed nekoč postavil svojo nogo. In zgodil se je čudež: marmor se je topil kakor vosek, da je ostal odtis noge ohranjen, marmor pa je brž nato okame- ] nel . . .
Nadalje si lahko ogledamo Mohamedove sandale iz velblod-jega usnja in debelo rjavo kocino iz prerokove brade. Ko so nam pokazali vse te relikvije, so nas še poprosili za milodar "v prid svetišču" in "za molitve v naše zdravje".
Ni se še polegel trušč, ki ga jo zbudil umor Gandhija. Pred mestom stoji na praznem prostoru betonski oder, obdan z bodljikavo žico. Tu so nedavno sežgali Gandhijevo truplo. Na betonu leže uveli cvetni listi nekakšnih divjih zimskih rož.
Mladi Hindujec v beli djud-ski noši se pripelje na motornem kolesu, sname venec z ramena in ga položi pred posta-ment. Potem nam pripoveduje v skrbno zbranih angleških besedah, kakšne so bile svečanosti čb sežigu trupla.
"Tu vam je stalo morje ljudstva. Pandit Nehru je bil tu in Patel je bil tu in z vsega sveta so se zbrali ljudje. Pejel so razdelili med zaupnike iz provinc in ti so potem vrgli pepel v vodo. Peščica pepela je tu pokopana. Za Gandhijem žalujem tudi jaz. On ni maral, da bi se Hindujci in muslimani klali. Pa saj veste, da je nekaterim ljudem to v prid. Ti so ga tudi umorili."
Zgroženo govori naš sobesed-nik o fašističnih morilcih i z Raštrije Sevak Šangh. Prevod imena te organizacije se glasi: "Družba državnih služabnikov." Toda v Indiji so jih že davno prekrstili v Zvezo sovražnikov države". Pod pritiskom javnega
mnenja so oblastva razpustila to organizacijo in nekatere čla-rle zaprla, pač zato, da bi jih zaščitila pred ljudsko jezo.
Člani indijske vlade radi govore na svojih javnih nastopih, o demokraciji in svobodi. To jih pa nikakor ne moti, da ne bi zverinsko zasledovali komunistično stranko, ki se bori za enotnost i n pravo nacionalno neodvisnost Indije. Samo tu v Delhi ju so v dveh mesecih petkrat preiskali poslopje Centralnega komiteja komunistične partije in policija je vse prebrskala, plenila in zapirala.
Oblastva pripravljajo prepoved Komunistične partije. Nikomur ni skrivnost, da so pregon komunistov zapovedali angleški imperialisti.
*
Mladinska konferenca dežel
južnovzhodne Azije bo nedvomno zapustila globoka sled v političnem življenju današnje Indije Delavnost udeležencev na tej konferenci pričuje o splošnem razmahu nacionalne in politične samozavesti azijskih narodov.
Milijonske množice delovnega ljudstva ne morejo in nočejo živeti po starem. One razumejo pravi smisel zvitih mahinacij imperialistov, ki bi radi nadaljevali svojo oblast v Aziji pod novim plaščem. Vedno širše ljudske množice se vključujejo v borbo proti imperializmu. In ta borba se ne more končati drugače kakor s popolno zmago sil demokracije in napredka nad silami reakcije in teme.
S to mislijo smo po dveh tednih zapustili Indijo
Pravoslavne cerkve proti Vatikanu
Moskva, (Tass). — Patriarhi in predstavniki avtokefalnih pravoslavnih cerkev, ki so sodelovali na proslavi 500-letnice ruske pravoslavne cerkve, so proučili nekatera splošna vprašanja, ki zadevajo cerkev in sprejeli skupne sklepe.
Na konferenci so proučevali tale vprašanja; Vatikan, pravoslavna cerkev in vaseljensko gibanje, pravoslavna cerkev, hierarhija anglikanske cerkve in cerkveni koledar.
Konferenca je soglasno obsodila aktivno vlogo Vatikana pri hujskanju na novo vojno, kakor tudi politično borbo proti demokraciji na svetu.
