Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Leto II. - Štev. 15 Gorica - 12. aprila 1950 - Trst Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Izhaja vsako sredo Jasnost pojmov Današnji čas je hudo zmeden. V javnem življenju slišiš in v časopisih bereš besede, misli, izjave, o "katerih po natančnem preudarku ne veš, kaj bi z njimi. Mnogi mislijo, da je v javnem življenju dovoljeno neko stvar danes zagovarjati, jutri pobijati. V listih bereš članke s polnim podpisom, ki jih je napisal isti človek v presledku enega ali dveh tednov; med njimi pa je globoko logično nasprotje. Kaj vse so že napisali o potrebi ali nepotrebi političnih strank, o vzgoji in političnem delu mladine itd. Do dna je pa te resnično važne zadeve najbrž le malokdo presodil. Politične stranke! So časi, ko jim javno mnenje ni naklonjeno. To so dobe brez velikih idej in dogodkov. Posamezni prvaki se do dosadnosti prepirajo o malenkostih. Do političnega vpliva prihajajo častihlepni pritlikovci, hi se izživljajo v drobnarijah in spletkah ter velikih vprašanj, ki valijo iz prihodnosti proti nam, ne opazijo, dokler jim ne stoji nov, morda usoden položaj tik pred nosom ali jih celo ne podere. Potem pa jadikujejo o nezrelosti in nepripravljenosti naroda. V takih časih se javno mnenje, katero sestavljajo ljudje, ki se morajo boriti za vsakdanji hruh in se ne utegnejo brigati za nevažne prepirčke, rado zgosti v klic: Proč s strankami! Bodi- lfelikonočni odmor Potem ko je poslanska zbornica na nepričakovano brezhrupen način odpravila debato o levičarskih interpelacijah glede vladnih ukrepov o ohranitvi reda in miru, je imel parlament v začetku velikega tedna še par sej. V poslanski zbornici sta poročala o gospodarskem položaju države Zakladni minister in finančni minister. Njuni poročili, ki pričata o izboljšanju državnih financ in o stalnosti lire, je zbornica odobrila in parlament je odšel na velikonočne počitnice. Za praznike je vladalo v Rimu popolno politično zatišje, ki se je pa že začelo dramiti. Kom. prvak Togliatti pripravlja sejo glavnega odbora ital. komunistične partije, ki bo v teku tedna, demokristjani pa organizirajo za prihodnjo nedeljo, tako poročajo časopisi, zbo- rovanje glavnega strankinega Vodstva v Rimu. Remfilja se zopet preboja Angleško časopisje piše o položaju v Nemčiji ter ugotavlja, da je vsa dežela v gibanju. Na sovjetskem področju izkoriščajo Sovjeti to prebujenje v svojo ko-*Mt ter organizirajo mladino v ^militarističnem duhu, odstranjujejo svoje nasprotnike ter uvajajo vse stare nacistične metode v •voje nove zločinske namene. mo vsi eno! Čisto po evangeljsko: En hlev in en pastir! Pri tem pa zainteresirani politični prvaki, ki javnemu mnenju to misel prišepetavajo, morda ne pomislijo ali pa nočejo povedati, da en hlev in en pastir v politiki pomeni: ena stranka in en vodja, pa naj bo to duce, fiihrer, tovariš maršal ali pa kak bodoči poglavar z bolj meščanskim naslovom. Ne pomislijo, da se svobodna politična volja ljudstva sploh ne more izražati drugače kot preko strank ali skupin. Ne vedo, da je v časih, ko ni bilo strank, vladala diktatura v obliki cesarskega ali kraljevega ali kakega drugega absolutizma ali celo despotizma. Pozabljajo na ndobrote«, ki jih uživajo podaniki v državi z eno samo stranko; pozabljajo, da imamo tak primer onstran grajskega hribčka. Niso še dognali, da se evangeljski ven hlev« v političnem in državnem življenju, ko gre velikokrat za materialne dobrine, pod diktaturami vedno spremeni v čisto navadno štalo, do vrha polno gnoja. In sistem ene stranke vedno pomeni diktaturo. In ko bo padel komunizem, ali naj za njim zavlada nova diktatura? Zato si moramo biti na jasnem, da so politične stranke neizogibno potrebno orodje demokracije in svobode, da vedno velja in bo veljala alternativa: ali stranke Vzhodno področje se pripravlja na vstop v komunistični tabor, pa naj Nemci to hočejo ali ne. Zato pa se mora zganiti tudi zahodna Nemčija. Ustanovitev demokratične vlade ne zadošča. Vse tiste nagibe, ki jih komunisti izrabljajo za organizacijo mladinskih pohodov in množičnih shodov, je treba usmeriti proti miroljubnim ciljem. Najboljše upanje na mir je sedaj Združena Evropa, in to mora biti tudi upanje Nemčije. Zahodna Nemčija je še vedno srce Evrope in nobena zveza brez nje ne bi bila popolna. Acheson o azijskih vprašanjih V pismu, v katerem se zahvaljuje dvema ameriškima uradnikoma za njuno službo v Aziji, je zunanji minister Acheson dejal ined drugim, da so azijska vprašanja globoko zakoreninjena in da bo njihova rešitev zahtevala mnogo let potrpežljivosti, razumevanja in odločnosti. Med drugim je Acheson napisal v pismu tudi, da se vršijo na Duljnjem Vzhodu velike spremembe, ki izvirajo večinoma iz težnje prebivalstva, da samo odloča o svojih zadevah in da si izboljša gospodarske in socialne razmere. Na te spremembe pa vpliva tudi obnovljeni imperialistični pritisk, ki ga izvajajo Sovjeti na tisti del sveta. ali diktatura; ali svoboda ali nasilje. Zato ne bomo rekli: proč s strankami! Poudarek mora biti drugod. Proč s strankarskim sovraštvom in zagrizenostjo. Saj ne moremo o vseh stvareh vsi enako misliti. Saj smo ljudje, vsak s svojo pametjo. Upoštevajmo to in bodimo strpni drug do drugega. Pustimo sočloveku svobodo, da ima in pove svoje mnenje, da se organizira, kot se mu pač najbolj prilega. Isti cilj se lahko doseže po različnih polih. Glavno je, da ne škoduje skupnosti. Vzgojimo sami sebe v tem duhu. Kadar in kjer pa gre za skupnost, za obstanek, se strnimo in postavimo skupno vodstvo, ki bo tolikanj bolj uspešno, čim manj bo med ljudmi zagrenjenosti. Pa vzgoja mladine! Ne mislimo tukaj domače ali šolske vzgoje, temveč pripravo za javno življenje! Nobenega dvoma ni, da v mladino ne smemo zanašati strankarskega sovraštva; prav tako je ne smemo vpregati v resno dnevno politično delo, še manj seveda v spletke. Pač pa je potrebno in nujno, da doraslo mladino zlasti visokošolce seznanimo z bistvom in vsebino političnih vprašanj. Mlad človek mora po dokončani šoli ob vstopu v življenje poznati Krekovo besedo: »Politika je skrb za javno blaginjo«. Vedeti mora, kaj je Mussolinijev duh Mussolini — je v svojem članku o fašizmu v Treccanijevi enciklopediji ošabno napisal, da je to stoletje stoletje fašizma. To je bilo v onih dneh, ko je bil sovjetski komunizem še slaboten in se je Hitler povzpenjal na oblast. V nekem smislu je jmei piav, a le zato, ker je v fašizmu vtelesil totalitarno obliko države, ki je politična novost in kuga XX. stoletja. Dokler iščejo ljudje v vsemogočni državi odgovor na zmedo in