;^©®
vc^
^OCEVJE — Jutri bo poseb-*ifi ^®niisija turističnega društva M»ala, kdo naj dobi letošnja fliustvena priznanja.
RIBNICA - Mednarodni moto rally bo pripeljal v soboto H,i? ^5® Ribnico, nato pa ««je proti Kočevju, vendar bo “ pn LIK zavil proti Novemu mestu.
v	— Včeraj so se v
dogovorili za srečanje ^olj^ske in kočevske domske 9^°^* 2.000 srednje-nra» ? ^®^ošnji dan mladosti ■ praznovalo s kočevsko mladino. ^
vRIKU
Predaval v domu JLA
SFRj^fn	predsedstva
25-aprila,
4om„	Najprej	»	ga	v
'lavniki	P«-!-
Zacii sE7n^	političnih	organi-
direktor RIv a * P°lož^em ob razvni«^^!^'^ Stane Skrabec pa z
s položnem občine, razvnteT« *—Stane Slcrabi *oki gost v^fn	Nato si je vi-
sekretaria	domačinov in
'ZK Liublia^l	komiteja
dal prostore	^™ovška ogle-
RIKO ter	SITOPLET	in
standard	obrata IDEAL-
Mitia Rihin '*	Zvečer je tovariš
v ibnid o	JLA
SFRJ in 7irQ	predsedstva
odgovaSai ? H	Nato	je
^Icev^f L	vprašanja poslu-
gospodmS	predvsem	na
*^a odnose	° Jugoslavije, in
rodi.	jugoslovanskmii na-
»Pri Ce-
ložaiu v Pn	pogovor še o po-
" Mitia	in odnosih ž njo
pred obLskhm	^ namreč dan
inuniie	R«'
7^.juje - m o	manevrih „Svoboda
J02e PRIMC
Med »PHIa
>n ZKJ, ^rehSil si t ^ »manekenski stezi“, ^jetia	dvorano
I ^‘‘^je^vgrad-^^^^to: J. PRIMC)
v Ribnici se je 25. W»tja Ribičič, član pred-
(NE)SODELOVANJE
Cesa nas uči basen
Dr. mag. inž.
Novomeščanu Tonetu Šporeiju, študentu prava na ljubljanski univerzi. V sredini generalni direktor KRKE mr. ph. Boris Andrijanič. (Foto: Tone Gošnik)
Miha Japelj, predsednik strokovnega sveta sklada Krkinih nagrad, izroča diplomo Spo
Osvežimo si spomini
Inž. Milovan Zidar, ki je v slovenski vladi odgovoren za kmetijstvo, je ob svojem obisku na Dolenjskem svoj čas dejal, da dolenjskim kmetijcem najbolj zameri to, da se ne znajo ali nočejo bolje organizirati. Izšel je pač iz Savinjske doline, kjer je organiziranost v pridelovanju hmelja že dokazala svoje prednosti
Na Dolenjskem hmelj, ki gre sicer dobro v denar, ne šteje med pomembnejše poljščine, zato se je treba organizirati na druge načine in kar najtesneje sodelovati.
Toda zdaj ugotavljamo, da se pravzaprav nič ni premaknilo. V dolenjskem kmetijstvu so bili zadnje leto, dve doseženi opazni uspehi v kmetijsko poq)eše-vabiem delu, pravi rezultati pa
S POMEMBNEGA SLAVJA V TOVARNI ZDRAVIL »KRKA«
Bodočnost: mladi rod strokovnjakov
ki prinaša spet nove in lepe ideale - V tovarni zdravil KRKA z veseljem ugotavljajo: mladi nagrajenci so pripravili svoje naloge eksperimentalno, študijsko analitično z veliko mero odkrite in zdrave
raziskovalne prizadevnosti 1 -> Zgled, ki mika
—	'	I	■	  ■■»«—	■	■	   I	I	I—i
Zelo kvalitetne, strokovno in-stilistično dognane so bile letos oddane naloge študentov jugoslovanskih visokih šol in dijakov srednjih šol z dolenjskega območja, ki so se potegovali za nagrade sklada Krkinih nagrad. Taka je bila splošna in podrobna ugotovitev govornikov na slavju, ki je bilo 25. aprila dopoldne v tovarni zdravil KRKA v Novem mestu in na katerem so nagradili 18 nalog študentov in 4 naloge dijakov srednjih šol.
Generalni direktor KRKE mr. ph. Boris Andrijanič je goste in nagrajence prisrčno pozdravil in v uvodnih besedah
šele prihamjo. A pravega sodelovanja ni. Še več: kot so govorih (Nadaljevanje na 5. strani)
Preleteli že čez 1.800 kilometrov
v štirih letošnjih za jadranje ugodnih dneh, so novomeški jadralni letalci preleteli 1.100 kilomehiov. Najboljši dan je bila sobota, 29. aprila, ko je Jože Gorenc na Libisu 17 preletel 161 km na progi Preč-na-Ljubljana-Celje-Prečna. Prav tako uspešna sta bila tudi Mirko Zupančič in Marjan Stemberger, ki sta na Blaniku preletela razdajo od Prečne do- Ljubljane in nazaj 014 km).
Letalca Iztok Pekolj in Franc Stariha, ki soddujeta v slovenski akciji preletov v trikotniku Lesce-Mari-bor-Prečna-Lesce, sta bila tudi že zelo blizu željenega cilja. Pekolj je letel 240 km od Lesc do Zagreba preko Maribora. Stariha je pristal v Mariboru in tako naredil 118 km. Najdlje je bil v zraku Tone Gorenc, ki je v nedeljo poletel 270 km; jadral je od Lesc do Maribora, Celja, Ljubljane in nazaj do Lesc. Nekateri drugi letalci so prejadrali krajše razdalje.
Neuradni podatki za ponedeljek in torek pa povedo, daje Anton Gorenc 1. maja preletel razdaljo Lesce —Celje-Lesce (160 km), 2. maja pa trikotnik Lesce-vMaribor-Novo me-sto-Ljubljana (252 km). SlavkoKos je v torek iz Lesc preko Maribora letel do Celje (148 km), Iztok Pekolj iz Novega mesta do Zagreba (58 km) in Jože Golob iz Novega mesta v Lesce (101 km). Novomeški jadralci imajo letos v načrtu preleteti 10.000 kiometrov.
Slavja
inštituta
v knjižnici Krkinega za raziskave in razvoj so se udeležili med dmgimi gosti dr. Aleksandra Kornhauser, podpredsednica izvršnega sveta SRS, rektorja ljubljanske univerze je zastopal prof. dr. Janez Milčinski, zagrebško univerzo prof. dr. inž. Zlatič, občinsko skupščino Novo mesto pa Franci Kuhar in Avgust Avbar.
Preuranjeno, Krčani
trdijo
Odločitev izvršnega sveta za graditev tovarn iv®mih plošč v Novi Gorici in Cerknici bo imela daljnosežne posledice, menijo v Krškem. Proricani so, da bo ta odločitev prizadela celulozno in papirno industrijo, zato je skupščina 25. aprila poslala pismo izvršnemu svetu. V r\jem ugotavljajo, da je sklep preuranjen in da bi morali pred tako odlo-čitv^o imeti v rokah načrte gozdnogospodarskih območg ter srednjeročne programe gozdarstva, celulozne, papirne in grafične Industrie. Občin^a skupščina očita izvršnemu svetu prenagljenost, ki bo imda hude posledice zlasti za tovarno celuloze in papirja „Djuro Salaj.“
J. T.
med drugim poudaril, da se v KRKI, tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov, od vsega začetka dobro zavedajo, da sta v sodobnem času modernizacije in tehnizacije našega gospodarstva vodilni sili strokovnost in znanje, saj bistveno prispevata k napredku kolektiva. Specifična proizvodnja, kot jo ima farma-cevtsko-kemijska stroka, terja morda izmed vseh panog kar najbolj, vsestransko in poglobljeno razvojno raziskovalno dejavnost na širokem področju znanosti in tehnike. Vedno popolnejša zdravila so plod novih do-(Nadaljevanje na 5. strani)
DBH
yOn
PRVI MAJ 1972:
eni praznični dnevt
^ Cateških Toplicah so se kopali na prostem > Povsod veliko izletnikovi
postregli z
^letniicp vi rv !^ot naročeno so zato
‘etnikp v-’ Vv	nar
?« *®*cžili v v t	s
srediSJ pomembnejših turi-yCaTeSl^«h°^?ne obiske.
se je kopalo dneh okrog 5000 mini-pa so bili
»beK° “'''»■nobilov je bilo
bilo na	Največ
motel?	“	«»mo v
Vei^ *>olje ‘^“hmja v gradu jo
*«hko	pa	so	si	obisko-
® ogledovaU gradnjo no-
vega, velikega bazena - kopali pa so se lahko le v zaprtem bazenu ali pa v majhnem koritu pred pokritim bazenom.
To kajpak ni motilo maturantov novomeSce gimnazije, ki so se dobro zabavali na maturitetnem plesu na Otočcu v soboto zvečer, podobno vzdu^e pa je bilo vse dni v Dolenjskih Toplicah, kjer so oblegali pokriti bazen, ker olimpijski na prostem še ni bil odort.
Ob koncu praznikov še vesela novica: dežurni na Upravi javne varnosti ^ povedal, da hujših prometnih nesreč na novomeškem območju in na dolenjskem delu avtomobilske ceste ni bilo!
NOVO MESTU
JE VAŠA BANKA
Zanimiva sobota v Kostanjevici
„Od baroka do impresionizma** je naslov razstave izvirnih slik, ki jo je pripravila Narodna galerija v Ljubljani, odprla pa jo bo njegova ravnateljica dr. Anica tevc to sčboto, 6. maja, ob 18.30 v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki.
Ob 19.30 se bo v kostanjeviškem domu kulture začel VECER KOROŠKIH KNJIŽEVNIKOV, na katerem bodo nastcmili koroški pesniki in pisatelji: Milka Hartman, Valentin Polanšek, Gustav Janusch, Flo-rian Lipusch, Andr^ Kokot in Janko Messner. Uvodno besedo bo imel dr. Matjaž Kmecl, dela gostov pa bodo brali tudi Štefka Drolčeva, Miha Baloh in Marjan Kralj.
Pridite — XVII. Dolenjski kulturni festival vabi!
	
m
..., ..
_____
. »	:	%	ft*..	•'V fs< • .v,.,*.. ■\ .v'-::
26. aprila na Goijancih: cvetoča jablana pod aiegom. (Foto: Bač er)
Ria
MRAZ - STRAH VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV
Cvičku in črnini je prizaneslo
ZnaCIlen nlilnskl mraz popalil orehe in krompir, ni pa huje prizadel vlno-____________grodnlšklh leg - Rozebll so lepi sadovnjaki v Stari vasi
Ko se je v a*edo po daljšem deževju m snegu, ki je za čas obležal na Goijancih in drugih vrhovih, zvedrilo in ko seje zrak umiril, so vinogradniki in sadjarji lahko pričakovali najhujše - pozni mraz. V četrtek zjutraj, 27. aprila je nižine res pobelil mraz, ki pa je na srečo pfizanesel višjim vinogradniškim legam. Šlo je za značifaio pozebo, ki jo povzroči hladen zrak, ki se zadržuje v nižinah, predvsem v zaprtih dolinah.
Podpredsednico slovenskega izvršnega sveta dr. Aleksandro Komhauseijevo so gostje in nagrajenci II. razpisa sklada Krkinih nagrad nadvse prisrčno po-* zdravili pri njenem prvem obisku Novega mesta.
V Metliki so namerili eno stopinjo pod ničlo. Mraz je prizadel le orehe v nižjih legah ter mlade vinograde, katerih brsti so bolj pri tleh. Na Sremiču nad Krškim niso po-zebli niti orehi, kijih popali najprej. Tudi na Malkovcu, kjer so na meteorološki opazovalnKi namerili dve stopinji pod ničlo, trte ni prizadelo. Znano fC, da vinska trta pozebe, če
znaSa mraz vsaj eno uro dve in pol stopinji pod ničlo. To velja za čas, ko so poganjki dolgi od 4 do 5 cm; če so krajši, še zaviti v puh, ali če so že občutno daljši, pa je potreben za pozebo še večji mraz. Kot smo zvedeli v Kostanjevici in na Bizeljskem, tudi v teh predelih mraz vinogradom v vinogradniških legah ni naredil (Nadaljevanje na 9. strani)
Hladen zrak se iznad Sredozemlja pomika nad naše kraje. Do ponedeljka bp prevladovalo nestalno vreme. Večkrat, predvsem v popoldanskem času, bodo krajevne plohe ali nevihte. Dnevne temperature se bodo nekoliko znižale.
tedenski ° mozaik
Ameriška vesoljska trojka, ki se je vrnila z uspešno opravljene ekspedicije na Luno, je zdrava in se dobro počuti, poročajo iz Houstona Toda nekaj se je z njimi vendarle čudnega zgodilo: vsi trije so dobili nenavaden tek in pojedo sedaj menda skoraj še enkrat toliko kot so pred poletom z Apollo 16... vesoljska lakota.. .
Medtem pa imajo v Saigonu drugačne skrbi. Pod udarci osvobodilnih enot se morajo sdgonske čete umikati na skoraj vseh bojiščih, kar še posebej skrbi bogate industrialce in trgovce. Skrbi jih za premoženje, pa tudi za tisto najdragocenejše, namreč življenje samo. In tako se je razvila neka dobro plačana dejavnost: tihotapljenj družinskih članov bogatašev iz dežele v inozemstvo. Za prevoz (tu pa je vštet seveda tudi ilegalen potni list) plača bogati juž-novietnamski industrialec za svojega sina tudi po sedem tisoč dolarjev, samo da mu ga spravijo na vamo. .. morda bi ga partizani spravili na vamo samo za pol toliko, kdove...?
Iz Grčije pa poročajo, da je Jacgueline Onassis dosegla, da niso podrli neke revne atenske četrti, zaradi Česar bi menda ostalo brez strehe (čeprav revne) nad glavo nekaj deset družin. Razlog za tako dobro dejanje? Pred meseci je tam kupila v majhni prodajalni cenen nakit, ki pa ji je menda prinesel veliko srečo in se je tako sedaj oddolžila. Nič ne povedo, za kakšno srečo gre... ali se bo to zvedelo šele čez nekaj mesecev...?
Nixon bo odpotoval v Moskvo sicer šele v dmgi polovici meseca, toda opazovalci že sedaj na dolgo in široko komentirajo vse priprave na to dolgo pot Med drugim jih zanima tudi to, kakšni darili si bosta izmenjala Nixon in Brežnjev. Vsa ugibanja so bila doslej brezuspešna .. . morda bo pa kdo razpisal nagrado za pravilen odgovor...
Kako tfrMiti Udkiip nilelca?
Odkupna cena je zvišana - Z ugotavljanjem tolšče niso zadovoljni - Bodo kmetje prodali vse mleko?
Odkupna cena mleka se usklajuje s ceno pitanih goved. To je nujno, saj mleka primanjkuje vse več in ga je treba veliko uvažati. Lansko zvišanje odkupne cene se je hitro zgubilo v podražitvah krmil, zato ni prineslo trajne, dobre založenosti trga s svežim mlekom in mlečnimi izdelki. Prireje in prodaje pa ni moč pospeševati le z besedami.
Odkup mleka se ureja, težko pa je reči, da bo kmalu tudi urejen. Z odkupno ceno ne bodo urejene vse stvari, ki so doslej vznemirjale živinorejce.
Minimalna odkupna cena mleka bo enaka po vsej državi Od 40 par za tolščobno enoto je zvišana na 55 par. Ta naj bi veljala za mleko, 'ki bo imelo 3,6 % tolšče. Za mleko z manj ali več tolšče naj bi se v Sloveniji dogovarjali za ceno mlekarne in živinorejci. Treba pa bo biti pošten, da se za takim določilom ne bi skrivale kake pasti.
Ugotavljanje tolšče v mleku povzroča pri zasebnih živinorejcih veliko negodovanja. Če bi bile cene različne še za tolščobno stopnjo, bi bilo jeze lahko še več, zaradi nepoštenega ugotavljanja tolšče in zaradi cene.
Ali živinorejci lahko očitajo mlekarnam nepoštenost?
Mariborska mlekarna je po-
nudila kmetijskim zadrugam, ki zanjo odkupujejo mleko od kmetov, da lahko v njenem laboratoriju same ugotavljajo tolščo v mleku posameznih prodajalcev.
Mnogi bi rekli, da bi bilo nezadovoljstvo živinorejcev, ki prodajajo mleko, odpravljeno, če bi vse mlekarne storile enako. Strokovnjaki pa menijo, da ne bi. Kmetijski inšpektor, ki se je zaradi pritožb kmetov veliko ukvarjal z ugotavljanjem tolšče v mleku, je povedal, da so v vzorcih, ki so bili vzeti iz £ne posode ob istem času, ugotoviti različne stopnje tolšče. Ugotavljanje torej ni natančno. Ali ni možno ali pa gre za površnost?
Nekateri dokazujejo, da se tudi pri vestnem in poštenem delu lahko pokažejo različne stopnje tolšče v vzorcih istega mleka, če so vzeti ob različnem času in na različne načine, npr. z vrha ali iz globine. To naj bi bilo opravičilo za tiste, ki merijo tolščo. Živinorejci pa upravičeno zahtevajo za svoje mleko pošteno plačilo. Če je cena določena po tolšči, potem naj tolščo natančno ugotavljajo. Če ne morejo, pa naj določajo ceno dmgače. Noben predlog pa ni tako popoln, da bi zadovoljil vse in odpravil nezaupanje.
Beimin, patriarh Moskve in vse Rusije, je na obisku v Kairu, kjer ga je (na sliki levo) sprejel	j
IŠenouda iz Aleksandrije. Ru^ verski poglavar je prišel na nekajdnevni obisk v Egipt, od tam pf ; odpotoval tudi v Izrael. Opazovalci so ta obisk takoj povezali z možnostjo, da bi patriarh	|
skušal navezati tudi kakšne politične stike med obema sprtima stranema. Seveda je ruski poglavar take možnosti v izjavi za tidc takoj zanikal, toda s tem tudi ni še dokončno špekulacij in ugibanj. (Telefoto: UPI) .	_	___
^ (Iz zadnjega ' Pavlihe) .
III'.
- Letos so ob prazniku dola lopo poskrbeli za nos upokojence. Dobili smo pokojnine kar teden dni pred 1. majem.
- Že, že, toda kdo bo poskrbel za nas tisti teden pred 1. junijem.
Ob zvišani odkupni ceni mleka ostane odprto tudi vprašanje, ali bodo mlekarne odkupile vse ponujeno mleko. Ponudba mleka se bo gotovo zvečala, ne-katere mlekarne pa že lani niso hotele prevzemati vsega mleka. V nekaterih krajih ga niso zbirale ob sobotah ^i nedeljah, češ da v nedeljo niso prodale toliko svežega kot dmge dni. Veliko mleka je ostalo v odročnih krajih, češ daje odvoz predrag ali ceste slabe. Dogajalo se je celo, da zbiralec s kamionom ni hotel prevzeti mleka v kraju, skozi katerega je peljal, češ da tam ne more biti zbirdnice.
Kje so mlekame dolžne odkupovati mleko, tega ne določa noben predpis. O tem se bo treba dogovarjati z njimi. Na dogovarjanja pa bodo močno vpU-vale razmere na trgu: ponudba mleka in povpraševanje po njem, povpraševanje po mlečnih izdelkih in podobno. Z zvišano odkupno ceno mleka Š6 ni urejeno vse. V nekaterih krajih ga bo morda še teže prodati kot doslej.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Da je bilo obdobje minulega tedna dni bolj pičlo obarvano z dogodld s področja notranje politike in gospodarstva, je razumljivo, saj je bilo domala v celoti obarvano praznično — najpoprej s praznično obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, potem pa še (in mnogi so te praznične dni povezali kar v celoto) s praznovanjem vsakoletnega delavskega dne, prvomajskega praznika. No, navzlic temu je zvezni izvršni svet prejšnji četrtek (ko je bil praznični dan samo v naši republiki) posvetil posebno sejo pregjedu GOSPOD^SKIH GIBANJ v letošnjem prvem četrtletju, oziroma tem vprašanjem še predvsem; spomnimo se, da je prav tako podrobno o teh vprašanjii teden dni predtem razpravljalo predsedstvo SFRJ, ki tedaj ni izj^ilo posebno laskavih ocen o našem trenutnem gospodarskem položaju. Resda predsedstvo ob tem ni udarilo v plat zvona — opozorilo pa je, kako nujno je utrditi naše gospodarstvo, k^o nujno je, da se začnejo vsi naši družbeni subjekti (če lahko ob tem uporabimo to prečesto uporabljeno oznako za vse dejavne člene naše družbene stvamosti) obnašati kar njgbolj odgovorno, da se potrudijo, uresničiti začrtano GOSPODARSKO POLITIKO, ki smo se zanjo dogovorili za letos, v mnogočem pa tudi še za naprej.
Domala enake ugotovitve, kot jih je ob ocenjevanju gospodarskih gibanj in celotnih družbenih tokov iz obdobja letošnjega prvega četrtle^a izrazilo predsedstvo SFRJ, je tokrat pcttiovil tudi zvezni izvršni svet. Le-ta je imel za svojo sedanjo sejo na voljo že dokaj oprijemljive podatke; gradivo, ki so mu ga v zvezi s temi vprašanji pripravile pristojne zvezne službe. Lahko samo rečemo, da tudi ugotovitve ZIS ob vsem tem niso bile kaj posebno rožnate — da je tudi ZIS ugotovil (kljub nekaterim nesporno ugodnim rezultatom), da bodo potrebni še mnogi napori, če bomo zares hoteU izvesti to, kar je ' pravzaprav nujno za naš nadaljnji razvoj, če bomo hoteli zares STABILIZIRATI GOSPODARSTVO naše družbene skupnosti.
DOLENJSKI UST
Res je namreč, da se nam ti napori še vse prečesto razblinjajo ob kar nezaustavljivih pojavih inflacijskih gibanj, ki jih - vsem deklaracijam in dogovorom in ukrepom navkljub — kar ne moremo in ne moremo dovolj naglo zaustaviti.
No, zvezni izvršni svet si je v svojih tokratnih ocenah vendarle dovolil nekoliko več optimizma kot predsedstvo SFRJ (čeprav ta
Kljub
vsemu
optimizem
optimizem ni kdo ve kako upravičen), saj na prvem mestu ZIS poudarja pozitivne rezultate, ki smo jih v začetku letošnjega leta dosegi na področju zunanje-trgovinske bilance, kjer smo zares precej zmanjšali DOSEDANJI PRIMANJKLJAJ ter ob tem tudi pomembno zvečali naše devizne rezerve. Tudi kar zadeva STANJE CEN so bili v ZIS bolj optimisti kot ne: izražena ocena je, da je stanje cen na našem trgu (posebno stanje v blagovno denamih odnosih, se pravi tudi na področju likvidnosti po nedavno izvedeni večstranski poravnavi medsebojnih dolgov) povsem zadovoljivo, čeprav je res, da naraščajo cene NEKOLIKO HITREJE od predvidene dinamike, ki je bila začrtana v sprejeti ekonomski politiki za letošnje leto. Nasploh je ZIS - z enako dozo optimizma -kar ugodno ocenil splošno dinamiko naših gospodarskih gibanj v minulem prvem letošnjem četrtletju (bodisi gibanje rasti industrijske proizvodnje, bodisi naraščanje izvoza v zvezi s tem), posebno skrb pa je izrazil ob nezaustavljivem naraščanju vseh oblik PO-
RABE. In to je, tako po mnenju ZIS kot tudi po mnenju predsedstva SFRJ (kajti tudi tam so izrazili takšne ocene), najresnejša nevamost, najresnejša ovira za dosego predvidenih CILJEV naše začrtane gospodarske politike.
