Šolani psi v enotah civilne zaščite
Iščejo ponesrečence v ruševinah / Ni tehnične naprave, ki bi se kosala z vohom psa
Rfeševanje ponesrečencev iz ru-še 'in je poseben problem v sklopu celotnega reševanja, odpravljanja in omiljevanja posledic razdejanja. povzročenega po potresu ali bom-bandiranju. 2.a opravlianje te za-htevne naloge so potrebne specia-lizirane gradbene in reševalne eki-pe civilne zaščite. ki so tehnično dovol| opremljene in usposobljene za opravljanje najzahtevnejših in najtežjih nalog pri reševanju Ijudi in rr.aterialnih dobrin.
Uspešnost reševanja je odvisna od tega, kako globoko so zasuti ponesrečenci, ksko hitro lahko re-ševalna ekipa ugotovi mesto zasut-ja in koliko časa Iraja, da reševalec--bolničar prodre do zasutega, mu nudi ustrezno pomoč in ga spravi na površje ruševine Važna sta torej čas reševanja in točna lokaeija po-nesrečenca Prav tu pa nastopi naj-boljši človekov prijatel| - šolan re-ševalni pes Že dolgo je namreč znano. da še vedno ni tako izpopol-niene tehnitne naprave. ki bi lahko uspešno »tekmovala" z nosomozi-roma vohom psa, izurjernm za re-ševanje Ijudi izpod ruševin. Vse to so imeli pred očmi ludi člani štaba odreda CZ občine Ljubljana Beži-grad. ko so se konec decembra lani dogovarjali s predstavniki kinolo-škega društva »Ljubljana". ki razpolaga z ekipo šolanih psov in vodnikov. us(5osobljenih za iskanje Ijudi v ruževinah. da jih uvrste v svoj reševalni odred. Dogovori so uspešno zaključeni in reševalni odred CZ razpolaga že z devetimi »štirinožnimi člani". kar bo prav gotovo pripomoglo k njegovi boljši mobilnosti
UČITA SE OBA - VODNIK IN PES
Oglejmo si program šolanja. ki ga morata opraviti vodnik in pes Vedno nastopata oba skupaj, da se izurita za to zahtevno nalogo. Vodji šolanja reševalnih psov v KD Ljub-Ijana. Vlado Gerbec in Franc Šter-man trdita. da je potrebno za reše-vanje iz ruševin šolati oba - vodni-ka in psa: vodnika v vseh veščinah civilne zaščite. da bo sposoben re-ševalec ter da bo znal kot izvidnik v ruševini preceniti določene para-metre v njej in se s tem izogniti nevarnosti, da bi njega. sodelavce ali psa,zasulo - torej ga tehnično izobraziti in opremiti. psa pa pri-praviti. da bo sposoben premagati vse prepreke. kot so npr. vzpenja-nje po lestvah, hoja po gredi. dvi-ganje na različne višine s pomočjo škripca ali gradbene mehanizacije. plazenje skozi ozke prehode, pre-magovanje sten in podobno.
Pes mora znati samostojno prei-skati ruševino.in z glasnim laježem označiti mesto. kjer se ponesreče-nec nahaja. oziroma mesto, od ko-der prodira skozi nakopičeni mate-rial najmočnejši vonj po človeku. Šele nato se mu pridruži reševalna ekipa Praviloma preišče celo ruše-vino en pes; mesta. ki jih nakaže. označijo z zastavicami, potem pa pravilnost najdišča potrjujejo še z drugimi psi.
Učna ura že izšolanih psov na poligonu za vadbo poteka nekako takole: nazboru vodjaekipesezna-ni pnsotne z zastavljeno nalogo in številom ponesrečencev. Za "Ogre-vanje" sledi nato premagovanje fi-zičnih ovir. prehod skozi labirint z več ravnmi. plezanje preko plezal-ne stene, hoja po gredi ali lestvi na in z ruševine. plazenje skozi umet-ne ovire, iskanje v popolni temi in še kup drugih vaj. Temu sledi zako-pavanje »ponesrečencev« v umel-ne »grobove" in iskanje teh mest (vodnik psa ne ve kje je ponesreče-nec zakopan). Vaje se še otežijo z
globino »grota- oziroma zakopom dveh oseb ene vrh druge in podob-no. Vodja ekipe ves čas spremlja delo vodnikov in psa ter sproti opo-zarja na napake in pomanjkljivosti pri delu
POHVALA IN PRIBOLJŠEK
Dobro izurjen vodnik mora že iz sestave ruševin in njihove oblike predvidevali kje bi lahko ponesre-čenec bil. v tem primeru psu ni treba preiskati cele ruševine. tem-več ga vodnik z glasom usmerja v določeni smeri >n s tem zmanjšuje čas iskanja Po uspešno opravljeni nalogi pes pre|me «nagrado» « obliki vodnikove pohvale ali kake-ga priboljška Pohvali pa ga tudi »ponesrečeneo, ko ga izkopljejo
Mesta vadbe |e treba stalno me-njati. saj pes kmalu spozna ruševi-no. si zapomni "grobove" in teče naiprej na mesto.k|er je že bil uspe-šen Važno za šolanje je tudi to da ima ruševina svoje vonjave (duh po hrani, obleki, posteljnini, zažga-nem itd ),kar sicer otežuie vadbo.je
pa še kako koristno, saj se bo pes v resničnp akciji srečal z vsemi temi vonjavami
Oelo pri šoianju psov za te nalo-ge je torej dolgotrajno in izredno naporno. Toda vodnik^ člani KD Ljubljana, ga opravljajo z velikim navdušeniem. zaveda;oč se da so na ta način družbeno koristm
VLADO GERBEC