revščino teh težkih let, je fašizem gotovo nevaren. Iz Rima poročajo, da neofaši-zem dviga glavo, čeprav je še mnogo preslaboten, da bi lahko ogrožal sedanji režim. Na položaj je treba skrbno paziti. Z epuracijo bivših fašistov je vlada onemogočila ustanovitev razreda, ki bi v prvi vrsti skušal preobrniti sedanji red in zopet postaviti na oblast fašizem. Današnje novo fašistično gibanje pogreša močnih voditeljev. Čudno je, da prihajajo neofašisti prav iz vrst mladine, ki fašizma ne pozna. Nekatere pa silijo v to njihov nacionalizem, antikomunizem in bajke o Mussoliniju. Vsi demokratični režimi morajo paziti, da ne bodo padli v roke Karibdi fašizma s tem, ko se skušajo izogniti Scili komunizma. Obe sta namreč enako nevarni. socialno vprašanje, ki je dandanes izrazito politično vprašanje. Zavedati se mora, da tudi v političnem delu veljajo etična načela. da je politika uspešna za dolgo dobo edino le, če je pametna in poštena. Če mladini samo pravim: Ti si up naroda! a je ne pripravim na bodoče življenje, jo varam in ji škodujem. Prišel bo namreč čas, in morda ni daleč, ko bo komunizem padel. Tedaj bo treba na podrtiji zgraditi nekaj drugega, boljšega. Z meglenimi frazami pa se novo življenje ne bo dalo graditi. Treba bo poznait delo in treba bo imeti pogum, pogledati stvarnosti v oči. Ako nočemo, da bo današnja doraščajoča mladina pozneje samo nezavedno orodje za ustanovitev nove diktature, mora biti že danes pripravljena na zarjo resnične demokracije in svobode, ki bo izšla izza razvalin komunistične ere. KOMINFORMIZEM JE ODVRGEL KRINKO V Pragi se je proti koncu marca vršila sodna obravnava proti desetim redovnikom, ki so vsi zavzemali vidnejša mesta v Češkoslovaški. Ti možje so: p. Avguštin Mphalka, predsednik samostana redemptoristov v Novi Riži na Moravskem, p. Bohumil Tajovsky, predstojnik samostana premonstratencev v Želivcu na Češkem, p. František Silhan, provincial jezuitov v Češkoslovaški, p. Silvester Brajto, dominikanec, profesor bogoslovja, in patri Mastilak, re-demptorisl, Kajper in Mikulasek, jezuita, Blesik redemptorist, Urban, frančiškan, Bartak, premonstratenec. Obtoženi so bili vsi špijonaže in upora proti državni oblasti. Sodišče je napovedalo, da bo sodna obravnava javna, a pripustilo je k njej le kominformistične poročevalce in izključilo vse druge. Zato je svetovna javnost navezana le na poročila uradne češkoslovaške obveščevalnice »Četcka«, in na uradna radijska poročila iz Praga, iz Moskve in iz Tirane, po katerih smo proces zadnjič kratko omenili. Tožbo sta zastopala kar dva državna tožilca, ki sta si prizadevala dokazati, — po uradnih poročilih — da so cerkveni redovi in samostani zvesta armada Vatikana, Vatikan pa da je zvezan s kapitalističnim Zapadom, ki pripravlja novo svetovno vojno. Zato je vsak duhovnik, ki je zvest svojemu cerkvenemu poglavarju, že kriv zločina proti češkoslovaški državi, ki smatra Vatikan za svojega sovražnika. Kakor poroča »Četcka« je bilo dejansko eno prvih vprašanj, na katero je moral vsak izmed teh 10 patrov odgovoriti: »Ali ste vi zvest Vatikanu?a Odgovorili so: »Da« — ker pravi katoliški duhovnik sploh drugače ne more po vesti odgovoriti. A ta* ko j nato je sledilo vprašanje tožilčevo: »Priznate torej, da ste imeli zvezo z inozemstvom in z nasprotniki naše vlade?« Zaman so gotovo obtoženi patri dopovedovali sodišču, a tega uradno poročilo ne pove, da imajo svoje vrhovne predsednike v Rimu, s katerimi pač službeno občujejo t; redovnih zadevah, uradno poročilo le ugotavlja, da so obtoženci takoj priznali svoj zločin. In ponovil se je prizor iz Jezusovega zasliševanja pred Kaj-fom, ki je judovskim sodnikom zaklical: y>Kaj potrebujemo še prič? Sami ste slišali!« Pri dosedanjih podobnih sodnih obravnavah v Budimpešti, Sofiji itd. so se sodniki še trudili, da so obtožencem naprtili zločine tihotapstva s tujo valuto, skrivanja ubeglic, orožja itd. V Češkoslovaški so zaradi lepšega patrom podtaknili patrone in potem razglasili, da so v nekem samostanu našli orožje, a glavna krivda teh patrov je v tem, da so pritrdili na vprašanje o svoji zvestobi vrhovni cerkveni oblasti. Saj je neki pravni izvedenec — po uradnem poročilu — izjavil pred sodiščem, da so v Češkoslovaški duhovniki in laiki podvrženi oblasti komunistične vlade; papež nima nobene oblasti ne nad duhovniki ne nad verniki in papežev poslanik, (ki ga pa že itak ni več tam), nima nobene pravice dostavljati češkoslovaškim škofom papeževe* odredbe, ki nasprotujejo deželnim postavam, niti nima pravice dajati katoličanom navodila. Kdor je torej pod kominformističnim režimom kot katoliški vernik zvest Petrovemu nasledniku in Kristusovemu vidnemu namestniku v Rimu, ta je zločinec. Tako daleč je komunizem pripeljal krščanske narode. Tega svojega namena seveda v začetku ni obešal na veliki zvon, a ko je utrdil svojo oblast v deželi, je odvrgel krinko in pokazal, česa je zmožen. Dne 5. aprila je sodišče razglasilo obsodbo. P. Mastilak je obsojen v dosmrtno ječo (državni tožilec je zahteval zanj smrtno kazen), p. Machalka in p. Silhan sta dobila po 25 let ječe, p. Tajovsky 20 let, drugim so odmerili od 15 let do 2 let, vsi pa morajo na prisilno delo. Večina njih je že bila zaprta od Nemcev v koncentracijska taborišča med preteklo vojno. Sv. cerkev ima v Češkoslovaški deset novih pričevalcev za Kristusa, ostali svet pa nov glasen opomin, naj ne veruje komunistom, če zagotavljajo, da niso proti veri in Cerkvi. BELA NEDELJA Iz svetega evangelija po Janezu (Jan 20,19-31). Tisti čas, zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pri zaklenjenih durih v hišo, kjer so bili učenci zbrani iz strahu pred Judi, stopil v sredo med nje ter jim rekel: Mir vam bodi! — In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se tedaj učenci, ko so videli Gospodu. Tedaj jim je spet rekel: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. — In po teh besedah je vanje dihnil in jim rekel: Prejmite svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni: katerim jili zadržite, so jim zadržani. — Tomaža pa, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Pravili so mu torej drugi učenci: Gospoda smo videli. — On jim je pa rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne. vtaknem svojega prsta v rane od žebljev in ne položim svoje roke v njegovo ttran, ne bom veroval. — Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: Mir vam ftodi! —■ Potem pravi Tomažu: Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko' in jo položi v mojo št ran in ne bodi neveren, ampak veren! — Tomaž mu odgovori: Moj Gospod in moj Bog! — Jezus mu