Rimski papeži — pravi resolucija — so bili vselej ob strani močnih proti šibkim in izkoriščanim. Dejavnost Vatikana je tudi sedaj naperjena proti interesom delovnega ljudstva. Vatikan je središče spletk proti interesom narodov zlasti slovanskih narodov. Vatikan je postal središče mednarodnega fašizma. Vsi kristjani, ne glede na narodnost ali vero, morajo označiti vatikansko politiko kot pro-tikrščansko, protidemokratično in protiljudsko.
Resolucija nadalje poudarja, da konferenca ostro razlikuje med hierarhijo katoliške cerkve pod vodstvom rimskega papeža in katoliškimi množicami, ki ne odgovarjajo za zločine, ki jih je izvršil Vatikan.
Glede odnosov med pravoslavno cerkvijo do tako imenovanega vaseljevskega gibanja se je Svet cerkva soglasno izjavil proti udeležbi na generalni skupščini, ki jo je Svetovna zveza cerkva sklicana za mesec avgust, ker glavni smoter tega gibanja ni cerkveni, marveč politični in protidemokratični.
Kon5terenca je sprejela tudi poslanico vsem kristjanom na svetu, v kateri jih poziva na borbo za mir in proti vojnim hujskačem. Tudi v drugih vpra-
šanjih so bili doseženi soglasni sklepi.
Vse sklepe so podpisali mo-
skovski i n vseruski patriarh Aleksej, srbski patriarh Gavri-lo, romunski patriarh Justinian, bolgarski eksarh in sofijski me-tropolit Štefan v imenu aleksan-drijske i n antiohijske cerkve. Sklepe so podpisali tudi metro-polit Aleksander v imenu alban-eke pravoslavne cerkve, korčan-
ski episkop Pajsije, v imenu poljske pravoslavne cerkve ar-hiepiskop Bielitowski, v imenu pravoslavne cerkve na Češkoslovaškem pa praški in češki ar-hiepiskop Elefterios.
Naročajte, širite in čitajte Enakopravnost!"
I:
zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
»X«
rX"



/
Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of the word.
For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
M
AM£RiCA'S $£GURnY f$ YOUR. SeCURHYi
enakopravnost
This is Bit o&clal U. S. 7reasvry advertisement—prepared under auspices of Treasury Department and Advertisfag CouuelL
'	SELIŠKAR:
Tržaška cesta
ROMAN
IIA . V	)
ne obrekujem, resnico avša avšasta, ko aj skrivaš, o čemer vse Ko-Sobezdajo!"
^ se je sesedla na stol, po-^ ^ obraz z dlanmi in zaihtela ^ Ves glas. Bila je do nedav-Po^ P'^amljena od strogih za-uj- krščanskega nauka in se je v omotično sladko
cerl^^^' ° kateri je slišala v vi in na cerkvenih shodih, odkar je mladi kaplan J ^ zaneseno govoril o večnem ^evištvu; nekajkrat je že mislila a samostan in bi bila morda redovnica, če ne bi bilo & odšteti samostanu dote, ^i zmogla. Hodila je k spo-®^i in k obhajilu, tudi na koru
je pela, vse proste misli je posvečala Bogu in božjim stvarem. Letos pa, od proščenja na Sveti Ani, je v nji svetnikarstvo začelo ugašati; pretepaški Jože, najbolj divji fant vseh Kozarij, jo je obsedel ali kaj. Nič se ni mogla prav zbrati v molitvi, v cerkvi ji je glas otrpnil, če ga je opazila š kora, nemirna je postala, če je bil v bližini.
