Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iiha|a v L)nbl]anl vsak torek, četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraja za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3*50 K, mesečno 1*20 K; za Nemčijo za pol leta 7*90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9*60 K za četrt leta 80 K.
Nhhhh itavllka 10 v.
Reklamacije bo poitalae preste. Mefirankirana plava se ne spre-lemaje. Rakeplal se ne meaje, laaeratL laestepaa pstit-rrstl« (liriaa 81 mm) za enkrat 80 via., veikrat pe iegerera.
51. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 29. maja 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgore ulice 6/II.
Proti novim bremenom.
Kdo |e glavni davkoplačevalec?
Sodrug dr. Renner je zračunal, da so se davki od leta 1850 v Avstriji podevetorili. Na čelu našega davčnega sistema stoji zemljiški davek, dat ek Windiscbgraetzov, Liecbtensteinov, Schvvarzen -bergov. Takrat je donašal 37 milijonov in danes, ko so zemljišča nedvomno še enkrat toliko vredna tudi 37 milijonov! Državna bremena so se po-devetorila. Hišno-razredni davek, ki ga plačujejo hišai posestniki se je komaj podvojil, dočim do-naša hišno - najemninski davek, davek delavcev 12V*-krat toliko kot leta 1850. Leta 1896 je buižoazija znižala sebi zemljiški davek za 15%, hišni davek za poltretji procent, pridobninski davek za 25% in davek od delniških družb za pol procenta. Toda ceho je moralo plačati delavstvo: novi osebni dohodninski davek, ki ga je meščanstvo na lastno kožo prikrojilo, je težko breme gorenjih plasti delavskega ljudstva. Od 1000 plačevalcev dohodarine je komaj 90 posestnikov, delavcev pa štirikrat toliko. Od L 1899 pa je meščanstvo protiustavno vpeljalo, oz. zvišalo davek na sladkor, žganje in pivo. Ko se je ljudstvo uprlo tem težkim bremenom in branilo svoje ustavne pravice, je meščanska vlada odgovorila s — puškami. Tudi sedaj hoče buržoazija nadaljevati svojo blazno igro; Biener-thovo ministrstvo ji taktira. Toda proletarijat je do grla sit meščanskih norosti in je pripravljen, da na ulicah brani svoje pravice.
*
Prekrižani računi — meščanske stranke na cedilu 1
Meščanske stranke pa tudi klavrna Biener-thova vlada so pričakovali in se nadejali, da odgovore socialni demokratje na Bilinskega fiinančni načrt z obstrukcijo. Pa so se všteli 1 Kalkulirali pa so tako-le: obstrukciji pa sledi za petami razpust državnega zbora in meščanske stranke so rešene vse odgovornosti za delovanje § 14. Meščanstvo je bilo pametno, ampak premalo: proletarijat jim je
te načrte in nakane temeljito prekrižal. Z mnogoštevilnimi shodi in manifestacijami po vsej Avstriji je vzdramil konsumente na boj proti temu novemu atentatu kapitalistično-militarističue države. S tem pa je prisilil tudi poslance meščanskih strank, ki so ob pobiranju glasov polni samih lepih besedi, da pokažejo barvo. Strah za mandate bo gnal meščanske poslance v boj proti zvišanju davkov. Da se meščanske Stranke togote nad energičnim nastopom socialne demokracije, ki se v brambi ljudskih koristi tudi ulice ne izogiba, jim preklicano malo pomaga.
*
Bienerlhova politika lakote.
Cena moke in mesa je v zadnjem času ogromno poskočila. Kmečke hiše so izpraznjene, hlevi zapuščeni, poslednje živinče roma v klavnico. Agrarna centrala pod vodstvom zloglasnega Hohenbluma pa hujska veleposestnike in . žitne oderuhe, da naj zadržujejo svoje zaloge* i da spravijo ceno moke in mesa do vratolomne višine. — Gališki poslanci so predlagali, da se odpre meja .tujemu žitu, ker letošnje domače zaloge ne zadoščajo za prehrano prebivalstva, tudi zaloga Ogrske je tako neznatna, da še v poštev ne prihaja. V Galiciji, ki prideluje od vseh dežel avstrijskih največ žita, je cena poskočila za dobrih 6 K pri metrskem stotu. Vlada se pa prav nič ne gane. Bienerth je sicer obljubil v državnem zboru, da se začno trgovska pogajanja s Srbijo v najkrajšem času, toda Bienerth svoje pozlačene obljube ponavadi sne. Sploh imamo ta vtis, da hočeta Aehrenthal in Bienerth po slavnih zgledih zadušiti Srbijo v njeni moki in »Špehu*. Pred kratkim je sicer avstrijski poslanik Forgach posredoval pri srbski vladi, pa ne zaradi trgovskih pogodb, temveč zato, ker je belgrajski list „Re-publika" napadal avstrijskega cesarja. Zdi se nam, da presega konfiskacijska besnost avstrijskih ..državnikov" svoje meje, ko nameravajo importi-rati tudi v Srbijo avstrijsko tiskovno svobodo; vsekako pa je vsakdanji kruh avstrijskega prebivalstva važnejši, kot brezpomembne osebne žalitve. Avstrijsko ljudstvo se je naveličalo agrarnega
PODLISTEK.