pravi: Ker si nie videl, Tomaž, veruješ; blagor tistim, ki niso videli, in so verovali. — Še mnogo drugih znamenj je storil Jezus vpričo svojih učencev, katera niso zapisana v tej knjigi. Ta pa so zapisana, da bi se vi uverili, da je Jezus — Kristus, Sin božji, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu. Apostoli so bili tudi po Jezusovem vstajenju še vedno precej zbegani. Le s strahom so se zbirali, toda vedno za zaklenjenimi vrati. Jezusu zaprta vrata niso mogla preprečiti, da ne bi prišel med nje. Iznenada so ga zagledali med seboj. Ostrmeli so! Kaj je to? Ali je Jezusov duh? — Pomiril jih je Jezusov pozdrav: Mir vam bodi! Pokazal jim je svoje roke in stran. Mir! To je veliki božji dar. Že nekdaj so ga ljudje s hrepenenjem iskali in prav tako danes. — Mir se je umaknil iz marsikaterega srca. Na njegovo mesto so prišle strasti, razveseljevanje, svojeglavost in greh. — Miru manjka našim družinam. Izginja svetost zakonskega življenja. Marsikje gredo otroci svoja pota, Družine se oddaljujejo od Boga in od njegovih zapovedi, a istočasno izgubljajo mir, ki jim ga more dati samo Bog. — Miru ni med narodi. Mnogo se govori o miru. Državniki vedno ponavljajo, kako se trudijo za mir. A Koledar za prihodnji teden zdi se, da je vse to prevara. Razpoloženje, kakršno vlada med raznimi skupinami držav, je zelo malo podobno miru. Tekma v oboroževanju se hitro nadaljuje. Kakor nekdaj apostolom, tako tudi danes govori Jezus vsemu svetu: Mir vam bedi! in kaže na svoje rane. Mir lahko najdejo ljudje samo pri njem. Zaman ga iščejo kje drugje. Za veliko noč je hotel Jezus sam prinesti mir v vsako srce, a marsikje ni smel' vstopiti. Mnogim je ljubši nemir v srcu,' ki'ga povzroča slabo in zgrešeno življenje. Ne marajo se poboljšati. Greh jih mika, čeprav prinaša nemir v dušo. Zato jih ni bilo j k spovedi in Jezus jim ni mogel j prinesti velikonočnega miru. Tudi družine bodo našle mir ! samo pri Jezusu. Starše bo učil prave ljubezni in skrbi za družino. Sreče ne prinaša izmikanje dolžnostim, ampak njihovo izpolnjevanje. Samo pri Jezusu pa se bodo tudi otroci naučili ljubezni in spoštovanja do staršev. Prava družinska ljubezen prinaša s seboj vedno grečo in mir. Politiki se zanašajo na moč orožja, ki naj zagotovi mir. Zmota. Strah ne more prinesti miru. Trajen mir more prinesti svetu samo ureditev držav po Jezusovi zapovedi ljubezni in pravičnosti. Za mir med narodi mi navadni zemljani ne moremo veliko storiti. Zato se pa toliko bolj prizadevajmo za mir v naših srcih, kjer mora kraljevati Jezus in ne greh. Jezus naj bo kralj naših družin. Z našo skupno molitvijo pa prosimo Jezusa, da bi njegov mir polagoma zavladal povsod. NEDELJSKA MOLITEV DAJ, VSEMOGOČNI BOG, DA BOMO VELIKONOČNE PRAZNIKE, KI SMO JIH DOKONČALI, PO TVOJI MILOSTI TUDI NADALJE Z LEPIM ŽIVLJENJEM SLAVILI. 16. aprila. NEDELJA. Prvai pove* 1-ikonočna — bela. Benedikt. 17. PONEDELJEK. Anicet, papež. 18. TOREK. Konrad. 19. SREDA. Leon, papež. 20. ČETRTEK. Sutpicij. 21. PETEK. Anzelm, Škof. 22. SOBOTA. Soter in Gaj, papeža. Kulturni obzornik Uresničenje velike zamisli Od prvega dne begunstva je v kulturnih delavcih živela želja po glasilu, ki bi nadaljevalo slovensko kulturno tradicijo, ki bi nas vezalo in nas predstavljalo. To naj omogoči revija Kultura. Pripravljajo jo že dalje časa predstavniki DOSKl-ja (Delovnega občestva za Slovenski katoliški institut), ki mu je predsednik prelat dr. J. Turk, tajnik pa preč. g. France Dolinar. Po razgovorih z znanstveniki, umetniki in publicisti na Primorskem in v USA, je sklenil Tiskovni odsek DOSKI-ja. da začne akcijo za izid revije. Ta ima namen, da v katoliški luči rešuje sodobna vprašanja, da objavlja znanstvena dela, da goji umetnostne panoge, da vzpostavi neodvisno kritiko, da vključi naša prizadevanja v svetovne tokove — vse z neprestanim prizadevanjem po ustvarjanju duhovnih vrednot in čuvanju kvalitete v vsem našem delu. Razposlana so vabila k sodelovanju. najuglednejši pisatelji so naprošeni za prispevke prvega letnika. Ker ne moremo računati na veliko število naročnikov, bo revija nastala iz denarnih prispevkov tistih ljudi, ki se zavedajo zgodovinske potrebe tega kulturnega podjetja. Njih imena bodo ostala povezana s poslanstvom, ki ga bo Kultura izpolnila v tem edinstvenem obdobju slovenskega življenja. Naj velja to oznanilo kot povabilo med sodelavce, med usta-novnike in med naročnike Kulture, kajti marsikdo po pomoti, zaradi tega, ker ne poznamo njegovega naslova, ali zaradi kake druge ovire .ni prejel posebnega vabila, ki smo jih razposlali. Tiskovni odsek DOSKI-ja, obenem uredništvo Kulture: dr. Vinko Brumen, dr. Tine Debeljak, France Dolinar, Božidar Fink, Alojzij Geržinič. Ruda Jurčec, inž. Albin Mozetič, Jože Osana, Karel Rakovec. Dopise (informacije, denarne prispevke itd.) naslavljajte na naslov: Uprava Kulture, Buenos Aires, Olazabal 2338. dep. 10. Slov. kulturni večer v Trstu »Osmero blagrov« ali moderno pojmovanje krščanstva, krščanske etike in katoliškega dela v svetu — to je bilo na sporedu za ta kulturni večer, Toda msgr. dr. Franc Močnik je bil priklenjen na bolniško poste* ljo in «.i mogel priti. Namesto njega se je ljubeznivo odzval vabilu Slovenske prosvete msgr. dr. Mirko Brumat iz Goriee, ki je v pre* daivanju pod naslovom »Svetovna križarska vojna zoper materializem« vsestransko, poljudno in nazorno očrtal usodne in za človeštvo pogub* ne posledice, ki jih ima materiali* stično pojmovanje življenja in ki je v komunizmu našlo svoj najvišji izraz. »Manjka poduhovljen ja čl o* veških vrednot« je vzkliknil govor* nik. In v tem smislu je govoril Kristus: Blagor onim na duhu in blagor revnim, ker njih je nebeško kraljestvo. — Te besede so poslušal* cem segle globoko v srce in so uče* nega predavatelja nagradili z obilnim aplavzom. Tržaška katoliška p ros ve* ta je msgr. dr. Brumatu za njegov trud prav toplo hvaležna. Ravnotako tudi slovenski katoliški izobraženci iz Trsta za vse njegove govore na velikonočni duhovni obnovi. Nato je sledil zelo lep filmski prikaz Lurda, lurdske Matere božje s cerkvijo in velikim številom bolni* kov, ki jih pripeljejo na nosilnicah iz rajnih in oddaljenih krajev, da bi jih lurdska Mati božja čudežno ozdravila. Dvorana je bila kakor vedno na* bito polna. Poslušalci so notranje okrepljeni z zadovoljstvom zapuščali dvorano, ki je postala za vedno večje število obiskovalcev že zdavna m no* go premajhna. Na prihodnjem kulturnem večeru ki bo dne 25. aprila t. 1. (in ne IH. aprila kakor je na sporedu objavljc* no), bo predaval ravnatelj prof. dr. Vladimir Turina o »Vlogi Slovence' v tržaškem