Gibanja vseh oblik porabe — tako osebne kot splošne in skupne — so torej še vedno onkraj ZACRTANIH OKVIROV, ki smo si jih nedvoumno postavili. Samo spomnimo se: določno je bilo dogovorjeno, naj bi letos poraba vseh vrst naraščala počasneje in skladno z rastjo dmžbenega produkta (gre približno za l % počasnejšo rast), vendar se „porabniki“ sredstev, namenjenih za porabo, tega nočejo držati! Pri osebni porabi je ugotovljeno močno naraščanje- — še posebno naraščajo (kljub vsem dogovorom) osebni dohodki. Tu^ INVESTICIJE še vedno naraščajo — tako ugotavlja ZIS — in ugotovitve kažejo, da niso niti finančno niti materialno uravnovešene. Naraščajo tudi .dohodki PRORAČUNOV in SKLADOV družbeno-poHtičnih skupnosti, kar vse prav gotovo ni v duhu letošnje strogo stabilizacijske politike, ki smo se zanjo dogovorili.
Skratka — zvezni izvršni svet ob vsem tem ugotavlja premajhno disciplino (če lahko t^o rečemo) naših družbenih subjektov in poziva k izpolnjevanju dogovorjene politike. Le-ta, poudarja ZIS, vsebuje vse potrebne elemente za zaustavitev inflacijskih tržnih gibanj, za izboljšanje stanja v plačilni bilanci, za ravnovesje med potrošnjo in proizvodnjo ter za ravnovesje med blagovnimi in denarnimi gibanji na območju vse države. Kakšnih novih, izrednih EKONOMSKIH UKREPOV (gre pač za morebitrlo zaostritev zakonskega vijaka) sedaj kljub vsemu ne potrebujemo, zagotavlja'ZIS, pač pa nam je bolj kot vse drugo potrebno DOSLEDNO IZVAJANJE dogovorjene gospodarske politike. To naj bi bila temeljna naloga sedanjega gospodarskega trenutka in najbolj učinkovita pot za odstranjevanje NESI^ADNOSTI, ki jih v naših gospodarskili gibanjih žal še vedno ugotavljamo.
ne bodo v skrbeh za zbližev«^; z Vzhodom, ki ga je ^
Brandt — in jih potem mirjene žejne prepeljati P ■ vode. Ta čas pa je modrejših“ v zahodnoherni ^ zveznem parlamentu sklen^^ odložijo razpravo o ratif^ (torej potrditvah) sporazumov. Ta poteza f u veda prišla prav obema
DRAMI
'i#
tudi izhod iz sedanje ji krize. Ta kriza pa je še podobna spopadu dveh izmed katerih nima nobe«'^'
Drami na nam zelo oddaljenem vietnamskem bojišču se je minuli teden pridružila še ena, krajevno mnogo bližja, v Zvezni republiki Nemčiji. Zahodno-nemški kancler Willy Brandt, ki si je prislužil simpatije večjega deia svetovne javnosti in tudi tako zveneče priznanje kot je to lahko Nobelova nagrada za mir, je doživljal ob koncu minulega tedna največji boj svoje politične kariere. Ta boj je sicer za las dobil, toda s tem vsekakor ni dobil tudi vojne.
Krščansko-demokratska opozicija na čelu s svojim agresivnim vladi kot opoziciji, je pa ^ voditeljem Rainerjem Barzlom želje, da bi sprti stramvefl®^ je v skladu z ustavnim določi- našli nek kompromis in^^. lom zahtevala glasovanje o tako imenovani konstruktivni nezaupnici. Čeprav je bila opozicija skorajda povsem prepričana v svojo zmago, je doživela poraz toda tudi Brandt ni imel po zmagi mnogo razlogov za veselje. Za zaupnico koalicijske vlade (sestavljene iz dveh strank) sedanjega političnega ^ je glasovalo sicer več poslancev žaja v Bonnu, gotovo j® kot proti (natančneje rečeno: da opozicija Rainerja p opozicija je dobila pičla dva gla- čeprav je doživela poraz p ^ sova premalo, da bi lahko sovanju o zaupnici vladi> strmoglavila Brandta), toda no vidi svojo veliko mozfl ^ spričo tega, da sta bila že v na- to možnost vsekakor žejJ slednjih dneh predvidena v izrabiti. Če ji bo to bonnskem zveznem parlamentu kakšm meri, bomo ^ še dva ostra dvoboja (glasovanje videli, kajti kakorkoli j® o vladnem predlogu proračuna politična drama v Bonfl^ in tako imenovanih vzhodnih in usodna, ima vendaf ., sporazumih), je bil razplet do- kar ji daje še poseben 'p godkov izjemno negotov. Vse more namreč dolgo traj^ ’^ to velja še sedaj, čeprav so med- koli se bo na tem minuli prvomajski prazniki, Zvezne republike ki so jih milijoni ljudi po svetu zgodilo, se bo moralo Kn» prebili v znamenju oddiha, po- nekaj dneh. ^ čitka. Toda za zahodnonemške	^	*	•*<>
politike ti prazniki vsekakor niso bili taki in iz Bonna so ves čas prihajala poročila o zelo intenzivnih političnih akcijah
volj sil, da bi prem^_ nika, jih pa ima hkrati da se ne pusti premagati. je napovedovati karitoli o
' le'
da opozicija Rainerja
. - . lahko sovanju o zaupnici vladi, ^
Skoraj istočasno pa se kaj tisoč kilometrov ^ nem vietnamskem gaja nekaj, kar sicer sebi nima primere z
Obe strani, ki se borita za lyja Brandta in njegove ^
oblast, čeprav vsaka po svoje pa ravno tako v sredis	.
(namreč: ena da bi jo ohranfla, nosti. Osvobodilne a*	;
druga, da bi se je polastila) sta vse bolj	‘
se mrzlično pripravljali za nada- položajev	®	so^U
Ijevanje boja. Potem ko je do-	število manjših
živel skromno zmago v parla-	zasedU, sega že v dese	offi t
mentu, je Willy Brandt pred- riški vojaški lagal svojemu nasprotniku Barz- krito	^
lu, da bi se sestala in skušala severu	®	t
poiskati pot iz politične Z£^ate, resna stvar in da “	\
v katero sta zašla. To je bila	velike posledice. Am	r
sicer res želja, da bi to pot tudi	nji minister Wiuiain .	,	,
našla, toda hkrati tudi priznanje je v ^ashingtonu nemoči. Barzel je sicer ponud- bodo Američani si „ bo o skupnem sestanku sprejel,	kar se da
toda vprašanje je, koliko je pri-	pa vsaj dve reči
pravljen trenutno tudi popu- poštev:	ponovno	^
stiti. Izjavil je, da ni pripravljen	ameriških P®hotiiin
podpreti Brandtovih vzhodnih	raba atom^ega oW	ot
sporazumov v sedanji obliki,	upanje, da se
kar morda pomeni, da nima	govori
Kar monia pomem, aa nuna govon, ki načelno nič proti sporazumu z Mčeli, vendane	n^|
Vzhodom, le da zahteva dru- Ijevali - kajti P®:' i-gin ' k
kih čet v (kjer jih je
gačne pogoje. To je, kot rečeno, možno, kakor je tudi možno, da je s tem hotel le pre- skromnih
namu
dva
slepiti zaveznike Zvezne repu- bojnih bliKe Nemčije, ki so postali za- in
radi negotovega Brandtovega vedno okoli 65.
položaja že resno zaskrbljeni, uporaba atomsKeg^^^^^^o Možno je, da je hotel Barzel s imela nedvomno to svojo izjavo povedati, da naj posledice.
26. aprila so črnomaljski pioniiji množično pričakali kurirčkovo toibico pred Prosvetnim do-'^om. Ob tej priložnosti so imeli tudi kulturni program. (Foto: R. Bačer)
En dan v uniformi. To so člani prometnega krožka osnovne šole bratov Ribaijev, ki jun miličnik na križišču v Brežicah daje praktične napodce o usmeijanju prometa. Na šoli u^ešno vodi prometni krožek prosvetni delavec F. Pacek. (Foto; Jožica Teppey)
V torek popoldne je bilo v novome^i telovadnici občin^o tekmovanje ekip prve pomoči, na katerem je sodelovalo 27 ekip. Najboljše znanje so pokazali tekmovalci novomeške Iskre, izven konkurence pa so bile dijakinje novomeške zdravstvene šole druge. (Foto: S. Dokl)
Do proslave Goijan^ga bataljona, ki bo na Pre-žeku 24. septembra, bodo v krajevni skupnosti Orehovica zgradili vodovod, ki bo dajal vodo občanom iz petnajstih vasi. Na sliki: tajnik KS Orehovica Franc Zagorc (na desni) stoji na velikem rezervoaiju, ki še ni dograjen. (S. Dokl)
Društvo vinogradnikov
Po zgledu vinogradnikov iz okolice Ptuja nameravajo tudi na območju novomeško-mokio-noškega vinogradniškega območja ustanoviti vinogradniško društvo, ki bo povezovalo pride-lovrdce vina in trsničarje, za kar je dal spodbudo novembrski zbor vinogradnikov v Kostanjevici Pripravljalni odbor je že pripravil pravil^ zdaj pa zbira pristopne izjave, ki jih vinogradniki lidiko dobijo na več krajih: pri Htu Dobtšku'na občinski upravi v Novem mestu, pri Makinu Cvelbarju, ki vodi pripravljalni odbor; pri Ivanu Pun^rčarju na Malkovcu, pri podjetju „Hmelj-nik“, pri Francu Martinčiču iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju in še nekaterih drugih vinogradnikih. Ustanovni občni zbor bo predvidoma v drugi polovici maja.
Priprave na referendum o samoprispevku občanov za gradnjo in dograditev osnovnih šol v novomešŽ občini so že tako daleč, da so spopadi med stališči za in proti že mimo. Zdaj gre samo še za to, kako zagotoviti na referendumu čim večjo
NI PREITRAVANJ
Metliške delovne organizacije v preteklem letu niso pretiravale z osebnimi dohodki, saj so izplačale v ta namen od 65 do 95 odst. sredstev, dovoljenih po samoupravnem sporazumu. Okrog 9 odst. zaposlenih pa lani še ni dosegalo 800 din mesečnega oselmega dohodka. V največ primerih gre za delavce na bolniški ali za ljudi, ki ne morejo dosegati norm.
POLNA AMBULANTA
V	šolsko zobno ambulanto v Brežicah prihajajo tudi učenci iz okoliških Šol, da ta komaj zmore delo. Da ne bi bil naval tako velik, predlaga vodstvo šole, naj čimprej usposobijo zobni ambulanti v Cerkljah in v Dobovi. Tako bi imeli otroci zobozdravnika bliže.
Boste Vasovali za nas?
udeležbo občanov in kako jim v teh zadnjih dneh čimbolj predočiti velik pomen njihove neposredne odločitve na glasovnicah. Občanom moramo tako razumljivo in neposredno prikazati odvisnost znanja in izobrazbe fnladega rodu od našega glasu ZA na glasovnicah, da odločitev nikomur ne bo težka.
Referendum bo izpit naše samoupravne zrelosti, naše pripadnosti mladim, ki naj za nami prevzamejo naša mesta, naše navezanosti na otroke in naše po-
Kmetijski nasveti
»Pasti« ob prehodu na pašo
Tudi na Dolenjskem že imamo kmetije, kjer je goveja živina minuli april preživela na paši. To je, lahko bi rekU, revolucimar-na spremonba v živinoreji, ko stari način vzreje nadomešča novejši, bolj naravni, ki se ravna po pravilu, da je paša v vsakem pogledu najbolj ugoden način prehrane govedi.
Ne bi razlagali ugodnosti, ki jih ima paša na počutje živali, niti poudaijali cenenosti in smotrnosti tjdcega načina prehrane. To so dovolj znana dejstva, zato tokrat raje po^^ejmo še nevarnosti, ki jih skriva v sebi paša.
Že sam prehod s krmljenja s suho osnovno krmo na pašo je za žival pravzaprav zelo kritično obdobje. Neboleče je lahko samo, če je prehod postopen, če pravočasno, še pred pašo, pokladamo živalim rudninske dodatte, če le postopno povečujemo delež sočne krme v hrani in če živali ne spustimo na premlado pašo.
Prehod naj bo dolg vsaj teden dni, po potrebi tudi več. Pogo-driske, Id nočejo prenehati, nastanejo zaradi tega, ker v mladi, lahko prebavljivi krmi primanjkuje balasta, to je težje prebavljivih snovi, predvsem surovih vlaken. Znanstveno je ugotovljeno, da je ob sami paši brez dopolnilnega krmljenja skoraj-^da nemogoče doseči pravilno razmeije med hranilnimi snovmi. Zaradi majhnega odstotka surovih vlaken se namreč poruši beljakovinsko razmeije, ki potegne za sabo še več dmgih neugodnih posledic.
Vse povedano pa, razumljivo, velja tudi za knnljenje s svežo krmo v hlevu, kjer nastopijo še nove nevarnosti, ki jih kmetje običajno dobro poznajo. Vedo, da je treba kositi vsak dan sproti, še ko je rosa na travi, daje treba čez dan krmo na široko postlati v hladnem prostoru in s tem preprečiti, da se ne vname. Ob krmljenju s svežo mlado travo ne smemo pozabiti na dodajanje sena.	Inž.	M.	L.
litične zrelosti. Hkrati s tem pa bo referendum v novomeški občini — tako kot vsake volitve — tudi izpit naše organizacijske in tehnične sposobnosti.
Udeležba in odločitev obča-^nov bosta odvisni od mnogih samo navidezno nepomembnih malenkosti. S tem zadnjim se bodo največ srečevali v delovnih organizacijah, v katerih bodo volišča za zaposlene občane v Novem mestu. Izkušnje z referenduma za združitev skladov kmečkega in delavskega zavarovanja v novembru lani nas opozarjajo na več stvari. Takrat je slaba udeležba v mnogih delovnih organizacijah pokazala, da so bile priprave površne. Od tega, kako bomo na dan referenduma omejili službena potovanja, kako zagotovili udeležbo tistih, ki delajo na montaži, kako organizirali prevoz oddaljenih delavcev na volišča, in od podobnih čisto tehničnih in organizacijskih ukrepov bo v veliki meri odvisen uspeh referenduma. Ne pozabimo, da bo izid glasovanja v posamezni delovni orgaizaciji tudi spričevalo zrelosti njenega kolektiva! Poskrbimo torej, da bo to spričevalo lepo!	M. J.
Konj ne nianjka
Se jasni?
V črnomaljski občini je še 2.770 kmetij, toda samo od kmetijstva živi le polovica gospodarjev. Na srečo si mnogi pomagajo s službami, kajti komur le zemlja reže kruh, je še vedno siromak.
Občuten napredek je pri mehanizaciji. V začetku letošnjega leta je bilo v zasebni lasti že 82 traktorjev, 580 motornih kosilnic, 561 motornih žag, 30 samostojnih frez itd. V letu 1971 je bilo v nakup mehanizacije vloženih okrog 1,600.000 dinarjev, K temu je zadruga prispevala 600.000 din v obliki posojil. Se zdaj pa velja nenapisano pravilo, da stroje kupi le kmetija, ki ima koga od domačih v tujini ali kjer je več članov družine v službah.
Nazadovanje je opazno predvsem v živinoreji. Medtem ko je bilo pred
11	leti v občini 8.283 govejih glav,-' jih je bilo lani samo 6.589. Število krav je ostalo na približno isti ravni, volov in telet pa je mnogo manj. Tudi svinjaki so bolj prazni. Poraslo je le število konj. Teh imajo že preko 1.000.
V sedanjih razmerah lahko kmet računa na zanesljiv denar le za prodano mleko, medtem ko ves ostali odkup je ali ga ni. Proizvodnja mleka pa se lepo uveljavlja, kar kaže po-
datek, da je bilo pred 6 leti v občini odkupljenih 771.321 litrov mleka, lani pa so kmetje samo mlekarnam odd^ 1,657.881 litrov.
Vse kaže, da bo mlekarstvo še napredovalo. Popisanih je že 61 kmetij, ki imajo možnosti za tržno proizvodnjo, in računjgo, naj bi jih po
12	na leto k temu preusmerili Trenutno se 5 gospodarjev že usmerja v mlekarstvo. Res, da so taki u^ehi le drobci kažejo pa, da se črni oblaki nad zasebnim kmetijstvom razmikajo.	R-	B.
Še ni miru zaradi mleka
Zakaj protest?
Ne moremo soglašati s takim načinom delitve premije za mleko, ki je predvidena po novih predpisih. S petnajstimi parami od litra mleka bomo na istem, kot smo bili ko smo prejemali deset par, kijih bodo potem delili manj razvitim občinam. Novomeška občina mednje ne šteje in te pomoči seveda ne bo deležna. Toda sprašujem se, kaj je kmetijstvo novomeške občine od razvijajoče se industrije doslej dobilo, da zdaj do teh par ne bo upravičeno! Menim, da je taka delitev neumestna, zato zahtevamo, da politične organizacije oziroma tisti," ki odločajo, vzamejo zadevo v roke ter jo popravijo.
To govorim zlasti zato, ker na te uboge pare od mleka računajo še nekateri drugi, ki si želijo zgotoviti dohodek in opravičiti svoj obstoj. Ob tem se lahko tudi vprašujemo, kakšna je korist od nekaterih kmetijskih ustanov in združenj. V Slove-, niji jih je preveč. Menim, da mi potrebujemo samo eno, toda močno kmetijstvo institucijo, ki bo povezovala vse kmetijske dejavnosti.
To ostro grajo je na občnem zboru kmetijskih inženirjev in tehnikov, včlanjenih v novomeškem društvu, izrekel ini Jože Tanko, direktor KZ Novo mesto.	M. L.
Pod.enim dežnikom
Ekonomisti
v Novem mestu so pq več letih 24. ^rila ponovno ustanovili društvo ekonomistov. Da je bilo društvo potrebno, priča podatek, da je v Novem mestu več kot 100 ekonomistov in diplomiranih ekono-
mistov, gospodarska dinamika pa je taka, ćoi zahteva povezovanje vseh, Id delajo v tej stroki. Dmštvo bo pomagao pri izmenjavi izkušenj, z razvijanjem stanovske ,zavesti pa bo uveljavljalo ekonomsko misel
Pravijo, da društvo ne bo zaprta organizacija, saj postane lahko član. vs^ kdor je končal ekonomsko fakulteto ali drugo visoko ali višjo šolo, oziroma vsak, ki se kot gospodarstvenik aktivno ukvarja, nerede na šolsko izobrazba.
Prva naloga društva je arganizirati. zbor ekonomistov Slovenije, ki bo na Otočcu 11. in 11 maja. Delovna tema tega zbora bodo investicije.
Pozneje bo društvo delovalo tako, da bodo člani upravnega odbora zadolženi za konkretne naloge: skrbeli bodo za izobraževanje, sodelovaU z drugimi organizacijami preučevali tekočie ekonomske probleme, skrbeli za družabno življenje. Pripraviti nameravajo tudi mesečne plenarne seje društva, na njih pa bodo obravnavali pereča ekonomska vprašanja.
Na ta način, upajo, bodo pritegnili k delu vse, ki se bavijo z ekonomsko problematiko. Mimo ekonomistov iz novomeške občine bodo vključili v društvo tudi belokranjske in trebanjske ekonomiste.
Povsod računajo na podražitve
Bumerang
v navado je prešlo, da se pri planiranju vsako leto znova brez oklevanja odločamo za povečan osebni dohodek, pri tem pa dobro vemo, da proizvodnja ne Ix> porasla za tolikšen odstotek. Seveda že vnaprej vsak računa na podražitve, na razvrednotenje dinarja, ki najbolj prizadene pridne, slabim gospodarjem pa spet pomaga rešiti se za nekjg časa.
Tako „optimistično" planiranje, kot ga nekateri milo nazivajo je kakor bumerang, in osti posledic se prej ali slej povrnejo k izvoru. V občinah in delovnih organizacijah pri planiranj premalokdu pomislijo na to, da ni nateže povečevati proizvodnjo, amp^ je teže prodati izdelke za takojšnje plačilo. Nelikvidnost v poslovanju se je že tako razpasla, da je podjetje, ki mu to ne prizadeva težav, izjema
V	Jugoslaviji so terjatve in obveze dosegle nekaj tisoč milijard starih dinarjev. Številke so naravnost astro-nom^e, vendar jih bodo z novimi predpisi poskušali spet spraviti v razumne mge. Od zakonskih predlogov, ki so pred zvezno skupščino, je pričakovati več ostrine kot doslej. Potemtakem bo marsikje zmanjkalo za plače in upniki bodo imeli do-,končno besedo o usodi brodo-Ibmcev. Taka podjetja bodo morala računati le z dvema možnostima: s tem, da jim bodo odobrili sanacijo, ali pa se bodo morala sprijazniti s stečajem.
J.TEPPEV
čredno
Gesio „Zategnimo si pa-sove!“ je med šaljivo razpoloženimi Jugoslovani pripeljalo do znane karikature, ko si bogati zategne pas na avtomobilskem sedežu, revež pa pas okrog pasu...
Naj bo šah še tako duhovita - priznati ji je treba tudi resnično težo. Ekonomisti namreč ugotavljajo, da se osebni dohodki še naprej povečujejo in da so, če že ne najpomembnejše, pa eno izmed najpomembnejših žarišč naše inflacije, ki ji nikakor ne moremo odrezati ^ave.
Ne ^ede na to, ali so se letos življenjski stroški povečali za en sam odstotek ali pa za nekajkrat več, in ne ^ede na to, ali bo ob koncu leta dvig življenjskih stro-
Plače
škov resnično le obljubljenih pet odstotkov ali pa celo trikrat ali štirikrat tolikšen, opozarjajo strokovnjaki, da se osebni dohodki povečujejo še hitreje.
To kajpak ni v prid naši borbi za zatiranje inflacije. Nekdo je dejal, da si pri nas zatiskamo oči in se obnašamo podobno, kot da bi zdaj, ko je zaradi črnih koz umrlo več ljudi, dejali, da je kriva za smrt pljučnica. Torej: krivda ni samo v prevelikem naraščanju osebnih dohodkov, čeprav so ti najnevarnejše žarišče bolezni.
Spodbudno je gotovo to, da poročila s svetovnih borz govore o trdnosti dinarja, ki se je po monetarni krizi ustalil. Samo trden dinar lahko zagotovi gospodarstvu načrtovanje na daljši čas in dolgoročne pogodbe s tujimi partnerji Sedmi je vključevanje v mednarodno delitev dela je bilo iz teh razlogov doslej težje. Značilen je primer Industrije motornih vozil iz Novega mesta, ki je nekaj časa lahko zaradi ugodnih carinskih preferencialov izvažala na Zahod pod ugodnimi pogoji, sredi marca pa so te preferenciale ukinili in zato IMV zdaj izvaža v EGS z znatno manjšim dobičkom.
Jasno pa je: namesto govorov in načrtov nas čaka delo.
