IN SPRAVILO PRIDELKOV
Ugodne vrenienske razmere so omagočile v otktobra pospe-šeno pospravljanje jesenskih prideJkov, s tem pa tudi pravo-časen začetek jesenske setve. Vremenske razmere so btle ugodne za dozorevauje koruze, ki so jo doslej pobrali že s približno 90Vo površin. Tega pa ni mogoče reči za posprav-ljanje sladkorne pese. ki je v zamudri. Temeljni vzrok so neza-dostne zmogljivosti sladkornih tovarn, ki ne morejo pravo-časno prevzeti Ln predelati pridelamh količin pese. Te so zna-tno večje ka/kor prejšnja leta. Nezadostne zmogiljivosti sladkornih tovarn niso aktualne samo letos.
Najvažnejša naloga, ki jo sedaj imajo kmetijsikii proiz-vajalci, je jesenska setev. Razvija se bolje kaikor prejšuja leta. Do 30. oktobra je bilo posejanih prifaližno 55°/» površin, ki so namenjene za jesensko setev. Na posamezniih področjih so posejali:
Odstotkov
Vojvodina                                              50
O?ja Srbija in Kosmet                   55—60 Hrvatska                                               60
Bosna in Hercegovina -                  50^—55 Makedonija                                           60
Slovenija                                               50
Do iega. raka niso bile nikoli prej posejane taiko velike površine. V letu 1955/56 je bjlo do konca oktobra zasejandh le 2O'/o, lani  pa  25  do >00/o skupnih  površin.
Razen tega je letos setev tudi bolj kaJtovostna. Povp|rečno orjejo za seter globlje, uporabljajo več umetnih gnojil in dobrib. semen. V lanski jesenski setvi je bilo uporabljenih približno 300.000 ton, letos pa bo raztroscnih nad 500.000 ton umetnih gnojil. Letos bodo posejafli približno 50.000 doiuačih in itali janskih sort jKenice, kar je za 10.000 ton več kakor lani.
Let-os posvečajo več pozornosti tudi pridelovanju dobrdb. semen. Za setev v prikodnjem letu bodo posejali približno 40.000 ha z italijanskimi sortami semenske pšenice. Tudi ta setev se že bliža h kraju. Piav tako se je znatno izboljšala obdelava površin: povprečno orjejo 30 do 35 cm globoko. a to je prvič, da se pn nas orje za pšenioo do te globine. Vse posejane površine za pridelovanje semenske pšenice bodo pod nadzorstvom  zavodov.
Tudi pridelovanje semen domačih sort pšenice se razvija, 'kakor smo pričakovali. Letos botlo posejali površine, s ikaterih bomo prihodnje leto dobili natl 60.000 toB semenske pšenice druge re]>rodukcijc lri približno 4.500 ton semen prve repro-dukcije. Tako bodo zapotovljene zadostne količine kakovost-nega domačega sortnega semena za nadaljnjo zamenjavo s pridelovalci morkantilne pšenice.
Jesensko scfov jp troba končal« do 10. novembra. Da bi se tega roka lahko držali, je nujno pospešiti spravilo jesen-skih pridelkov. Ker je seiev trenutno najvažnejša naloga v kmefijstvu, jo neogibno. da za opravljanje setvenih del izko-ristkno ugodne vremenske razmere in kolikor je to potrebno, opravljajino ta dcla tudi ob nedeljah in nadnrno. Ta naloga je toliko važnejša, ker so od tega, ali bo setev končana pra-vočasno in dobro, v znatni meri odvi&ni tudi pridelki v pri-hodnjem  letu.
Pri selvi pšenice izkoristirno v celoti tudi izkušnje, ki smo si jih prftiobili letos. S pravilno normo semena, ki jo je treba od 1. novembra povečati, regulirajmo gostoto pšenice in si pri tem prizadevajmo, da bomo dosegli pri doniačih sortah gostoto 400 do 4>0 dohro razvitih klasov na kvad^rat. meter, pri ita-lijanskih sortah pa 500 do 600, a tudi več klasov na kvadratni meter.
Vzporedno z jesensko setvijo je nujno pospešiti tudi pri-prave za pomladansko setev, kfer je najvažnejše,. da pravo-časno opravinio globoko zimsko oranje. Tudi v tem pogledu je jx>ložnj znatno ugodnejši kakor prejšnja leta. Najboljša kmetijska posesiva so doslcj globoko preorala več kakor 5O°/o površin, ki so jih namenila za pomladansko setev. Ceprav je to mnogo več kakor <>b enakem času lani. odstotek opravlje-nega giobokega zimske^a oraiija še ni zadovoljiv. Zato je potrebno, da iakoj po konru jesenske setve vse razpoložljive tra.ktorjc premestinio k globokecnu zimskemn oranju. da bi to jesen preorali oim vočje površine in tako ohranili čim večje kolioine  zimske vlago  za  pomladanske   posevke.
Prav tako je treba skr]>eti za to. da bomo globoko zimsko oranje izverll* do rim vi-čje plobine (30 do 40 cm), ker ustrar-jamo ta:ko reniiic pogoie za dosego sigurnih visokih nridelkov tudi v primeru, če bo leto sušno.                                    A. G.