Razne stvarL Iz domadtb krajev. Zanpni shod v Mariborn. Za zadnji torek dne 17. maja so pokiicali deželni poslanci zaupnike iz ceiega Slovenskega Štajerja, da se posvetujejo, kako doseči pri prihodnjih deželnozborskih volitvah iz sploSue volivne skupine enotno in složno postopanje, in da se pngovore o načinu agitacije. V vsem se je dosegla popoina edinost. Vse natančneje se iabko izve pri poliiičnih druStvih. Imenovanja. V pokoj je stopil dvorni svetnik in predsednik okrož. sodiSča v Mariboru Robert Greistorfer. Cesar mu je izrekel pri tej priliki svoje priznanje za njegovo dolgoletno, zvesto službovanje. Na njegovo mesto pride deželnosouni svetnik L. Perko iz Celja. Nadalje je imenovan za dežel.sod. nadsvetnika deželnosodni svetnik Štefan Katziantschitz v Celju. Za svetnika pri visjem deželnem sodižeu v Gradcu je imenovan deželsodni svetnik dr. Ignacij Pevec v Mariboru. Za deželnosodoega svetnika je imenovan sodnijski tajnik Filip Kermek v Mariboru. Okrajni sodnik v Gornji Radgoni J. Stepischnegg je itnenovan za sod. tajnika in prestavljea v Maribor. PrestavIjen je deželnosodni svetnik Franc Garzaroli pl. Thurnlackb iz Kamnika v Celje. Promocija. V petek dne 13. t. m. je bil na graSkem vseučilisču promoviran za doktorja prava g. Fr. V i d o v i č iz Sobetinc pri Ptuju Poročil se je v Gradcu g. Bogumir RegorSek, orožniski postajevodja v Poljčanah, z gdč. *5tefanijo Kropej, hčerko nadučitelia na Ptujski gori. Porotniki v Mariboru za drugo porotno zasedanje: Glavni porotniki: Rembert Martinc, trgovec, Janez MiloSič, hiSni posest, Andrej Majer, hišni posestnik, Miba Nedok, barvarski mojster, Miha Partl, klepar, Janez Sirak, hišni posestnik, Vincenc Gernovšek, gostilničar, Jožef Vezjak, hiSni posest., Janez Cvilak, hiSni poseut., vsi v Mariboru; Janez Elbl, župan pri Sv. Benediktu, Janez Slavič, trgovec v Št. Lenartu, Matej Peklar, posest. Spod. Jakobski dol, Jakob Purgai, posestnik Leitersberg, Janez Pirber, Freidek, Franc Reininger, Polička vas. Janez Grahernik, Ranče, Henrik Feldbacher, Slemen, Peter Trofenik, Studenci, Franc Črnej, Fram, Janez Čebe, Gornje Hoče, Andrej Pfeiler, trgovec, Spod. Hofie, Adam Autor, pos. Št. Lovrenc, Fi- Uragel, posest. v Rotenbergu, Franc Kao, župan, Jožef Rasteiger, hiSni posestnik v Slov. Bistrici, Šimon Huter, trgovec špirita v Ptuju, Rudoll Vibnaer, posest. Ptuj, Franc Korpar, župan v Forminu, Franc Vejcl, pos. t Koamincih, Janez Vreznik, tesarski mojster v Gor. Pobrežih, Janez Marinič, posestnik Sv. Urban, Janez Mravljak, pos. S\r. Aoton v Slov. gor., Janez HirSman, pos. Janževvrh, Janez Bauer, trgovec, M&renberg, Leo Hodl, Maks Lukas, hiSai posestnik v Marnbergu. Nadomestni porotniki: Friderik Felber, hisni posestnik, Janez Gruber, hiSni posest., Ferd. HirSman, gostilnicar, Alojzij Hudovernik, agent, Karol Jarčič, hiSni posestnik, Franc Eager, pasar. Karol Eert, ključavničarski mojster, Šimon Kotzbek, hiSni posest, Janez Lorber, trgovec, vsi v Mariboru. Sv. Anton v Slov. gor. Dne 11. t. m. je umrla blaga žena Marija Mikl, roj. Ferenc, po kratki, mučni bolezni. N. v m. p.! Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je umrl v pondeijek, dne 16. t. mes. po kratki bolezni tamoSnii nadučitelj g. Franc Štjanec v 61. letu po 43 letnem učiteljevanju. Casten pogreb je bil v sredo. Bodi mu zeroljica lahka! Od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Žs mnogo let 8em naročnik lista »Dom iu Sveta«. Pa celih devet dni Se ni potreboval nobenokrat \? Ljubljane, kakor ravno ta mesec. Morai je obboditi dolgo pot iz Ljubljane v Velike gorice na HrvaSkem, od tam pa v Budimpešto na Ogrskem. Tam so spoznali, da ime dopisnika ni madžarsko, ampak slovensko. Poslali so ga nazaj, kjer }e priSel prav po cigansko razcapan v prave roke. Ne vem, ali ne zuajo poStni uradniki brati slovenskega naslova, ali pa nočejc?! — C. E. Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 7. t. mes. je umrla po dolgi jcuCni bolezni, previdena s sv. zakramenti, blaga žena Aiojzija Ktcpek, pcsebtaica na Š5avnici, v naijepših letih svoje starosti. Zapustila je pet nedoraslih otrok. Naj v miru počiva.! V Strazgojncih pri Pragarskem so zgoreli posestniku Mesariču svinjski hievi. Štiriletni otrok je poklical očeta, kateremu se je posrečilo s pomočjo sosedov ugasiti cgenj in preprečiti večjo nesrečo. Ogenj so zanetili otroci. Sv. Ana na Kremberga. Dne 12. svečana je minilo 30 let, odkar je g. J. Čračec občinski predstojnik v Žitnicah in sicer zaporedoma. Zaslužil bi si od vlade kako priznanje! — Dne 7. maja smo pokopali trgovca gosp. Karl Mittererja. Bil je rodom Nemec, a se ni nikdar sprl s Slovenci, rekel je: »Živim se od Slovencev, zakaj bi jih sovražil.« V politiko se oi me8al. Blag mu spomin! Bog daj njegovemu sinu jednako misel! Oddaja lova v občini Morje se bo vršila dne 27. maja ob pol 9. uri dopoldne v sobi št. 10 okrajnega glavarstva v Mariboru. Izklicna cena je 50 K. Odpad od vere. Dne 13. maja je v protestantski cerkvi v Mariboru pastor v lutrovstvc vsprejel nekoliko mladih liudij, ki so zapustili katoliško cerkev. SkuSnja priča, da od katoliske vero odpadajo v verskih zadevah nevedni in pa lahkomišljeni »liberalci«, ki verskih dolžnostij svojih itak spolnovali niso. Pri takih osebah torej katoliska cerkev ne izgubi nič, a lutrovstvo ne pridobi nič drugega, kakor le število. Nemški pastor je mladeničetn priporočal, naj bi zastavo Lutrovo nosili med Nemce po deželi, čeS, naj »Vsenemstvo moli v lastaem domu.« Na deželi je v nainovejšem času iz katoliske cerkve izstopil in obenem s seboj v lutrovstvo potegnil nedolžno hčerkico svojo v Gradcu rojeni g. Ludovik v. Matthieu, posestnik v Zrečah pri Konjicah, in sicer zavoljo tega, da je on kot vdovec za nevesto dobil neko v Mariboru poznano, od svojega moža ločeno protestantsko gospo. Pameče. V nedeljo, dne 15. maja sta obhajala tukaj pridna zakonca Andrej in Lucija Elero svojo zlato poroko v prenapolnjeni farni cerkvi. Nad vse ginljivo je bilo videti, kako sta 801etni ženin in 751etna nevesta uprta na svoje pozla^ene palice, omlajena od slavnostnega veselja, v spremstvu Stirih cerkvenih ključarjev, ovenčanih deklet in mnogih svatov srčno stopala pred oltar. Po pridigi je bil na »zlati par< kratek nagovor, med katerim pa<5 nobeno oko ni ostalo suho. Po sv. maši se je nekaj gostov zbralo okoli g. župnika, drugi ho obhajali s petjem in veselimi zdravičkami v bližnji gostilni svojo veselieo. Ženin in nevesta obhajata letos tudi 401etQico svojega bivanja na slovenskih tleh, vendar jima je lice veselja žareio, ee «ta med slovenskimi napitnicami zaslišaia iudi kak »Eviva!