Štela pa se je še vedno za najbolj pobožno dekle v Kozarjah ' in najbolj vneto za vse cerkveno, j Vse cvetje je znosila v cerkev in v kapelice, marsikatero jaj-'ce je na skrivaj prodala, da je kupovala sveče za oltarje. Žup-'nik jo je že nekrajkrat postavil za zgled vsem drugim dekletom. ' Ali se je vseh teh tajinstvenih
stvari oklenila zaradi tega, ker ni bila lepa? Imela je močne lične kosti, v očeh pa nekaj mrtvega, nevesela in neprikupna je bila, pa še kozava povrhu. Ta strašna nakazna bolezen je marsikaterega popačila in kajpak, tudi v tistih časih so gledali bolj na ženske napake kot na moške. Pa tudi težko delo in neprestana skrb za gospodinjstvo sta jo izmučila, saj je gospodinjila že od svojega petnajstega leta, odkar so mati umrli.
Zdaj pa je stala pred veliko preizkušnjo. Druga dekleta so že vsaka imela svojega dragega; izogibala se jih je, ker so jo mladi fantje nekako prezirali, razjedala jo je jezna zavist, ker je bila tako, ne po,svoji volji, odtrgana od naravnega zakona življenja. Njeno telo pa je zdaj naenkrat zagorelo z vso silo po nečem sladkem, opojnem, po tistem nedoživetem, silnem, neznanem, po čemer prej ali slej zakoprni vsak človek, naj se še tako upira z mislijo in razumom,
s srcem in z dušo. Prežeta od naukov in v strahu božjem pred vsem tem, kar je prav za prav en sam velik smrtni greh, se je grozila brezdna, ki je zijalo pred njo, hkrati pa jo je vleklo prav v to brezdno blaženosti in omame in neke čudovite zemske sreče.
A to je za pogubljeno dušo najkrajša pot v pekel. Le kaj storiti? Po pismu, ki ga je dal napraviti oče, ne sme, dokler se bo Tine učil, ničesar odprodati od grunta . . . Da, zalezovala jo je takšna misel, da ti najrajši vse prodala in šla v samostan. Klobasar bi z veseljem kupil, saj je že očeta nadlegoval in mu ponujal več kot je vredno. Toda zdaj je privezana na gruntec!
Ko se je pa udajala pregrešni posvetni misli, da bi postala Jo-'žetova žena, jo je bilo strah nje-jgove divje nature, čeprav ji je njegova nasilnost na dnu srca prav za prav prijala, ker je bil ' najmočnejši in nasilnejši med fanti naokoli. Pa nagib samice je
pravilno izbiral. Res, da sedaj ji ni storil še nič takšnega, da bi se zgrozila pred njim, ne, ljubezniv je bil in tako lepo je znal govoriti, da se je kar opijanila ob njegovih besedah.
Vidiš, morda bi se potem, ko bi bil gospodar in njen mož, povsem obrnil v dobro; če bi svojo dušo pogubila z njim v postelji, bi na drugi strani rešila drugo dušo, obvarovala bi ga pretepov, pobojev, gostilne in kvant! Oh ti moj Bog, jutri pojde k župniku po svet, dve jarčki mu bo nesla, da se gospod ne bodo prehitro ujezili, maše za očeta bo plačala in gospod jo bodo prav gotovo rešili muk. Temu smrkavemu petelinu pa je treba zavezati jezik, tak otroče vendar ne sme govoriti o takih stvare]a.
Tine jo škodoželjno opazuje, kako se cmeri v predpasnik zaradi resnice, ki ji jo povedal. E, predobro pozna svojo sestro! 'Marljiva je, za delo vsa čast ji, 'za dom in grudo bi si iztrgala ' srce, ampak na eno plat je mah-
njena, da! Življenje se ji sprehaja samo po cerkvenih stezicah, resničnega življenja pa se izogiba in nerazumljivega sramu in pobožne, pretirane gizda-vosti, kar Tine ne more in ne more trpeti.
"Ali si Boga že čisto izgubil?" de nenadoma Mica, sama vsa presunjena od tega strašnega vprašanja.
"Bog je in bo!" je dejal Tine mirno in lagodno mahadral z nogami po prizidku.
"Zakaj torej tako pregrešno govoriš?"