»Za take šole glasujemo!«
Kako lepe so besede: POMLAD, MAMA, MIR, LJUBEZEN, DELO, ŠPORT, LEPA KNJIGA — so napisali otroci v tretji številki glasila Mladi ob Krki, šolskega časopisa pionirskega odreda Gorjan-^ega bataljona osnovne šole Grm v Novem mestu. Njihova lepa in sodobna šola jim je bržkone tako zrasla k srcu, da so morda prav zaradi tega pozabili zapisati še eno prav tako lepo besedo — ŠOLA. Za tako šolo, kakršna je grmska, bržkone ni nflcogar med nami, ki bi ne bil čez nekaj dni pripravljen obkrožiti na glasovnih lističih kratke, a tako pomembne besedice ,4a“.
Ravnatelj Miroslav Vute postreže s prgiščem podatkov:
„Šola ima 28 oddelkov in okrog 880 učencev. Pouk je v eni izmeni, kar pa ne pomeni.
je samo v Novem mestu vsako leto 140 do 160 novih učencev. Novi oddelki omogočajo sodobnejši pouk, razvijati pa moramo tudi podaljšano bivanje, ker le tako lahko pričakujemo večje uspehe. Prepričan sem, da bodo ljudje razumeli, za kako pomembno odločitev gre, in da se bodo zaradi tega odločili za samoprispevek! “
O modernih metodah
Pomočnik ravnatelja Martin Fuis:
,J^amen hospitacijskih oddelkov je, da si učitelji s hospi-tiranjem pri izkušenih učiteljih poglobijo praktično pedagoško izobrazbo. Pri sestavi načrta ho-spitacijske dejavnosti upoštevamo različne tipe učnih ur, pre-
da je šola popoldne prazna. V devetih oddelkih imamo podaljšano bivanje, v katerega je zajetih okrog 220 otrok. To je dopolnilo rednemu pouku, zajema pa izobraževanje, vzgojo in rekreacijo.
Sicer pa imamo v nižjih razredih po štiri vzporednice, v višjih pa po 3. Naša šola je hkrati hospitacijska šola; v to delo je vključenih 27 učiteljev. Naloga: dopolnilno usposab^anje tistih učiteljev, ki imajo manj izkušenj. K nam prihajajo iz drugih šol v občini in iz obeh belokranjskih ter iz trebanjske občine. Vsak učitelj pripravi po 5 vzomih nastopov in vanje vnaša nove metode in delovne oblike.
Pripravljamo tudi didaktični center, kjer bomo eksperimentalno preizkušali sodobna učila in moderne metode učnega dela. Delati naj bi začel v jeseni, Te dopolnilne naloge učiteljev pa je šola dobila že z ustanovitveno listino.
Po podatkih, ki jih imam, je šola veljala 17 milijonov dinarjev. Naša šola ima posebne naloge, ima pa močno zasedene oddelke. Vpis za prihodnje leto je tako velUc, da bomo sprejemali samo otroke, rojene do januarja 1966. Predlagali smo tudi spremembo šolskega okoliša. Na kratko: kar je na levem bregu Težke vode, naj bi sodilo pod Šmihel.
Samoprispevek je nujen in ga moramo izglasovati, sicer se bomo zadušili. Podatki kažejo, da
izkušene oblike in metode Niškega dela ter tehnično in didaktično rabo sodobnih učnih sredstev, zlasti audiovizualnih, in sistema respondeijev.
V audio vizualnem centru analitično ugotavljamo ustreznost uporabe učnih sredstev in pripomočkov, uvajamo sodobne oblike izobraževanja, zlasti skupinskega in individualnega dela ter programiranega učenja, in ugotavljamo primernost uvajanja novih načinov izobraževanja. Uvajamo nove organizacijske oblike šolskega dela, ugotavljamo ustrezno opremljenost učilnic s šolskim pohištvom in učili, ugotavljamo primemo in funkcionalno razporeditev prostorov glede na sorodna predmetna področja in organizacijo šolskega dela in organiziramo hospitacije in razgovore v smislu rednega dopohiilnega izobraževanja učiteljev.
Tako smo dobili trdno bazo za analitično ugotavljanje aktualnih problemov vzgojno-izo-braževalnega dela. Uresničitev nalog pa v veliki meri vpliva na kakovost dela.
Vsakemu otroku naše domovine želim, da bi se učil v takih delovnih pogojih, kot jih imajo otroci grmske šole! Z referendumom se borimo, da bomo to omogočili. Zato glasujmo ,^a“!“
Pomen pionirske organizacije
Majda Jereb: „Pionirski organizaciji posvečamo na naši šoli tako veliko pozornost zato, ker vidimo v njej vzgojni, pomen. Ne le na svobodnih dejavnostih, težišče je na razvoju samouprave. Na pionirski konferenci smo sprejeli pravila, ki nakazujejo samoupravljanje pionirskega dela v osmih komisijah. Povsod so zastopani pionirji, uči-tep so mentorji. Naj povem, da dela vsak učitelj vsaj v eni dejavnosti.
Komisija za dežurstva ima vsak dan po 10 učencev, ki od
7. do 14. ure skrbgo za premoženje, pazijo, kdo prihaja in kdo odhaja, pregledujejo učil-
nice. Dežumi učitelji so pionirjem samo v pomoč.
Zelo aktivna je komisija za proslave (op. p.: prav tedaj so pripravljali vse potrebno za podelitev 178 bralnih značk. K zaključni slovesnosti so prišli tudi Anton Ingolič, Tone Pavček in Ela Peroci). Kot posebnost naj omenim, da so na konferencah učiteljskega zbora pri tistih točkah, ici se tičejo pionirjev, tudi zastopniki pionirske organizacije.
Kaj naj rečem o samoprispevku? Ko so pred dnevi prišli na našo šolo pionirji — kurirji z Malega Slatnika, so se jim zasvetile oči, ko so videli telovadnico, bazen, učilnice. Kako potrebne so take šole! Vsi tisti, ki kritizirajo, naj pomislijo: za otroke, ki so naša bodočnost, moramo graditi najboljše! “
Podaljšano bivanje otrolc
Slavica Gregorič: „Med starši je za podaljšano bivanje otrok veliko zanimanja. Najprej smo imeli 8 oddelkov, zdaj pa jih imamo 9. V njih so pretežno otroci zaposlenih staršev. Po-
Otroci se radi zbirajo v čitalnici grmske osnovne šole. Tudi za branje in razvedrilo mora biti poskrbljeno
Ob zaključku letošnjega tekmovanja za Župančičevo bralno značko so pionirje z osnovne šole na Grmu obiskali Ela Peroci, Anton Ingolič in Tone Pavček. 178 pioniijev je dobilo bralne značke, na šoli pa so pripravili kulturni program. Na fotografiji: Miroslav Vute, Ela Peroci, Anton Ingolič, Tone Pavček, Jože Škufca in Ljubo Miloševič. (Foto: J. Splichal)
daljšano bivanje prinaša mnogotere koristi: to je pomoč staršem, otroci dobijo opoldne ko-, silo, popoldne pa ni zgolj učenje: je vzgoja, prosti čas in učenje. Uspehi otrok, ki so v podaljšanem bivanju, so na splošno boljši od poprečnega uspeha na šoli. Nujno pa je tesno sodelovanje med učitelji v razredu, učitelji v podaljšanem bivanju otrok in starši. Za prosti čas otrok je poskrbljeno, saj imamo igrače za mlajše, za starejše pa različne tehnične pripomočke in športne rekvizite. Skoda je le, da še ni urejena okolica šole, ker nam manjka prostor za razgibavanje.
O samoprispevku mislim, da bomo prodrli. Starši se zavedajo, da je to edini način, da podeželske šole ne bodo več za-
V kuhinji je zaposlenih pet kuharic, ki imajo polne roke dela, ker morajo petkrat pripra- j
ostajale za mestnimi, da se bodo usposobile in da bodo otrokom res dajale možnosti za znanje. “
Kuhinja za zdravje
Anica Sonu-ak: .„Nujno je, da dobe otroci dopoldansko malico, ker večina ne zajtrkuje. Malice so biološko bogate, predvsem so zastopane živalske beljakovine in zaščitne snovi, kar otroci najbolj potrebujejo. Lastna kuhinja je zares potrebna, ker bi s prevozom hrane uničevali hranilne snovi.
Zdaj’kuhamo 320 kosil, jedo pa večinoma otroci, ki so v podaljšanem bivanju, in pa otroci zaposlenih staršev. Kuhinja sicer ni bila opremljena za kuhanje opoldanskih obrokov, a jo zdaj urejamo. Imamo pa prostorno obednico, kjer lahko otroci sedijo in v miru kosijo.
viti malico in skuhati 320 kosil. Na pomoč priskočijo tudi učenci pri urah gospodinjstva: pomagajo pri pripravi hrane, postrežbi in pospravljanju. Zelo radi praktično delajo, so pridni in spretni.
Mislim, da je samoprispevek nujen, saj bi šola morala imeti kuhinjo za pripravo malic in opoldanskih obrokov. Glasujem torej za moderne šole, ki jih lahko pričakujemo samo, čebg referendum uspel! “
Starši, zapišite »Da«l
Tamar Cefarin je predsednik pionirske organizacije na šoli: „Pfej sem hodil v šolo Katja Rupena. Delovni pogoji so zdaj
veliko boljši in imamo možnosti več zvedeti in več znati. Pridno delamo v šolskem glasilu in razglasni postaji, kjer imamo redne če trtu me oddaje. Prav gotovo bom starše doma spodbujal, naj glasujejo za samoprispevek!"
- r
' -	-v-vi:
v.
v X	^
,	"-'J
Samo v šoli na Grmu se otroci v bazenu tudi kopljejo. Letosrso imeli plavalne tečaje učenci četrtih razredov štirih novomeških šol; Otočca, Žužembeika, Mirne peči, zdaj pa bo prišla na vrsto Se Vavta vas. V 20 urah se skoraj vsi naučijo plavati! Ob modemi telovadnici je bazen za sodobno telesno vzgojo nujno potreben.
Vsak »DA« — prispevek za boljšo vzgojo naših otroki
 -___________________-i.
FRANCE POPIT OB 1S-LETNICI »KOMUNISTA«
l Časnikova hrbtenica |
Novinar predvsem družbeno-politični delavec
S
J
I
Prejšnji teden so v Ljubljani počastili 15-letnico slovenske izdaje „Komunista*, glasila ZKJ. Številnim čestitkam, ki jih prejema kolektiv tega našega politično angažiranega in ugl^nega tednika, se je pridružila tudi pozdravna brzojavka našega uredništva.
Ob tej priložnosti je govoril na srečanju časnikarjev in delavcev iz kolektiva slovenske izdaje ,JK^omunista“ predsednik CK ZKS France Popit. Med drugim je dejal, daje postal „Komunist“ v teh letih pomemben dejavnik preobrazbe ZK in da postaja vse bolj tudi odprta in demokratična tribuna. Uredn^tvo in uredniški odbor sta si prizadevala za odprtost tiska, hkrati pa nista nikoli zapustila jasne vsebine in težnje k ustvarjalnemu združevanju na idejnih stališčih ZK, pri čemer sta krepila akcijsko in idejno enotnost.
To je dokaz več, je med drugim dejal predsednik Popit, da si tudi časnik, ki da kaj nase, lahko pridobi veljavo, ne da bi se dobrikal in priklanjal na vse strani. Vsak časnik, ki hoče biti vpet v našo socialistično, samoupravno idejno-politično snovanje in aktivnost, mora imeti hrbtenico, mora biti angažiran.
France Popit je nato menil, naj bi bil ,JComunist“ v prihodnje nekako središče, ob katerem bi se zbirali družbeno angažirani časnikarji in javni delavci — komunisti neglede na to, v katerem uredništvu ali območju delajo. Glasilo ZK naj bi postalo eno izmed središč idejno-poUtičnega usposabljanja. Sredstva obveščanja v naši družbi morajo biti sposobna pri odpravljanju protislovij v naši družbi.
Biti novinar — družbeno-politični delavec pomeni biti odgovoren in vztrajen pri opravljanju svojega poslanstva, biti sestavni del revolucionarne družbe, neločljivi del zavestnih sil. Takšna vloga teija od časnikarja veliko poguma — kreniti mora na pot, kjer ga čakajo mnoge ovire in napori. Kdor bi rad, da bi mu rezali kruh samo po vrsticah, kdor se boji tveganja, ta je slab časnikar. Obveščeni bralci ne štejejo vrstic, temveč dejstva in misU, zavzetost, intelektualni napor, sposobnost in odgovornost časnikarja.
Predsednik Popit se je ob tej priložnosti zavzel tudi za to, daje treba časnikarje bolje obveščatiin jim zagotoviti odprtost virov informacij.
Med proslavo v kn^žnici Krkinega inštituta za raziskave in razvoj 25. aprila 1972. (Foto; Tone Gošnik)
Bodočnost: mladi rod strokovnjal(ov
DEVETIČ PRIZNANJA V PODJETJU GORJANCI
Zlati in srebrni vozniki
Nagradili so 61 zaslužnih članov kolektiva
Ob dnevu O^ so v Goijancih že devetič podelili odličja in priznanja voznikom avtobusov in tovornjakov ter drugim zaslužnim lanom kolektiva. Tradicionalne zlate značke je dobUo 22, srebrne mačke pa 39 ljudi. Do zdaj so v tem podjelu podelili 433 priznanj ali 30 do 35 odst. voznikom na leto.
Zlate značke so letos dobili: Alojz Ilenič, Marjan Sitar, Martin Grozina, Radoslav Ivič, Albin Kav-šček, Janez Lumpert, Alojz Pavlič, Jože Plantan, Alojz Prah, Alojz Pru-šek, Franc Staniša, Anton Testen, Jože Cekuta, Ivan Fink, Ivan Gril, Mihael Lah, Ivan Simčič, Anton Godina, Matija Kapš, Janez Samsa, Henrik Švener in Anton Vovko;
srebrna pa: Janez Cvelbar, Janko Kasunič, Josip Rudman, Martin Težak, Josip Grubič, Franc Ilar, Franjo Jančar, Mirko Jordan, Jurij Ko-betič, Jože Lackovič, Aleš Smolič, Bogdan Selakovič, Vladimir Stane-šič, Franc Stenko, Alojz Spec, Anton Urbančič, Stanislav Urigelj, Peter Valenčak, Anton Bevk, Stanislav Gabrijan, Janez Mihelčič, Martin Derčar, Jože Erjavec, Anton Gorjanc, Stanislav Gregorčič, Štefan Horvat, Ivan Hribar, Franc Kocjan, Slavko Kumelj, Radislav Markovič, Jože Mlakar, Rudolf Novak, Atojz Okleščen, Vojislav Petronijevič, Ciril Plut, Viktor Senica, Anton Vrstovšek, Albin Vovk in Jože Zupančič.
Gobarji uživajo
Po dolgotrajnem deževju so prišli na račun ljubitelji gob. Gozdovi okrog Metlike so polni nabiralcev, ki se zvečer vračajo s polnimi košarami. Sezona za gobarje se je letos začela mnogo prej kot običajno.
Priznanja je razdelil in čestital nagrajencem direktor Stefan Galič, čestitkam pa sta se pridružila tudi predsednik občinske skupščine Franci Kuhar in predstavnik zavarovalnice Sava.
(Nadaljevanje s 1. strani)
gnanj ter znanstvenoraziskovalnih in praktičnih rezultatov kemije, biokemije, farmacije, fizike, farmakologije in drugih ved.
Nagli gospodarski vzpon KRKE terja prav zato še temeljitejše delo pri kompleksnem načrtovanju proizvodnje in razvojnoH'aziskovalnega dela. Danes ima KRKA v svojih vrstah že skoraj 250 ljudi s fakultetno izobrazbo, nenehno izobraževanje kadrov pa uživa pomoč vseh vodilnih delavcev v podjetju. Nad 160 štipendistov je dokončalo svoj študij s pomočjo kolektiva, od tega 84 z visoko strokovno izobrazbo. Ta čas štipendira tovarna še 150 študentov visokih šol in 50 dijakov srednjih šol.
Generalni direktor B. Andrijanič je nato opisal razvejano dejavnost Krkinega m štit uta za raziskave in 'razvoj, pomembnega nosilca znanstvenoraziskovalnega dela in strokovnega usposabljanja. Njegovi uspehi se kažejo med drugim tudi v mednarodnih in domačih publikacijah KRKE ter v številnih patentih in patentnih prijavah doma in po svetu.
„ŽELIMO ŠE TESNEJŠO POVEZAVO PODJETJA Z UNIVERZO TER SREDNJIMI ŠOLAMI! ‘
je med drugim poudaril Boris Andrijanič ter pristavil, da bo KRKA s sredstvi svojega sklada spodbujala in
usmerjala študente visokih šol SFRJ in dijake ssrednjih šol domačega območja v raziskovalno in poglobljeno študijsko delo. Razpisane naloge izvirajo iz potreb tovarne, in če kolektiv z njimi spodbuja znanstvenoraziskovalne težnje mladih, bo s tem znatno podprl tesno povezavo med šolo in gospodarstvom, ki jo danes še vedno pogrešamo.
Dr. mag. inž. Miha Japelj, predsednik sklada Krkinih nagrad, je nato opisal, kako je drugi razpis sklada vzbudil zlasti med študenti Ijub^anske in zagrebške univerze živahno zanimanje, oddane naloge (prišlo je 35 ponudb oz. tem) pa so pokazale razveseljivo kakovost in široke zasnove. V recenzijskih komisijah so sodelovali znani univerzitet-m učitelji in predavatelji kot so profesorji, doktorji znanosti in inženirji: Robert Blinc, Roman Modic, Dragutin Kolbah, Miha Likar, Milan Dular, Drago Kotnik, Blaženka Koš-melj, Dragutin Fleš, Viljem Nemec, Aleš Krbavčič, Miroslav Herak, Vitomir Sunjić, Velimir Sirnik, Zvonko Robič, Rasto Mačus, prof. dr. inž. Zlatic in drugi. Naloge dijakov srednjih šol sta ocenila prof. Marjan Dobovšek in inž. Jože Kruljac.
Naslove razpisanih tem in imena izbranih nagrajencev je zatem prebrala Maijana Kladnik, dr. mag. inž. M. Japelj jim je izročil nagrade in diplome, vsakemu nagrajencu pa je čestital tudi generalni direktor KRKE mr. ph. Boris Andrijanič. Bilo je prisrčno in pomembno: rdeči nageljni na prsih mladih raziskovalcev so bili kot simbol ljubezni in spoštovanja do dela. Slehernega nagrajenca in nagrajenko je po-
Svečane otvoritve nove, okoli 850 kvadratnih metrov velike proizvodne dvorane LIK Kočevje v Podpreski, se je razen ostalih gostov udeležil tudi generalni direktor SLOVENIJALES Ljubljana Anton Petkovšek. LIK je namreč eno izmed podjetij Združenega podjetja Slovenijales. Gradnja nove hale, ki so jo odprli 26. aj)rila, je veljala 2,1 milijona din. (Foto: J. Primc)
zdravilo odobravanje v polnrknjiž-nični dvorani. (Imena nagrajencev smo objavili že 26. aprila). '
ČESTITKE „KRKI“
IN NAGRAJENCEM
Dr. Aleksandra Komhauser, podpredsednica republiškega izvr^ega sveta, je v pozdravni besedi že v uvodnih misUh podčrtala, da je nad 200 visokošolskih izobražencev v kolektivu, ki -bo kmahi štel skoraj 2000 ljudi, redkost celo v industrijsko razvitih državah. To daje pečat in značaj ljudem, ki delajo v tovarni, pa tudi mestu in pokrajini, s katerima sta nastanek in usoda podjetja tesno prepletena. Povezava med znanostjo in gospodarstvom v tem podjetju ni fraza, je dejala govornica, ko je omenila, da je KRKA razpisala nagrade za vso Jugoslavijo. Da velja razpis tudi za dijake domačih srednjih šol, samo potrjuje njeno aroko orientiranost. KRKA je tako našla pot do visokošolskih institucij.
Dr. A. Komhauserjeva je' zato z veseljem čestitala mentorjem mladih raziskovalcev, nj^r^ncem, univerzama v Ljubljani in Zagrebu za sodelovanje in zlasti kolektivu KRKE za njegovo praktično usmeritev v znanstvenoraziskovalnem delu ter vzgoji bodočih strokovnjakov. Hkrati je čestitala tudi Novemu mestu in vsej Dolenjski, ki je KRKO ustanovila, kolektiv tovarne pa spet po svoje soustvarja in razvija mesto kot pokrajino.
S prisrčnimi in spodbudno toplimi besedami se je v imenu rektorja ljubljanske univerze obrnil na nagrajence tudi znani partizanski zdravnik, prof. dr. Janez Milčinski, ki je v uvodu pozdravil „starega vojnega tovariša Borisa Andrijaniča, generalnega direktorja KRKE“. Posebej je izrazil svoje veselje ob obisku tovarne, o kateri se toliko sliši, nagrajencem pa je predvsem čestital za prvi korak, ki so ga z udeležbo pri razpisu nagrad naredili na poti v znanost in raziskovanje. Želel jim je, da bi jih še srečavali v bodočem znanstvenem delu.
Enake so bile tudi želje prof. dr. inž. Zlatića, ki je pozdravil prizadevanja KRKE za sodelovanje z zagrebško univerzo, kot tudi kvaliteto oddanih nalog nagrajencev. — Z ogledom nekaterih laboratorijev Krkinega inštituta, nove farmacevtske proizvodnje in novega regalnega skladišča je bil uradni del svečanosti sklenjen, nagrajence pa so povabili še na skupno kosilo.
Sklad Krkinih nagrad, ki je prvi primer povezave industrije z mladimi raziskovalci v Sloveniji, bo kmalu objavil že tretji razpis sklada. Mlade, dela voljne raziskovalce, študente ter dijake na področju kemije, biokemije, biologije, farmacije, medicine, veterine, ekonomije in prava čaka spet lepa priložnost, da se uveljavijo že med študijem.
TONE GOSNIK
Kaj uči basen
(Nadaljevanje s L strani)
na letnem občnem zboru DKIT Novo mesto, se v občinah in zadrugah zapirajo v svoje jneje, načrtujejo in delajo sami zase, celo ljubosumni so na pota, ki vodijo do uspehov, ki bi lahko pomagale. Skratka:	namesto
večjega sodelovanja, ki bi prineslo več koristi in pocenitev, predvsem pa večjo uspešnost v delu, imamo večje. razhajanje, ki kmetijstvu ne more biti v prid.
Ob tem pa 26.000 kmetov in članov njihovih dmžin, kolikor jih je samo na območju novo-n^eške komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, pričakuje, da se bo hitreje izboljševalo njihovo življenje. Če prikejemo še tiste, ki se ob delu tovarni še vedno peč^o s kmetijstvom, vidimo, da gre resnično za velike stvari. Če se ves poslovni svet, v sebi mnogo bolj različen in z nasprotnimi interesi, združuje, je ^orajda nerazumljivo, da so taki pozivi po tesnejšem sodelovanju v dolenjskem kmetgstvu sploh potrebni.
Sodelovanje je postalo nuja, saj poznamo tisto basen, ki pripoveduje, kam pride voz, če ga vlečejo riba, ptica in rak.
M. LEGAN
Metlika v zastavah
že pred praznikom OF je bila Metlika lepo okrašena. V mestu letos niso o^anizirali prvomajske proslave, pač pa so otroci iz osnovne šole prirediu pred dnevom OF skupno proslavo, na kateri so počastili oba praznika. Obenem so sprejeli kurirčkovo torbico in jo v koloni kolesarjev prepeljali učencem osnovne šole Podzeme^. Za 1. maj je meščane prebudilo močno pokanje z Veselice, pihalni orkester pa je po ulicah igral budnico. Mesto je bilo za pražil tudi očiščeno, okr^no s transparenti in z rožami.
