T o ž b a.
»0a mamica zlata                  S solzarai močiti
Mi niso umrli,                        Ne tujega hleba —
Očij ljubeznivih                       Saj bila presrečna
Za vedno zaprli,                     Bi v kočici beli,
Bi tuji ljudje me                     Kjer mamica z manoj
Nikdar ne suvali,                    So skromno živeli,
Nikdar me ne tepli                 In ne bi še znala
In ne me psovali —               Kako je na sveti
Jokati mi grenko                     Oj hudo, oj hudo
Ne bilo bi treba,                     Siroti trpeti — "
Lucijan   .