« Kmetijskemu društvu pri Veliki Nedelji je darovai za povzdigo in napredek kmelijstva vneti rodoljub g. F. Vabič, nadučitelj na Runci 800 komadov jabolčnih drevesc, istotako je daroval g. Ivan MeSko, posest. v TrgoviSču, brezplačno zemljiSče za drevesDico. Vrlima podpirateljema tem potom srena hvala! Slovenska zmaga pri celjskem okr. zastopn. Kakor Japoaci v vojski proti Rusom, tako si domišljaio tudi Stajerski Nemci in nemčurji, da so nepremagljivi. Zlasti odkar se jim je posrečilo dobiti v roke večino v okrajnih zastopih slovenjebistriskega, brežkega in ptujskega okraja, vzrastel jira ie močno greben in z vso silo vrgli so se na celjski okrajni zastop, po katerem se jim že davno sline cedijo. Atokrat so pase poSteno opekli, kajti pri te dni dovršenib volitvah so Slovenci zmagali z vsemi 10. glasovi v veleposestvu in vkmečkihobčinah ter z 2 glasoma v mestih in trgih, tako da bodo Slovenci imeli v novem zastopu 22, Nemci pa satno 18 mandatov. Zavedni celjski okrai ostane torej tudi zanaprej v slovenskih r o k a h, na veliko jezo celjskih Nemcev in nemškutarjev. Občudovanja vredna je bila pri teh volitvab disciplina slovenskih volilcev, ki so kakor en raož vsi do zadnjega glasovali za narodne kandidate. Nemci so za gotovo računili, da bodo zlasti v veleposestvu katerega Slovenca premotili in ga dobili na svojo stran, pa ni šlo. Med slovenskimi volilci ni bilo niti jednega izdajalca. Nič niso pomagale denarne obljube, nič nesramne laži in sleparije celjskih nemSkutarjev, nič lažnjive in hajskajoče čenčarije ptujske »giftne krote« in nemSke »celjske žabe«. Vrli volilci celjskega okraja niso »Štajerca«, ki se jim |e brezpladno poSiljal, niti sprejeti hoteli, ker ae jim studi pisava nesramnega nemškutarskega lista. In lahko rečemo, da so ravno ostudni napadi »Štajerca« na odlične slovenske člane dosedanjega okrajnega zastopa mnogo pripomogli k slovenski zmagi. Zadnji »Štajerc«, ki navadno v petek izhaja, je 8e le v soboto iziSel. Eakor smo izvedeli, čakal je na hid volitve v veleposestvu, ki se }e vršila v petek. Itnel je baje že za »nemško zmago« pripravljen uvodni članek! Istotako so imeli tudi celfski Nemci že vse pripravljeno za slavnost zmage: golaž, pijaSo, smodnik in možnarje za streljanje, godbo, foklcuk i. t. d. Eakor blisk pa se je raznesla vest po Celju, da 80 zraagali Slovenci, in vse veselje z golažem, pijačo, streljanjem, godbo in iokelcugom splavalo je Nemcem po vodi. — V skupini veleposestva so izvoljeni gg.: dr. Ir. Dečko iz Celja, Josip Vrečer iz Vojnika, vit. Hugo Berks iz Blagovne, Peter Majdič iz Celja, Štefan Koželj |iz Bukovega žlaka, dr. Josip Vrecko iz Celja, Martin Bincel iz Trnovelj, Josip Širca, župan v Žalcu, Franc Podgor8ek iz Št. Jurija ob južni žel., Andrej Vodušek, župnik v Vojniku. — V skupini kmetskih občin so izvoljeni gg.: Norbert Zanier, dr. Lavoslav Gregorec, Mihael Bikovžek, Martin Lednik, Vinko Ušen, Josip LipuS, Franc Pisanec, dr. Juro HraSovec, dr. Jos. EarlovSek in Anton Eoren. — Eakor poročajo zadnje vesti, hočejo Nemci preprečiti sestavo okraj. odbora na ta način, da se volilci iz mesta niso udeležili volitve ter se ista ni mogla vrSiti. Iz vsega se vidi njih onemogla jeza nad tem porazom. Sv. Jnrij ob jnž. žel. V Kranjčicah ho našU dne 8. majnika berača pod imenom