Vihar.
Konec.
Njegova razburjenost se je povečavala vsake četrt ure — dobro je slišal urol — potem od minute do minute, od sekunde do sekunde. Vihar je razsajal, njegov pih se je čutil v sobi, v postelji; Prodiral je v telo, v kosti, divjal je t prsih; čutil ta je — pod njegovim sunkom se je nekaj težkega kakor kamen —■ in zdaj ni mogel več pretrpeti. Vse njegevo življenje je zmečkano pod pritiskom kamna in če je človek truden na smrt, pa se ne more spočiti in bliža se blaznost... če je moral biti vse svoje življenje kakor pes,.. zakaj.,.
oh...
Vihar je divljal... zunaj, znotraj... brez presledka; žvižgal je, stokal je ... in Friču ni bilo več obskati v postelji. Nekaj se je moralo zgoditi. ^*ai ga je tresla mrzlica, se je oblekel hitrejše n®go kdajkoli. Pohitel je ven. Kakor blisk mu je možgane presunila misel na denar. Vihar mu je odnesel klobuk, razmršil mu je lase, neusmiljeno mu je metal debele kaplje v lice in gnal ga je Oaprej. Nič ni mogel jasno misliti, le neka čudna
W je gnala; hitel je k pošti. V prvem nad-
stropju so delali. Kolikokrat je imel tam nočno službo! Kolikokrat ga je tam prijemala vrtoglavost spričo ogromnih svot!...
Stal je v sobi desno od stopnic. Bila je prazna. Uradnik je gotovo odšel le za trenotek. Na mizi je brlela sveča, pripravljena za pečatenje. Tudi tukaj je bilo slišati vihar. Frič ga ni le slišal, temveč tudi čutil. Tudi njega je podil vihar, tudi v njem je divjal. Razdražen, besen je pograbil papirje in jih pritaknil k sveči pa jih vtaknil v koš; velike pole je pomolil v plinov, plamen; vzel je svečo, stopil k oknu, dotaknil se jo zaves... potem je zdirjal v drugo sobo. Na mizi je opazil denar.. hitro, hitro, s tresočimi rokami, a sigurno... Tu je bil uradnik; hotel je gasiti. Frič je pohitel nazaj, v prvo sobo... Hahaha! Ogenj, ogenj, prasketanje, poželjivo, lačno ... Hahaha! Pohitel je na stopnice, slišal je klice, ljudje so se zbirali, vihar je divjal. Z glavo po koncu je stal na mgviši stopnici z izrazom divje, srečne zadovoljnosti na licu — as trepetajočimi udi, sam sebi tuj — kakor zmagovalec — le trenotek. Potem se je zgrudil. Plamen je švigal vseokrog.
Mrtvo truplo so odnesli v mrtvašnico najbližje bolnišnice. Tedaj je našel Frič zaželjeno spanje — in ni več slišal viharja.
oderuštva in zahteva od vlade naglih in energičnih korakov.
*
Viiek agrarne nenamnoftl.
Z ozirom na predlog galiških poslancev, da se omogoči uvoz tujega žita, piše «Pesti Hirlap*: »tudi če bi lakota trumoma pobirala žrtve od Rumburga do Mostara in od Bregenca do Černovic, tudi v tem slučaju bi vlada ne smela odpreti carinske meje tujemu žitu.» Tak cinizem celo v kapitalističnemu razredu ni vsakdanji in se prav nič ne razloči od norosti.
Agrarno-socialno vprašanje na Francoskem in pri naS.	Konec.
Slovenski socialni demokraciji pa je važna še ena naloga. Četudi ima na Francoskem med kmečkim prebivalstvom duhovnik še vedno vpliv, vendar klerikalizem na Francoskem ni mogel priti nikdar do prave veljave vsled naprednosti francoskega življa in je sedaj po ločitvi cerkve od države več ali maqj nemogoč.
Kaj drugega pa je pri nas na Slovenskem. Ako so ekonomični pogoji kmečkega prebivalstva med nami veliko bolj ugodni za pridobitev kmeta za socialno-demokratično stranko, je po drugi strani radi dosedanjega kulturnega razvoja našega kmeta mnogo težje rešiti izpod jarma duhovstva in klerikalizma. Malo je na svetu kje toliko fetišizma in malikovanja nego med slovenskim priprostim kmečkim ljudstvom! In kar pri Slovencih posebno prihaja v poštev, je okolnost, da slovenski kmet svojega sina, če je v položaju, izšolati ga, docela egoistično in praktično izšola le za duhovnika. Ne le, da ga stane šola vsled podpor klerikalnih inštitucij mnogo manj, ampak je tudi m višji študij v teologiji docela oproščen stroškov in vsled celibata vidi vsaka kmečka družina v svojem sinu-duhovniku nekako »bogatega strica». Docela naravno je, da je taktični nastop v tako probujeni državi, kakor je Francija, in pri razmerah francoskih strank ves drugačen nego pri nas. Velika politika je precej izključena pri vseh slovenskih strankah in dnevni boji slovenskih političnih strank gredo po vetjem na malenkosti.