življenju« in sicer s po* sebnim ozirom na zaposlitev. To bo skioptičen razgled v zgodovino tr* žaških Slovencev. Opozarjamo vse Slovence na to zelo aiktuelno temo in jih vabimo, da se v čim večjem številu udeleže predavanja, ki bo 25. t. m. v Mariji* nem domu v ulici Risorta 3 ob 19.30. SVETO LETO Kanonizacije v prihodnjih mesecih Sv. oče bo proglasil za svetnike naslednje blažene: 23. aprila blaženo Emilijo De Rodat; 7. maja blaženega Antona Claret; 18. maja blaženi Bartolomejo Capitanio in Vinceneo Gerosa; 28. maja blaženo Ivano De Valois: 11. junija blaženega Vincenca Strambi; 25. junija blaženo Marijo Goretti; 9. julija blaženo Marijo De Paredes. Romanja Že par mesecev je Rim natrpan od romarjev za sveto leto in je. sv. oče papež dan za dnem zaposlen z neprestanimi posebnimi sprejemi teh požrtvovalnih katoličanov, ki se iz vsega sveta zgrinjajo v središče krščanstva. Pomlad pa je njih število znatno pomnožila. V januarju, februarju in marcu je zadostvovala velika dvorana »Aula delle Bene-dizionia nad vhodom v cerkev sv. Petra za splošne sprejeme, danes ne zadoščuje več. Saj prosi za lake sprejeme kar 39 in 40 tisoč vernikov, ki bi radi videli namestnika Kristusovega. Zato se vrše zdaj ti sprejemi kar v cerkvi sv. Petra, kamor prinesejo sv. očeta na nosilnici, da ga vsi lahko vidijo. Počasi se pomika papežev sprevod po velikanski cerkvi, okrog glavnega oltarja in zopet nazaj proti izhodu. Pod kupolo pii.se nosilnica ustavi in š dvojega vzvišenega prostora nagovarja vernike dan za dnein sv. oče navadno v vseh jezikih pričujočih romarjev, namreč v italijanščini, francoščini, angleščini, nemščini, španščini in portugalščini. Do večjih skupin se tudi imenoma obrača ter jim daje zanje najprimernejše nauke in navodila. V takih slučajih se dvigne burno pozdravljanje sv. očeta zdaj z enega zdaj z drugega konca velike bazilike, kjer ima pač dotična skupina odkaza-ni prostor. Na veliko soboto ni bilo manj kot 40 tisoč romarjev navzočih v do zadnjega kotička zasedeni cerkvi pri takem sprejemu. Velikonočni praznik svetega leta v Rimu Menda je množica romarjev ta dan dosegla vrhunec. Saj jih je bilo okrog stotisoč; vseh seveda tudi ta največja cerkev na svetu ni mogla sprejeti . S pomočjo zvočnikov pa so vsi imeli možnost tudi zunaj na trgu sv. Petra prisostvovati slovesni sv. maši, ki jo je sv. oče začel ob 10 uri pri glavnem oltarju nad grobom sv. Petra. Tudi vatikanski radio je oddajal to slovesno službo božjo v vseli mogočih jezikih. Nepopisno je bilo navdušenje in ginjenost vse te brezštevilne množice. Je res sv. oče človek, ki ni le najbolj obsovražen od sil teme in njenih pristašev, ampak tudi najbolj ljubljen od otrok luči, otrok božjih. Po končani sv. maši je bil napovedan okrog pol ene popoldne papežev blagoslov »urbi et orbi« — to je mestu in vsemu svetu. Visoko gori na balkonu nad cerkvenim glavnim vhodom se je prikazal ves bel, bled, visoko zravnan ta Veliki duhovnik Kristusov in je nad trgom in dovoznimi cestami, kjer se ni nič drugega videlo kot glava pri glavi, vse obrnjene v sv. očeta, z močnim glasom in s svojo značilno kretnjo raztegnjenih rok, ki se dvignejo visoko proti nebu in napravijo veliko znamenje sv. križa, blagoslovil romarje, me- J sto in ves svet. Koliko solz ga- | nutja je tedaj obrosilo stotisoče-re oči! Iz vseh ust pa se je nato ! dvignil burni pozdrav skupnemu \ očetu vseli vernikov, morje belih I robcev mu je mahalo v zahvalo za milost sv. leta, za njegove molitve in brezkrajne trude ob krmilu čolna sv. Petra. Naj bi Kristus, Gospod, kaj kmalu uslišal svojega namestnika na zemlji, zapodil satana in vrni! ubogemu človeštvu mir, pravičnost in ljubezen! Saj je vsemirje Pred nedavnim so zgradili v Arno* riki velikanski teleskoip, t. j. daljno* gled, ki je silne važnosti za astrono* mijo, saj je to oko, ki nam da gledati v neslutne nebesne globine, Samo zrcalo ima v premeru 513 cm in tehta 20 ton. Teleskop je na? meščen na Mount Palomar, 1700 m visoko v Kaliforniji. Novi teleskop ima štirikrat več moči za zbiranje svetlobe in dvakrat večjo fotograf* sko sposobnost od do sedaj največ* jega teleskopa na Mount \ViIsonu. Dosegljiva mejai novega teleskopa znaša: 1,500 000.000 svetlobnih let. Ob* seg prostora, ki ga, obvladuje* to ogromno oko: naše zemlje, predstav* lja kroglo s premerom 3 milijard svetlobnih let. To pomeni 27 krat to* liko prostora, kolikor znaša do sedaj raziskani prostor vsemirja. Ako so zvezdni otoki v tem prostoru enako gosto razporejeni kakor v do sedaj raziskanem delu, potem bi bilo šfce* vilo zvezdnih meglic _ zvezdnih otokov nekako 2 'milijardi In 700 milijonov. V tej velikanski množini zvezd* nih otokov predstavlja naša Rimski cesta samo enega od večjih in raz« vitih otokov tega vsemirja. šteje pa po zanesljivih računih vodilnih da* našnjih astronomov okroglo 200 mi* lijard sonc. Da si predstavimo to ogromno število sonc — si mislimo veliko knjižnico z 800.000 zvezki', v vsakem zvezku 160 strani alfi 250.000 črk, skupno torej v celi knjižnici 128 milijonov strani ali 200 milijard črk. Vsaka črka je eno sonce. Petem* takem je naše sonce v tem morju .ko* maj ena črka, a naša zemlja nevidna točkica, mikroskopično majhen p ra.* šok v bližini te črke, na eni od 128 milijonov strani te ogromne knjiž* nice, A Rimska cesta je samo eden od 2 milijard 700 milijonov zvezdnih otokov v tej ogromni krogli 3 miliš jard svetlobnih, let, ki jo more raz* iskovati novo ogromno oko naše zemlje. 1 a tudi ta veliki in nam ne* pojmljivi silni prostor je šele delček vsemirja točka neskončnosti! Stalno bivanje v Združenih državah Predsednik Truman je podpisal zakon, ki' dovoljuje stalno bivališče v Združenih državah Levu Nikolajeviču Volkovu, bivšemu podpolkovniku sovjetskih zračnih sil. Zakon je odobril kongres. Volkov je v Združenih državah že od decembra leta 1945. Izjavil je, da bi ga ustrelili, če bi se vrnil v Sovjetsko zvezo. Prišel je v Združene države iz Kanade, kjer je bil član Sovjetske vojne misije. O svojem begu je napisal že več člankov v raznih ameriških revijah. Opisal je tudi razmere v Sovjetski zvezi. Gospodarski listek Pazi pri krmljenju s svežo krmo! Pomlad je pognala vso naravo v novo, pomlajeno življenje. Senožet', •iii deteljišča zelenijo, inkarnatka ali rusa trava se bliža košnji. Kmalu bo nastopila doba, ko bo živina do« bivala svežo krmo: sveže detelje, sveže trave. Živini bo iz oči sijalo zadovoljstvo, ko ne bo več navezana samo na suho seno in suho slamo. DA NE BO\ PREBAVNIH TEŽKOČ... Samo nespametni živinorejce bo kar naenkrat začel pokladaiti živa* hm samo svežo krmo. Dal se