"Zato, ker si najbolj trapasta ženska, kar jih poznam!"
"Oh, moj Bog, Tine, zakaj me pa vendar imaš za takšno?"
"Ker te je najbolj zalega fanta sram. Ali hočeš postati svetnica?"
"Ti si vendar še smrkav, kako pa govoriš?"
"Ce me boš zmerjala, ti bom eno prisolil čez tvojo svetniško čeljusti. Toliko sem že star, da I vem, kako se ljudje ženijo. "Omo-
ži se, pa te ne bo strah in dolgčas ti ne bo! Ko boš dobila otroke, ne boš imela več časa tičati venomer v cerkvi. Bog sliši in usliši vsako molitev, četudi jo zmoliš na paši ali na njivi ali pa kje drugje. Bog je vsepovsod! Saj so nas župnik tako učili. Ti si kmetica in nič drugega ne boš kot kmetica, zakaj torej laziš venomer v cerkev? Tvoje neprestano žlebedranje pred oltarji je že k&r smešno. To je opravilo za nune in menihe, ki zares nimajo drugega dela!"
Mica se je kar križala pod ploho Tinetovih pregrešnih besed in kdo ve, kaj bi ji še vse izrekel, da se s ceste niso odprla vežna vrata. Pred njimi je stal Jože, nihče drugi kot Jože z velikim cekarjem. Bil je še v jutranji, mašni obleki, izpod klobuka mu je gizdavo gledal čopek kodrastih las, viržinko je kadil, nenavadno vesel je bil vi-^ deti.
(Dalje prihodnjič)
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Čakaj, čakaj! Kaj "tako je"? Le poglej, naj nas pošteno dobijo v svoje klešče, potlej pa prosi pomoči. Naka, preden bi pritekli na pomaga je, bi babi že duša ušla.
—	Svojo oblast moramo imeti.
—	Koklja na gnezdu, jajce pa še... kdo ve kje! Ljudstvo zabito!
Za odposlancem 44. polka je iztresal izzivalno razvnete besede Lagutin. Z vzkliki so mu segali v besedo. Postavili s o predlog, naj bi določili deset-minuten odmor, toda mahoma, kakor hitro je vse potihnilo, je Podtelkov butil v hudo razgreto množico;
—	Bratje kozaki! Medtem ko se mi tukaj posvetujemo, sovražniki delovnega ljudstva ne počivajo. Mi bi zmeraj radi, da bi bil volk sit in ovca cela, Ka-ledin pa ne sodi tako. Zasegli smo njegovo povelje, da je treba prijeti vse udeležence tega zborovanja. Takoj vam bomo prebrali ta ukaz na glas.
Po skupinah odposlancev je zavalovilo razburjenje, ko so prebrali Kaledinov ukaz o prijetju udeležencev zborovanja. Dvignil se je hrum, stokrat hujši kakor na katerem si že bodi krajevnem sejmu.
—	Treba je prijeti za delo, ne pa opletati z jezikom!
—	Tiš-š-še! . . , š-š-š-št! . .
—	Zakaj neki "tiše"! TQli; . .
—	Lobov! Lobov! ... Ti zini katero! . . .
—	Počakajmq malo! . . .
—	Kaledin ni bedak!
Grigorij je molče poslušal in gledal, kako so odposlanci zmi-govali z glavami in zamahovali z rokami, a se ni vzdržal, vzpel se je na prste in se zadri:
—	Utihnite že, hudiči! . .. Ali ste na sejmu? Pustite vendar Podtelkovu do besede! . . .
Ivan Aleksejevič se je zaple tel v spor z nekim odposlancem osmega polka.
Hristonja je rjul in se otepa val nekega soseda, ki je tiščal vanj:
—	Še tega se manjka, da ni treba biti na straži! Boš ti meni... kaj pa tveziš? . . . Če-žana! Ej, ti prijateljiček ti moj! Lisjaki so pri nas zviti — sami si moramo pomagati!