Po navadnem socialnem položaju na Slovenskem je torej najimenitnejše taktično sredstvo za socialno-demokratično stranko, da dijaštvo Srednjih šol oprosti malenkostnih predsodkov in okov, M jih kmečki sinovi prineso od doma in ld jih je tako težko premagati v mladosti. Velik del poezije prinese kmečki mladenič is ožjega svojega okraja v mesto in ga ob dolgočasnem dijaškem življenju zvesto ohrani v svojem srcu. Predno prevlada vtise svojega rodnega kraja in pri občevanju s svojimi kmečkimi starši, stopi predenj vprašanje stanu in izgublja se tako po semeniščih in daje oni del slovenske inteligence, ki vzcbžuje reakcionarnost med kmečkim prebivalstvom, ali pa si vsled vpliva splošnega toka razvoja išče svobodnejšega delo-vanja in življenja v političnem delu in organizacija krščansko-sodalne stranke.
Ta moment se je do sedaj pri slovenski soci* alno-demokratični stranki premalo uvaževal. Treba bode torej tukaj zastaviti naši socialnodemokratični inteligenci vse svoje sile, da vpliva na mišljenje srednješolske mladine. Drugi taktični nastop, predpisan socialnodemokratični stranki na Slovenskem, pa je: učiti kmeta revolucionarnega mišljenja, kazati mu izkoriščanje po kapitalizmu, pa tudi malenkostno izkoriščanje po malem srednjem trgovcu
in obrtniku, ki bivata med nami in se priitevata napredni in narodni stranki. Tukaj, vedno imajoč pred očmi malenkostne naše socialne razmere, se mora socialno-demokratična stranka zopet zavedati, da je narodna napredna stranka velika pospeševa-teljica političnega in socialnega alkoholizma in razsipnosti. Danes so glavno agitatorno sredstvo narodnjakov sokolske uniforme in prirejanje veselic, in stebri naprednjaštva so krčmarji, ki morajo skrbeti za to, da kmečko ljudstvo nosi svoje prihranke njim na korist. Raditega mora socialno-demokratična stranka na Slovenskem delavska izobraževalna društva ustanavljati in vzdrževati v drugi smeri, t. j. res kot vzgojevalna društva, in energično se je treba braniti posnemanju narodnjaških in liberalnih agitatorjev, tirati delavstvo in kmečko prebivalstvo v šumne brezmiselne veselice, posebno v plese in slikovite javne nastope. Četudi je izobraževalno delo težko in sprva nehvaležno, a le po tej poti revolucionira demokracija mišljenje našega kmeta.
Tretji praktični nastop socialne demokracije med kmetom pa mora iti na zbliževanje in združevanje po gospodarskih zadrugah. Imamo tipičen vzgled za praktično delo v delavski kmečki zadrugi v Dobravljah na Goriškem, ideja, ki se je rodila dejansko v kmečkih glavah vsled gospodarskih in socialnih razmer, pristopnih za napredne ideje. Hali vipavski vinogradnik, med katerim stanuje precej odstotkov delavstva, ki si mora iti iskat zaslužka po svetu, je jel razumevati neobbodno potrebno združitev mezdnega delavca in malega posestnika pri politični organizaciji, pa tudi pri skupni gospodarski organizaciji. Citajmo torej z zanimanjem teoretične razprave o agrarno-socialnem vprašanju drugod, ne izgubimo pa izpred oči položaja, kakršen je, in segajmo v naše domače življenje brez predsodkov in brez dogmatizma, pa četudi marksističnega.	Dr.	H.	Tuma.
Politični odsevi.
* Proračunski odsek nadaljuje svoje razprave. Sodrug dr. Adler je urgiral nujno predložitev nekaterih zdravstvenih predlog ter zahteval od notranjega ministra pojasnil glede volilnih sleparstev, ki jih je ugaqjalo nižjeavstrijsko namestništvo v korist krščanskih socialcev in ki jih je državno sodišče obsod<lo. Odgovor notranjega ministra H Sr d tla je bilo čisto navadno izogibanje in jeclanje, odmev slabe vesti. Tudi opravičevale Škandalozne praske policijske direkcije ni moglo nikogar prepričati. Haerdtl je vpeljal v opravo načelo pravne negotovosti in s svojim nesrečnim govorom je dal podrejenim uradom le potuho, da kršijo Se nadalje najjasnejše postavne določbe. — O pravosodnem proračunu je govoril justični minister polno lepih besedi; novega ni povedal nič. Poslanec Ellen-bogen je ožigosalnečuveno konfiskacijsko prakso, ki je ustavno zajamčeno svobodo tiska že popolnoma zadavila. Poslanec dr. Diamand pa se je pečal s poroto, ki je v današnji sestavi utelešen izraz razredne justice in ki bije v obraz ustavno-garantiranemu načelu ravnopravnosti.
* Štrajkofskl zakon t turškem parlamenta. Interesantna debata se je razvila v turški poslanski zbornici povodom predloga, da vlada napravi načrt delavskega koalicijskega zakona. Notranji minister Ferid-paSa se je protivil temu predlogu, češ, socialistične ideje bi bile za turško državo, ki v notranjem Se ni utrjena, prava nesreča; omenjal je tudi Strajk na orijentalski železnici, ki si ga je Bulgarija na škodo Turčije izkoristila. Zbornica se ni pridružila ministrovim izvajanjem in je predlog sprejela.