ZavrSekov Štefan blizu doma v gozdu mrtvega. Umfeti je že moral pred Veliko noSjo, ker je truplo bilo že vso crvivo. NaSla ga je sestra. Bog bodi milostljiv njegovi du8i. Celjske novice. Veselžca »Celjskega sokola« se je preložila na dan 12. iunija. — Iz zapora pri tukajšniera okrožnem sodiSču je pobegnil neki Franc Bračič, doma iz vitanjske okolice. — Zaradi razmer, ki vladajo v cinkarm, je posredoval g. posianec Zičkar pri fmančnem in trgoviaskem ministru, ki sta obljubila stvar urediti. V Muti ob Dravi je umrl dne 14. t. m. poStar Roman Bauer v 42. letu. Občinske volitve v Soštanju se biižajo. Nemci že strastno lovijo slovenske volilce, da bi jih dobili na svojo strsn. Mi samo to odgovarjamo teui posilinemcem, ki so že davno zatajili svojo narodnost, nekateri ceio svojo vero, da je naše Ijudstvo verno in narodno-zavedno in da ne bo nikoli volilo odpadnike vere in domovine oziroma od njih nastavljene kandidate. Iz Staregatrga. Dne 13. maja je pokosila nemila smrt narodnega občespoStovanega kmeta in gostilničarja Petra Areha po dom. Šaneelna. Rajni je bil veliko let cerkveni ključar ter priljubljen pri vseh faranih. Bil je občinski odbornik ter pred nekaj ieti župan. Eako je bil rajni priljubljen, je pričal velikanski pogreb, ki se je vršil v nedeljo popoldne ob 4. uri. Ljudstva je privrelo od blizu in daleS v velikanski množini. Občinski odbor je bil v polnem Stevilu zastopan. Pri pogrebnem govoru, katerega so imeli preč. g. dekan Anton Šlander, ni ostalo nobeno oko brez solz. Bog mu daj večni pokoj! Rajhenburg. Dne 14. t. m. je skočila v Savo blizu broda 401etna Marija Jug. Reviea ni bila popolnoma pri pravi patueti. Most pri Brežicah. Deputacija brežiSkega okrajnega zastopa je doSla 10. t. mes. pod vodstvom poslancev Žičkarja, Berksa in Moscona k ministrskemu predsedniku dr. pl. Korberju radi zidanja mostu čez Savo in Erko na državni cesti Novo mesto—Zagreb. Prosila je namreč, naj se državni prispevki zviaajo od 100.000 E na 120.000 E. Ministrski predsednik je obljubil deputaciji, da bo storil, kolikor bo v njegovi moci. Srečke Solsko-stavbenske loterije se dobivajo po 1 kroni pri loterijskem odseku na V i d m u. Srečkanje se bo vrSilo 31. decembra 1904. Dobitkov ie 2500 v vrednosti 40.000 kron. Cerlkrene straii« Slavnostna akademija v kn.-škof. bogoslovju. Prekrasen večer so nam pripravili gg. bogoslovei v nedeljo, dne 15. t. m., ko so priredili slavnostno akademijo na čast majniski Kraljici povodom petdesetletnice, odkar so papež proglasili brezmadežno spocetje Marijino kot neoporekljivo versko resnico za celi katoliski svet. Slavnostna dvorana je bila spremecjena v krasen vrt poln duhtečega, čarobnega cvetja, a iznad odra je milo zrla na nas podoba Prečiste sredi ljubkih rožic. Akadeinijo so počastili s svojo navzočnostjo tudi prevzviSeni nadpastir z vsemi vlč. kanoniki in z mestno duhovSčino. Vspored je obsegal sedem fočk, Stiri pevske in tri govore. Prav izborno so peli solisti. Prvo mesto pač gre tukaj g A. Čižeku, ki je v prekrasni pa obširni kantati »Sv. Alojzij« pel ulogo Alojzija. Pevske zbore je vodil pevovodja g. Jehart. Gg govorniki so pa proslavljali v navduSenib govorih Prečisto. G. Žolgar je slavil Marijo kot Kraljico duhovnikov. Casu primerni govor pa je imel gosp. Berk. Govoril je o važnosti