Hrumenje glasov se je pole glo (tako se upehan veter uleže na njivo žita in jo pritisne k tlom), v nedozorelo tišino se je zavrtal dekliško visoki glas Kri-vošlikova:
Zastopniki '^Enakopravnosti

Za It. claiiiko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newburiko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
—	Dol s Kaledinom! Naj živi kozaški vojaško-revolucio-narni odbor!
Množica je zaječala. V težak, skozi ušesa segajoč preplet so se zvozlali strnjeni, grmeči kriki pritrjevanja. Krivošlikov je obstal z dvignjeno roko. Prsti so mu kakor listi na mladiki drobno trepetali. Komaj pa je preglušljivo vpitje onemelo in se razgubilo, je že tenko, pre-dirno in' na ves glas, kakor na volčji gonji, kriknil Krivošlikov:
—	Predlagam, da izberemo izmed sebe kozaški vojno-revo-lucionarni odbor! Njemu moramo prepustiti, da se bo dajal s Kaledinom in organi . . .
—	Ha-a-a-a-a! ... — je zabobnelo kakor strel iz puške, s stropa so prileteli ploščati okruški razpadajoče štukature.
Začele so se volitve članov revolucionarnega odbora. Nežna ten del kozakov, ki jih je vodil nastopajoči odposlanec 44. polka in drugi, je še nadalje vztrajal pri mirnem poravnavanju sporov s kozaško vlado, toda večina navzočih na zborovanju jih že ni več podpirala; kozaki so se razvneli, ko so slišali Kaledi-novo povelje o njihovem pri jetju, in so zagovarjali dejanski nastop zoper Novočerkask.
Grigorij ni dočakal konca vo litev, nujno so ga poklicali v polkovno poveljstvo. Ko je odhajal, je poprosil Hristonja in Ivana Aleksejeviča:
—	Ko se bo nehalo, pridita k meni na dom. Radoveden sem, kdo bo izvoljen za člane.
Ivan Aleksejevič se je vrnil ponoči.
—	Podtelkov je predsednik, Krivošlikov tajnik! — je pove dal na pragu.
—	In člani?
—	Ti so Ivan Lagutin in Go-lovačov in Minajev in Kudinov in še neki.
—	Kje pa je Hristan? — jc vprašal Grigorij.
—	Odšel je s kozaki, ki so šli zapirat kamenske oblasti. Ta se ti je ugrel; če bi pljunil nanj, bi gotovo zacvrčalo. Strela!
Hristonja se je vrnil proti jutru. Dolgo je sopihal, ko se je sezul, in nekaj polglasno godel. Grigorij je prižgal leščerbo, zagledal na njegovem počrnelem licu kri in vijugasto prasko na čelu.
—	Kdo te je pa? . . . Naj te obvežem? Takoj bom . . . ča kaj, precej bom poiskal obvezo,
—	je planil s postelje, poiskal vato in obvezo.
—	Zacelilo se bo kakor psu,
—	je renčal Hristonja. — Tole mi je nemara pustil kozaški načelnik s samokresom. Prišli smo k njemu kakor gostje, skoz velika vrata, pa se je začel ote-pavati. Še enega kozaka je ranil. Hotel sem torej dobiti dušo iz njega; mislil sem pogledati, kakšna je častniška duša, a kozaki mi niso pustili, če ne, bi mu bil že dal ... Bi ga zlodjev-sko premikastil!,
9
Drugi dan je prispel v Ka-mensko po Kaledinovem ukazu deseti donski kozaški polk, da bi prijel vse udeležence zborovanja in razorožil najbolj revolucionarne kozaške oddelke.
V tem času je bilo na postaji zborovanje. Velikanska množica kozakov je rjovela in na vse načine odgovarjala na govor nekega Letonca.