* Raipnst poituega sindikate. Državno pravd-ništvo je pravila postnega sindikata kot nepostavna zavrnilo, vsled česar je vlada sindikat razpustila. —• Socialistični poslanec Gon ta n t je vložil v zbornici predlog za amnestijo in zopetno nastavljanje vseh uradnikov, ki jih je vlada disciplinirala.
Seirail, Higljfilfll
KaVarnt i« briVsicc, Kjer )t m razpolago VaSc lUsii.. . ■. miittm	pr8p0r“!
Proti novi« bremena«.
Idrije. Tudi pri nas smo priredili shod proti novim davkom! Na 24. mala so se zbrali idrijski delavci v dvorano pri Črnem orlu, kjer je v daljšem govoru sodr. Anton Kristan razložil vzroke »pomanjkanja denarja v državnih blagajnah" ter način saniranja potom novih davkov na pivo, žganje i. t. d. Predložena resolucija se je soglasno sprejela. — O občinskih razmerah v Idriji je govoril poslanec Gangl, ki je orisal delovanje g. gerenta Ctcula, Sodr. Iv. Štravs je
sliko gerentstva z več dogodkami izpopolnil. Sodr. Anton Kristan pa je z ozirom na vse navedeno konstatiral, da je zadnji čas, da se uvede tudi v občine splošna volilna pravica, da pride tudi delavstvo do primernega zastopstva.
#
Gorice. V nedeljo, 23. t. m. so združeni slovenski in italijanski socialni demokratje v Gorici priredili javen ljudski shod, da protestirajo proti novim bremenom, ki jih misli vlada navaliti ljudstvu na pleča. Shod, ki je bil jako dobro obiskan, je izvolil sodraga Pertuta za predsednika. Poročal je v italijanskem jeziku poslanec sodrug Pa g ni ni iz Trsta. Govornik je obširno pojasnil finančni načrt, s katerim hoče Bilinski rešiti državno in deželno gospodarstvo ter je govoril o notranji in zunanji politiki, v kolikor je v zvezi s finančnimi nameni vlade. Ostro je kritiziral politiko Aehren-thala, Bienertha in Bilinskega, kar je napravilo vladnega zastopnika tako nervoznega, da je večkrat hotel intervenirati po stari znani metodi. V enakem zmislu je govoril v slovenskem jeziku sodrug Josip Petejan. Potem se je shodu predložila protestna resolucija, ki se je brez debate soglasno sprejela. Na to je predsednik zaključil lepi shod.
*
Podgore pri Goriči. V sredo 26. maja zvečer smo imeli lep shod. O novih davkih in o stališču delavcev napram njim je govoril v slov. jeziku sodr. Ant. Kristan iz Ljubljane, v ital. jeziku pa sodr. Petejan Josip iz Gorice. — Shod se je pečal še z več vprašanji, tičočih se delavske strok, organizacije. — V Podgori se razvija res lepo zanimanje za delavsko stvar!
Sodrngil
Kdor želi napredek naše stranke, ne sme nikdar pozabiti, da je časopisje najvažnejše orožje v našem boju. Vsak napredek našega časopisja je napredek naše stranke, vsak korak, ki ga more zaznamovati naše časopisje, nas približuje delavskim, socialHO-deraokratičnim ciljem. Razširjajte torej neumorno •Rdeči Prapor*, pridobivajte mu nove naročnike, zahtevajte ga po vseh javnih lokalih, v katere zahajate! Ako bo «Rdeči Prapor* krepak in velik, se poveča in utrdi Vaš vpliv na javnost. «Rdeči Prapor* je VaS glas, skrbite torej, da se bo slišal v vedno širših krogih! Vse, kar storite za svoje glasilo, ste storili zase, za svoj napredek, za svojo korist. Agitator za strankino glasilo mora biti vsak posamezni sodrug!
Domače vesti.
— Papeikl iegen »delnim demokratom.
Dekan Arko bo ostrmel in naši bralci bodo zmajevali. Pa je le rest Papež Pij X. je blagoslovil socialne demokrate in s tem je klerikalne slave konec! Kajti tista prednost, ki jo je klerikalcem podeljeval papeški žegen, ki so ga hodila pobirat v Rim ia ki so se ž njim bahali kot kmečki fant s srebrnim tolarjem, je skopnela v tem hipu, ko je papež oblagodaril s svojim blagoslovom »brezbožne* socialne demokrate. Stvar pa je bila taka. Povodom beatifikacije Klemena Hofbauerja se je papežu poklonila deputacija dunajskih krščanskih socialcev pod vodstvom dunajskega podžupana dr. Porzerja, ki je papežu bridko potožil, kakšne preglavice jim delajo v boju za sveto vero socialni demokrati. Papež je podelil deputaciji in vsemu občinskemu svetu Pijev žegen. Nezmotljivi «sveti oče* pač ni vedel, da sede v občinskem svetu tudi socialoi demokrati — krivoverci in brezbožci, prokleti od vseh svetih sinod, ki ne prosjačijo in zaslužijo papeževega žegna. Toda papeževa zmota je storjena in klerikalci bodo proti žegnanemu Skaretu in so-drngom brez moči.