bo zapeljati od1 videza., 'kako požrešno žival žre svežo krmo. Potem pa bo imel težkoče: živina bo dobila drisko, vsa bo umazana in se ne bo redila. Pametni živinorejec bo prvi dan primešal le pest sveže krme med j suho, drugi dan bo vzel že dve pesti hi vsak nadaljnji dan vedno več. dokler ne bo vse suhe krme izločil iz dnevnega krmilnega obroka. Nje* gova živina sc bo polagoma priva* dila na novi način krmljenja in pri njej ne bo nobenih prebavnih tež* koč. Pa tudi za pašo velja isto: Prvi dan paše pasi živino malo časa', v paslednjih dneh pa vedno več. Le tako boš tudi to živino obvaroval pred neprijetnimi prcbavilnimi po* 'javi. V lažjih slučajih bo zadostovalo, če vodimo žival no kakšni strmi po* ti, a le navzgor. Nadalje je prav učinkovito sredstvo kamiličen ali minut kake 3 žlice kamilic ali ku* mina (kimla), dodaj kozarček žga* nja in mlačnega zlij oboleli živali v gobec. Če je obolenje težje, potem pokli* če živinozdravnika. Če je ta odda* ljen in ni pričakovati, da bi kmalu prišel, potem si je treba pc-skrbeti kuminov čaj: v litru vode kuhaj par trokar. Ta pa se rabi le v skrajni Varuj živino pred nape* NJANJEM! Vsled napenjanja pade vsako leto ij | kakšno živinče. To pa zato, ker ne Vedo vsi, kako moramo ravnati z živino, če jo je .napadlo napenjanje. Vendar pa je najbolje, da nape* m jan je sploh preprečiš, kar :ni težko, fce le nekoliko paziš. Vedi, da nasta* n e napenjanje, če se žival nažre mokre, posebno pa ugretc in plesni* V% sveže krme. Škodi pa tudi rosna trava ali rosna detelja, še bolj pa, Ce- je mesto rose slana. V živalskem vampu nastane neko vretje, nastane* jo plini, ki napihnejo živalske pre* havil.no organe, posebno pa vamp Obolelo žival boš spoznal po tem, da izgine leva lakotnica, da žival stoka, da se neprestano prestaplja. fjo- vidiš take znake in malo pre* motriš, kaj je žival žrla, boš takoj Vedel, pri čem da si- a' ZDRAVLJENJE PRI NAPE: 28 N J AN J(J Napenjanje je lahko lažje ali pa težje narave. To spoznaš najbolje po levi lakotnici. Če je ta izginila in te jc vamp še posebej napet, potem J° obolenje težje. Akcijski odbor za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja O Svobodnem trž. ozemlju Vprašanje Tržaškega svobodnega ozemlja stopa spet v ospredje. Ni dvoma, da je STO, kakor je bilo osnovano z mirovno pogodbo z Italijo, najboljša rešitev za vse prebivalce tega ozemlja : Slovence in Italijane, ker jamči obema narodoma vse gospodarske in narodnostne pravice v enaki meri. STO že obstoji in živi in se razvija, sicer polagoma in proti volji tu vodečih italijanskih nacionalističnih strank, ki pri vsaki ugodni priliki zahtevajo priključitev tega ozemlja k Italiji, ne zavedajoč se, kakšne gospodarske prednosti bi s tem Trst izgubil, —• prednosti, ki so zajamčene z mirovno pogodbo — in da bi cona B, kjer biva še mnogo Italijanov avtomatično pripadla Jugoslaviji, ker je ta dolžna po mirovni pogodbi izročiti cono B le guvernerju, ko bo on imenovan. Da branijo svoje koristi v tem vprašanju, so Slovenci, ne glede na strankarsko pripadnost in katerim je mar, da se STO ohrani lak kot je, osnovali poseben Akcijski odbor za obrambo STO — o čemur smo že poročali — ki je začel s svojim delovanjem prav v času, ko je spel to vprašanje postalo nujno in potrebno, da se slovenska javnost točno pouči o njegovem razvoju. Prvi primer, ki je razčistil pojme, je bil v tržaškem mestnem svetu, ko so svetniki razpravljali o predlogu italijanskih strank Varnostnemu svetu, ki izvršuje varuštvo nad tem ozemljem, naj se Trst vrne Italiji: kominformistični, tudi slovenski, svetovalci so se kratko malo glasovanja vzdržali in s lem pokazali, da jim ni nič mar, če Trst spet pade pod Italijo ali ne — kje so njihove volivne obljube, da bodo branili Trst? — Zastopnik Titove komunistične stranke pa je zastopal stališče, ki ga je izrazil že glavni tajnik Babič, da je zanje mirovna pogodba, kar se tiče Trsta, mrtva, ker je nihče ne uveljavlja in da je zato najboljše, da se Jugoslavija in Italija o tem neposredno dogovorita; kar se pravi po domače, Italija dobi Trst in Jugoslavija cono B. Akcijski odbor je ta oportunistična stališča obeh komunističnih strank razkril z neizpodbitnimi dejstvi in v polemiki, ki je nastala, obe stranki nista mogli drugače in zagate, ko da sta pustile glavno vprašanje na stran in se omejile na čisto navadne napade na posamezne člane Akcijskega odbora. Da Varnostni svet lahko spozna tudi voljo slovenskega dela tržaškega ozemlja, je Akcijski odbor predlagal slovenskim okoliškim občinam, naj od Varnostnega sveta zahtevajo, da se tržaško ozemlje ohrani in naj se izvršujejo vse one določbe o enakopravnosti, o človečanskih pravicah, o državljanstvu itd. ki se dajo izvrševati tudi pred prihodom guvernerja. Narodno zavedni svetovalci repentuborske občine vseh strank so enoglasno sprejeli takšno resolucijo in jim gre vsa čast. Tudi druge slovenske občine bodo v kratkem sledile temu vzgledu. Ta nastop slovenskih občin bo prišel prav v trenutku, ko se Italija in Jugoslavija že pogajata o tržaškem ozemlju, saj nam amerikanski listi vedo povedati (glej »Neivsiveek« z 27. 3. 1950), da so se pogajanja prekinila, ker pač Italija zahteva celo ozemlje, medtem ko si Jugoslavija želi obdržati en del. Mi vsi, ki si želimo miru in zbližanja in razumevanja tu živečih narodnosti. se vprašamo: ali ne bi bilo bolje, da se spoštuje mirovna pogodba, s katero se je končala ena vojna in ki bi morala biti sveta, ter ne bi pričenjali novih barantanj, ki ne bodo zadovoljila nikogar in utegnejo zanetiti ono iskro, ki bo lahko pomenila tretjo vojno. sili. Poskusiti moramo prej še druga sredstva, med katerimi je najbolje naislednje: Pri živali naj bodo 3 ose* bo, žival pa naj ima prednje noge par pedi višje kot zadnje. Ena oseba naj potegne živali jezik iz gobca in naj ga tišči na stran, isto* časno pa naj ščegeče živali grlo. To se napravi najlažje s palico, katere konec je ovit s eunjico, k’ je bila namočena v jedilnem olju. ščegeta* nje grla naj bi povzročilo pri živali po-rigavanje. — Dve osebi pa naj gneteta vamp, posebno levo la* kotnico. To gnetenje mora trajati najmanj 1/4 ure. Če vidimo, da tak način zdravlje* nja ne koristi,- ker ne uhajajo plini iz živalskega telesa ne skozi gobec ne zadaj — in če ne moremo ra* čunati na nagel prihod živinozdrav* nika —, potem ni drugega izhoda kot trokar. OPERACIJA S TROKARJEM Trokar bi moral imeti vsak uin* nejši živinorejec in bi moral tudi znati ravnati z njim, kar je prav lahko, če se !e nekoliko pazi. Trokar (trepuarti) je malo bodalec v posebni nožnici, ki je odprta na obeh