ČRNOMELJ: PRORAČUN SPREJET
26. aprila so črnoma^ski odborniki sprejeli proračun občine za leto 1972 ter se ob tem odtočali za dve možnosti, ki sta bili nakazani v gradivu. Odločili so se za drugo, čeprav bodo mnogi porabniki zar^i tega prikrajšani na račun sredstev za popravilo cest. Le-te so tako slabe, da druge izbire skorajda ni bilo. Največ razprave je bUo o financiranju programa domače temeljne izobraževalne skupnosti. Sredstva v ta namen se večajo, še vedno pa se posamezni šolski kolektivi čutijo prikrajšane. Obširneje bomo. o tem fc poročali
Skupaj so močnejši
v zadnjih treh letih so v črnomaljski občini izvedli več integracij v go^odarstvu, in kot kaže, je bfla taka odločitev pravilna. V tem času ' se je Obrtni servis v Semiču pridružil Iskri, Klavnica in mesnica Kme-t^ski zadrugi Črnomelj, podjetje BELT se je pripojilo ljubljanskemu Cosmosu, domača ZORA in njen obrat v Semiču pa k novomeški tovarni IMV. Procesi združevanja in tesnejšega sodelovanja še niso končani, saj je v pripravi študija še za nekatere združitve domačih podjetij z močnejšimi p"artneiji od drugod. Med temi bo prvo na vrsti Gostinsko podjetje, ki se bo verjetno še pred poletno sezono priključilo ljubljanskemu podjetju VIATOo
PUČKOVA IN RAJERJEVA
V BEOGRADU
Mladi novomeški odbojkarici Marjeta Pučko in Zdenka Rajer sta 1. in 2. maja sodelovali v niladi odbojkarski reprezentanoi Slovenije, ki je v Beogradu igrala na tumiiju mest. Turnir je bilo pregledno tekmovanje naših olimpijskih upov.
mm
I
Folklorna skupina Prosvetnega društva Oton Župančič iz Artič pri Brežicah. Društvo je 27. aprila Odlikovani vozniki Goijancev in gos^ med četrtkovo podelitvijo zlatih in srebrnih značk v jedilnici prejelo občinsko priznanje Osvobodilne fronte v Brežicah za izredno prizadevnost v amatersid Imltumi tega podjetja v Vavti vasi. (Foto: Ivan Zoran)	dejavnosti v minulih desetle^ih. (Foto: Jožica Teppey)	^
ZA ATLETSKI POKAL SRS V NOVEM MESTU
Spilar presegel 70 metrov
Na tretjem letošnjem nastopu je Novomeščan špi-lar presegel mejo 70 metrov v metu kopja in najavil obetajoč začetek atletske sezone
26. aprila je bilo v Novem mestu tekmovanje za atletski pokal SRS, ki bi sicer moralo biti prejšnjo soboto, vendar je zaradi poplavljenega igrišča odpadlo. Kljub mrzlemu vremenu, nic primernemu za tekmovanje, seje zbralo več kot 70 atletov iz Črnomlja, Vavte vasi, Otočca, Šentjerneja in Novega mesta.
20 vrstic
K razmišljanju o tem, kaj je mesto in kcg provinca, me je spodbudil košarkarski primer. Zaradi visokega centra ljubljanske Olimpije in zdaj Jesenic Bunde rle in zaradi trenerja Gagla, ki bo do jeseni vodil ekipo iz železarskega središča, so preložili tekmo med Novo-teksom in Jesenicami Ne glede na to, da so bile vse druge tekme v soboto, in ne glede na to, da so Novomeščani gotovo oškodovani tako finančno kot moralno, ker bi jih v soboto spodbujalo več gledalcev, kot jih je v torek
Manj pomembno je, da je Novoteks zmagal tudi v torek, čeprav je igral Bunderla. Gre za to, da v nekaterih ^avah še zmeraj ostaja razmerje med mestom in provinco. Pri tem ne gre zgolj za košarko ali šport.
Ne bo težko dokazati tega razmerja na dru^h primerih: zdravniki ne marajo iz Ljubija- < ne, čeprav tam ni dela - v Novem mestu in na Dolenjskem pa zdravnikov manjka. Podobno je z inženirji in drugimi strokovnjaki
V miselnosti nekaterih je, da je Ljubljana in morda še katero mesto - „mesto“, vse drugo pa da je provinca.
Pri tem je zanimivo, da zaradi te miselnosti ne vidijo, da je v prenekaterih primerih nekdanja „provinca"' mesto že prehitela. ..
J SPUCHAL
V glavnem so nastopili mladi atleti in prijetno presenetili. Med njimi so nam bili najbolj všeč Majda Resnik in Mira Škarja iz Črnomlja, Alenka Beg in Suzana Spahič iz Novega mesta, Marjana Rakoše iz Vavte vasi ter atleti Bučar iz Šentjerneja, Lamut iz Bršlina, Križman in Bukvič z Grma itd. To so imena, o katerih bomo še slišali, seveda če bodo nadobudneži marljivo vadili. Od preizkusnih atletov velja omeniti dosežke Marjana Spilarja, ki je presegel mejo 70 metrov v metanju kopja, Zdravka Slaka v skoku v daljino in višino in Tatjane Gazvode, ki je solidno tekla na 60 oz. 200 metrov.
Rezultati - pionirji 60m: 1. Lamut 8,3; 2. Kobe 8,4; 3. Zupančič 8,5 (vsi Bršlin); višina: 1. Križman 1,60; 2. Rangus 145; 3. Stangelj 1,45 (vsi Grm); krogla: 1. Bukvič 10,33 (Grm); 2. Lamut 8,58; 3. Kobe 8,23 (oba Bršlin); člani -100 m: 1. Svener (N. m) in Kramar (Črn.) 12,5; 3. Hudelja (Črn.) 12,6; 400 m: 1. Hudelja 56,7; 2. Ristič 60,0; 3. Stqjič 61,8 (vsi Črn.); 1500 m:	1. Bučar ml. 4:42,2
(Sent.); 2. Stopar (Črn.) 4:46,5; 3. Pungerčar 4:52,5	(N. m.); 4x
100 m: 1. Novo mesto 48,6; daljina:
1. Slak 6,44 (N. m.); 2. Majzelj 6,03 (Sent.); 3. Svener 5,58 (N. m.); višina: 1. Slak 1,80 (N. m.); 2. Ferlež 1,60 (Črn.), 3; Majzelj 1,60 (Sent.); krogla: 1. Sečnjak 9,68; 2. Možina 9,67 (ona N. m.); 3. Čosič 9,15 (JLA); kopje: 1. Spilar 70,10;
2. Baumgartner 55,86 (Črn.); 3. Sečnjak 50,58 (N. m.);
pionirke - 60 m: 1. Resnik 8,4 (Črn.); 2. Beg 8,6 (N. m.); 3. Peč-njak 9,0 (V. vas); članice — 60 m: 1. Gazvoda 8,1; 2. Kalčič 8,5; 3. Kali-novič (vse N. m.) 8,6; 100 ovire: 1. Lužar 19,7; 2. Vavžik (obe N. m.) 21,0; 200m: 1. Gazvoda 28,2; 2. Respik 28,9; 3. Beg 29,3; 800 m; 1. Skarjak (Črn.) 2:29,0; 2. Rakoše (V. vas) 2:37,2; 3. Pečjak (V. vas) 2:40,8; daljina: 1. Saje (N. m.); 2. Rakoše . 4,51; 3. Spahič (N. m.) 4,11; krogla: 1. JokiČ (N. m.) 9,83; 2. Pad ovan (Grm) 9,09. S. DOKL
Občinski prvaki
Prvaki „Vesele šole“ v občini Kočevje za letos so: 3. razred — Bojan Briški, 4. razred - Alenka Remžgar, 7. razred - Peter Dovč (vsi osnovna šola Koče^e); 5. razred - Zinka Malnar in 6. razred - Maja Jakšič, obe iz osnovne šole Vas - Fara. Vsi zmagovalci se bodo 13. maja udeležili področnega tekmovanja.
Krivičen sum
Varčni Ribničani bi vsi radi brali knjigo rojaka Mihe Mateta „Široka usta“, kupijo pa jo ne ali pa ne morejo, ker je ponekod že pošla.
Oni dan sem na občinski skupščini prisluhnil pogovoru o tej knjigi Načelnik za gospodarstvo France Lapajne je tarnal:
- Komaj sem prebral nekaj strani knjige, ki mi jo je Miha Mate poslal v dar, že mi jo je nekdo sunil. Da je nisi ti, ki veš toliko povedati o njej? je pobaral enega izmed občinskih uslužbencev.
Ta se je branil:
\ - Kaj? Da bi jo jaz vzel? Za kakšnega me pa imaš? Kaj takega ne bi jaz nikoli storil! Jaz sem to knjigo zmaknil pri županu!
Težka umetnost
Umetnost je pa res težka! je ugotovil Lado Gašparac, eden izmed članov novega upravnega odbora Likovnega salona Kočevje, ko je nosil kipe Draga Tršarja v Likovni salon. Vsi kipi so bili odliti v bron, Lado Gašparac pa je v 39 letih -svojega življenja baje tokrat prvič fizično delal.
Ciganska kritika
In ko je Lado Gašparac nosil bronaste kipe iz avta v likovni salon, sta prišla mimo dva Cigana in ga vprašala, če mu lahko pomagata.
Lado ju je sumljivo pogledal, saj še ni slišal, da bi se kdaj kak Ggan ponujal za delo. Previdno ju je vprašal, zakaj bi rada pomagala.
- I, zato, ker kaj tako lepega nisva še nikoli videla, sta mu zatrdila Cigana.
F.I^/I.Dostoj^vski
micic m
KRPANOV KOTIČEK
Dobri človek
Kočevje; uspel »Taksi mladih« Trideset in ena poroka
Začelo se je praznovanje meseca mladosti - Za start uspela mladinska zabavna prireditev
Mladina kočevske gimnazije je v sodelovanju s Klubom študentov, ki dela za območje občin Kočevje in Ribnica, organizirala 22. aprila v Seškovem domu v Kočevju zabavno prireditev „Mladina sebi in vam“. S to prireditvijo se je začelo proslavljanje meseca mladosti v kočevski občini.
Na „Taksiju mladih" so nastopili: ansambel INTERVALI, pevci: Dušan Bižal, Mira Dombi, Miran Klun in Andrej Trobentar, „Lovski oktet“ iz Sodražice in „Skupina V“ iz gimnazije.
Oddajo je vodila Mija Skrabec, ki
je imela na odru tudi intervju z mladima predstavnikoma Foto-kino kluba na osnovni šoli Maijanom Čurkovičem in članico Šahovskega društva Kočevje Tatjano Sega.
Posebno odobravanje publike so poželi „Skupina V“, pevec Andrej Trobentar in pevka Mira Dombi, ki je morala letošnjo zmagovalno popevko na festivalu v Edinburghu „Apres toi“ ponoviti.
Na programu je bila še zabavna nagradna igra s publiko in zabavni preizkus znanja kočevskih maturantov, ki so ga opravile „stare bajte“.
J. P.
V soboto pred prvim majem sta imela matičarka Ru?i 'Modic in odbornik novomešk občinske skupščine Rudi Mraz d ;la čez glavo. Za sklenitev zakonske zveze se je prijavilo kar 30 mladih parov, razen tega pa sta ponovno poročila zlato-poročenca Mesojedec iz Češče vasi pri Novem mestu.
Zakonca Mesojedec sta se poročila 30. januarja 1922 v Prečni. V zakonu se jima je rodilo trinajst otrok; od teh jih dvanajst še živi. Čeprav je bilo življenje na kmetiji trdo in težko, sta spravila do kruha vse otroke.
Rdeči nageljni in denarna nagrada občinske skupščine Novo mesto so seveda le skromna zahvala za njuno požrtvovalnost in trud v dolgih petdesetih letih skupnega življenja.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Konservativni možje se niso vdeležili
(V Ljubljani) so bile ta teden volitve za mestni zastop. Konservativni možje se jih niso udeležili. Izvoljeni so vsi od liberalnega „slovenskem društva“ nasvetovani.
(Cehi) so'v deželnem zboru odložili tako zvano spravo med Čehi in Nemci. Kaže se pa, da jo hoče vlada vendar-le izvesti. Osnovala je vže novo okrožno sodnijo v Toplicah, kar je prav po želji Nemcem. Mladočehi so zahtevali v državnem zboru, da se radi tega toži minister Šenbom, češ, da je prelomil ustavo, ker ni pra-šal deželnega zbora češkega. Opravili pač ne bodo nič.
(V Bolgariji) še vedno ni pravega miru. Rusija ščuje. V Ruščuku so prijeli nekaj sumljivih oseb, pri katerih so našli razstreliva in z železnimi kosi napoljnene bombe.
(Pri občinskih) volitvah v Škocijanu političnega okraja krškega bili so izvoljeni: Janez Rabzelj iz Škocijana, županom; Martin Mole iz Dobmške vasi, Janez Vovko iz Dobrave, Josip Jermanšič iz Drašč, Josip Globevnikdz Stare Vasi in Matija Povše iz Stare Bučke, svetovalcem.
(Žužemberska) posojilnica imela je v kratki dobi od 3. maja do 31, decembra 1891.1. prome^ 26.621 gld. 46 kr.; ima ga pa vže blizo toliko v tem letu, torej v dobrih dveh mesecih. Zadružnikov pristopilo je do konec preteklega leta 179. Hranilnih vlog bilo je v tej dobi 148, v skupnem znecku 11.492 gld. 23. kr.
(Mestni) zastop v Celju dobil je od na-mestnije v Gradcu ukaz, da mora v bodoče sprejemati tudi slovenske vloge in tiste slovenski reševati. Tak ukaz je bil tam že davno potreben.
(Gad) pičil. V Čemici na Goriškem je v soboto pri nabiranji zelišč neko 24-letno dekle Marijo Slajca ugriznil gad v desno roko, katera ji je močno otekla. Še topopoludne spravili so jo v žensko bolnišnico v Gorico. Zdravniki upajo ohraniti dekle pri življenju.
(Grozni) roparski ujnor, dovršil se je pred velike«!očnimi prazniki na Dunaji. Neko žensko, katera je žganje točila, umorili in oropali so dosedaj neznani lopovi. Odnesli so jej baje le 60 krajcarjev.
(Deček) kateri je 14 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, poštenih starišev, sprejme se takoj pod ugodnimi pogoji v proda-j^nico z mešanim blagom Janko Puhek-a v Čmomlji.
(Odhajajoč) iz Šent. Jerneja kličem vsem prijateljem in znancem srčni: „Za zdar!“ — Anton Sršen, trgovski pomočnik.
(Mlado dekle) lepega obnašanja in čvrstega zdravja, v šivanju dobro izuijena, išče primerne službe. Blagovoljna vprašanja naj se pošiljajo pod naslovom: Franja Strgar, poste restante Čermošnice.
(Iz DOLUNJSKIH NOVIC 1. maja 1892)
24. aprila so imeli novomeški gimnazijci obrambni dan. V vojaški v^'i so poleg dijakov in profesorjev ' sodelovali še pripadniki JLA in teritorialne obrambe. Čeprav je bil dan deževen, vreme torej neprimerno za bojevanje, je vaja, v celoti vzeto, izredno uspela. V večini se je odpor novomeških gimnazijcev proti namišljenemu sovražniku odvijal v prostorih gimnazije. Vse je teklo kot namazano; če bi šlo zares, bi sovražnik s temi „mladimi bojevniki" imel kar precej opraviti.
Pred vstopom v gimnazijske prostore je moral vsakdo povedati dogovorjeno geslo. Če ga ni vedel, je bil postopek takoj drugačen ... (slika 1). Brez dobre radijske in tele-fon^e zveze si ne moremo zamisliti sodobnega bojevanja. Na podstre^u gimnazije je delovala radijska zveza z zunanjim svetom .. . (slika 2). Ker so dijaki v času „vojne“ izdajali tudi glasUo, so morali z bojišča loviti radijske vesti. To nalogo sta u^ešno izpeljala Marija in Marko (dika 3). Izšle so tudi ,,Partizanske stezice". Ekipa pri razmnoževalnem stroju je dobro opravila svojo nalogo ..,. (dika 4). Veliko dijakov je pisalo tudi razne letake in potrošne lističe, ki jih je bilo povsod opaziti... (slika 5). V saka vojna pozna tudi žrtve. Na diki: „ranjeni" dijaki v zasilni bolniški sobi (slika 6).
Foto: L. RETELJ in Z. ŠERUGA
Jgivii::.;,:...
S;
NZ VNdOMS
VNcdOM^^
vm9 VNZO.'
JAl
I
a
Med obiskom Mitje Ribičiča, člana predsedstva SFRJ in ZKJ 25. aprila v Ribnici, se je kljub svečanemu vzdušju vtihotapila včasih kakšna smešna, človeška oziroma ribniška.
Na večerji ,J^^Cenetu“ je gostilničar Andrejc pridno našteval, kaj lahko ponudi:
- Imamo naravne zrezke, pariške zrezke, dunajske zrezke, pa zrezke „kar taku"...
- Kaj pa možgane imate tudi v Ribnici?
Ni se še dobro polegel smeh, ko so se nam spet raztegnila usta, ker je sekretar ZK Danilo Mohar pripomnil:
- Tovariš Mitja, tvoje vprašanje ni bilo čisto jasno. Moral bi vprašati, če imamo v Ribnici možgane z jajci aU brez.
Potem je sekretar medobčinskega sveta Ljubljana Jože Drnovšek menil, da „Šparovec" ni dolenjski priimek, da je verjetno gorenjski in dodal, da je tudi on Gorenjec.
Ker smo ga vsi debelo gledali, rekel ni pa nihče nič, je Jože Drnovšek vprašal:
- Ja, kaj me pa tako gledate, saj menda ni prepovedano biti Gorenjec?
Na dolenjskem delu mize se je nekdo oglasil:
- Prepovedano res ni, lepo pa tudi ni!
Ko je tovariš Ribičič med večerjo pripovedoval o obisku v neki državi, je povedal, da so tam popolnoma na novo zgradili neko podrto jetnišnico 'samo zato, ker je bil v njej nekaj časa zaprt neki voditelj države. Dejal je, da kaj takega bolj težko razume, razumel pa bi, če bi obnovili le celico, v kateri je bil državnik zaprt.
Na to pa je menil i sekretar SZDL France Grivec:
- Gotovo so obnovili vso stavbo zato, ker so prepričani, da jim bo še kdaj prav prišla!
Med ogledom podjetja RIKO je direktor Stane Skrabec razkazal gostu proizvodne prostore, novo veliko dvorano v gradnji in končno še upravne prostore, pri katerih je dodal, da so zelo ustesnjeni
- Potem pa uredite upravne prostore v novi dvorani, proizvodnjo pa preselite sem gor! je svetoval nekdo iz spremstva.
Ko je prišel čas slovesa, so gostoljubni Ribničanje skušali tovariša Ribičiča zadržati, češ „da bodo ,Pri Cenetu' še katero rekli".
- Kaj bi ostajal? jih je zavrnil gost. Podarili ste mi^ rešeto, iz njega pa se ne da 'piti, pa moram iti!
... in se je res na hit/o odpravljal, pa bi odšel še hitreje, če gostilničar Andrejc ne bi prav takrat navU „ribniško himno", da je dragi gost hočeš nočeš moral stopiti „mirno".. .
J. PRIMC
Naveličal sem se pomenkov o slabih ljudeh, saj je to ravno tako, kot bi s' pometanjem venomer dvigal prah in smeti okoli sebe, da imaš polne oči vsega in nazadnje se ti še nosnice zamašijo. Pa sem si dejal: ,JCrpane, pojdi po svetu in išči človeka, ki je bolj usmiljenega srca in duše od drugih! Prav gotovo bi ga vsi radi spoznali.“
Kakor sem sklenil, tako sem storil. Gledal sem naokoli, spraševal ljudi po takem in takem človeku, pa nič. Vsak je pri svojem bližnjem našel obilo napak; ako-ravno so koga hv^ili, sem potlej zvedel, da po krivem, kajti prav gotovo so se od njega nadejali koristi, pa so o njegovih slabostih raje molčali.
Skoraj sem že obupal, ko sem zvedel, da tak človek, ki ga iščem, prav zares živi, To je Malharjev Miha. Pravijo, da je pošten in do vseh ljudi dober in ustrežljiv, saj menda nikomur ni storil nič žalega.
To si velja zapomniti! Najprej se je treba prepričati, kajti ne bi se rad širo-koustil in si potlej nakopal sramoto na glavo in še obUo drugih nevšečnosti, ako bi lagal. Odpravil sem se na zapuščeno mesto, kamor Miha vsak dan zahaja in ga ni težko spoznati.
Usedel sem se na klop in čakal. Nad mano je kmalu zafrfotala jata golobov, ki se je. spustila k starejšemu
možu. Kajpak, bil je Miha, zato sem bil tiho in ga skri-' voma gledal.
Golobje so ga dobro poznali. Usedali so se mu na rame, roko in pred njega na tla, kamor je metal drobtine. En golob je zobal z roke, a ga ni odpodil. Usta so se mu razlezla na smeh, ko se je oziral naokoli, če ga kdo gleda. Ko se je prepričal, da je varen, je urno in skrivoma porinil v torbo goloba, ki mu je jedel z roke. To je bilo tako naglo, da uboga žival še pisniti ni mogla, ko je bilo po njej.
Od začudenja sem le odprl usta in skočil kvišku, da so golobje kar sfrfotali. Mož se me ni ravno preveč ustrašil, akoravno sern ga prav zabodeno gledal. Še vedno se je režal in mi pomežiknil: „Tega, kar si videl, nikomur n« pravi. Ti si prvi, ki me je spazil. Veš, težko se preživljam na stara leta, ko je vse tako drago, da ne morem meseca z mesecem sestaviti in si moram takole izboljšati živež.“
Tako je rekel in se brž izmuznil med bližnjimi hišami.
Tega res nisem povedal nikomur, vendar sem zapisal zato, da boste vedeli, kako si mora včasih tudi usmiljena duša po nepravdanski poti . poskrbeti zase. Vidite in ravno zato je dandanes poštenega človeka še pri belem dnevu tako težko najti.
MARTIN KRPAN
V počastitev dneva OF so 26. aprila'zvečer odprli y Likovnem salonu v Koče\ju razstavo del kipaija Draga Tršaija. (jdprta bo do 11. maja, (Foto: J. Primc)
NOVOST DOMAČEGA KNJIŽNEGA TRGA
Veliki atlas sveta
KLJUB HLADNEMU VREMENU — JURCKI: Nedeljski izlet družine Franca Lipoglavška iz Sevnice se je končal kar presenetljivo: v Lepem Dobu nad Boštanjem so našli 15 jurčkov; na sliki so le največji. (Foto: A. Železnik)
Dolgo pričakovani Veliki atlas sveta se je vendarle pojavil na našem knjižnem trgu. To j’e toliko bolj pomemben dogodek, če se zavedamo dejstva, daje zadnji veliki atlas v do-venščini izšel že pred več kot sto leti v izdaji znanega kartografa in geografa Blaža Kocena. Ob tem ne smemo pozabiti omenjenih sto let, v katerih se je zgodilo toliko stvari, ki so nenehno bolj ali manj izključevale pravilnost prvega dovenskega atlasa. Zato je Medvedov Veliki atlas sve^a takorekoč zadnji trenutek izpolnil veliko vrzel v dovenskem zjiložništvu, kar dokazuje tudi visoka naklada 49.000 izvodov, ki je skoraj povsem razprodana.