Polk se je iztovoril in se približal zborovalcem. Izbrano rasli, izlikani Gundorovci, ki so na
pol sestavljali polkovne kadre, so se pomešali med kozake drugih polkov. Pri priči se je v njihovem razpoloženju ostro prelomilo. Na ukaz poveljnika polka, naj izpolnijo Kaledinovo povelje, s o kozaki odgovorili z uporom. Med njimi je začelo vreti, posledica okrepljene agitacije, ki so jo izvedli pripadniki boljševikov.
Ta čas je Kamensko obšla bojna mrzlica: na hitro roko sestavljene o'ddelke kozakov so pošiljali zavzemat in utrjevat zavzete postojanke, na gosto so odhajale čete, ki so jih napotili v smeri Zverjovu—Lihaja. Po oddelkih so ponovno izbirali poveljniški zbor. Naskrivaj so odhajali iz Kamenske kozaki, ki niso marali vojske. Z zamudo so se oglašali odposlanci iz raznih vasi in okrajev. Po cestah je bilo opažati nenavadno oživljeno gibanje.
Trinajstega januarja je prišlo v Kamensko odposlanstvo don ske vlade zavoljo pogajanj; se stavljali so ga predsednik kozaškega okrožja" Agejev in člani okrožja Svetozarov, Ulanov, Karev, Baželov in ritmojster Kušnarjov.
Na postaji jih je sprejela gosta množica ljudstva. Varnostna straža iz kozakov telesne straže atamanskega polka je prišlece pospremila do poslopja poštno-brzojavnega urada. Vso noč je trajalo posvetovanje članov vojno-revolucionarnega od bora s prišedšim odposlanstvom vlade.
O d vo jaško-revolucionarnega odbora je bilo prisotnih sedemnajst ljudi. Podtelkov je prvi v Odgovoru na govor Agejeva, ki je obdolžil vojaško - revolucio narni odbor izdajstva Dona in soglasja z boljševiki, le-tega ostro zavrnil. Za njim so spregovorili Krivošlikov, Lagutin. Govor kozaškega ritmojstra Kušnarjova so neštetokrat pretrgali vzkliki kozakov, ki so se nagnetli v veži. Eden izmed strojničarjev je v imenu revo lucionarnih kozakov zahteval prijetje odposlanstva.
Posvetovanje ni dovedlo do nikakršnih sklepov. Že okrog dveh ponoči, ko je bilo jasno, da ne bo mogoče doseči soglasja, so sprejeli predlog člana kozaškega okrožja Kareva, naj bi prišlo v Novočerkask odposlanstvo vojaško - revolucionarnega odbora, da bi dokončno rešili vprašanje o oblasti.
Za o d i š 1 i m odposlanstvom donske vlade so se napotili v Novočerkask tudi predstavniki 'vojaško - revolucionarnega odbora s Podtelkovom na čelu. Po splošnih vAtvah so bili določe ni: Podtelkov, Kudinov, Krivo šlikov, Lagutin, Skačkov, Golo-vačov in Minajev. Za talce so ostali v Kamenski zaprti častniki atamanskega polka.
10
Pred oknom voza se je vrtin-čila mečava. Za na pol porušeno ogrado prsobranov je bilo videti skrepenele kupe snega, ki jih je izlizal veter. Njihovi raz-drapani grebeni so bili čudovito pretkani s sledovi ptičjih neg.
Proti' severu so bežale majhne postaje, brzojavni drogovi in vse brezbrežna, v svoji snežni enoličnosti neznana stepa.
Podtelkov je sedel pri oknu v novi usnjeni bluzi. Nasproti njega se je naslanjal z laktom ob mizo ozkopleči, kakor fantiček suhi Krivošlikov in gledal skozi okno. Iz otroško jasnih oči sta mu sijala nemir in pričakovanje. Lagutin si je z glavnikom česal redkorjavkasto bradico. Krepki kozak Minajev si je nad cevjo parne kurjave grel roke in se presedal na klopi.
Golovačov in Skačkov sta se o nečem tiho pomenkovala, ležeč na vrhnjih policah.