— Pogiey|e o hej slovanski bendi. Če bo kedaj ia kadar bo razpisana Noblova nagrada za politično žonglerstvo, svetujemo «Slov. Narodu* in njegovim hejslovanskim kapitanom, naj poprosijo zanjo: zasigurana jim je. Koliko časa že pripoveduje svoji inteligenci o vzajemnem slovanskem bratstvo, o dobrem batjuškl itd. Poljake in Ruse je pobratil njegova najviija instanca Hribar ae peterburškem pohodu in v Pragi so pili že lansko leto bratovščino. Ampak kar je Hribar obračal, so obrnili Rnsi. Prijateljstvo je doseglo tekom leta toliko stopnjo, da je poljski poslanec Drnovski iz dume izstopil la de Se največji idealisti in neide-alisti ned tem bratstvom obupujejo. Kjer pa obupa vse in vsakdo, tam ne obupata «Slov. Narod* in On. In ker sta oba slišala, da je podlaga vsemu gospodarsko delo, sta prišla na idejot delati reklamo za slov. banko, tudi plod lanskih pobratimstev, ki ■eve tudi Se ni postala resnica, kakor ne bo postale resnica Se marsikaj druzega. Če že druzega ne, vsaj kakšna tantijema bi odpadla name ali vsaj čast in slave, si misli Hribar. Skoda pa da je kapital bres idealizma, celo slovenski. »Nov.Vremje*,
vsestransko za Hejslovane zanesljiv list, se zato izraža o stvari precej skeptično. «SIovani skoro Se ne poznajo lastnih ekonomičnih predpogojev, nimajo občega centra,* piše. Tudi mu ni popolnoma vSeč, da izhaja ideja od Čehov. Zakaj tudi Rusu je pri vsem bratstvu najbližji lastni žep. Kakor razvidno, od Rusov in njihovega carskega barbarizma ni dosti pričakovati, dokler manjka Rusom samim najpotrebnejšega: kulture. Refren vsega sve-slovamkega gibanja pa je: Rusija.
Kupčije je kupčija. Po Ljubljani se govori, da je dr. Oražen, vitez krvave manSete, za visoko ceno prodal svojo pivovarno nemški tvrdki Pun-tigam. Prodal je dr. Oražen graški tvrdki ne le posestvo na Zelenem hribu in pivovarno v mestu, prodal je tudi svojo firmo, prodal svoje slovenske odjemalce. Zvestobo za zvestobo, si je mislil vrli narodnjak, spravljajoč mastno kupnino. Liberalna glasila so danzadnem uganjala najostudnejšo reklamo za Oražnovo pivo tako, da se je človeku zdelo, da so bili septembrski dogodki namenoma vprizorjen reklamni trik Oražnovs firme. Če se ta vest potrdi, pomenja za liberalno stranko in za dr. Oražna moralični poraz, da si večjega misliti ni mogoče.
Hejslovanska banke je postala ,Narodova* igrača in igrača tistih imenitnih bančnih specialistov, ki iz njega govore. Snovanje narodnih bank smatrajo ti možakarji za rodoljuben šport, kot n. pr. popivanje na narodnih slavljih. V svoji narodni nevednosti ne spoznajo, da je naloga banke organizirati kredit, to olje kapitalistične produkcije in prometa. Kjer ni živahnega blagovnega prometa in izmenjavanja, banki ni prostora. Če premotrimo plačilno bilanco rusko-slovensko, ne najdemo zlepa drugega eksportnega artikla, kot hejslovanskega klativiteza Hribarja; pa tudi ž njim nimamo sreče; Rusi nam ga zmerom vračajo. Se ne sprejme. Torej čemu banko ?
Društvene vesti.
§ Godbeno društvo v Idriji priredi na bin-koštm pondeljek izlet v Spodnjo Idrijo k gostilničarju Štefanu Lapajnetu, kjer bo vstopnine prosti koncert.
Zadnje vesti.
Onnaj, 28. maja. Avstrijski oficijozni listi označujejo najnovejši Weckerlov načrt za razrešitev ogrske krize za načrt ogrske vlade. Po tem načrtu bi se izvršila revizija vsega kompleksa na-godbenih vprašanj, predvsem bi se fiksirala carinska neodvisnost obeh držav po letu 1817. Da ta načrt ne more biti podlaga resnega pogajanja, je očividno, kajti revizija nagodbe bi pahnila obe državi zopet v tisto krizo, iz katere sta se po desetletnem na* poru srečno izmotali.
Dane], 28. maja. V parlamentarnih krogih smatrajo stališče Bienertove vlade po si-Hočnem glasovanju v proračunskem odseku za zelo omajano. Pravosodni proračun je bil sprejet z enim glasom večine. In še ta glas je vlada z največjim naporom mobilizirala. Koroški klerikalec Walcher se je popolnoma pridružil izvajanjem socialnega demokrata dr. D i a m a n d a, da je justica pod Hochenburgeijevim ministrovanju prišla pod psa, navsezadnje pa se je le moral ukloniti diktatu krščanskega princa Lichtensteina in glasovati za vlado.