dogme o brezmadežnem Spočetju za danaSnjo dobo. G. Ozimič pa je razpravljal, kako posreduje Marija med Bogom in ljudmi. Ob koncu je izrazil Prevzvišeni svojo zadovoljnost nad dobro uspelo akademijo ter govoril v vznesenih in do srca segajočih besedah gg. bogoslovcem. Tudi je naglaSal, kako dalekosežnega pomena je čeSčenje Prečiste, sv. Jožefa, sv. Alojzija. To je bila slovesnost po besedah prevzviSenega nadpastirja, ki je prav primerna za tak jubilej kakor ga letos obhaja Prečista. Ta dan pa ostane tudi v zgodovini kn. Sk. bogoslovja v častnem neizbrisljivem spominu. Hoče. Lep prenovljen Marijin tron smo dobili lani o Božiču. Letos na god sv. Jurija, iarnaga patrona pa smo dobili v naSo farno cerkev lepo prenovljen veliki altar. Napravil nam ga je pozlatar A. Šket v Mariboru. Da imamo tako lep kinč v naSi farni cerkvi, se itnamo v prvi vrati zahvaliti č. g. kaplanu Vogrincu, kakor tudi farnemu ključarju Pavlu Vernik, ki sta se veliko trudila, da sta zbrala za to prekrasno delo. Ljubi Bog naj jima ta veliki trud povrne, kakor tudi vsem dobrim darovalcem cele fare Bog plati! — V. C. Veliki romarski shod v Belihvodah se bo obhajal 23. inaja to je na binkoStni pondeijek v daleč okrog znani romarski corkvi sv. Eriža. Romarska pobožnost se bo pričela v nedeljo zvečer s pridigo, litanijami in s svetim križnim potom in v pondeljek nadaljevala z dvojnim sv. opravilom. Razun tega shoda se vrSijo v imenovani cerkvi Se sledefii veliki shodi: 1. Na dan sv. Gregorja to je 12. marca, 2. na cvetni petek kot v praznik Marije sedem žalosti, 3. na dan najdbe sv. križa t. j. 3. maja, 4. na praznik presv. Srca Jezusovega to je v petek po osmini presv. ReSnjega Telesa, 5. na praznik rojstva Janeza Krstnika t. j. 24. junija, 6. na peto nedeljo po binkoStih, takoimenovano lepo nedeljo, 7. na god sv. Ane t. j. 26. iulija, 8. na praznik poviSanja sv. križa, 14. septembra, 9. na rožnivensko nedeljo, 10. na petek po prazniku vernih duS in 11. na praznik sv. Katarine. Razun tega so črez celo leto vs&k čelrtek zvečer večernice in vsaki petek ob 7. uri slovesna sv. maSa. Pri romarski cerkvi so tudi sv. stopnice, ki nudijo. pobožnitn romarjem popolni odpustek. Ofertoriji za največje in večje praznike cerkvenega leta. Zložil Ign. Hladnik Op. 48. I. zvezek. Cena 1 K. Dobiva se pri skladatelju. — Pametna misel, na8e pevske zbore zalagati z ofertoriji, ki so lepi a tudi lahki, kakor ravno ta zbirka. Društveiia poročlla. Slovensko društvo v Mariboru je  imelo dne 15. t. m. v Narodnem domu svoj občni zbor. Govoril je g. dr. Fr. Rosina o volilni pravici v deželni zbor Stajerski. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik g. drž. in dež. poslanec in deželni odbornik Franc R o b i č, odbornikom pa gg.: dr. Rosina, dr. Turner, dr. PipuS, dr. Vrstov8ek, dr. Mlaker, posestnika Lingelj, Thaler, dr. Sernec, dr. Gorižek, posestniki Velebil, Lorber in Grizold. Katol. delavsko društvo v Pnščavi. Obletnica blagoslavljanja druStvene zastave, dne 15. t. m. se je kaj lepo obnesla. Zjutraj se je zbralo društvo na postaji, da pozdravi doSlo katol. del. druStvo iz Maribora. Ob 10. uri se je začelo sv. opravilo s pridigo. katero so imeli č. g. župnik. Po so. opravilu smo se zbrali na vrtu g. Eihholcerja in smo se pri zvokih godbe od Sv. Duha prav poSteno