Nisem strokovnjak, da bi lahko kritično pregledal to, prav gotovo zelo pomembno publikacijo na dovenskem knjižnem trgu, zato bom skušal podati samo nekaj najznačilnejših stvarnih podatkov, ki naj bi morebitnemu kupcu pomagali pri odločitvi.
Veliki atlas sveta je razdeljen na tri dele. Prvi obsega 217 dvo ali večbarvnih kart, ki dajejo sistematičen pregled celin, posameznih držav ali skupin držav. Novost so reliefni zemljevidi s trodimenzionalnim učinkom, zakaj vsaka karta je izdelana na osnovi reliefnega modela celin ali držav. Posebno zanimive so karte, ki zajemajo podatke o ljudeh in govedarstvu (naseljenost, zgodovinski razvoj, pohtična ureditev, kultura, promet itd.). Ob tem moramo opozoriti, da se je avtor odločil
za tujo predlogo svojega atlasa, to se pravi, da so kartografske osnove povzete od Geographical Projects (Aldus Book, London) in nemškega kartografskega inštituta Bertels-mann, zakaj pri nas še nimamo ustreznega kartografskega zavoda.
Drugi del atlasa dopolnjuje kartografski del. Tu so opisane pomembne naravne, gospodarske, socialne, kulturne in populacyske značilnosti posameznih držav. Za vsako državo so navedeni statistični podatki (velikost, število prebivalcev, njihova narodnost in versko prepričanje, glavno mesto itd.). Besedflo spremna 151 barvnih fotografij, ki jih dopolnjuje 30 barvnih skic, ki predstavijo populacijske in gospodarske posebnosti posameznih področij v okviru držav.
Tretji del Velikega atlasa sveta obsega imensko kazalo (37.000 imen) in kazalo tujih izrazov in kratic. Imensko kazalo je popblen povzetek pisave na posameznih kartah, zaradi hitrega iskanja želenih podatkov pa je poleg oznake in položaja na kartah navedeno tudi naše udomačeno ime. Na koncu atlasa je posebno zanimiv prikaz važnejših geografskih odkritij.
Veliki atlas sveta pomeni veliko pridobitev za številne vsakodnevne uporabnike takega priročnika, do-venskemu človeku pa bo dal popolno podobo sveta. Zaman pa bo kdo iskal podatke p ožji domovini, zakaj to.ni atlas Slovenije ali Jugoslavije, pač pa veliki atlas sveta.
Obe stranki sta bili tako vneti za glasbo, da so se biljeterji nazadnje začeli že resno bati kakšnega prehudega izbruha Ijubeznf do'vsega lepega in vzvišenega, kar sta poosebljali obe primadoni. Zatorej ni čudno, če seje biljeter, koje videl, kako mladeniško ']€ prihrumel v opero sivolas starec, sicer še ne povsem sivolas, pač pa plešast, star kakih petdeset in sploh soliden možak, torej ni čudno, da se je biljeter nehote spomnil vzvišenih besed danskega princa Hamleta:
■Če starec tako grozno rogovili, kaj šele mlad . .. itd.
In kot sem povedal že prej, je poškilil na stranski žep možakovega fraka, misleč, da bo v njem zagledal kinžal. Toda v žepu je tičala le denarnica, nič drugega.
Ko je Ivan Andrejevič prihrumel v opero, je preletel z očmi vse balkonske lože in - o groza! - srce mu je zastalo: ona je bila tukaj, ona je sedela v loži! Z njo je bil general Polovicin s soprogo in nečakinjo; v loži je sedel tudi generalov pribočnik, nenavadno zvit mladenič, in še neki civilist . . . Ivan Andrejevič je napenjal vse sile, vso svojo bistro vidnost, toda - joj, prejoj! Civilist se je izdajalsko skrival za pribočnikom in ostal nepoznan.
Ona je bila tukaj, čeprav je rekla, da je res ne bo!
In prav ta dvoličnost, ki jo je Glatlra Petrovna zadnje čase kazala na vsakem koraku, je ubijala Ivana Andrejeviča. In sedaj ga še ta civilist spravlja v popoln obup! Usedel se je, do kraja potolčen. Le zakaj. Iz povsem preprostega vzroka . . .
Omeniti je treba, daje bil sedež Ivana Andrejeviča, na koncu parterja, izdajalska balkonska loža pa kot nalašč prav nad njegovo glavo, tako da na svojo veliko žalost ni mogel videti, kaj se dogaja nad njim. Zato se je razburjal in vzkipeval kot samovar. Vse prvo dejanje je zanj minilo neopazno, niti ene note ni slišal. Pravijo, da je glasba lepa prav zato, ker je mogoče prilagoditi glasbene vtise vsakršni duševni ubranosti. Vesel človek bo našel v zvokih veselje, žalosten - žalost; v ušesih Ivana Andrejeviča pa je tulil pravcati vihar. Po vrhu so še pred njim, za njim in od strani vreščali tako grozni glasovi, da seje Ivanu Andrejeviču trgalo srce. Nazadnje seje prvo dejanje le končalo. Toda v trenutku, ko je padel zastor, je naš junak doživel nekaj, česar ne more opisati nobeno pero.
Saj se dogaja včasih, da z balkonov prileti v parter gledališki program. Kadar je predstava dolgočasna in gledalci zehajo, je to zanje pravcata zabava. S posebnim zanimanjem opazujejo let tega izredno mehkega papirja z zgornjih balkonov in uživajo, ko se cikcakasto spušča v parter in kot nalašč obtiči na kaki glavi, ki je ha to povsem nepripravljena.' Saj je res užitek gledati, kako je tej glavi nerodno (nerodno pa ji je prav gotovo). Mene zmeraj kar zgrozijo damski monokli, ki navadno ležijo na obodu lož: zmeraj sc bojim, da bo kateri zdaj zdaj padel na kako glavo, ki se tega sploh ne nadeja. Toda vidim, da je ta moja tragična pripomba tukaj povsem neprimerna, zato je raje pošljem uredništvom tistih časopisov, ki svarijo svoje bralce pred sleparijami, nepoštenjdki in pred ščurki, če jih imate v stanovanju, in vsem priporočajo znanega gospoda Pričipa, groznega sovražnika in nasprotnika vseh ščutkov na svetu, ne samo ruskih, ampak celo inozemskih, kot so recimo pruski ali drugi.
Toda Ivan Andrejevič je doživel prigodo, kakor doslej še nikjer ni opisana. Na glavo - precej plešasto, kot smo že omenili — mu ni priletel gledališki program. Odkrito rečem, da me je kar malo sram povedati, kaj mu je padlo na glavo, ker je res nerodno razbobnati, da je na spoštovano in golo, hočem reči deloma z lasmi ne poraslo glavo ljubosumnega in razkačenega Ivana Andrejeviča priletel tako nespodoben predmet, kot je na primer dehteče ljubezensko pisemce. Nesrečni Ivan Andrejevič, docela nepripravljen na ta nepredvideni in sramotni dogodek, se je tako stresel, kakor da je ujel na svoji glavi miš ali kako drugo zverinico.
Da je bilo pismo ljubezensko, ni bilo najmanjšega dvoma. Dišalo je po parfumu, pravtako, kakor dišijo taka pisma v romanih, ih bilo je zganjeno v sleparsko majhno obliko, da bi ga bilo prav lahko skriti v damsko rokavico. Padlo je nemara po naključju, prav v trenutku, ko je bilo izročeno: nekdo je, recimo, zaprosil za gledališki program; pisemce je isti trenutek bilo spretno vtaknjeno v ta program in izročeno v določene roke. Toda majhna nerodnost, morda nehoten sunek pribočnika, Ici je takoj nenavadno spretno opravičil svojo nerodnost, in pisemce je zdrsnilo z majhne, od razburjenja tresoče se roke in mladenič v civilu, ki je že stegnil nepotrpežljivo roko, je na vsem lepem dobil namesto pisma samo gledališki oglas, s katerim rešeni vedel, kaj bi počeH Neprijetno, čudno naključje, prav res! Toda priznajte, daje bilo še bolj neprijetno Ivanu Andrejeviču.
„Predestine, usoda," je pošepetal, stisnil pisemce v pest in mrzel 'pot ga je oblil. „Predestine! Krogla že najde krivca!" mu je blisnilo v mislih. „Ne, ni res! Kaj sem pa zagrešil? Je pa še drug pregovor: Kdor nosi maslo na glavi... in tako dalje.“
Torej res ni čudno, če je začelo kar treskati v glavi, ki jo je oglušil tako nenavaden pripetljaj! Ivan Andrejevič je sedel ves trd, ne živ ne mrtev, kot pravijo. Bil je prepričan, da so prav vsi videli, kaj mu je padlo na glavo, čeprav je prav tedaj vsa dvorana zaploskala in vzkliknila pevki. Sedel je tako poparjen in tako rdeč, da se ni upal dvigniti oči, kakor da se mu je pripetila ne vem kakšna nepričakovana nezgoda, kakšna disonanca v izbrani številni družbi. Nazadnje seje le opogumil in pogledal okrog.
„Prijetno so peli, res!“ je rekel gizdalinu, ki je sedel na njegovi levi strani.
Gizdalin je kar norel od navdušenja, ploskal, predvsem pa cepetal ž nogami; Ivana Andrejeviča je samo bežno in raztreseno pogledal, nato pa si z rokami naredil pred usti trobljo in na ves glas zakričal pevkino ime. Ivan Andrejevič, ki še nikoli ni slišal tako krepkega grla, je bil ves navdušen. „Nič ni opazil!“ je pomislil in se obrnil. Tudi debelušni gospod, ki je sedel za njim, mu je sedaj kazal hrbet in s kukalom opazoval lože^ „Tudi dobro!" je pomislil Ivan Andrejevič. Spredaj seveda prav tako niso opazili, kaj se j^ zgodilo. Boječe in z radostnim upanjem je pogledal partemo ložo, pred katero je imel svoj sedež, in neprijetno ga je streslo. V loži je sedela prelepa dama, si z robcem zakrivala usta, se naslonila na sedež in smejala kot nora.
„Eh, sit sem teh žensk!“ je pošepetal Ivan Andrejevič in, prestopajoč noge gledalcev, odšel proti izhodu.
Sedaj pa predlagam bralcem, prav prosim jih, naj mi pomagajo presoditi ravnanje Ivana Andrejeviča. Je morda imel prav? Velika gledališča imajo, kot je znano, štiri nadstropja lož, v petem pa je galerija. Zakaj bi torej morali trdno sklepati, da je pismo padlo prav iz te in te lože, ne pa iz katere druge ali celo z galerije, kjer tudi sedijo dame? Toda strast je zmeraj slepa, ljubosumnost pa je najhujša strast na svetu.
< Ivan Andrejevič je planil v vežo, stopil pod svetilko, zlomil pečat in prebral:	•
,Nocoj, tak(Q po predsavi v G-ski ulici, na vogalu xxx jevske preč-nice v K hiši, drugo nadstropje, desno od stopnišqa. Vhod pri glavnih vratih. Pridi vsekakor, sans faute, za božjo voljo te prosim!‘
Ivan Andrejevič pisave ni poznal, toda brez dvoma je šlo za sesta-nek. Zalotiti, zgrabiti in'presekati zlo že v korenini je bila prva misel Ivana Andrejeviča. Še to je pomislil, da bi jo razlainkal kar takoj, tukaj, toda kako? Pohitel je celo v drugo nadstropje, vendar se je spametoval in se vrnil. Prav res ni vedel, kaj bi naredil. V tej negotovosti je stekel na levi hodnik in pogledal skoz odprta vrata tuje lože na drugo stran. Zlomka! V vseh petih vrstah od tal so sedele mlade dame in mladi moški. Pismo je lahko padlo iz vseh lož nad njim, kajti Ivan Andrejevič je sumil sploh vse lože, da so se zarotile proti njemu, in še tako očitni dokazi ga niso prepričali.
(Nadaljevanje sledi)
26. APRILA ZVEČER:
\
Odgovor: strel iz pištole!
šofer Ivan Mikolič je težko poškodoval direktorja DOMINVESTA Milio Hrovatiča
Direktor novomeškega DOMINVESTA Miha Hrovatič leži v ljubljanski bolnišnici hudo ranjen, Ivana Mikoliča, 37-letnega šofeija novomeške Novotehne, pa so 28. aprila dopoldne prijeli v Novem mestu in je v priporu.
26. aprila ob 20.30 je Mikolič poiskal v poslopju DOMINVESTA svojo bivšo ženo Vido, čistilko pri DOMINVESTU. Našel jo je na hod-
niku in se z njo začel prepirati, grozil pa ji je tudi s pištolo. Direktor Miha Hrovatič, ki je še delal, je šel na hodnik vprašat, zakaj se prepirata.
Ne da bi odgovoril, je Mikolič takoj nameril pištolo v Hrovatiča in ga iz razdalje enega metra ustrelil, tako da ga je krogla zadela v spodnjo čeljust in v njej tudi ostala. Hrovatiča so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
MOTEL TREBNJE:
Ukradli kovček z zlatom
Metliški zlatar Zvonimir Cej ]e bil ob svojo in svojih strank zlatnino: 36.000 dinarjev
Kot v gangsterskem filmu: koje metliški zlatar Zvonimir Cej 25. aprila nekaj po 20. uri prišel iz tre-banjsk^a motela na parkirni prostor, kjer je pustil avto, je lahko samo še ugotovil, da so neznanci vlomili in odnesli kovček, v katerem je bilo za 36.000 dinarjev zlatih predmetov, deloma njegovih, deloma pa od strank.
Zvonimir Cej je skupaj z dvema
poklicnima tovarišema potoval v Kranj. Iz delavnice v Metliki je vzel vso zlatnino - iz varnostnih razlogov. Potovali so z dvema avtomobiloma in se ustavili v Trebnjem pri motelu. Nekaj časa so se zadržali v gostišču. Ko so prišli nazaj, kovčka z zlatom ni bilo več. Zlatar je tatvino takoj prijavil, miličniki pa ppiz-vedujejo Jja drznim zlikovcem, ki si je privoščil vlom v avto in krajo zlata.
Mobenega strela več!
Za leto dni je na območju črnomaljske občine ustavljen lov na zajce in divje race
Belokranjska lovišča so sicer znana kot dobra in bogata, vendar ugo-. tavlj^o lovci, da je stalež zajcev in rac tako upadel, da dosega že kritično točko. Prav zato je Lovska zveza Bele krajine predlagala obema občinama, n^ na svojem območju z občinskim odlokom prepovesta za leto dni lov na tako divjad.
Dežurni
poročajo
ZMERJAL Šoferja - 24. aprila so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Martina Cvitkoviča iz Kočevja. Z avtobusom seje pripeljal v Metliko in že tam zmerjal šofeija in sprevodnika ter delal flered. Potem se je grobo obnašal tudi do miličnikov, pomiril pa se ni niti v priporu.
OB ZADNJO LUC - V noči na
26. april je neznanec odmontiral s fička Viljema Movrina, parkiranega v Ulici Majde Sile, desno zadnjo luč.
KOLO SO UKRADLI - V noči na 27. april je neznanec ukradel prvo kolo fička Alojza Pimaija iz Novega mesta. Fičko je bil parkiran v naselju Nad mlini.
OB VSE PRIHRANKE - Ob vse priliranke zadnjih let sta bila okrog 70 let stara Marija in Anton Pishole iz vasi Radulje pri Šmarjeških TopU-cah. 27. aprila med 8. in 8.30 je neznanec vlomil v njuno leseno hišo. Miličniki so ugotovili, da je prišel v hišo s ponarejenim ključem, iz omare pa je odnesel okrog 4.500 din gotovine.
DVE ZLOMLJENI NOGI - 27. ^rila ob 2. uri se je Jože Gladek iz Cmomlja peljal proti Metliki. Po klancu navzdol je avto zdrknil s ceste na njivo in se večkrat prevrnil. Voznik si je zlomil levo nogo, sopotnik Edo Ipavec pa desno. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 8.000 din.
KRIVEC POBEGNIL - Ljubljančan Svetozar Ilič se je 2?. aprila okrog 11 ure peljal mimo Dobruške vasi proti Zagrebu. Izza ovinka je pripeljal po levi strani naproti osebni avto, ki se mu je Ilič slaišal umakniti tako, da je zavil na desni rob. Avto je zaneslo čez cesto na levo, prevrnil se je na streho in obstal na strehi pod nasipom. Poškodovano voznikovo ženo Jožico so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 20.000 din, neznani voznik pa je po nesreči pobegnil.
KONEC SANJ O DIRKI - 27. aprila okrog 12.30 je Novomeščan Marjan Ucman treniral z dirkalnim motornim kolesom. Pri Velikem Cerovcu ga je v ostrem levem zavoju zaneslo s ceste. Nekaj metrov je peljal po jarku, nato pa je zadel v vsek in se prevrnil. Pri padcu je dobil kompliciran zlom leve noge m so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Na motoiju je za 500 din škode, z dirkami v Salzburgu pa ne bo nič.
TRIKRAT SE JE PREVRNIL -
27. aprila zvečer seje Branko Devič iz Kusaje pri Vojniču peljal z avtomobilom nemške registracije iz Novega mesta proti Metliki. V Jedin-ščici ga je začelo v levem ovinku zanašati. Trikrat se je prevrnil po nasipu in obstal 15 metrov pod cesto. Škode je za 15.000 din, vozniku pa ni bilo nič.
V Črnomlju so odlok že sprejeli, Metličani pa bodo o njem še razpravljali V mnogočem je k osiromašenju gozdov z divjadjo pripomoglo tudi čudno obnašanje posameznih domačih uradnih lovcev in tistih, ki streljajo na črno. Posamezniki se obnašajo kot konjederci, ne pa kot lovci, saj brez čuta za odgovornost pobijjgo, kar jim pride pred cev.
Očuvanje divjadi je namreč potrebno, če se hoče Bela krajina vključiti v lovski turizem. Pogoje ima, vendar po praznih hostah ne bo nihče hodil. K^cšne možnosti so na tem področju neizkoriščene pove podatek, da je povprečni dohodek na 1 lovca v Sloveniji 700 din, v Beli krajini pa samo 65 din. Tovrstni dohodki se nekontrolirano odlivajo, zato bo v loviščih potreben tudi ostrejši nadzor.
r	>
Na čigav račun?
21. aprila med 5. uro in 5.30 zjutraj je neznanec poklical po telefonu rešilno po-' stajo v novomeškem zdravstvenem domu in naročil, naj rešilni avto takoj pride po porodnico na Debencu pri Mimi ter jo odpelje v porodnišnico. Rešilni avto je takoj odpeljal, ko pa je prišel najavljeni naslov, so reševalci ugotovili, da gre za nosečnico, ki bo rodila šele čez nekaj mesecev in ni o pozivu vedela ničesar. Reševalci so naredili 73 km dolgo pot, precejšen del po slabih cestah, hudobnež, ki si je privoščil neslano šalo, pa najbrž ni pomislil na to, da lahko s takšnim pozivom odtegne lešihii avto nekomu, ki bi bil tačas resnično potreben prevoza in v nevarnosti za življenje. Zadevo raziskuje milica in prav lahko, da bo zlikovec kmalu odkrit, ker je v jutranjih urah zelo malo telefonskih pogovorov. Odveč je pripominjati, da je takšno neodgovorno početje vredno vse obsodbe!
Konec vlomov po Brežicah
v Brežicah so prišli na sled skupini mladoletnikov, ki ima na vesti dvanajst vlomov v stanovanja v mestu in v vikende na Čatežu. Vlomilci so stari od 14 do 18 let. Največ so pobrali v stanovanju Sepče-vih, nekaj manj kot za pet tisoč dinarjev. Vse jim je prišlo prav, najbolj pa denar, zlatnina, zračne puške in tudi alkoholne pijače.
V stanovanja so se mladoletniki pritihotapili skozi balkone, skoz okna ali z vitrihom skozi vrata. Ukradene predmete so prodajali, podarjali, precej ^a so jih našli še zbranih v skrivališču.
J. T.
14. in 15. maja 1972
LICITACIJA
pri Carinarnici Ljubljana
Carinarnica Ljubljana bo dne 14. in 15. maja 1972 prodajala motoma vozila in ostalo blago: avtomobile v nedeljo, 14.«maja 1972, v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure dalje, motoma kolesa in ostalo blago pa 15. maja od 8. ure ddje v prostorih Carinamice Ljubljana, Šmartinska 152 a, soba 13/IL Ogled vozil in ostalega blaga bo samo v soboto, 13. maja 1972, od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana.