V vozu je bilo precej zakajeno in mrzeče. člani odposlanstva se niso počutili povsem varno, ko so odhajali v Novočerkask. Pogovori so se trgali. Zoprno tiho je bilo. Minili so Liho. Podtelkov je povedal skupno misel:
—	Nič ne bo. Ne bomo se našli.
—	Vožnja v prazno, — mu je pritrdil Lagutin.
Spet so dolgo molčali. Podtelkov je enakomerno pozibaval roke v zapestju, kakor bi čolni-ček potiskal skozi zanke v mreži. Poredkoma je pogledoval po motnem lesku svoje usnjene bluze in jo občudoval.
Približal se je Novočerkas.k. Minajev je na zemljevidu pogledal na Don, ki se je na daleč o-gibal mestu, in začel tiho pripovedovati:
— Kadar so prejšnje čase kozaki v atamanskem polku odslužili svoj rok, so jih z vlaki odpravili po domovih. Natovorili so skrinje, svoje imetje, konje. Oddelek je šel in, glej, pri Voro-nežu, ko bi bilo treba prvikrat prekoračiti Don, je strojnik, ki je peljal vlak, zmanjšal brzino, kolikor se je le dalo; vozil je počasi . . . vedel je že, kaj se bo zgodilo. Kakor hitro se je vlak zapeljal na most, dragi moj! . kaj se je začelo tedaj! Kozaki so kar pobesneli; "Don! Naš
MLADA DVOJICA
išče stanovanje s 2 ali 3 sobami. Oba stalno zaposlena. Želita najraje v st. clairskem okrožju, od E. 60 do E. 72 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 5311.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
DVOJICA
z majhnim otrokom želi dobiti takoj stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor 'ima zp oddati, naj blagovoli ookliče
EN 5053
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting ^15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER KEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
Lastnik prodaja
pod zgubo radi odhoda v Calif orni j o, zidano hišo s 6 sobami. Fornez na plin. 16 sadnih dreves in druge ugodnosti. Cena $13,500 s |)ohišt-vom vred, brez pohištva $13,000.
Rudolph Knaus
894 E. 236 St., Euclid, O.
COTTAGE OB JEZERU
za celoletno stanovanje; 50 čevljev peščenega obrežja; 2 spalnici popolna kopalnica, kombinacija prednje sobe in kuhinje. 7x24 solnčni porč; zajtrkovalna soba. Lota 50x750. Cena samo $9,500 Vpraša se pri DYNES BEACH, Madison, O., tel. Madison 2141
Proda se zidano hišo
2 leti stara, 3 sobe, zraVen soba za pranje; garaža 20x20, 1 aker zemlje, dobra studenčna voda. Cena $8,500.
Litlle Mountain Rd., Mentor, O. tretja hiša južno od Rt. 84.
POHIŠTVO ZA
6 sob se proda zaradi odhoda iz mesta. Pohištvo za družabno sobo in za 3 spalnice.	\
Vpraša se na
1049 E. 71 Si., Apt. 1.
TRI DNEVNO DELO
na teden od 4. ure naprej do bi dekle za strežen je pri mižah in bari. Vpraša se za dogovor na 15335 WATERLOO RD.
POŠTENEMU FANTU
se odda v najem eno sobo. ; Vpraša se na 1157 E. 71 St.
IŠČE SE
2 ali 3 sobe za dva priletna človeka. Kdor ima za oddati naj pusti naslov v uradu tega lista ali naj pokliče HE 5311.
SLOVENEC
srednjih let se želi seznaniti s Slovenko poštenega značaja v svrho ženitve. Katero zanima naj se zglasi ali piše na Ralph Zak, 4017 St. Clair Ave,
Don! Tihi Don! Očka rodni, naš hranitelj! Ur-r-r-ra-a-a-a!" in skoz okna so začele leteti z mostu naravnost v vodo skoz železne križe čepice, stari plašči, hlače, prevleke, srajce, razna drobnjav. Darovali so Donu, ko
so se vračali od vojakov. SlišiSi če si pogledal, ti je po vodi plavalo modrih atamanskih čepic kakor labodov ali cvetja .J.Od pradavna je bila že taka navada.