Dnne| 28. maja. Med nemškim nacionalcem Malikom in češkim agrarcem Rolsbergom se je vršil dvoboj na pištole. Strela sta bila oddana v zrak in ni nihče zadet.
Marseille, 28. maja. Nad 2000 vpisanih mornarjev je sklenilo, da nadaljuje započeto stavko. Poštno službo opravljajo štiri torpedovke, ki so prispele sem iz Touloaa. Nabralo se je 18.000 zaostalih poštnih zavitkov.
Petersbnrg, 28. maja. Ruska vlada je privolila v sklicanje vseslovanskega shoda, toda le pod pogojem, da izostanejo politični govori in neruski delegatje (?).
Konstantinopel, 28 maja. Mladoturška vlada nadaljuje z zapiranjem reakcijonarnih elementov, ki so se udeležili protirevolucije; med njimi je zlasti mnogo duhovnikov. Vsi pridejo pred carigrajsko vojno sodišče.
Odločbe obrtnih sodišč.
Priobčuje dr. D.
XXVIII. Tožitelju, odpuščenemu kočijažu, je bil prisojen znesek 16 K; višji zahtevek je bil odbit.
Razlogi: Dogovor, da bo uslužbenec, ako se upijani, takoj odpuščen, se mora smatrati do* pustnim; kajti če smeta stranki postavni odpovedni rok s pogodbo popolnoma izključiti ali ge podaljšati ali skrajšati, tedaj jima gotovo ne more nihče braniti, da postavne razloge za odpustitev ali nastop pomnožita z dogovorom. V tem slučaju pa ni dokazano, da bi se bil tožnik dne 22. januarja 1907. upijanil. Po izjavi priče Z. sicer ni bil trezen, ampak svojo službo je opravljal dobro« oddal je vozno blago na železnici za odpravo, opazil takoj, da mu manjka ena konjska odeje: pijenest tedaj ni bile taka, da bi bila ovirale oprat'
Ijanjo službe, Četudi je bil dobre volje; to pa ie bo more biti okolnosVki bi opravičevala takojšnjo odpustitev.
Potemtakem sodi tožniku po dogovoru med strankama mezda po 21 K, kar toženi ponuja. Toženec pa je opravičen, da od tega zneska odtegne vrednost konjske odeje, 'izgubljene po tožnikovi nemarnosti. Pričevanje Z. je sodišče prepričalo, da je tožnik popustil voz brez nadzorstva, ko je Sel v skladišče brzovoznega blaga, in tožnik sam pripoznava, da je še tik predno je vstopil v skladišče, videl odejo na konju. Ce bi se ne bil tožnik od voza odstranil ali če bi bil postavil k vozu paznika, bi se konjska odeja ne bila izgubila. Sodišče pa je vrednost odeje cenilo po prostem uvaževanju na 5 E. Zato je toženec moral biti obsojen na plačilo zneska 16 K; višja zahteva se je morala odbiti.
XXIX. Dne 12. februarja 1907. je tožnik (mizarski pomočnik) obolel. Od 12. do 23. februarja 1907. je vlekel bolniščino. Tožnik je zato 13. februarja 1907 izostal iz dela, toženca pa obvestil o tem šele 14. februarja 1907, ko je prišel k njemu po svojo bolniško knjižico.
Toženec je tožniku izročil tudi delavsko knjižico, češ, da ga odpušča, ker je dva dni izostal, ne da bi se bil opravičil.
Zahteva tožbe za odpovedno odškodnino je bila zavrnjena.
Razlogi: Obrtna sodnija je po § 364. in 269. c. pr. r. smatrala za dognano dejstvo, da je v vseh rednih obrtnih obratih navada, da se obolelost takoj naznani in se takoj opraviči, da se ne more na delo; kajti obrtovalcu bi bila sicer odvzeta možnost, da poskrbi za drugačno razdelitev dela ali za nadomestnika. Tajnik je to obvestilo opustil brez vzroka, kar je nesporno; zato je bila njegova odpustitev utemeljena po § 82 lit. f. obrt. r.
Ravnotako odločba istega obrtnega sodišča je z dne 12. decembra 1907, G. r. IV 2177/6.
XXX. Tožnik, sluga v trgovini, je bil odslovljen, ker je dne 18. oktobra 1907 ob */» 2. uri popoldne pustil na cesti brez nadzorstva ročni voziček, na katerem je bilo naloženo blaga za okoli 3000 K, in šel obedovat v Leopoldovo. Tožnik, pravi, da voza ni pustil brez nadzorstva, ampak da je prosil hišnico, naj pazi na voz. Hišnica Julija F. je pričevala, da ji je tožnik takrat samo dejal: •Povejte fantu, da grem jest*; ni ji pa rekel, naj pazi na voz.
Zahteva tožbe je bila zavrnjena.