AVTOMOBILI
ZAČETNA CENA AVTOMOBILI
zaCetna cena
L o, a. Opel Kadett, letnik 1970, nevozen	30.000
2. o. a. Mercedes 250, letnik 1971, zaleten	21.000
3. o. a. Zastava 1300, letnik 1969, nevozen	20.400
4. o. a. Ford 20 M, letnik 1969, zaleten	15.000
5. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1970, zaleten	15.000
6. o. a. Opel Rekord, letnik 1966, nevozen	15.000
7. o. a. Ford Capri 1700, letnik 1970, zaleten	20.000
8. o. a. Opel Kadett Coupe, letnik 1967, zaleten	12.000
9. o. a. Mercedes 190 S, letnik 1962, zaleten	12.000
10. o. a. BMW 1500, letnik 1963, nevozen	11.000
11. o. a. Volkswagen 1500,' letnik 1965, nevozen	10.000
12. o. a. Mercedes 220 S, letnik 1963, nevozen	10.000
13. o. a. VW Combi, letnik 1960, nevozen	10.000
14. o. a. VW 1600, letnik 1966, nevozen -	10.000
15. o. a. Opel Admiral, letnik 1968, zgoren	10.000
16. o. a. Volkswagen 1500, letnik" 1966, nevozen	9.000
17. o. a. Ford Combi, letnik 1955, nevozen	8.000
18. o. a. Opel Rekord, letnik 1966, nevozen	8.000
19.6. a. VW 1500, Čarman Ghia, letnik 1966, zaleten	8.000
20. o. a. Mercedes 220 S, letnik 1962, zaleten	8.000
21. o. a. Volksvvagen 1200, letnik 1966, brez motorja	8.000
22. o. a. Opel Rekord, letnik 1966, zaleten	7.500
23. o. a. Skoda 1000 MB, letnik 1970, nevozen	7.000
24. o. a. Volkswagen 1600 TL, letnik 1966, zaleten	7.000
25. o. a. Fiat 750, letnik 1963, nevozen	7.000
26. o. a. FIAT 124, letnik 1969, nekompleten ,	7.000
27. o. a. Opel Rekord, letnik 1966, zaleten	6.500
28. o. a. Volkswagen .1200, letnik 1962, nevozen	6.500
29. o. a. Opel Kadett, letnik 1966, zaleten	6.000
30. o. a. Citroen DS 19, letnik 1965, nevozen	6.000
31. o. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1963, nevozen	6.000
32. o. a. Mercedes 190 D, letnik 1959, nevozen	6.000
33. o. a. Opel Rekord, letnik 1966, zaleten	5.500
34. o. a. Opel Kapitaen, letnik 1958, nevozen	5.000
35. o. a. Fiat 600 D, letnik 1964, nevozen	5.000
36. o. a. Forda Taunus 17 M, letnik 1962, nevozen	5.000
37. o. a. Opel Rekord, letnik 1966, zaleten	5,000
38. 0. a. Volkswagen 1200, letnik 1961, zaleten	5.000
39. o. a. Volkswagen 1500, letnik 1964, zaleten	5.000
40. o. a. Volkswagen 1500, letnik 1963, zaleten	5.000
41.0. a. Opel Rekord, letnik 1965, nevozen	5.000
42. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1963, zaleten	5.000
43. o. a. Volksvvagen 1300, letnik 1968, zaleten
registracija samo motor	5.000
44. o. a. Volks\vagen 1200, letnik 1960, zaleten	5.000
45. o. a. Volkswagen 1200, letnik 1965,zaleten	5.000
46. o. a. Volkswagen 1500, letnik 1965, zaleten	5.000
47. o.'a.	Opel Kadett Coupe, letnik 1963, nevozen	4.500
48. o. a.	0]pel Rekord, letnik 1962, nevozen	4.500
49. o. a.'Volkswagen 1200, letnik 1962, zaleten	4.000
50. o. a.	Opel Rekord, letnik 1964, nevozen	4.000
51. o. a.	Ford Taunus 17 M, letnik 1962, zaleten	4.000
52. o. a.	Ford Taunus 17 M, letnik 1964, zaleten	4.000
53. o. a.	Opel Rekord, letnik 1963, zaleten	4.000
54. o. a.	Opel Rekord, letnik 1964, zaleten	4.000
55. o. a, Simca 1000, letnik 1967, nevozen	4.000
56.0. a. Opel Rekord, letnik 1961, zaleten	3.500
57. o. a. Renault 4 L, letnik 1966, zaleten	3.000
58. o. a. Opel Rekord, Caravan, letnik 1962, nevozen	3.000
59. o. a. Opel Rekord, letnik 1959, nevozen	2.000
60. o. a. Skoda 1000 MB, letnik 1968, reg. motoija	1.000
61. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran	2.000
62. o. a. Fiat 1100, letnik 1961, zaleten	2.000
63. o. a. Opel Rekord, letnik 1960, nevozen	2.000
64. o. a. Fiat 600 D, letnik 1964, zaleten	2.000
65. o. a. Opel Rekord, letnik 1957, nevozen	2.000
66. o. a. Buick, letnik 1962, zaleten
67. o. a. BMW 700, letnik 1964, zaleten, reg. samo motor
68. o. a. Opel Rekord, letnik 1956, nevozen
PONOVNO NA LICITACIJI
69. o. a. Opel Rekord, letnik 1970, nevozen
70. o. a. Ford Transit, letnik 1966, nevozen
71. o. a. Mercedes 220 SE, letnik 1962, nevozen
72. o. a. Volkswagen Combi, letnik 1963, nevozen
73. o. a. Volksvvagen Combi bus, letnik 1966, neyozen
74. tovorni avto Mercedes 312, letnikJ959, nosilnost 4,5 tone, nevozen
75. o. a. Renault 16, letnik 1967, nevozen
76. o. a. Plymouth Barracuda, letnik 1963, nevozen
77. o. a. ALfa Romeo 1300 GT, letnik 1970, zaleten
78. o. a. Volvo 1800 S Coupe, letnik 1965, zaleten
79. o. a. Opel Kadett, letnik 1969, zaleten
80. o. a. Volksvvagen 1500, letnik 1965, zaleten
81. o. a. Opel Rekord, letnik 1958, nevozen
82. o. a. Renault 10, letnik 1968, prevračan
83. o. a. Volksvvagen 1500, Variart, letnik 1963, zaleten
84. o. a. Opel Rekord, letnik 1963, nevozen
85. o. a. Peugeot 404, letnik 1965, nevozen
86. o. a. Citroen ID 19, letnik 1963, nevozen
87. o. a. Peugeot 404, letnik 1964, zaleten
88. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, nevozen
89. o, a. Ford Consul 1500, Caravan, letnik 1964, zaleten
90. o. a. Fiat 1800, letnik 1960, nevozen
91. o. a. Volksvvagen 1200 Automatik, letnik 1960, nevozen
92. o. a. Peugeot 403, letnik 1956, nevozen 93..0. a. Volkswagen 1200, letnik 1962, nevozen
94. o. a. Ford Consul, letnik 1964, zaleten
95. o. a. Fiat 1500, letnik 1968, reg. samo karoserge
96. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, nevozen
97. o. a. Opel Rekord, letnik *1962, nevozen
98. o. a. Mercedes 180 D, letnik 1956, nevozen
99. o. a. Opel Rekord, letnik 1965, zaleten
100. o. a. DKW De Luxe, letnik 1964, nevozen
101. o. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen
102. o. a. Opel Kapitaen, letnik 1959, nevozen
103. o. a. Volksvvagen Combi bus, letnik 1-959, nevozen
104. o. a. Fiat 600, letnik 1968, nevozen
105. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, zaleten 106.i). a. Volksvv'agen 1500, letnik 1964,
reg. samo motor, zaleten
107. o. a. Ford Fairlane, letnik 1963/65, nevozen
108. o. a. Volksvvagen 1200, letnik 1960, zaleten
109. o. a. Volksw;igen 1200, letnik 1958, nevozen
110. o. a. Ford Taunus 17 M,.letnik 1961, zaleten
111.0. a. Austin 1600 Cambridge, letnik 1962, zaleten
112. o. a. Volksvvagen Combi bus, letnik 1960, nevozen
113. o. a. (^el Rekord, letnik 1964, zaleten
114. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, nevozen
115. o. a. VW Čarman Ghia, letnik 1964, zaleten
116. o. a. Peugeot 404 Caravan, letnik 1966, zaleten
117.0. a. Opel.Kapitaen, letnik 1960, nevozen
118. o. a. Volksvvagen 1200, letnik 1965, nekompleten
119. o. a. Ford Taunus 17 M, Caravan, brez registracije
120. o. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1962, zaleten
121.0. a. BMW 700, letnik 1959, zalete.n
122. o. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1966, ri^. motoija
123. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1958, nevozen
124. o. a. Opel Rekorrd, letnik 1956, zaleten
125. o. a. Volksvvagen 1500 Combi bus, letnik 1965, nevozen •in ostalo blago (mopedi, avtodeli itd.).
2.000
1.000
1.000
60.000
40.000
20.000 20.000
15.000
12.000
10.500
10.500 10.000 10.000
8.000
8.000
4.000
7.000
7.000
7.000
7.000
7.000
7.000
6.000 6.000
5.500
5.500
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.500
3.500
3.500
3.500
3.500
3.500
3.500
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
2.400 2.100
2.000 2.000 1.800
1.500
1.400
1.400 700
10.000
PravKO do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled blaga, tj. v soboto, 13. maja 1972, vplačati 10% varščino od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo.
V nedeljo, dne 14. maja 1972, ne bomo sprejemali več kavcij, temveč samo v soboto, 13. maja 1972.
Vse informacije o licitaciji lahko dobite po telefonu od 10. 5. 1972 dalje na št. 316-588, Carinarnica Ljubljana.
Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo izobešen na oglasni deski carinarnice Ljubljana.
IZ carinarnice LJUBLJANA
10 aoDi priznanja f
Občinsko priznanje OF v črnomaljski občini dobi letos 5 občanov in 2 organizaciji
žirija za podelitev občinskih pri-Iznanj Osvobodilne fronte v črno-'maljski občini je dobila letos 38 predlogov od krajevnih org^izacij in društev, enega pa je dal izvršni odbor občinske konference SZDL. Žirija se je odločila za 7 priznanj, po sklepu občinske konference
IMV, KRKA in NOVOLES
Gospodarstvo novomeške občine je lani izvozilo za 37,450.000 dolarjev svojih izdelkov. Okoli 97 odst. tega izvoza je ustvarila industf ija. Izvoz se je lani povečal za 42 odst. samo v industriji. Med novomeškimi izvozniki je na prvem mestu IMV, ki je lani izvozil za 24,309.000 dolarjev ali 66,9 odst. vsega v občini in za 60 odst. več kot leto prej, sledi tovarna zdravil KRKA, ki je ustvarila
7.299.000 dolarjev izvoza ali 20 odst. vsega izvoza v občini, in konč-no NOVOLES, ki je lani ustvaril
3.042.000 dolarjev izvoza ali 8,4 odst. vsega izvoza v občini.
Izvoz delovnih organizacij v novomeški občini je bil tudi lani usmerjen predvsem na Zahod' tja smo izvozili 90 odst. vsega blaga, namenj^ nega tujim tr^om, ali za blizu 33 milijonov dolarjev. V primerjavi z letom 1970 se je lani izvoz na Zahod povečal za 44 odst.
PO POTEH 3. BATALJONA VDV
Minuli četrtek je bila na Mirni seja odbora 3. bataljona VDV za pri-
gravo pohoda. Dogovorili so se, da odo borci sodelovali z mladinskim aktivom in učenci 7. in 8. razreda, osnovne šole na pohodu, ki naj bi ^potekal v dveh smereh: ena skupina. naj bi obiskala najbolj znamenite točke v smeri Mirna - Stara gora -Blatni klanec - Stan - Mirna, druga pa na poti Mirna - Cirnik - Šl«-jančje - Ševnica - Trbinc - Mirna.
Muzej naj zadiha
Na seji skupščine 20. aprila so se odborniki zavzeli, za čimprejšnjo preselitev strank iz brežiškega gradu, da bi Posavski muzej pridobil nujno potreben življenjski prostor za razširitev arhiva, občasne in stalne razstave. Sele z izpraznitvijo prvega nadstropja bi lahko dostojno uredili tudi hodnik, ki vodi na grajsko teraso in v slavnostno dvorano. Sklep o postopni preselitvi strank je skupščina sprejela že prej, samo uresničUa ga ni, zato so odborniki tokrat predlagali, naj odgovorni ljudje razmišljajo o tem, še preden bosta dograjena oba stanovanjska stolpiča.
JADRAN : RIBNICA -12:19
Med tednom so Ribničani odigrali prvenstveno rokometno srečanje z Jadranom iz Kozine. Na težkem terenu, kjer je točke zelo težko dobiti, so Ribničani s prepričljivo igro • porazili borbene domačine, ki se bodo morali podoviti od prve republiške lige. Najboljša pri gostih sta bila S. Kersnič in Ponikvar, ki sta dosegla 12 golov.
RIBNICA: Lovšin, S. Kersnič 6,-Žuk, Puželj, Matulič, Mikulin 3, An-dolšek 1, Ponikvar 6, J. Kersnič 3,1. Kersnič.
LESTVICA PO NEPOPOLNEM SEDEMNAJSTEM KOLU:
1., Piran
3. Brežice
4. Sevnica
5. Ribnica
SZDL pa jih bodo dobili:
Florijan Jaketič iz Vinice, Jože Kočevar iz Semiča, Alojz Juršak iz Zapudja, Marko Režek iz Starega trga in Lojze Hutar iz Črnomlja. Poleg posameznikov pa dobita visoko priznanje za dol^letno in uspešno delo še podružnica društva upokojencev ‘v Črnomlju in pionirski odred na črnomaljski osnovni šoli.
Priznanja bodo svečano podelili na veliki proslavi 28. maja, ko bodo hkrati počastili 80-letnico maršala Tita in 30-letnico pionirske organizacije.
Kdo so občinski prvaki med »vsevedi«?
Zaključnega tekmovanja v okviru pionirske „Vesele šole“, ki je bilo prejšnjo soboto na novomeški osnovni šoli Grm, se je udeležilo 57 razrednih prvakov skoraj iz vseh šol novomeške občine. Prizadevna prosvetna delavka iz Grma Francka Dularjeva je povedala, daje tekmovanje zajelo letos skoraj vse šole v občini. Največji odziv je bi v Vavti vasi, Šentjerneju in na Grmu. Prikazano znanje mladih „Vsevedov“ je bilo izredno, malo jih je. blo, ki niso znali streti „trdih orehov“.
Rezultati tekmovanja; 3. razred
- 1. Karmen Kenda (Dol. Toplice); 4.r. - 1. Robert Rodič (Grm); 5.r.
- 1. %leš Vesel (Bršlin); 6.r. - 1. Miran Tomljanovič (Bršlin); 7. r. -Marjetka Jaklič (V. vas) in 8. r. 1. -Tramar Cefarin.
S. D.
Krvodajalci spet na izlet
Za stalne krvodajalce, ki so najmanj petkrat darovali kri, bo občinski odbor Rdečega križa v Brežicah letos spet priredil izlet na Gorenjsko. V Brežicah bo spomladanska krvodajalska akcija 23., 24. in 25. maja. V tednu RK priredi organizacija sprejeme mladih in odraslih članov v svoje vrste. Društva bodo te-djg prejemala načrte za pomoč onemo^im in ostarelim občanom, o čistoči svojega kraja in drugih nalogah.
D. V.
,J?ONOCl JE POŽGALO GROZDJE, le nekaj šmarnice bo ostalo,** je potožil 27. aprila popoldne tudi Jože Starešinič iz Hrasta 26 pri Vinici v Beli krajini, ko je oral za krompir. Hladno je bilo ta dan v deželici med Kolpo in Goijanci, ki so imeli celo sneženo kapo. (Foto: Tone Gošnik)
S SEJE CDS METALNE
Razumevanje za obrat Krmelj
Slavko Belina - glavni direktor Metalne: »V razmerah, v kakršnih dela obrat Krmelj, ni mogoče dalje rentabilno poslovati!«
22. aprila je v Krmelju zasedal centralni delavski svet Metalne Maribor. Za zasedanje v Krmelju so se odločili zaradi obravnave poslovnega poročila obrata, saj so tako člani samoupravnega organa celotnega podjetja lahko nabolje ocenjevali delo sotovarišev. Kljub nelagodnim občutkom, ki ponavadi vladajo med dislociranimi obrati in matičnimi podjetji — nerazčiščenih vprašanj je bilo tudi v tem primem v preteklosti dovolj - so ugotovili, da • obrat v Krmelju ni imel podrejenega položaja v primerjavi z matičnim podjetjem.	^
Kot je poudaril glavni direktor
PRIPRAVLJENI SO POMAGATI LJUDEM!
Rdeči križ: nova zmaga
Tekmovanja ekip prve pomoči v novomeški občini se je udeležilo 162 tekmovalcev - Ponovno so bili najbolje pripravljeni Iskrani
v gimnazijski telovadnici je bil v torek popoldne nenavaden živžav. Zbralo se je kar 27 ekip prve pomoči iz novomeške občine na tekmovanju, kjer so se kosali, kdo je n^boljši. Lanski u^eh so ponovili tekmovalci novomeške Iskre, saj so zmagali s prednostjo desetih točk. Iskrani, ki so bili lani drugi v republiki, so bii odlično pripravljeni, zato njihov ponovni podvig ni slu-
16 11 1 4 249:185 23 16 10 2 4 290:262 22
16 9 2 5 271:228 20
17 9 1 7 326:327 19
čajen.
Odlična organizacija je prispevala, da je tekmovanje, ki se ga je udeležilo 162 tekmovalcev, potekalo hitro in brez zastojev. Veselje je bilo Redati gospodinje, delavke, uslužbenke in druge, kako so spretno reševale ponesrečence; skoraj nismo opazili tekmujočih, da bi bii v zagati, ko je šlo za zapleten zlom, rano na glavi, krvavitve in podobno. Eni bolj, drugi manj spretno so se lotevali nalog in jih večinoma u^ešno rešili. Razumljivo, da se je poznalo, kdo je več vadU, kdo ^et manj. V glavnem so vsi pokazali razveseljivo znanje.
Pred slavnostno razglasitvijo rezultatov tekmovanja in podelitvijo daril najboljšim je pregovoril v imenu pokrovitelja novomeške Krke inž. Silvo Oblak, kije*bcenil tekmovanje z največjo možno oceno in se zahvalil vsem sodelujočim.
Rezultati tekmovanja:, 1. Iskra -N. mesto (Jože Potokar, Olga Jakelj, Željko Karel, Dušanka Papič, Marija Tomše in Franc Medle) 116 točk; 2. Dolenjska - N. mesto 106; 3. Novo-les I - Straža 100; 4. ECZ — Nad mlini 99; 5. Novoteks - Novo mesto 96 in Iskra - Žužemberk 96 itd.
S. DOKL
Predsednik občinske konference SZDL Franc Beg je 26. aprila podelil občinska priznanja Osvobodifaie fronte 16 zaslužnim aktivistom in družbeno-političnim delavcem iz novomeške občine. Na slovesnosti v Dolenjski galeriji je pel Šentjemejski oktet. Na sliki: dobitniki'priznanj OF. (Foto: I. Zoran)
Št. 18 (1153) - 4. maja 1972
Slavko Belina, morajo ob dopolnjevanju samoupravnih aktov, kot to terjajo ustavna dopolnila, zlasti pa iistanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, izkoristiti za to, da slednjič jasno uredijo dohodkovne odnose med obrati. Ker te naloge ne bodo mogli uresničiti čez noč, so za reševanje spornih vprašanj v prehodnem obdobju predvideli arbitražno komisijo.
Krmeljske delavce zanima predvsem vprašanj, kako bo z letošnjimi naročili, saj jih še primanjkuje. Vendar so na seji dobili zagotovilo, da bodo komercialne službe storile vse, da bi jim preskrbele potrebna naročila. Glede tega niti v Metalni niso ne preveliki optimisti ne pesimisti, ker celotno podjele še ni zasedeno z deli Celotna Metalna ima težave z uvozom reprodukcijskega materiala zaradi deviznega sistema, vse to se kaže tudi po obratih.
Samoprispevek krmeljskih. delavcev, ki ga le-ti že pobirajo za novo proizvodno dvorano, je dobil vse priznanje, ravno zaradi tega so sprejeli tudi sklep, da matično podjetje ta prizadevanja podpre s plačilom idejnega načrta rekonstrukcije obrata
V preteklem letu je zapustilo obrat 62' kvalificiranih delavcev (med njimi je bilo veliko mladih), predvsem zaradi nejasne bodočnosti in težkih delovnih pogojev. Sedanje prizadevanje vsekakor vliva več upanja v boljšo bodočnost kmieljskih delavcev - nekdanjih tjidaijev.
A. ŽELEZNIK
Prvomajsko
darilo
športnikov
Športna nedelja pred,l. majem bo šla v športne anale na Dolenjskem kot nenavaden praznik, ki se ponovi le redkokdaj v taki obliki. Vse naše ek^e, ki igrajo v republiških ligah, so zabeležile polne zadetke in tako iztržile deset točk. Ribničani so gostovali že med tednom v Kozini in dobro n^olnili mrežo domačim rokometašem. Breži-čani so doma z rezultatom 17:14 premagali vodilni Piran in pet vložili kandklaturo za prvo mesto v republišjci rokometni ligi. Dosti manj dela so imele Brežičanke, ki so brez težav porazile Pirančanke; rezultat 20:5. Vredno zmago so dosegli tudi Sevničaini, ki so porazili žilavo ekipo trboveljskega Rudarja (20:17).
Drugo zmago v republiški košarkarski ligi so dosegli novinci v ligi, košarkarji novomeškega Novoteksa, nad ekipo Kroja iz Skotje Loke; zmaga je bila prepričljiva (81:6). Zadnji športni piknik je bil torej za Dolenjce več kot uspešen!
. S. DOKL
Letos sedem priznanj
Komisija'za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte v Brežicah je letos prvič prejela predlog za kolektivno priznanje in ga tudi osvojila. Na četrtk6vi proslavi gaje podeula Prosvetnemu društvu Oton Župančič iz Artič. Najaktivnejši sekciji v- njem sta bili dram«Jca skupina in pevski zbor, uveljavljata pa se tudi folklorna skupina in tamburaški orkester.
Priznanja so prejeli še FRANC KOS s Silovca pri Sromljah za delo v
družbenih organizacijah in krajevni skupnosti Sromlje, TONČKA LOVŠE iz Brežic za dolgoletno družbeno-politično delo, IVANKA OSTRELIC iz Pišec za dek>-v organizaciji Rdečega križa, MARIJA POLOVIC iz Dobove za delo v družbenih organizacijah, JANEZ VIDENlC iz Brežic za prizadevnost v družbe-no-političnih organizacijah in ANTON ZORKO za delo v brežiški krajevni skupnosti.
Cvičku
(Nadaljevanje s 1. strani)
kake posebne škode. Pozebli so orehi in krompir, ki pa mu mraz ne more veliko škoditi.
Pozeba je naredila največ škode v nižinskih sadovnjakih Agrokombinata Krško v Stari vasi. Kot je povedal inž. Alojz Mustar, je 90 hektarjev hrušk, jabolk in breskev povsem p ozeblo, saj je mraz do dveh stopinj pod ničlo trajal približno 6 ur, kai je bilo usodno za nežno cvetje. Zvečer pred mrazom so nesrečo sicer pričakovali, vendar niso mogli ničesar ukreniti, ker je plantažne nasade mogoče zanesljivo obvarovati pred mrazom samo z namakanjem z vodo, potrebnih naprav pa v Stari vasi nimajo, ker so zelo drage.
Tako torej, zaenkrat je prizaneseno cvičku in metliški črnini, to pa seveda še ne pomeni, daje nevarnost že povsem minila.
M. L.
Srečanje upokojencev
Upokojenci kočevskega podjetja ZIDAR so se zbrali 22. aprila v Kočevju. Srečanja se je udeležilo 29 izmed 42 vabljenih, organiziral pa ga je ZIDAR. Podobna srečanja so bila prejšnja leta okoli novega leta, vendar se jih je zaradi snega in slabih prometnih zvez udeležilo'le okoli 15 upokojencev. Upokojenci so si ogle-> dali, kaj gradi ZIDAR letos v Ko-čfevju, nato pa so se pogovarjali in obujali spomine v hotelu PUGLED, kjer jim je podjetje pripravilo kosilo. Upokojenci so se dogovorili, da bodo v bodoče srečanja vsako leto na drugem gradbišču, se pravi v Ljubljani, na Reki in v Kočevju.
Priznanja OF
Na svečani seji izvršnega odbora SZDL Ribnfca, ki je bia 25. aprila, so podelili priznanja OF. Prejeli so jih: Bogo Abrahamsberg, Ribnica; Frančiška Lapajne, Ribnica, Janez Lesar, Sodražica: Ivan Mohar, Grčarice, Ivan Mohar, Loški potok; Stane Nosan, Goriča vas, Anka Pakiž, Ribnica; Ivan Petrič, Sodražica; Dane Samsa, Sodražica; Alojz Sega, Ravni dol, in Jože Tomšič, Gorička vas
REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA
Vredna zmaga Novoteksovcev!
Košarkarji Novoteksa so ognjeni krst v republiški ligi kronali s pomembnim dosežkom
Košarkarji Novoteksa, ki igrajo letos v najvigi republiški ligi, so na startu v torek, 25. aprila na Loki, zabeležili pomembno zmago nad Jesenicami, saj so jihpremagali z desetimi koši razlike (75:65). Zmaga ni bila lahka, saj je bil razigranim No-vomeščanom močno na poti visoki Bunderla, ki je pod košem delal vse, kar se mu je zahotelo. Vendar je uglašeni novomeški trio - Slavko in Z^e Kovačevič ter Splichal - prikazal vrhunsko košarko, ki je navdušila več kot 400 gledalcev.