zabavali. Hvala lepa vsem, ki so pripomogli, da se \e veselica tako lepo obnesla, posebno pa vlč. gg. duhovnikom. Prec. gosp. kanonik Matek, predsednik katol. del. druStva t Mariboru, so na» poslali 20 K podpore, ker se niso mogli sami udeležiti veselice. Bog jim plati! Slov. čebelarsko društvo za Spodnje Stajersko. Dne 1. maja 1.1. se je ustanovila prva podružnica tega druStva za župnije Sv. Andraž, Sv. Bolfenk in Sv. Urban v Sl. gor. Ustanovitev podružnice je bila pri g. Colnerju, krčmarju v Destincih pri Sv. Urbanu. Zbrala se je lepa množica čebelarjev io takih, ki 8e hočeio postati. Po pozdravu druStvenega predsednika, g. prof. J. Zelenika je v vznesenih besedah razložil potovalni čebel. učitelj gosp Jurančič zbranim pomen novega društva in namen podružnic. Pri nabiranju udov je pristopilo 26 čebelarjev k podružnici in plačalo letnino. Temu je sledila volitev odbora podružnice. Ker so Stirje člani te podružnice objednem odborniki osrednjega društva, so ostali isti za letos brez volitve tudi odborniki podružnice. kot peti odbornik se je volil 80glasno g. Colner Jož., znan kot umen čebelar. Odbor podružnice seatoji torej iz sledečih gg.: Zelenik Jožef, predsednik, JuranSifi Ivan, namestnik, Streleo Ivan, tajnik, Wesiag Jož., blagajnik in Golner Jožef, odbornik. Zahvaljujemo se tudi izvrstnemu andrašovskemu meSanemu zboru, kateri nas je pod vodstvom učitelja g. Fr. Cvetka prijetno zabaval. — Na zadnji poziv se je odzvalo mnogo gospodov, vendar je 8e preeej takib, o katerib podpisani tajnik ne ve, so li novi udje, ker so pristopili 2e pred občnim zborom 5. aprila, ali pa so za lelos že plačali list »Slov. čebelar« neposredno v Ljubljano. Upravnistvo omenjenega lista pa zahteva, da se mu to natanko določi. Drugi zopet pristopijo, pa ne vedo, je li treba ietnino takoj poslati ali ne. Da ne bo potrebe vsakemu posameznemu odgovarjati, izjavlja podpisani, da brez poslane letnine 2 K ne more nikagar vpiaati ter tudi upravnistvo »Slov. čebelarja« brez poalanega denarja nikomur ne poSilja lista. Nadalje naznanja podpisani, da je dosedaj pristop naznanilo 112 udov, od katerih je 60 vplačalo za letos letnino, 18 je poslalo že naročnino, za 18 se ne zna, ker so pristopili že pred občnim zborom, 16 pa je naznanilo le pristop brez vposlane letnine. Z ozirom na to, da se zadeva uredi, drugič z ozirom na to, ker se ustanovijo ta mesec še 4 podružnice, bo podpisani vposlal imenik članov Se le koncem maja ter dobe novi člani 5 Stevilk lista skupaj. Prosim torej vse gospode potrpIjenja, kateri so vplačali letnino, druge pa, naj do konca mesca vse uredijo. Denar se pošilja blagajniku g. Wesiag Jožefu, učitelju pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Vsem vrlim čebelarjem pa želim, naj jim krasni maj pomnoži panje ter jih nopolni z medom. — Ivan Strelec, tainik. Od Sv. Bolfenka v Slov. goricah. V nedeljo, dne 8. maja je bil tukaj ustanovni shod prepotrebnega kat. slov. izobraževalnega druStva. Vendar enkrat so se tudi zaspani Bolfenčani začeli gibati na narodnem polju. Vse sosedne župnije imajo svoja druStva, samo Sv. Bolfenk v tihi dolini \e spal. Pa tudi tukaj je zasijalo solnce zavednosti. Shod so v obilnem Stevilu obiskali domafiini in sosedi iz sosednih župnij, kakor od Sv. Urbana, Sv. Lenarta in Sv. Andraža. Posebno