koncih. Rabimo ga pa tako*le: bodalce z nožnico vred držimo z levo roko. na levi lakotnici, z desni* co pa udarimo po ročaju. Spičasti del bodalca, ki presega spodnji del nožnice, napravi v lakotnico rez, skozi katero se zarije celi trokar do roba ročaja. Nato polagoma vle* čemo bodalce iz nožnice — ta osta* ne na svojem mestu — tako da začnejo uhajati plini iz vampa. Bo* dulce držimo v nožnici kot zamašek in ne smemo dovoliti, da bi plini uhajali z vso silo. Ko lakotnica zav* zame svojo navadno obliko, kar se zgodi, ko so bili plini odstranjeni, povlečemo trokar iz vampa, rano pa razkužimo z jodovo tinkturo. — Predno zabodemo trokar v lakotni* co, moramo na dotičnem mestu obriti*odstraniti dlako. ZAKLJUČEK Kot zgoraj omenjeno, pade vsako leto kakšno živinče vsled napenja* nja. Te zgube prav lahko prepreči* mo s tem, da 1) ne krmimo ugrete, plesnive, rosne ali zmrzle sveže krme 2) in da žival pravilno zdravimo, če tudi s trokarjem, katerega moraš imeti, potem pa paziti, da ni rijast, temveč čist in nekoliko z oljem namazan. Polom svilogojstva v Italiji Neposredno pred vojno, to je v letih 1936 do 1939, je znašal pridelek svilodov v celi Italiji okoli 28 mili* jonov kg, leta 1949. pa nekaj manj kot 10 milijonov. Skoraj 9/10 vse proizvodnje je bilo vedno v Severni Italiji. V celoti je padla proizvodnja svi* lodov za nad 65“/n, a v mnogih po* krajinah so sploh opustili svilorejo: tako v Umbriji, Campagni, Bazilika* ti, Apuliji in na Sardiniji. V navede* nih pokrajinah znaša padec 100°/o. Skoraj isti padec zaznamujejo tudi Ligurija, Emilija. Toskana in Južni Tirol. Znaten je padec v vseh osta* lih pokrajinah, najmanj še v provin* cah Videm in Treviso, teh dveh klasičnih svilogojskih provincah, kjer znaša padec nekaj nad 50°/o. — Izgleda pa, da se bo vsled zvišanja etne letos proizvodnja zopet dvignila. Italijanski šivalni stroji v Združenih državah Newyorška »Herald Tribune« po* roča, da kupujejo ameriške žen« vedno več evropskih šivalnih stro* jev. Tako prodajo v Združenih dr* žavah mesečno okoli 3000 šivalnih strojev', izdelanih v Italiji, in sicer večinoma od tvrdke Necchi v Pa* viji. Tudi nemške, angleške in neka* tere druge srednjeevropske tvrdke pošiljajo šivalne stroje v Združeno države. Šivalni stroj Necchi stane 205 do 315 dolarjev in upa ta tvrdka povečati mesečno dobavo na 6000 strojev. Dopisi Mačkolje Velikonočni prazniki in z njimi združeni obredi so za vsakega kri* stjana nekaj veličastnega. Z mogoč* no slovesnostjo nas spominja sv. cerkev na veliko versko resnico in zgodovinsko dejstvo: Kristusovo vsta* jenje. S takimi občutki smo prazno* vali prvič v naši vasi velikonočne praznike. Skupno je bilo- veselje, ker skupna jo bila priprava. Prva in najlepša priprava je bila, da smo opravili velikonočno dolž* nost: dekleta in žene najprej, nato možje in fantje v lepem številu. Oljčna nedelja, dan skupnega obha* jila, je bila doživeta v vsem razpo* loženju. Saj se človek čuti zadovolj* nega, kadar opravi svojo dolžnost. Veliki teden, — teden molitve. Na stranskem oltarju je bil postav« ljen mal a lep »božji grob«. Bel v telih nageljnih! Na veliki četrtek 1C* Metod turnšeka e»k “ ©j. iista )i- Tilio je oli poti. Niti listič se ne zgane, niti ptič no ®*kjer na plahulne z veje. Kot da vse s tihimi, prita- tenimi utripi sožaluje z bedno materjo, nesrečnim hdadim možem, bratom. Le šentjanževe muhe z vijoličnimi lučkami so tihe, žalostne spremljevalke. Dospejo vrli brega, zavijejo polagoma navzdol »ril Proti Rojkovi hiši. Med trtami gredo in njih perje, lili Oškropljeno z galico, skriva nežne grozde. Vsak ^ fstozdek je v zavetju, se dobro drži trte oh kolu, le Srozdek, mali Tonček, ho brez milega materinega IC v®rstva . . . In Rojkova mati vse to čuti in plaka, ki) plaka . . . sne Domov gredo, domov nesejo Tončka . . . Ali bo to bil j*ieRov dom? Ali bodo ostali poslej sami? Kaj pa, če O j hiši pride mačeha, trda, brezsrčna? Rojkova in * *«nžko imata sicer /.govorjen zadnji kot! Toda ali /e '‘ota, naj Rojkov hram, Rojkova domačija, za katero kih *ta se z možem, potem pa z Micko toliko ubadali, 2TC breide v tuje roke in ona, sirotna, od dela, skrbi in ®°l* zmučena Rojkova mati naj na stara leta s culo in palico in sirotieo, malim Tončkom, pojde po svetu? Rojkova mati joče, presunljivo joče, vse po njej drgeta . . . Janžko jo počaka, prime jo pod roko in ji nežno de: »Mati, ljuba mati! Saj sem jaz z vami! Sem in vedno bom! To je še edino, kar bedno ženo drži pokoncu: up na sina ter misel in skrb za hčerkinega sinčka Tončka. Tedaj se tudi Tonek z otrokom obrne in počaka oba. Mehek je njegov glas, poln sinovske vdanosti: »Mati, kar naj bi mi bila Micka, to mi bodite vi! Micko ste vzgojili in Janžka ste vzgojili! V vaših rokah bo nam najlepše rastel tudi Tonček! O Micka v večnosti, ti čuješ zdaj te besede!. . .« In vsi trije pred domačo hišo zaplakajo — — — Tedaj prirožlja s strgano verigo popotnikom naproti Rojkov pes, velik, bel Čuvaj. Nič ne zalaja, le z repom mahi ja. Kar plane s prednjima nogama na Toneka, ki nosi Tončka, ter otipava in ovohnva odejico, pod katero spi dete. Še oblizniti hoče ovoj, pa ga Tonek odžene z odločnim: »Proč, Čuvaj, proč!« Pes zacvili žalostno, kot da nekoga pogreša. Mati vzdihne: »Uboga žival! Še Čuvaj ve, da smo nesrečni! Tako rada ga je imela Micka! Pojdi sem, Čuvaj!« Ali pes se materinemu vabilu ne odzove. Le ob Toneku s Tončkom pozorno hiti. S kalnimi očmi boječe pogleduje gor proti Toneku in odejici. Otroka prinesejo na dom. Soseda v črni obleki stoji na Rojkovem pragu in si tišči v predpasnik žalostno lice. Globoko sklonjena tiho ihti. Brez besed spejme Rojkove. Pregloboka in preboleča je rana, da bi si mogli voščiti dober večer. Mati Rojkova z globokim vzdihom stopi pred Tonekom v priklet in iz prikleti v hišno sobo. Ob durih pomoči prste v blagoslovljeno vodo v kropilniku in boletno šepetaje pokropi z njo in pokriža Tončka. Vsi se molče prekrižajo. Tonek nese Tončka v sobo in ga položi na Mickino posteljo. Solze mu stopijo v oči: »O Micka, moja zlata Micka! Tu je najin mili otrokec, tu je tvoja mehka in topla postelja, tebe pa ni! Ti boš brez deteta spala v mrzli, črni jami, o Bog, o gorje ...» V silni bolečini se zgrudi ob postelji in zaveka kot otrok . . . Tudi mati se ihte zruši ob postelji in Janžko si zagrebe obraz, poln trpkosti, med dlani. Sosedi je bridko, kot da jo režejo v srce trije noži. »Jezus, Marija, ne jokajte! Saj je Tonček vaš, v Mickini postelji bo spal in razlival vam bo po domu Miekine smehljaje iz večnosti. Glejte, glejte, zdaj je odprl očke! Docela Miekine sp! Ves obrazek mu je tak, kot bi bil iz Mickinega lica izrezan!