Novomeščani so že od začetka diktirali oster tempo, ki jim je kmalu prinesel prednost desetih točk; z rezultatom 43:32 so šli na odmor. Jeseničani so v dmgem delu igrali presing in počasi zmanjševali razliko, najbolj so se domačim približali, ko je najvišji igralec Jesenic Bunderla (^H ni) zaradi poškodbe zapustil igrišče. Novomeščani so se ob koncu še enkrat zbrali in zanesljivo nizali točke, ki so jim prinesle lepo zmago.
Igra je bila moška; sodnika Burja iz Ljubljane in Jeraj iz Trbovelj sta dovoljevala ostro igranje. Z njunim
sojenjem smo bili zadovoljni.
Najboljši igralec tekme je bil zanesljivi Slavko Kovačevič, ki je bi! odličen v napadu, ravno tako pa tudi v obrambi.
NOVOTEKS: Splichal 23, Blažič, Bencik, Ž. Kovačevič 13, Počrvina, S. Kovačevič 28, M. Spilar, Ivančič 4, Piletič, Papič 2, Sobar 2 in Šepetave 3.
JESENICE: Bunderla 23, Muha-removič, Lozar 4, Franko 4, Čampa 8, Bizjak, Jeraj 14, Noč, Sršen, Vauhnik 10, Pirih in Vujačič 2.
KROJ : NOVOTEKS 68:81
Novomeški košarkarji so v drugem kolu slovenske lige presenet-yivo zmagali v Škofji Loki in z zmago dokazali, da ne bodo zgolj za število v ligi. Domačini so sicer večino prvega polčasa vodili, potem pa so Novoteksovci pritisnili na vso moč in ob koncu izdatno zmagalL
Za Novoteks so igrali: Splichal 23, Ž. Kovačevič 18, Počrvina 2, S. Kovačevič 10, Ivančič 2, Šepetave 22, Papič 4, Sobar, M. Spilar, Blažič, Bencik, Pirc.
V imenu predsednika Tita je predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler 26. aprila poidelil v hotelu Pugled odlikovanja 25 rezervnim vojaškim starešinam. Najvišje odlikovanje, red republike s srebrnim vencem, je prejel Peter Šobar starejši (na sliki desno). Z redom bratstva in enotnosti sta bila odlikovana Drago Gril (na sliki drugi z desne) in Alojz Henigman. (Foto: J. Primc)
DOLENJSKI LIST
Petek, 5. maja - Miran Sobota, 6. maja - Janez Nedelja, 7. maja - Stanko Ponedeljek, 8. maja - Viktor, Torek, 9. maja - Dan zmage Sreda, 10. maja - Izidor Četrtek, 11. maja - 2iga
11.^
ČRNOMELJ: 5. 5. ameriški barvni film „Dobro delo v Italiji**. 7. 5. ameriški barvni film „Ne dotik^ se moje žene“. 10. 5. francoski barvni film , J*rincu je potrebria devica**.
KOSTANJEVICA; 6. 5. ameriški barvni film „Nepremagljivi**. 7.5. francoski barvni film „Shalako**
KRSKO; 6. in 7. S. ameriški barvni film „Serif v New Yorku“. Od 5. do 7. S. ameriški barvni film „Wyoming“. 10. in 11. 5. ameriški barvni fHm ,JCrvavi plen**.
MIRNA: 6. in 7. 5. „Ali gori Pariz? ‘* '
MOKRONOG: 6. in 7. 5. franco-i ski barvni film „Neukrotljiva Ange-lika*^.
NOVO MESTO: Od 5. do 7. 5. barvni fOm „Churchilovi leopardi* 7. S. ameriški barvni film džungli**. 8. 5. gostovanje Trž ^edališča. 9. do 11. 5. francoski banmi fHm „Vstopnicazapekel**. -POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 5. do 9. 5. francoski barvni fHm „Ma^evalec Arizona Colt**.
RIBNICA: 6. in 7. S. ameriški barvni film „Rosemarijin otrok**.
ŠENTJERNEJ: 6. in 7. 5. „Izpovedujem se**.
TREBNJE: 6. in 7. 5. ameriški barvni kavbojski film „Bandallero**.
•opar( .Knjiga o ržaskega
02
SLUŽBO DOBI
IŠCEM gostinsko delavko za pomoč v kuhinji, priučeno ali da ima veselje do dela v kuhinji. Stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Javite se: Gostilna Anica Kos, 61295 Ivančna Gorica 61.
K 4-CLANSKI DRUZINI iščem gospodinjsko pomočnko za takoj. Plačam dobro. Nadov v upravi lista (973/72).
PRIDNA ŽENSKA dobi službo z dobro plačo ter hrano in stano-vaniem v hiši za pomoč pri gospo-dinjskSi delih v gostilni. Pavlin, Mačkovec 31, Otc^ec.
HRANO IN STANOVANJE nudim dekletu, ki bi pomagala po službi na kmetiji. Služba* v tovarni se dobi Ivan Porenta, 64209 Zab-nica 2 pri Kranju.
STANOVANJA
ISCEM SOBO z možnostjo kuhe v Novem mestu. Naslov v upravi lista (969/72).
PRODAM dvosobno moderno stanovanje v najlepšem naselju stanovanjskih blokov v Novem mestu. Ponudbe pod ,JPopust 2 M“.
Motorna vozila
PRODAM avto simca* 1000 LS. Cena po dogovoru. Šifra „Ugod-no“.
UGODNO PRODAM moped trobr-zinec v dobrem stanju. Slavko Pavlič, Gotna vas 26, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM les za ostrešje in podpore. Anton Košec, Podreber 1, Semič.
PRODAM dve okni, primerni za garažo ali delavnico. Milan Sapanja, Adamičeva53, Novo mesto.'*
SODARJI, POZOR! Prodam (po ugodni ceni) cilinder žago. Naslov v upravi lista (968/72).
PRODAM skoraj nov pralni stroj Gorenje ali malo rabljen Indesit po ugodni ceni. Stane Košmrlj, Na Lazu 21, Novo mesto.
ZARADI SELITVE prodam pohištvo in ostalo. Ogled takoj. Trdinova 18, Novo mesto.
PRODAM diatonično harmoniko, malo rabljeno, po ugodni ceni. Anton Plut, Mladica 9, Semič.
PRODAM KOZOLEC enojnik s podstreškom, kolo in harmoniko. Brulc, Maistrova 4, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjene vprežne konjske grablje. Nadov v upravi lista (983/72).
PRODAM malo rabljeno motorno kosilnico „Agria**, širina 120 cm, in 5 nožev. Primerna je zlasti za hribovite kraje. Nadov v upravi lista (992/72).
PRODAM vrepžno kosilnico „Fahr** v dobrem stanju. Matga Filak, Gradac 49, Bela krajina.
PRODAM 30 panjev čebel AŽ in 10 panjev čebel z nakladami. Ogled vsak dan od 7. do 19. ure pri Tonetu Mikliču, Jablan 3, Mirna peč.	I
PRODAM kosilnico BCS in puhal-nik. Marijđ Škarja, Gor. Jesenice, Šentrupert, Dolenjsko.
PRODAM krojaški brzošivalni stroj Singer na nožni električni pogon 220 \V. Nadov v upravi lista (985/72).
PRODAM motorno kosilnico BCS, manjšo, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Anton Nemanič, Radoviči 11, Metliku.
POCENI PRODAM ali zamenjam za živila lepo razno obleko za otroke in odrade. Imam star divan, postelje in majhno omaro. Pripeljem na dom ob nedeljah. Ponudbe pod „Ljubljana**.
PRODAM SPALNICO, poceni, dobro ohranjeno. Branko Vukmano-vič, Nad mlini 43, Novo mesto.
R A z IM o
ŽENIN IN NEVESTA, POROČNI PRSTANI: - Ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobita pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Go^odca 5. -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
LEPO NAGRADO dam tistemu, ki vrne na upravo Dolenjskega lista zlato verižico in obesek, izgubljena v petek, 28. aprila opoldne v avtobusu Novo mesto-Žužemberk-Ljubija na. P. P. Novo mesto.
M.'*
Ljubi hčerki in sestri Slavki Koli-gar, ki živi v Nemčiji, želijo za njen ^od veliko zdravja, veselja in da bi se ji izp(dnile vse skrite želje - mama, ata, bra^e Jože, Lojze, sestra Milka z možem, Jožica in Anica pa pošiljata svoji tetici tisoč poljubčkov in pozdravčkov.
Dobri in skrbni mami oziroma stari mami Lojzki Fink iz Irče vasi za 59. rojstni dan še mnogo zdravih in srečnih let v-krogu dmžine želita - Zvonko in Robi.
Jože Nose, Gabije 41, Brusnice, prepovedujem pašo kokoši po moji parceli na Dulah. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Stanko Henigman, Dolenjske Toplice 37, prepovedujem sosedi delanje kakršnekoli škode okrog mojega gospodarskega poslopja. C e tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal.
Anton Kastelic, Mali Cerovec 4, Stopiče, prepovedujem vsem delanje kakršnekc^i škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Vaščani Dol. Mraševega prepovedujemo vozno pot iz ^zda Čez njive in skladanje lesa v vasL Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali
Marjan T\irk, Mali Cerovec 2, Stopiče, opozarjam vsakogar, da ne dovolim pretepati mojih otrok. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Rudi Katič, Zalog 19, Škocjan, obveščam vse prizadete, da sva še vedno solastnika vsega posestva in
premičnin v Zalogu 19 do sodnijske razdelitve. Zato ne dovoljujem Jožefi Katič, da razpolaga sama s posestvom in premičninamL To bova opravila skupno.
Anton in Ani Lončarič, Loka 68 pri Črnomlju, prepovedujeva vsako vožnjo in izgone po najinih parcelah, posetno velja to na Kršivici in Zadragah, k. o. Belci (Vrii). Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. To velja tudi za prihodnja leta.
P^Qg/ESTiU\ 1
SCETKE ZA LOSClLCE in za se-s^ce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. - Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek,Jti temeljito .očisti rebra radiatorja vsega pr^u, ki zadržuje oddajo toplote.
CENJENE STRANKE PROSIM, da do 15. maja 1972 prev'zamgo popravljene ure pri Milanu Dovnaku v Krškem, CKŽ 93 - dvorišče (v hiši postaje milice). Urar Stanislav Kos.
V DOL. BOSTANJU pri Sevnici izdelujem betonske stebre za vinograde iz prednapetega betona, dolžine 2.70m, teže 33 kg. Cenakonku-renčna. Telefon (od 6. do 14. ure) št. 74-360. Stanovanje: Martin Unetič, Krško, Rostoharjeva 42.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Novo mesto Adamičeva 2
razpisuje prosto delovno mesto
SNA21LKE
za 3-urno zaposlitev
Nastop službe takoj
Po težkih dneh, ko smo se s hudo duševno bolečino za vedno poslovili od naše skrbne in nepozabne mame, stare mame, sestre in tete ,
NEŽE KUMELJ, roj. JAKSE iz Male Bučne vasi 14
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, jo premili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje in izreldi sožalje. Naša posebna zahvala velja predvsem dr. Vodniku za nesebično in požrtvovalno pomoč v času njene bolezni. Zahvala gie tudi gospodu župniku m lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena zahvala še posebej dmžini Bojan-čevi, predvsem Marici, za vso pomoč v težkih trenutkih in v času pokojničine bolezni ter vsem ostalim sorodnikom in znancem. Se enkrat vsem skupaj prisrčna hvala!
Žalujoči; hčerka Rezi z možem Ignacem, vnuki Boštjan, Marta in Milan, sestra, brata in drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene sestre in tete
BARBARE MEDEN iz Knnelja 54
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu premili na zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. župniku za obred in govor v ceriwi, pevcem „Svobode** Krmelj za žalostinke in Borisu Debelaku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: sestri l*epca in Marija, nečakinje Julka, Min^ Zalka, Danica, Štefka, nečak Tine in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA KLEPCA iz Štalcerjev pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem. Zvezi borcev, Društvu upokojencev, tov. Figarju za poslovilne besede in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in z nami sočustvovali v težkih dneh.	<
Žalujoča žena Marija, sinova in hčerka z dmžinami
DBH
NOVITHESni
# zbiramo hranilne vloge In jlli obrestulemoj od 7,5 do 10 odst.
# vodimo žiro račune in devizne račune občonov
# oprovljamo devizno-valutne posle, odkup In prodajo valut
# dajemo kredite za stono« vanjsko grodnjo, pospeševanje kmetijstvo, obrti tn turizma no podlagi
namenskega varčevonji
# odobravamo kratkoročne]
In dolgoročne kredite
# opravljamo vse druge bančne posle.
Zaupajte nam svoje de norne zadeve! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Vsak varčevalec, ki Ima pri svoji
banki vloženih vsaj 500*dln, je nezgodno zavarovan.
DOLENJSKA BANKA
IN HRANILNICA
NOVO MESTO
s poslovnimi enotami v KRŠKEM, I4ETLIKI. NOVEM MESTU in TREBNJEM
Nadaijeni slikar Rudi Spanzel razstavlja v Novem mestu tudi svoje dipiom^o delo: „Voda, zemlja, zrak, španska muha in jaz“ (Olje, platno, 1971).
Mlada slikarja v Doleniski galeriji
Skor^ vsak teden nas naše galerije, muzeji in likovni saloni presenetijo z novimi razstavami. Stovend smo likovna „velesila**. Tudi marsikateri večji narodi se ne morejo pohvaliti s takim številom razstavnih površin in s tako bogato razstavno dejavnostjo, kot je naša. Pri tem je zanimivo tudi to, da v večini primerov taka intenzivnost ne gre na račun slabega izbora imietnikov ali prikazanih del, ampak se iz dneva v dan soočamo z zavidljivo kvaliteto, nenehnimi iskanji, odkrivanjem nečesa novega, izvirpejš^a.
V novomeški Dolenjski galeriji je bila 25. aprila odprta razstava olj grafik dveh n£ymlajših akademskih slikarjev. Prvi, Tomaž Perko, ki izhaja iz bogate družinske slikarje dedi-
ščine, je s krepkimi likovnimi prijemi presegel svoje šolsko ustvarjanje. Na poti v popolnejšo abstrakcijo se zdi tu pa tam nekoliko nesiguren, vendar je v ustvarianju teh novosti mnogo ^Ij ^roScen. Drugi, Rudi Spanzel, nam podaja kronotoški pregrd Svojega dela, od akademijskih let do danes. Za razliko od likovno, dekoiathrno razpoloženega Perka je Spanzlevo slikarstvo vsota vsebinske aktualnosti in dolgotrajnega študija, kar se kaže v mojstrstvu preciz-n^a risanja in kopiranja.
Slikarja je zbranim obiskovalcem - bilo jih je čez 120 - predstavil umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 12. maja.
JANEZ BOGATAJ
Spomin na organizatorja vstaje
Pred 30 leti so ubili Jožeta šeška
Glavna prodava letošnjega dneva OF in praznika dela za kočevsko občino je bila 26. ^rila popoldne v Stari cerkvi. Na njej je govoril o pomenu teh dveh praznikov Nace Kar-ničnik, sekretar občinske konference SZDL. Zelo dober kulturni spored je pripravila osnovna šola Stara cerkev v sodelovanju z glasbeno šolo Kočevje.
Po proiavi, kije bila v kulturnem domu, je povorka okoli 100 ljudi krenila v Konca vas, kjer se je pri
^ominskem obeležju narodnega heroja Jožeta Seška poklonila dominu tega domačina, predvojnega političnega delavca in oiganizatoija vstaje na Kočevskem. Ptav v teh dn^ mineva 30 let, odkar so ga Italijani v Konca vasi ujeli, ga mučili in ga nato 11. maja 1942 v Ljubljani ustrelili kot talca.
Zvečer je mladina kurila kres, nato pa je bila v Stari cerkvi še zabava.
J. P.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega motža — očija
ANDREJA PRIMCA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje. i°osebej se zahvaljujem kolektivu liMV — Novo mesto, kolektivu DBH Novo mesto in tovarišici učiteljici in učencem IL a razreda osnovne šole Bršlin za izkazano sočustvovanje
Žalujoča žena In hčerki	'
DOLENJSKI UST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, KoCevJe, KrSko, Metlika, Novo mestom Ribnica, Sevnica in Trebnje.	-	^
IZDAJATELJSKI SVET; Franc Beg, Viktor DragoS, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone GoSnik. Jt)že Jeke, Franc L^ajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Zivič.
"Urejuje uredniški odbor: Tone GoSnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllčhal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Zelcii-nik. — Tehnični urednik: Marjan MoMcon.	■
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, poUetna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI; lem višine v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 clc^ro) 33 din, lem na določeni strani 45 din, lem na prvi, srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6, 1. 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TFKOCI HACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
TELEVIZIJSKI
SPORED
VA''A'VAV.
;■■■■-■; / ■'■,■ -■. V-;; \.■/■■-■.■■: . ■ . 'V ■ :; ;	.■■ ■:	■■	,.'
nedelja, 7. MAJA ,,	9.00	Madžarski	TV	pregled	(Po-
i »orre, Plešivec) (Bg) - 9.40 Po do-z ansamblom F. Puharja - II. ’^\(Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja 1^) - 10.55 Mozaik (Li) .- 11.00 j^roška matineja: Don Kihot, Cami I »et živali (Lj) - 11.50 Mestece - serijski film (Lj) - 12.40 (do 13.00) (Lj) - Ne-Ki popoldne: - Obisk v nedeljo ^ Nekaj veselih domačih - Za ko-•; ®c tedna (Lj) - 18.10 Bela vročina aj) - 19.45 Cikcak
20.25
20.00 TV dnevnik (Lj) -3-2-1 (Lj) - 20.30 Varani
Di V serijska oddaja (Bg) - 21.20 — zabavno glasbena oddaja 21.35 Športni pregled (JRT) LirS?	(Lj)	-	22.10 Ko-
vi- “lovenija : Brazilija in Jugosla-
‘J® ■ SZ - posnetek (Lj)
PONEDELJEK, 8. MAJA 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 :	t?o\^	~	10.30	Nemščina
li on'n®''^^ Angleščina (Zg) -ysnove splošne izobrazbe (2|\ _ 1	^ ^	~	ponovitev
~ *^"40 Nemščina - ponovitev vitpu ry	v	Angleščina - pono-
" Ifi i~ 16.10 Francoščina (Bg) horie	^	pregled (Po-
17 45 ,	do	17.00) (Bg) -
~ Vs An	-	III-	del	(Lj)
18.15 Ob-
serii<iH H ~	^ avtobusu -
(Li? ,??l(Lj) - 18.55 Mozaik ' 19 4S J	Mladi za nilade (Sa) -
, cak n A	“■!>	- 19.50 Cik-
20.25 3 ■Tl ?i'9® ^ dnevnik (Lj) -' iasa- T ^	~ 20.35 V ogledalu
i dri^?f"“tek miru - nemška TV ^22s^^ ~ 22.05 Diagonale (Lj)
. Poročila (Lj)
9 3s	9. MAJA
Ruščina ^	~
splošne i, ~ II'00 Osnove ''v’šoTi	14.45	TV
’ Ruščini P°"ovitev (Zg) - 15.50 : Angleži ~ ponovitev (Zg) - 16.10 TV nrpoi^j ^ ~ 16.45 Madžarski ' 17 00^	^I^ohorje, Plešivec do
roS	^^-45	v. Baum: Ca-
18 10 OK	del	(Lj)	-
stoDai?,	(Lj)	-	18.25 Na-
; aik ajr! w 05 fi\r !’■?“
‘ Zov- T w. Življenje simpan-: Nj'iif'lai - 19i0lilarketing; S (I h ‘'■fee (>-i) - 19.50 Cit 20 25 3 9 1 ?T^?	dnevnik (Lj) -
nate •	S. Vremšak: So-
: ’ (Lj) ^'"8°dala (Lj) - 22.25 Poročila
Drei>iA//^ ~ 16.45 Madžarski 17.00) hi \ (Pohorje, Plešivec do seriisk	~ ^7.50 Don Kihot -
(Lj) ^	(Li) - 18.15 Obzornik
19.00 Mrw T	oddaja	(Lj) -
‘‘“tta.nSf^-l’.OSOdniina Svetu: Nai-J	19.20 S kamero po
stralija) n	svetu	(Av-
20.00 TV	9.50 Cikcak (Lj) -
^-2-1 (Lh -	(Lj) - 20.25
Tovornik n X	Igralci: Arnold
Predka (Lj^	h n sledeh na-
«^4) - 22.25 Poročila (Lj)
9.3s'^^™TEK,U.maja ^ina (Z»^ ^	- 10.30.Nem-
;? II.OOVm ^glcSčina (Zg) v ŠOU	(Bg)	- 14.45
^^niSčina P°"°''|tev (Zg) - 15.40 >8leščina~ P^^'O'^tev (Zg) - 15.55 !^-10 0«!n«. ponovitev (Zg) -w splošne izobrazbe ; (Pohorie i>i X- ^‘•^"ski TV pregled
’ ’^l®^vec do 17.00) W)-
i nS^h	^^-00 do
turistični P’^ograma, poročila ^00 Nol. , "x^P°tki. 16 15 do ^^ni kom	® RTB — Tedenski
1R> pS5 ^•."^‘^''‘''‘tila.rekla-J^-^O	-	17.00	do
sami. ^‘^bena oddaja: Izbrali ste
J^AJA: 1 l 16.40 pop glasbo L" L®. 17.00 vf univerza - K
fc & °’^vestii'^rekl?^''"^‘
?y 17.00	melodija	za
Vlado Curin:
BREŽICE
16.00 do
- 16.30
- 16.40 ne-
17 i’J?^oriiost°v^V® Vlado Curin: Pat ^0 17 3n	procesu	-
r Sfei«' 1 SS!c"f!ž
V'	10.30 Do-
V & kmeloS"' ~ Uvodnik - Za 3 S « Wrn^- Skoiai -
a ^yf Uporablinmr.
dušična
n Dan ziS?	~	Nedeljski
j	nad	dočakal	v	letalu
J/ • in	Obvestila,	rc-
17.45 Veseli tobogan: Črnomelj -II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Naši sodobniki: Danilo Lokar (Lj) - 19.50 akcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik aj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.35 Bos skozi pekel - japonska nadaljevanka (Lj) - 22,25 Jazz na ekranu - New jazz trio (Lj) — 22.50 Poročila (Lj)
PETEK, 12. MAJA 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.40 TV v šoli (Zg)
- 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.35 Sin sonca (Trapollo HH 33) (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Obisk iz Italije (Lj) - 18.40 Gospodinjski pripomočki: Klimatizacijske naprave (Lj) - 18.50 Ekonomsko izrazoslovje: Zunanjetrgovinski režim (Lj) - 18.55 Mestece Peyton f (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Mačica na vroči pločevinasti strehi - ameriški film (Lj) -
22.25 Rezerviran čas (Lj) - .. .. Poročila (Lj)
SOBOTA, 13. MAJA 9.35 TV v šoU (do 11.00) (Zg)
... Športno popoldne — 17.35 Rezerviran čas - 18.05 Obzornik (Lj)
— 18.20 Disneyev svet - barvni film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bg) - 19.45 Kratek film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Zagreb 72^
— prenos festivala (Zg) — 22.00 Tekmeca - serijski film (Lj) -22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj)
ČEPRAV JE BIL PRAZNIK, sb 27. aprila tudi Petehovi iz Stare Lipe sadili krompir. „Vse je v zaostanku zaradi dežja, ponoči je pa še slana požgala poganjke v trtju!“ so potožili med malico sredi njive. „Ob letu ga ne bomo pili, pa čeprav imamo le samorodnico, je menil gospodar. Šmarnici ali domačemu belemu vinu pravijo tu še; 808, drman, heroš, direktor in zemljotres .. . (Foto: Tone Gošnik)
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 5. MAJA: 8.10 Glasbena matineja — 9.35 Z orkestrom Ar-mand Bernard - 10.20 Pri vas doma
- 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Silva Avšič: Možnost razširitve pridelovanja fižola - 12.40 ^Z domačimi ansambli in godci - 13.30 Priporočajo vam ...