vrlim pevcem od Sv. Lovrenca v Slov. gor. z vlč. g. Ocvirkom se moramo posebno zahvaliti, da se je shod tako dobro obnesel. — V odbor so izvoljeni: Janez Lubec, pos. v BiSa, predsednik; Jožef Murko, pos. v Bišu, podpredsednik; Martin MurSec, trgovec pri Sv. Bolfenku, blagajnik, Eos Ciril, mlekar pri Sv. Bolfenku, tajnik, Lovrenc Švarc, ktn. sin v BiSečkem vrhu, knjižničar; Janez Krajnc, km. sin v Bišu in Jakob Cuček, posestnik v Trnovcih, odbornika. — Bog blagoslovi naS začetek. Dobrna pri Celju. »Bralno drustvo« nam je zadnjo nedeljo priredilo prav lepo in prijetno zabavo, katere se je vdeležilo mnogo domačinov in ljubih nam sosedov. Pevski zbor, ki |e zopet pomnožen na prejSnje Stevilo, pel je mično, kakor vedno. Opozorili bi pa druStveno vodstvo, naj drugikrat poskrbi, da se taki, ki se niso vdeleževali vaj, tudi na oder ne pustijo. Slavnostni govornik č. g. F. Kukovič govorili so prepričevalno o veliki koristi bralnih drtiStev sploh in o koristi dobrega berila ter o načinu branja posebej. Želi so živahno pohvalo. — Igra »Lurška pastarica« se }e sedaj igrala že drugikrat. Nekateri prizori so bili 8e boljSi kakor lani. SliSalo se je sicer, da je vsled nepričakovane bolezni ene glavnih oseb bila igra v nevarnosti, a vendar je Zofka peljala svojo slepo sestrico v Lurd —. Pozabiti še ne smemo krasno ovenčanega prostora. Dekleta 80 se posebno potrudila, da so za Marijino igro spremenila navadno lopo v cvetličnat vrt. Tako lepo še nismo imeli. — Pri tej priliki naj nam pa bo dovoljeno z vso odločnostjo zayrnit< neslane opazke mličnih vrst nemčarske golazai dobrnske, katera ae v svoji brezmejai aeumnosti spcdtika nad tem, da dobrnski Sloveaci aimaio dvorane za svoje priredilve. Tako klepetaaje je žalostaa priča o veliki plitvosti raožgaa pri dotičnih dusevnih revežih. Res je, da nam niso na razpolago dvoraae, a nekai druga je, kar je na razpolago dobraskim Sloveacem, in to je narodao navdušenje ia pamet! Mislimo, da flas razumetel Gospodarske drobtlnlee. Rudečioa pri sviq]ah. (Da\je.) Več aego polovica boleznij se začne z zaprtjem. To pa izvira od slabe, Beprebavljive hrane. Skoraj aemogoče je dopovedati žesskam, kako svinjam Skodaje sparjena zeleajad, bodisi trava, deteija, čez vse pa plevel z koreBinami in dostikrat tudi s prstjo vmes. Za Boga, to prebaviti ia — zdrav ostati, bil bi skorai čudez. In vendar se daje po nekod svinjam takSBa hrana, čeS, saj si bodo po volji izbiraie same. Da izbirajo si res, pa vsled glada pozrejo tadi neprebavne tvariae, vsled katerih jiin odpove želodec in čreva svoje delovaaje. Ko se to zgodi, je bolezea takoi v cclem života, katera je radi uerednosti t krvi morda že komaj čakala na svoj začetek. Še bolj se pokvari, ako se svinjam dajejo raznovrstni ostaaki od kahiaje, dostikrat stari in vsled tega neprebavljivi, če ne naravnost strupeni. Med njimi je večkrat zastaraBa maščoba, kahoviaa od krompirja, katera voda, »solanin« imeBovaaa, se Steje za jako strapeao. Še bajši pa ie nekaki pleseflj, ki se nabere ob ostankib starega mleka, tako da je po sodbi strokovajakov le maleakost tega zadosti, da iival — pogine. Ako to vse na drobao preiSčemo in presodimo, ne bomo se veliko čadili, da nam pri taksni hraai sviflje pogosto zbolijo, nakar žalibog le prepogosto pogiaejo. (Eonec pride.)