« Vsi trije Rojkovi se dvignejo, zazro v drobno dete s sinjimi očmi in smehljajem krog ustec. .. Milo jim smo imeli uro češčenja. Molili in peli smo z vsem srcem. Izredna velika nedelja. — V nedeljskem jutru, v zlati zori nas je zbudilo veselo pritrkova* nje zvonov. Ob 6. zjutraj je bila procesija vstajenja, ki je še naši stari očetje ne pomnijo. Zato se je vsakdo potrudil, da bi čim lepše uspelo. Otroci, mladina in odrasli. Procesija se je vila po vasi, po osoaženih cestah. Povsod je bilo vse okrašeno. Petje in molitev sta se vrstila. Pohvaliti moramo naš pevski zbor, ki je lepo izvajal vesele in mogočne velikonočne pesmi. Krasen dan je bil in ostal bo nepozabljv. Rupa Na veliki četrtek nas je za vedno zapustil naš vaščan Jože Košič, s tros j ar, star 70 let. Umrl je po kratkem bolehanju. Ker je bil vedno trden in zaposlen z delom, je prišla smrt zanj in za njegove nepričakovano. Pokopali smo ga ob veliki udeležbi vaščanov in sosedov na veliko sobo« to. V slovo so mu pevci lepo zapeli. Počivaj v miru značajni slovenski mož! Žalujočim ostalim iskreno so* žalje! Kovice Slavje slovesne nove sv. maše Na velikonočni ponedeljek smo doživeli goriški Slovenci dan, za k a* terega moramo biti iz groba vstale* mu Zveličarju od srca hvaležni. V dolgočasno zapovrstnost neprijaznih dni, k‘ nas morijo že vsa povojna leta, je zopet zasvetil lep, blagoslov* ljen dan. Srca so se mu odprla, ga preživela v srečnem zadovoljstvu in skovala iz njega še zaklad sonca za bodoče dni in njih zoper nost. Odkod ta nepričakovani, oživljajoči sij velikonočnega ponedeljka? Od slovesne nove sv. maše, ki jo je pel ta dan č. g. Bogomil Brecelj iz Zapuž pri Šturjah na Vipavskem. G. novomašnik je ' begunec iz znane družine, ki je z mučeništvom podpri* čala zvestobo krščanskim načelom. Nič čudnega, če se je iz tega svetega vzdušja razvila slovesnost, ki je ve* čino vseh udeležencev ganila do solz in preko vse praznujoče množice razlila velikonočni blagoslov. Ker mora pač biti, zapišimo še nekoliko kronike! Spremljan od svojih domačih, vr* ste duhovnikov in majhne množice prijateljev in znancev je prispel ne* koliko utrujen, vendar srečno razpo* loženi novomašnik ob */» 9 pred z ze* lenjem okrašeno cerkev na goriškem Travniku. Pot so mu delale ljubke, belo oblečene deklice. Po prisrčnih pozdravnih nagovorih na vhodu mo* gočnega svetišča, je ob mogočnih zvokih orgel in pozdravne pesmi sto* pil v cerkev in stopal pred oltar. Slavnostni govornik, č. g. Vidmar je s svojim temperamentnim govo* rom oduševil nabito polno cerkev, ko je poudaril, da Bog nas ni zapu* stil, dokler nam pošilja svoje ma* ziljence. Ko se je pa rahlo dotaknil novomašnikovega družinskega oko* Ija, so zaihtela vsa pobožna srca. V svečanem razpoloženju smo kma* Odgovorni urednik: Stanko Sianli Tiska tiskarna Budin v Gorici lu potem zapuščali božji hram. Ko smo se zahvaljevali od mrtvih vsta* iemu Zveličarju za milost velikega dne, ki nam ga je naklonil, smo se s hvaležnim srcem spominjali mož in žena, fantov in deklet, pevcev m dobrotnikov, ki so vsi z vzgledno po* žrtvovalnostjo pomagali ustvariti srečni, blagoslovljeni dan velikonoč* nega vstajenja. noDomasnifžu oG ijcočifoi hcija peed jupno ceckoijo Tam pod strmo Štursko goro Te je mamica zibala, na zelenem ljubkem griču roka tatova ravnala .. . A nad sončni mir vipavski pridivjal je zmaj rdeči: davil, teptal, kruto klal1 je verne mučil, gnjavil v ječi: Tata, Marica, Angela in Martinek, bratec mali, skupno s Pavlom, s Stano, z Venom so kot mučeniki pali — Orosila kri mučencev tebi težko svetlo pot je; davno sredi trnja vencev jo začrtal. Ti Gospod je — Za vse žive, za vse padle moli pri daritvi vroče; odrešenja, odpuščanja, prosi za naš rod, ki joče. Sprejmi križ, je moč mučencev, križ Ti znamenje je drago, v križu črpaj tolažilo, s križem slavi božjo zmago. Zahvala Vincencijeve konference Kot prejšnja leta je tudi letos na cvetno nedeljo Slovenska Vincencije* va konferenca v Trstu ponujala'oljčne vejice v prid revežem. Kakor je mar* sikomu znano je namen naše kon* ference podpirati revne družine, zla* sti tiste, kjer mainjka družinski gla* var, kjer je mnogo otrok ter dijake, starčke in bolnike, tudi take, ki se s podeželja zatečejo v mestne bolni* ce. Poleg materialne skuša Vincen* cijeva konferenca pri mnogih obiskih na domu nuditi tudi moralno oporo. Ker se je delokrog naše konference polagoma zelo razširil im to zlasti letos, smo za letošnjo oljčno nedeljo raztegnili nabiralno akcijo na vse tržaške in okoliške cerkve s sloven* skim bogoslužjem. Odziv je bil zelo dober. Prav iz srca se zahvaljujemo prečastitim gospodom, ki so se za to akcijo zavzeli, in vsem tistim, ki so radodarno prispevali k nabirki. Vincencijeva konferenca dan za dnevom deli z odprtimi rokami m vsak dan več potrebnih se zateka k njej po pomoč. Zato bi moralo tudi vedno znova pritekati v njene shrambe, ki se tako hitro izpraznijo. Ali ne bi tudi ti, ki to bereš, mogel na kak način podpreti Slov. Vinc. konf.? Vsak prispevek je dobrodošel in se sprejema na naslov: Slovenska Vincencijeva konferenca — V. S. Franeesco 44, Trst. i Odbor Komunisti izključeni od vodilnih mest Poleg sindikata prevoznih in sploš* nih delavcev je zdaj tudi sindikat britanskih mehanikov in kovinarjev, ki ima 14 tisoč članov s 4 glasov proti 1 sklenil izključitev komuni* stov in fašistov iz vseh mest v sindi* katih. Tudi sindikat poljedelskih de* lavcev bo o tej zadevi odločal v teku prihodnjega meseca. Dobave za Trst Iz New Orleansa je 4. aprila pri* spela v tržaško pristanišče ladja »Alcoa Planter« s tovorom 708 ton moke ERP, ki je namenjena za raz deljevanje na angloair.eriškem pod* ročju STO*ja. Prva obletnica Atlantske pogodbe Ob prvi obletnici podpisa se vernoatlantske pogodbe 4. aprila so v ameriškem senatu poleg zu nanjega ministra Achesona tudi drugi ameriški državniki izjavili, da je ta pogodba pogodba miru. Predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora senator Connaly je pozval države Atlantske pogodbe, naj nadaljujejo svoja prizadevanja za skupno o-brambo. UGANKE ZANKE UREDNIK: DOMEN 40 ČRKOVNICA (M. A.) 1. • • II. • III. * 11 6 1 2 • • 9 4 3 8 • • 5 10 7 16 • • 14 13 15 12 • • • • • 41 ŠTEVILNICA (F- p.) 1 2 3 2 4 nebesna stran, 1 4 2 5 6 dan v tedna, 7 2 8 9 10 grenko zelišče, 1 3 9 8 6 tkanina, 4 11 12 6 3 del srajce, 3 4 6 10 6 ptica, 8 11 10 2 13 kuhinj, posoda, 12 4 11 10 6 nakit, 12 14 15 16 6 pokrivalo. IV. 1. 