(Dalje prihodnjič)
Ekstra posel?nos+!
če sedaj dasle vaš fornez pregledati, nanovo cemen-tirali in sčisliti, kar navadno stane $25. vam vse to naredimo ZA SAMO
$17.50
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom mesta
FA 6516

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113

TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod lamo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zy.
Tel.! EN 5013
Of.LiA.h
Objava Ambasade FNRJ
Ambasada Federativne Narodne Republike Jugoslavije v Washingtonu obvešča vso zainteresirano javnost, da je Vlada FNRJ dne 18. julija 1948 izdala "Uredbo o izdajanju kuponov za nakup predmetov po edinstvenih cenah za odkup svobodnih deviz in valut."
Po tej uredbi bodo osebe v Jugoslaviji, katerim se iz USA pošiljajo dolarji, prejele od Narodne Banke FNRJ istočasno z odgovarjajočo vsoto v dinarjih tudi odgovarjajoče število kuponov, ki jim dajejo pravico, da za celotno prejeto vsoto kupijo industrijske predmete po znatno nižjih cenah, kot so cene za iste predmete v svobodni prodaji (t. j. po edinstvenih cenah v smislu uredbe objavljene v "Službenem Listu" FNRJ št. 12./48).
Na primer, ako pošiljatelj iz Amerike pošlje vsoto $20.00 bilo komu v Jugoslaviji, bo prejemnik dobil od Narodne Banke proti-vrednosti od Din. 1.000.00, to je 50 dinarjev za en dolar. Poleg 1.000.00 dinarjev bo prejemnik dobil od Narodne Banke tudi kupone v višini 1,000.00 Din-i ki jnu dajo pravico da za ves prejeti denar kupi predmete po nižjih cenah.
Za lažje razumevanje navedenega je potrebno pri' pomniti, da prejema vsaka oseba v Jugoslaviji omejeno število kuponov s katerimi more kupovati predmete do višine vrednosti kuponov. Cena predmetov kupljenih za te kupone je relativno zelo nizka. Predmete je mogoče kup# vati tudi brez kuponov v t. z. svobodni prodaji. V tej prodaji so predmeti znatno dražji. Osebe, ki prejemaj" dolarje iz Amerike, imajo to prednost, da poleg kuponov, ki jih redno prejemajo, dobijo še posebej kupone v celotni vrednosti zamen j ene vsote za dolarje, ki jih preko Narodne Banke dobe iz Amerike.
Kot primer znižanih (edinstvenih) cen navajamo:
Din.
Tkanine za obleko _________________________________________ 220.00	za 1 mete'
Tkanine za moške zimske plašče __________________ 290.00	za 1 met®'
Tkanine za ženske zimske plašče __________________ 360.00 ' za 1 met®'
Volnene tkanine za moške obleke ______________ 260.00	za 1 met®'
Volnene tkanine za ženske obleke ______________ 135.00	za 1 m^te'
Narodno platno za obleke ______________________________ 35.00	za 1 met®'
Koper flanela za obleke ________________________________ 49.00	za 1 met®'
Kreton za perilo _____________________________________________ 35.50	za 1 met®'
Zefir za srajce _________________________________________________ 43.00— 45.00 za 1 met®'
Moške nizke čevlje _____________^_____________________________ 550.00—720.00 za 1
ženske nizke čevlje ____________________________________ 540.00—700.00 za 1
Vsi oni, ki prejemajo dolarje iz USA, morejo kup"* vati po navedenih cenah, katere so znatno nižje kot cen® istih predmetov v svobodni prodaji.
Ambasador Sava N. Kosanovič
VETTER CUT GLASS CO.
215 HURON RD., blizu Ontario St.
CH 8090
Ogledala naredimo po meri in naročilu; izdelujemo razne predmete iz finega vrezanega slekla.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.; IVanhoe 3118
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
aoaBBBstf