Razlogi: Sodišče se je na podlagi raz-pravnik podatkov dodobrega prepričalo, da je bil tožnih čisto opravičeno odslovljen: Očita se mu, da je pustil brez nadzorstva na cesti ročni voziček, obložen z blagom. Njegova trditev, da je naročil F., naj voz nadzoruje, ne velja vsled pričevanja Julije F. Razume se pa samoobsebi, da se naloženega ročnega vozička ne sme puščati na javni cesti, ker bi bil sicer lahko ukraden z vsebino vred, ali pa bi bila vzeta vsaj vsebina — vsa ali deloma. Cie se v tem slučaju ni primerilo tako, s to okolnostjo tožnik ne more opravičevati svoje nemarnosti. Ce je tožnik zapustil voz, ne da bi ga bil spravil na varno, tedaj je postopal ravno tako, kakor če bi bil prezgodaj popustil službo ali če ne bi hotel opravljati službo, ki jo je dolžan. Vsled tega je bil po g 82, lit. f, obrt r. lahko odslovljen.
XXXI. Tožitelj je bil odpuščen, kor ga je toženec kmalu po nastopu službe našel nekega dne dopoldne in popoldne spečega v kleti, kjer bi bil moral delati.
Zahtevek tožbe za plačilo odpovedne odškodnina je bil odbit.
Razlogi: Po § 76. obrt. r. je dolžnost pomožnega delavca, da se drži delavnega časa, kakor je pogojen ali pa v kraju navaden.
V tem slučaju je nesporno, da je tožitelj dne 16. aprila 1907 med delavnim časom dvakrat (upal, tako da se ga je moralo zbuditi; njegov Ugovor, da mu je bilo slabo, ni niti verjeten niti ?a ni dokazal, da je resničen.
Po mnenju obrtnega sodišča se je tožitelj zakrivil trdovratnega zanemarjanja svoje dolžnosti. To pa je opravičevalo po § 82. lit f, obrt r. toženega, da ga je takoj odpustil.
XXXII. Proti tožbi odslovljenega strojnega mojstra za odpovedno odškodnino je toženi navajal, da je tožitelj 2. novembra 1906. izvršil kvantitativno čisto nezadostno delo; zato ga je energično prijel in ga zlasti opominjal, da je kot zaupnik dolžan, da daje dober vzgled. Nato je šel v svoj kontoar k telefonu. Tožitelj mu je sledil za petami, učel za njim kričati in je tako hudo udaril s pestjo Po pisalni mizi, da so papirji sfrčali na tla. Nato je toženi tožitelja takoj odpustil.
Tožitelj ugovarjal, da bi bila ta navajanja manična. Dela je izvršil dovolj, postopanje toženca, « mu je očital, da mu tožitelj krade iz žepa denar, K* je pa razburilo. Zato je zbral dokaze o izženem delu svojega stroja in šel z njimi v to* ženčev kontoar. Ker ga toženi ni hotel poslušati, J® v jezi vrgel dokaze na pisalno mizo in mogoče mogoče da je ob tem sfrčal kakšen papir na tla; da bi bil pa s petjo Udaril po pisalni mizi, pa ••ora odločno zanikati.
. V dokaznem postopku je priča Ana J. pod prisego potrdila, da je tožitelj ■ pestjo udaril po piaalni mizi toženca.
Zahteva tožbe je bila odklonjena.
Razlogi: Po § 82. lit. g., obrt. r. je pomožni delavec lahko takoj odslovljen, ako zagreši proti obrtovalcu hudo razžaljenje časti.
V tem primeru je obrtna sodnija na podlagi prisežnega pričevanja Ane J. smatrala za ugotovljeno (§ 272. c. pr. r.), da je tožitelj, razkačen vsled toženčevega opomina, hotel v kontoar za tožencem in ondi tako krepko udaril s pestjo po pisalni mizi toženčevi, da so z nje padli papirji na tla.
Ce se pomisli, da je pomožni delavec po § 76. obrt. r. dolžan, obrtovalca ubogati in ga spoštovati ter se spodobno obnašati, in da je umevno, da se tako obnašanje tožitelja že glede na disciplino nikakor ne more trpeti ali prezreti, in ker je opisano tožiteljevo obnašanje tudi utegnilo toženca ponižati ali zaničevanju izročiti pred njegovim osobjem, se je moralo obrtno sodišče prepričati, da je tu dan predpogoj po § 82. lit. g., obrt. r. za takojšnjo odpustitev. Zato je tožba morala biti odklonjena.
Vabilo na n&ročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo na-ročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca maja, da jo zopet obnovč.
99
Rdeči prapor"
izhaja trikrat na teden	ter	velja
Za Avstro-Ogrske	dežele:	
za celo leto	K	14*-
za pol leta	ii	7-—
za četrt leta		3*60
na mesec	is	1*20
Za Nemčijo:		
za p61 leta	K	7-90
za četrt leta	ii	4*—
Za Ameriko		
za pol leta	K	9*50
za četrt leta	ii	4*80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri-		
poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, id bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora".
Pozori	Pozori
Toplo se priporoča kavama
»ILIRIJA"
Ljubljana ai-i
Kolodvorske ulice (3 minute od Jušnega kolodvora)
m Odprta vsak dan celo noč. f f f Posebna soba na raspolago. • • *
10-i
§rlL>t)lca io
$i?tor> &očl*aj
bjtibljao«; Ijoloduorske ul. 24
5« najtopleje priporoča.