3. časovna domača POMEN BESED: I. doba, 2. hišna oprava, žival, 4. jed. II. 1. dvonoga žival, 2. slovenski politik, 3. tekočina, 4. cer* kveni dostojanstvenik. III. 1. sorod* nik, 2. moško krstno ime, 3. žito, 4. mesto na Ogrskem. IV. 1. zločin, 2. varnostna naprava, 3. del drevesa, 4. del glave. Če pogodiš prave besede v štirih praznih kvadratih, dobiš tudi v pre* kotnicah, zaznamovanih s pikami besede, ki so ključ za rešitev sred* njega kvadrata kjer čitaš ime veli* kega cerkvenega .pravnika in izklik, ki je takrat običajen. Po sredi navzdol ime praznika. Is*« številke, iste črke. 42 SKLANJATEV (Domen) 1. EDNINA. Bernard, Nikolaja^ Oskarju, Norberta, pri Antonu, z Davorinom. 2. DVOJINA. Romana, Simeonov, Alojzijemav Henrika, pri Ambrožih. s Ciriloma. 3. MNOŽINA. Bogomili, Viktorjev, Izidorjem, Kazimire, pri Ljudmilah, z Ruperti. Cerkve v vzhodni Nemčiji proti »Narodni fronti" Katoliški škof v Berlinu, kardinal von Preysing je razposlal pismo, ki so ga objavili nemški časopisi. Kar* dinal pravi v pismu, da je narodna fronta komunistično gibanje, ki hoče izkoristiti željo Nemcev za zadinje* njem, da okrepi komunizem v Nem* čiji. Vsak, ki bi sodeloval pri giba* nju na/rodne fronte, poudarja kardi* nal, bi samo pomagal, da sc v Nem* čiji razširi diktatura ene stranke. Zato kardinal prepoveduje duhovni* kom v vzhodni Nemčiji vsako ude* ležbo pri tem gibanju. Tudi e v angelski konzistorij za Berlin in Brandenburg je proti na* rodni fronti. Konzistorij opozarja kler in druge cerkvene osebe na stališče, ki ga je zavzela evangelska cerkev v uradni spomenici, poslani pred dvema letoma sovjetskim obla* stem, da se cerkev ne sme udeleže* vati političnih demonstracij in poli* tične propagande. REDNI OBČNI ZBOR »SLOV SIROTIŠČA SV. DRUŽINE bo dna 20. aprila ob 9. uri v Gorici uho* Don Bosco štev. 28. DNEVNI RED: 1. Računi za 1. 1949. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. _________________ Za smeh in zabavo KAKO JE TO ? »Če zvečer pijem črno kavo, at morem spati.« »A če jaz zvečer spim, ne more* piti črne kave.« OBISK. Tetka: »Tvojemu očetu, Pepček sem že povedala. Samo radi tega oi potujem že danes, ker si tako pore den.« Pepček : »Sc mi je zdelo, ko mi |* oče daroval liro.« »Katoliški glas** v vsako slovensko družino I DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« Gdč. Lazar Nežka, preplačilo 250 preplačilo iz Marijine družbe v D stu 500.— lir. Srčna hvala! je pri srcu, kakor da jim je Micka iz večnosti poslala ljubeč pozdrav. K maši zadušnici za Rojkovo Micko se je zbralo veliko znancev in prijateljev. Od Vrtičevih je šel Draško. Pohitel je, da bi še pred cerkvijo ujel Janžka, mater in Toneka ter jim izrekel sočutno sožalje. Rojkovi trije so molče prišli. Globoke črte so jim bile zarezane v blede obraze, oči so jim tičale v globokih, črnih jamah. Draško je iskal besed, pa ni mogel najti takih, da bi dovolj jasno in iskreno izrazile to, kar je r, Mickino smrtjo prizadelo tudi njega ... O, ko mu je ljubezen s Cilko tako nemilo zalila grenkost . . . Nageljne je Draško nosil s seboj in jih imel skrite na srajci pod telovnikom (Doma si jih ni upal pustiti, da bi jih ne staknili mati in sestra in mu jih vzeli ali pa zaradi njih kaj sumili...) Toda v tem trenutku je Draška obšel sram. Čemu jih je vzel s seboj v to grozno nesrečo in žalost Rojkovih? Plaho je šel z Janžkom T cerkev in pokleknil v klop poleg njega. Rojkovi so ge mu v klopi zdeli kot v viharju nalomljene bilke . . . O življenje, kako si resno, trdo, kruto!. . . Duhovnik je pristopil k oltarju. Na koru je zadonel turoben rekvijem. Rojkovim so se omočile oči. Materi so zatrepetale roke, ves život ji je drgetal. Draška se je globoko dojmilo. Kristus, to je mati, ki se ji v prsih para srce, to je mati, ki dviga k Bogu za svojega otroka suhe koščene roke, ki ji usta pijejo obilno po licu tekoče solze ... o življenje! Duhovnik je s tožnim glasom pel masno prošnjo. Janžko in Draško sta pozorno spremljala sleherno besedo: ». . .in ker je v Tebe upala in verovala, naj ne trpi kazni pekla, marveč uživa večno veselje ... po Kristusu, Gospodu našem.« Janžku postaja v prsih laže, kakor da je v mrzle temine prisijalo blago, toplo sonce. »Da,^ Micka je upala in verovala v Kristusa! Kristus pa je nas Bog in Gospod. Ne bo je zavrgel sestre, ne bo je! Kristus je Stvarnik z Očetom in Sv. Duhom, naš Odrešenik . . . Micka je bila ustvarjena po Bogu; po Kristusu v svetemu krstu odrešena; bila je tudi v življenju kristjana, Kristusova ... Ne bo je zavrgel Kristus Gospod. O Kristus, bodi ji mil sodnik!« Janžku se v očeh zasvetijo solze. Skoz solze mu pa sije vera in upanje . . . Tudi Draško se je ob besedah »ker je upala in verovala v Kristusa« globoko zamislil. Upanje in v®r‘| v Kristusa je pot v večno življenje in veselje . . . Ali v življenju je in mora biti tudi ljubezen! (.loveška in božja ljubezen!. . . V dnu srca čuti Draško ljubezen . . . Pod nageljni mu v prsih tli in plameni ... Le njemu je znana in Cilki ... Pa tudi Kristus, vsevedni Bog, ve zanjo . . . Vera, upanje, ljubezen so . . . božji darovi! Tudi ljubezen s Cilko je božji dar! Cilka sama je naj-lepši dar božji, ker ji je dušo vdihnil in vse dušne darove z ljubeznijo vred podaril sam Bog ... V tem trpkem trenutku maše zadušnice se Draško zave globokih življenjskih resnic. Ljubezen s Cilld za vrednoti v lepoti in tudi sladki grozi . . . Glej, tud Micka in Tonek sta se ljubila, nežno ljubila pa j< Micka ob detetu, ki je cvet in sad njune ljubezni, p< nedoumljivem božjem sklepu umrla, umrla. O Bog, na ljubeznijo in življenjem si še Ti. . . Ti deliš in mer«* čaše človeške ljubezni in sreče! — Draška presune. Rojkovi materi trepečejo ustni«1 v molitvi. . . Tonek se ves strt sklanja globoko v klop1 Stiska v roki rožni venec, v tla pa padajo debele kaplj* njegovih vročih solz . . . Janžku je obraz mirnejši . • Vsi trije Rojkovi molijo . . . Tudi Draško začne molit’ Nikdar v življenju mu molitev ni bila tako nuja sr«1 kot mu je ta hip. Draško moli za rajnico Micko, mlad1 mater, ki je zapustila nebogljeno dete. . . Moli p* Draško z drhtečim srcem tudi za Cilko, ki mu je dek* in mu bo nekoč ... O Bog, blagoslovi!------------------ Ko so odhajali iz cerkve, je zadaj v cerkvi p1 kropilniku tudi stala in tiho molila — Cilka. (Če«l je spotoma v tovarno za trenutek vsaj stopila v cerke*) Pogled na črni katafalk sredi cerkve in zavest, da ) bila umrla tnlada mati z mlado ljubeznijo, sta ji za« sala v lice resnobo. Šele ko je Draško šel tik mimo nj* ga je zapazila. Toplo ji je postalo pri srcu. Gl« nesrečnim, trpečim Rojkovim je njen lant izkazal čutje z udeležbo pri maši zadušnici ... In Cilka Draška še bolj vzljubila. (Nadalievanie)