- 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.35 Glasbeni inter-mezzo - 16.00 „Vrtiljak“ - 17.10 Človek in zdravje - 18.15 „Signali"
- 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Naj narodi pojo ... - 20.30 „Top-pops 13“ - 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 6. MAJA: Glasbena matineja — 8.10 do 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana - 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila -Turistični n^otki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Milena Le^šan: Redčenje plodov pri breskvah - 12.40 ,,Po do-mače“ -	13.30 Priporočajo
vam ... - 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet - 15.30 Glasbeni in-termezzo - 16.00 „Vrtiljak** -17.10 Gremo v kino - 18.15 Iz operetnega sveta - 19.00 Lajiko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Mladinski radijski klub 21.30 Zabavna radijska igra - Dr. Walter Gcrteis: „Inšpektor Jones pripoveduje** -22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 7. MAJA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska igra za otroke - Frane Puntar: „Gosli** - 9.05 Koncert iz naših
krajev - 10.05 Še pomnite, tovariš ... - 10.25 Pesmi borbe in dela
- 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 13.30 Nedeljska reportaža - 14.30 Humoreska t^a tedna — M. Wasilevski: Humoreske - 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Radijska igra — Friedrich Duerenmatt: „Večerna ura v pozni jeseni** - 16.50 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zvečer** - 22.20 Godala za laliko noč.
PONEDELJEK, 8. MAJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.20 Cicibanov svet 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Spanring: Informacija srednješolcem z dežele, ki si še niso izbraU poklica - 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru
— 13.30 Priporočajo vam... — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni inter-mezzo — 16.00 „Vrtiljalc** — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoklne -18.15 Godala v ritmu - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z Zadovoljnimi Kranjci - 20.00 Predstavljamo vam nov posnetek opere „Ev^nij Onjegin** - 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 9. MAJA: 8.10 Operna matineja - 10.20 Pri vas doma -11.00 Poročila - Ttiristični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Anton Robič; Sodelovanje med živinorejci in strokovnjaki pospeševalci naj bo vsaj bolj živahno - 12.40 Z domačimi •ansambli in godci - 13.30 Priporo-. čajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih - 15.30 Glasbeni intermez-zo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Po-
poldanski simfonični koncert -
18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra — Ciril Kosmač: „Pomladni dan** - 22.15 Samospevi Vilka Ukmaija.
SREDA, 10. MAJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.25 Z orkestrom Helmut Zacharias - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki zi' naše goste iz tujine -
12.30 Kmetijski nasveti - dr. Drago Šabec: Edemska bolezen pri prašičih - 12.40 „Od vasi do vasi** -
13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- 15.30 Glasbeni intermezzo -16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Slovenske popevke - 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 11. MAJA: 8.10 Operna matineja - 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov -10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Vilko Štern: Ekonomika v sadjarstvu - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam . . .
- 14.30 Z ansamblom Mojmira Sepeta - 15.30 Glasbeni intermezzo
16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15 Minute z ansamblom Francija Puhaija - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 22.15 Med mojstrovinami Bartoka in Prokofjeva.
OBVESTILO O ZAPORI CESTE PREKO MIRNSKEGA MOSTU V TRŽIŠČU
Obveščamo vse uporabnike lokalne ceste (bivša cesta III. reda) Tržišče-^Krmelj, <?'’ se bo z 10. majem 1972 pričela obnova cestnega mostu preko Mirne v Tržišču. Obnova mosta bo trajala približno 60 dni. V tem času bo promet te ceste preusmerjen na naslednje ceste:
1. Iz smeri Sevnica
, a) nosilnost do 3 tone: Sevnica—^Kržišče—Hinjce— Krmelj in obratno b) nosilnost nad 3 tone: Sevnica—^Tržišče—^Pijavice —Gabrijele—^Krmelj in obratno
2. Iz smeri Trebnje
a) Trebnje—Pijavice—Gabrijele—Krmelj in obratno
3. Iz smeri Tržišče
a) nosilnost do 3 tone: Tržišče—Kržišče—^Hinjce— Krmelj in obratno
b) nosilnost nad 3 tone: Tržišče—Pijavice—Gabrijele —Krmelj in obratno
4. Promet iz smeri Šentjanža bo v Krmelju preusmerjen za smer Ljubljana in Trebnje v celoti preko Gabrijel, za smer proti Sevnici za vozila do nosilnosti 3 tone preko Hinje in Kržišča, z nosilnostjo nad 3 tone pa preko Gabrijel in Pijavic.
Za pešce, kolesarje in mopediste bo preko Mirne v Tržišču napravljena brv.
OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA
>n	- Obvestila, rc-
|!5< ' PoŽh ^*0 ?S 00	“
W	čestitajo in
j' .^samKi Pjograma in sreča-J'}'fancija Baharja in M *Io I7^c Savski val -
14 'elti Plenici, pnnaž nova šte-W	lista	- Obvestila.
«0	pregled 17.15
^•00	v	JLA 17.30
"^Ladinska oddaja.
PONOSNO JE VIHRALA ZASTAVA v prvomajskih sapah na 27 metrov visokem mlaju v Kanižarici pri Črnomlju. Oijaško smreko-mlaj so postavili člani sindikalne podružnice rudnika ijavega premoga iz Kanižarice, kijih vklite na sliki. (Foto: T. Gošnik)
Socialistična republiko Slovenijo RepubilSki sekretoriot ^zo notronje zodeve Upravo javne varnosti v Celju
OBJAVLJA prosto delovno mesto
VODJE PISARNE na Postaji milice Sevnica
Za to delovno mesto se zahteva srednja izobrazba, upraVno-administrativna ali ekonomska šola in tri leta delovnih izkušenj
Kandidati morajo izpolnjevati poleg ostalih tudi pogoje iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji in 33. člena zakona o notranjih zadevah.
Nastop dela je možen takoj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in osebnimi podatki sprejema personalna služba Uprave javne varnosti v Celju, Gregorčičeva 5, do 15. maja 1972.
- 4. majo 1972
DOLENJSKI UST
11
Malo o sebi, več o drugih
Srečanje s Tončko Lovšetovo, letošnjo nagrajenko Osvobodilne fronte v brežiški občini
Dela, ki so ji ga zaupali v najbolj negotovih časih, se je oprijela za vse življenje. Takrat je kot 1 Spletno dekle začela pot aktivistke in socialne delavke. Podporo so pošiljali ženam borcev, da bi jim olajšali skrb za družino.
Danes Je Tončka Lovše iz Brežic poslanka v socialno-zdravstvenem zboru, podpredsednica občinskega od bora Rdečega križa, predsednica odbora za varstvo ostarelih in članica sveta za socialno varstvo. Že samo te dolžnosti dovolj jasno opredeljujejo njeno zanimanje in dokazujejo, da se z nedavno upokojitvijo ni odrekla druž-l^nemu delu.
Prvič v povojnih desetletjih ji ostaja več časa za osebno življenje, za družino in dom. Funkcije so jo obremenjevale ves čas službovanja.' Ker je bila vedno pripravIje-
na sodelovati, ji niso bile nikoli pretežke. Svoje delo na okraju in na občini je začela brez strokovne izobrazbe. Pogumno se je spoprijela z novo nalogo, z izrednim študijem in se s pridnostjo in vestnostjo prebila do diplome socialne delavke.
Tudi družina je zahtevala del njenega časa zase. Prva dva otroka je na srečo imela v vrtcu, a dokler sta bila manjša, jima je oskrbela v ar-j stvo doma. Zdaj imata oba poklic, oče in mati pa veliko skrb manj Najmlajša hčerka je v drugem razredu osnovne šole. Zanjo ni bilo več prostora v vrtcu. Tovarišica Tončka pravi, da je zrasla pri dobrih sosedih.
V pogovoru je Lovše tova neposredna, nikoli zadržana ali namrščena Vedno je vzbujala zaupanje tistih, ki so se v sili obračali nanjo za
pomoč. Ni ji bilo vselej lahko. Rada bi pomagala, a denarja za podpore je vedno primanjkovalo. Lani je Tončki prvič odleglo, ko je posegla na to področje republika in s svojim deležem omogočila znatno večje podpore. Na ta način so se zmanjšale razlike med podporami v bogatih in revnih občinah.
Kot socialna delavka vidi tovarišica Lovšetova še mnogo stvari, ki povzročajo prepade med ljudmi. Opozarja na stanovanjsko politiko kot izvor socialnega razlikovanja, kajti navaden delavec ^ težko pride do stanovanja ali pa sploh ne Za primer je navedla brežiško občino. ' V mesto se vozi na delo precej okoličanov iz Piše c, iz Sromelj in z gorjanskih pobočij, ki zlepa ne morejo računati na stanovanje bliže delovnemu mestu. Takole ugotavlja: „Četudi bo ustanovljen občinski stanovanjski sklad, bodo vrstni red prosilcev za stanovanja še vedno določale delovne organizacije, te pa potrebujejo najprej strokovnjake. “
Na vprašanje, zakaj se zavzema kot pćslanka social-/lozdravstvenega zbora slovenske skupščine, je'odgovorih, da še vedno vztraja pri zahtevi po obveznem zdravljenju alkoholikov. V takih družinah so socialni delavci brez moči Najbolj so prizadeti otroci in imela je nekajkrat priložnost videti, da se enake razmere ponavljajo v družinah otrok, ko si ti ustvarijo dom.
Ko je pogovor stekel o ostarelih, je tovarišica Tončka opozorila na to, da včasih prehitro obsojamo otroke, ki so šli po svetu. To so otroci dninarjev, zato je največ ostarelih, ki so ostali doma na krpi zemlje, s Pišečke-ga. Bizeljskega in Sromelj. Ti otroci se dostikrat niso prebili niti do kvalifikacije, zato mnogi od njih težko živijo in to, kar zaslužijo, porabijo zase in za svojo družino.
JOŽICA TEPPEY
Zmagali so Novogoričani
Na X. jubilejni domladi je sodelovalo okoli 200 dijakov - Novomeščani In Krčani tretji
v oreanizaciji DyaScega doma Majde Sile iz Šmihela pri Novem mestu in pod pokroviteljstvom republiške konftrence ZMS je bila v Novem mestu od 21. do 23. aprila X. jubilejna domlada gojencev dijaških domov iz Celja, Kopra, Murske Sobote, Nove Gorice, Krškega in Novega mesta. V treh dneh se je na športnih igriščih zvrstilo okoli 200 mladih športnikov, ki so tekmovali v rokometu, odbojki, šahu, atletiki in namiznem tenisu. V skupnem zbiru točk so n^eč dosegli d^aki iz Nove Gorice, čeprav so večino prvih mest osvojili Murskosobočani.
Končni vrsti red v ^rtnih panogah: 1. Nova gorica 72, 2. Murska Sobota 57, 3.-4. Celje in Novo mesto - Krško 48, 5. Koper 45 točk.
Zmagovalci v posameznih panogah: moški - roKomet: 1. N. Gorica, 3. Novo mesto - Krško; odbojka: 1. Nova Gorica, 3. Novo mesto - Krško; šah: 1. Koper, 5. Novo mesto - Krško; namizni tenis: 1. M. Sobota, 3. Novo mesto - Krško; atletika: 1. Celje, 5. Novo mesto -Krško. Ženske - rokomet: 1. Nova Gorica, 3. Novo mesto - Krško; šah: 1. Murska Sobota, 2. Novo mesto - Krško; namizni tenis: 1. M. Sobota, 4. Novo mesto - Krško; atletika: 1. Celje, 5. Novo mesto -Krško.
Zmagovalci v posameznih atletskih panogah — moški: 100 m - 1. ,Sen (N. Gorica) 11,8; 1000 m: 1. Babuč (N. G.) 2:54,8, 2. Kralj (N. m.) 2:55,0; krogla: 1. Rebec (Kop.) 9,80 2. Jurglič (N. m.) 9,61 daljina: 1. Sen’(N. g.) 6,26; višina: 1. Rot (N. g.) 1,75. Zenske: 60 m - 1.
Umek (Celje) 8,5; 400 m: 1. Pogorelc (Celje) 1:05,8; krogla: 1. Flogo (Koper) 10,62; daljina: 1. Jursi-novič (Kop.) 4,50 in višina: 1. Kukanja (Kop.) 1,30.
I
II
,3LAVCKI“ pevskega zbora osnovne šole „Simon Gregorčič" iz učencev kočevske osnovne šole. Pripravili so bogat kulturni sp® Doline pri Trstu so tik pred prazniki gostovali v Kočevju. Gre za v Šeškovem domu in tekmovanje v poznavanju domače zgodoj^ eno izmed oblik sodelovanja pobrateni občin Kočevje in Dolina. Na sliki; nastop 24. aprila v Šeškovem domu. (Foto: France Prišlo je 100 dijakov in učiteljev; dva dni so bili v gosteh pionirjev,	j-|n.	>
LETOŠNJI AVTOMOBILSKI SPORED
Od »osmice« do mednarodnih Gorjanci
Kakšno tekmovanja bomo lahko v tej sezoni videli no Dolenjskem - Trij rallyji, dva Izleta in eno velika dirko - Kandidati za evropsko prvenstvo 19>!
Že to soboto zgodaj zjutraj bo šel skozi naše kraje mednarodni Elan-oeasc - avtomobilski rally za Mitro-pa-cup 1972. Prijavljeni je več kot 70 vozil, med njimi tovarniške ekipe Fiata in Lancie. Rally bo spremljalo tudi-večje število službenih vozil, novinarjev in fotoreporteijev. fci-peljali bodo čez Ribnico in Kočevski Rog. I Športna komisija AMD Novo mesto bo organizirala prehodno kontrolo v Semiču in časovno kontrolo na Otočcu, kjer bodo imeli tekmovalci daljši počitek. Šele 'zvečer bodo nadaljevali vožnjo skozi Šentjernej in Krško proti Kozjem. V soboto čez dan bodo njihova vozila
Jadralca Jožeta odpotovala v Vršac
Novomeška jadralna letalca Jože Uhan in Jože Keršič sta te dni odpotovala v Vršac na priprave državne reprezentance v jadralnem letalstvu, ki bo od 2. do 24. jul^a branila barve Jugoslavije na svetovnem prvenstvu v jadralnem letalstvu, katerega organizatorji smo letos Jugoslovani. V ožji izbor reprezentance je izbranih šest naših letalcev: štirje bodo sestavljali reprezentanco, dva pa bosta rezervi. Našo izbrano vrsto bodo določili šele na osnovi rezultatov, ki jih bodo reprezentantje dosegli po šestdesetih dnevih priprav v Vršcu, kraju, kjer bo teklo svetovno prvenstvo. Naši tekmovalci, ki bodo dodobra spoznali meteorološke in ostale pogoje v Banatu, niso brez možnosti za dobro uvrstitev v svetovni eliti ljubiteljev sinjih višav.
v zaprtem parkirnem prostoru na Otočcu, kjer bodo imeli možnost za morebitna popravila.
Samo 14 dni pozneje, 21. maja, bo v počastitev dneva mladosti in pod pokroviteljstvom Industrije motornih vozil iz Novega mesta prvi avtomobilski rally za slovensko prvenstvo „Dolenjska ' osmica 1972“. Rally organizira SK AMD Novo mesto, najboljši slovenski vozniki pa bodo na njem lahko zbrali del točk za republiške prvake. Preostali del prvenstva se bo odvijal na rallyjih „Gorenje” (5. junija), „Pri-mor^a“ (9. septembra), „Loka" (23. septembra) in „Pohoije“ (1. oktobra). Za „Dolenjsko o srnico “je že prijavljenih 10 novomeškili tekmovalnih vozil. Naš tekmovalec, lanskoletni repubhški prvak Janez Milavec (mini cooper 1000) jie na žalost še vedno brez vozila, pač pa trdno računamo na Janeza Doljaka (cooper S), ki nastopa letos tudi na državnem prvenstvu ter na Novaka, Guština, Senico in Andrijaniča, ki so lansko leto zasedli mesta kmalu pod vrhom lestvice.
Letošnja „Dolenjska osmica“ bo startala v nedeljo z^traj ob 7. uri ri Petrolovi črpalki pod Marofom. ' petih etapah ^ a, Sevnica-Mo polje-Podturen,
Krka-Novo mesto bodo tekmovalci prevozili 455 kilometrov s poprečno hitrostjo nekaj manj kot 50 km/h. Med rallyjem bodo morali opraviti tudi 3 gorske hitrostne preizkušnje p^ri Mokrem polju, Podturnu in Crmošnjicah, na koncu pa še spretnostno vožnjo na Prešernovem trgu v Novem mestu. Skupni znesek na-
petih etapah Novo mesto-Sevni-ca, Sevnica-Mokro polje, Mokro Podturen-Krka in
grad je 6.900 dinarjev poleg pokalov, diplom in praktične nagrade pokrovitelja za najboljšega voznika.
Športna komisija AMD Novo mesto bo tudi letos organizirala izlete na naše najbližje poprišče za avtomobilsko svetovno prvenstvo v avstrijski Zeltweg, kjer bo 25. junija dirka ^ortnih avtomobilov (prototipov) „1000 km Oesterreichringa“ za prvenstvo konstruktorjev, 13. avgusta pa na istem dirkališču še Velika nagrada Avstrije v okviru svetovnega prvenstva voznikov na avtomobilih formule 1.
Poleti bo posebna skupina SK AMD pripravUa turistični avtomobilski rally z družabno prireditvijo. Taki rallyji naj bi bili v bodoče kvalifikacija za tiste tekmovalce, ki žele pridobiti društvene tekmovalne licence, hkrati pa priložnost za spoznavanje in razvedrilo članov novomeškega AMD, ki šteje več kot 1000 članov.
Velika preizkušnja domačih športnih organizatorjev in funkcionarjev bo spet tradkionalna gorska dirka na Gorjance. 16. in 17. septembra letos je to od mednarodne avtomobilske zveze (FIA) uradno priznana gorska dirka, vnešena v mednarodni športni koledar, hkrati pa še dirka za jugodovansko gorsko državno prvenstvo. Tako bomo imeli priložnost hrabriti najboljše domače tekmovalce, ki jim mednarodna konkurenca seveda ne bo dovoljevala preveč brezbrižnosti in zanašanja na močne stroje, saj so sicer bUi do zd^ v vsakem razredu skoraj brez vsake prave konkurence. Na tej prireditvi pričakujemo tudi delegata FIA, ki naj bi ocenil koliko
možnosti imajo gorjanska organizatorji „Nagrade Slo''*^ 1972“ za izvedbo evropskeg** skega prvenstva v letu 1973. ^
Imam znanca, ki je poklicni humonst. Z dolgoletno prakso! Za vse, kar napiše, mu časopisi ponujajo visoke honorarje in seveda vse tudi objavijo. Iz vsake vsakdanje zgodbe zna narediti imenitno humoresko in ljudje se smejijo. Ne vem, ali humoreski di njemu, toda smejijo se. Zadnjič se mu je imetnitno posrečila. Na račun socialne diferenciacije. Začne pri lakiranih ženskih nohtih injconča pri umazanih delovnih bluzah delavcev. Vsi smo mu čestitali.
Rojen je za pisanje. Zadnjič mi je razlagal, da mora biti v vsaki humoreski del avtoija, ki mora imeti zelo občutljivo dušo, da ga človeški problemi, pa naj so še tako majhni, ganejo do srca.
HUMORIST
V vsakem stavku mora biti toliko grenke resnice, da te pretrese.
Res me je pretreslo, in ker sem občutljiva duša, sem sklenil sam napisati žalostno humoresko.
Zač d sem iskati temo. Najprej žalostno: socialne razlike, gospodarstvo, notranja politika, železnice, ceste, osebni dohodki, cene, stanovanja ... Vse to je bilo že obdelano. Najprej sem si pomagal z vinom, ker še vedno veijamem v izrek ,4n vino veritas.“
Ker ni bilo z žalostnimi nič, sem začel iskati vesele in komične teme; socialne razlike, gospodarstvo, notra-
nja politika, železnice, ceste, osebni dohodki, cene, stanovanja ...	,
Pri naslednjem litru se mi je odprio. Žalostno-veselo sem pisal q vseh zgoraj navedenih temah in trudapolni izdelek sem nesel znancu. Prosil sem ga, naj prebere, 'popravi in nato poSje v tisti časopis, kjer najbolje plačajo. Prebil je in mi rekel, da sem humorist. Ko sem ga vprašal, kje bo to objavljeno, sem še drugič slišal: „Humo-rist!“ Veijel sem.
Zvečer sem povedal ženi, kako nam bo zrasel standard s pomočjo mojih hono-raijev. Tudi ona mi je rekla, da sem humorist.
V službi sem se pohvalil, da sem humorist, pa so mi rekli, da to že dolgo č-asa vedo.
Zadnjič je bila v časopisu humoreska, ki se je tikala dejavnosti našega podjetja. Direktor me je ostro zagrabil in zahteval, naj v bodoče ne pišem več takih stvari. Kljub zatijevanju, da pisanje ni moje, mi ni veijel. Ne vem, zakaj sem bil kriv jaz. Ali je bila tako dobra ali tako slaba? Drugo je pa tako bilo vse res!
Že tri mesece kupujem vse slovenske časopise in revije. Morda bo pa kdaj le objavljena moja humoreska. Seveda pod psevdonimom. Potem si bom pa kupil avto. Takšnega, kot ga ima znanec.
DURAKOV TOIVIAŽ
Pojasnilo
naročnikom
Zaradi prvomajskega tiskarni izdajamo danes tednik v skrčenem obsegu- ^ njene naročnike in brale® Pl simo, da hkrati upoštevajo ^ stvo, da smo v aprilu izdal* ^ številke na 32 straneh,
24 straneh, tako da smo s j znatno presegli običajen o tednika.
UREDNlS^ IN UPRAVA Lff ^
Cigana bežii«
sO S‘;i
26. aprila okrog 20.	.	^
gostišču Gadova peč v Br^in in stepli Janko in Ignac	J
naselja Žabjek in Jože J Ždinje vasi. Brajdiča sta ga z noži in ga poškodovala P levi roki. Ljubija so odpeljal meško bolnišnico, V®;?,,«« 5^ ^ prvo pomoč. Pobegla Cig	^
skrivata.
Dolenjci na pokfll*^ j
‘ Primorske
v nedeljo. 7. maja, bo ^ ščini veliko tekmovanje ^ modelarjev za „Pok^ ^ na katerem bo sodelov^ ; V
dem novomeških niod®ian tegoriji A I bodo	^P'
Cefarhi, Aleš Rottar. Mafla ^^5,
ml., Samo Medved,
Matej Jevšek. V skupmi moval Janez Grošelj-bo hkrati vaja za novotn larje, ki se pripravljajo . j^jij prvenstvo, ki bo prve dm J Prečni.
V TRETJE GRE
i4. maja bo ^ • - „oirio'" tekmovanje ekip	na
boljši bodo sodelovali ■ jel
škem tekmovanju ška občina dobro zaradi Dobravičanov veljajo za najboljšo eK moči v domači občini-tudi v tretje naklonjena
'iMEDEUOOe
SA
T v
DOLE
1MJI0