 5©lidoa po$tr«|b« f
Zahtevajte |T
En vieh goitllnah, avarnah la v brivnicah MT H
|::	Našim	rodbinam	priporočamo ::
Kolinsko ciKorijo!
Ceniki zaston] in poštnine prosto 1
Pozor!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko «Union>, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
Fr. Čndnn
urarja in trgovon
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn «Union> v Bieln in Genovi. 40—10
Katinka Widmayer
trgovina pri ,Solnon' za vodo
Pogačarjev trg
priporoča svojo veliko zalogo	45—16
perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, 1.1. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne .peče' vedno v zalogi. Specialiteta za delavce:
Celnllold-ovratniki, prsa In manšete.
Nizke cene
Klobuke, cilindre
bAAMiMA v najnovejših fagonah in v vtJJVlvO velikih izberah priporoča
Jfan 5o*lil, Cjttbljaaa
zrz Pod Trančo štev. 2. fs
52-29
Talefon it. 177
L TomažU
zaloga piva
52—50
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško In : deško pivo :
	
i
J
a
?
n°t* fienasi 6 Gerkman h.»
taka trpina Ljubljana ks2£Ei£s£3!5 M trgifisa
priporoča
»a pomlad in poletje
vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago.
Gene solidne In postrežba točna.
24-15
HliglillPiBrfargjrBlrBirglillfgnaiBJtBJfilB
1
i
i
Krasno
pomladansko zalogo mod-nega blaga za gospode in dame priporoča:
Ljubljana Mestni trg štev. 19.
104—64
Josip Leon
krojaški mojster
Gosposka ulica 4 Gosposka ulica 9
Celje
se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojna naročila.
Posebno se priporočam cenjenemu prebivalstvu is Trbovelj in okolic« ter naznanjam, da prodajam ob plačilnih dnevih	10—4
v Trbovljah na Vodi
v hiši gospe Plevčak.
Vzamem tudi mero za obleke, katere izvršim do prihodnjega plačilnega dneva.
Modna trgovina.
P. MAGDIČ
Ljubljana nasproti glavni pošti
priporoča:
35-5
vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, ::	zastave, trakove in znake.	::
Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov.
Posebni oddelek : za gospode ;
Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došle spomladue in letne obleko, površnike, dežne plašče za gospode in de5ke. Najmodernejša konfekcija sa dame in deklice-
Konfekcijska trgovina v Ljubljani S
= Pred Škofjo štev. 19.
Restavracija
.Jhrodni itn“
se priporoča.
Točijo se pristna vina ia iveže pivo. Dobra kubinfa.
Na razpolago je velik senčnat vrt in arena za veselice, shode itd.
Pri veselicah se toči brez povišanja cen.
Z odličnim spoštovanjem
Emil Kržišnik
4—2	restavrater.
m
1
53
8
§
3
m
S
s
m
m
■
§
i
Svoji k svojim!
L ud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana, Wolfove -ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine! srebrnine in raznih ur.
Častna delavnica *
za popravila in nova del a.
Cene najnižje. Solidna postrežba.
Ustanovljena 1847.
52—23
_____^_______________________________________ Ustanovljena	1847.
tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 b: LJUBLJANA :s Turjaški trg št. 7
Največja zaloga pohlitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški yozički i. t. d.
Najnlžle oene. '	Na|*oU<lne|i5e blaeo.
v Dobravljah, Goriško. RcgistroVana zadruga z omejeno zaVczo. Ustanovljena 1.1908.
Vino ae poillja od 58 litrov naprej i po jako zmernih oenah. i
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod.
3&	Zadružno	vodstvo.
Trgovina s špece-rijskim blagom.
t
X
i A. Šarabon
Trgovina z moko in deželnimi pridelki.
priporoča sVojo noVo urejeno
Velika praiarna sa kavo. mlin sa dišave i električnim obratom.
Ljubljana
A
IH;
Zaloga brinja in sliv za žganjekuho.
—	nll	•	0	i	i11	/d	f
Največja salona,
čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje.
L&kOV, pristnih angleških za vozove.
Emallne prevl&ke, pristne, v posodicah po ■/„ */« '1, in 1 kg.	104—48
Jantarjevo glazuro za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voičlla, itedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenajše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo za »troje, olje proti prahu.
JbolJŠ
rooev
In najoenejia tvrdlca vanj« o«lr. nakupovanje i
Ustanovljeno
I. 1832.
,  .‘n	H	‘i	'i	*i	»i	"i	".	V	■».	NEB
yyyyyyyyyyyyy77B
% ♦ ❖ * A
V
V
V
V
V $
Maščobo za usnje.
Oljnatih barVi priznano najboljših.
Oljnatih barv iv tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. 8teklafskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Glpsa, alabasterskega in štukaturnega,
Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, Suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Adolf Hauptmann v Ljubljani
I. kranjska tovorna oljnatih barv, Arnežev, lakov in steklarskega kleja.
Ustanovljeno 1.1832.
bi tdfevovri iindaik C||| Rsith
Paki It, Pr, Umpnt j Kikaj«,