Štev. 132. o llubljnni, s sredo, dne 10. Jnnlia 1908. UtO XXXVI. '' ».i. Ji .Trmfl JOU V ———«— — Mi MHaMMBHMM _______ u pol leta zaenkrat .... u letrt leta „ „ ^ ^ ^^^^ ... u en mesec „ „ ^^^L j^B ^B ^B^^^ ^^^^^B ^B^ ^B za .... ■ ■ ■ M ■ ^piB ■■ H ^^^B enostopna garmondvrsU %a leta ^ ■■ ^B ^B ^B ^^B ^B 26 večkratnem ^UU V I I ^ ^ ta 10 h. ^^^ ^^^ w M H '» Uredništvo <£P°,1,!S P()|j|][g|| ||jJ ^ SlOUČHSkl 11(170(1 " -^^e:,:::« ruiiuuu iiiL iu MUVCUMM iiuiuu ...... Današnja številka obsega 8 strani. "*L Slovanska liso Katoliških akademikov. P r a g a , 8. junija. Shod delegatov čeških, hrvatskih, poljskih in slovenskih katoliških visokošolcev 6., 7. in 8. junija 1908 v Pragi je skleni!, naj se takoj osnuje »Slovanska liga katoliških akademikov«, sestavi pravila in izvoli pripravljalni odbor. Liga ima namen: širiti slovansko in katoliško idejo med slovanskim dijaštvom. zastopati skupne interese in pospeševati medsebojno spoznavanje. Sedež lige bo na Dunaju, posluje se v vseh slovanskih jezikih, priznanih. v monarhiji. — V vsakem mestu, kjer je visoka šola, naj se osnujejo katoliška akademiška društva kot podružnice S. L. K. A. Obstoječa katoliška akademi-čna društva: Češka Liga Akademicka (Praga). Danica (Dunaj), Domagoj (Zagreb). Hrvatska (Dunaj), Spolek Ceskych Akademiku (Brno) in Zarja (Gradec), vstopijo v ligo. S. L. K. A. bo izdajala svoj list. pisan v vseh slovanskih jezikih. Češko katoliško dijaštvo bo izdajalo svoj organ. Shod protestira proti terorizovanju katoliških dijakov na visokih šolah, obsoja iz narodnostnih in kulturnih ozirov stavko na avstrijskih visokih šolah in ravnanje slovanskega takozvanega svobodomiselnega di-jaštva v zadevi Wahrmund. Shod je poslal brzojav prevzv. nadškofu Sedeju, knezoškofu Jegliču, nadškofu Stadlerju v Sarajevu, škofu Mah-niču: dopis praškemu kardinalu nadškofu baronu Skrbensky, brzojav olomuškemu nadškofu Bauerju, krakovskemu kardinalu knezoškofu knezu Puzyna. lvovski-ma nadškofoma Bilczevvski (rimskega) in Teodorowicz (armenskega reda). Brzojavno se je pozdravil shod čeških katoliških agrarcev na Sveti Gori pri Prihraniti, zborovanje »Mladinske zveze«, dr. Krek in poznanjski kanonik Poiiak Adamski. Kn. šk. zavod sv. Stanislava. Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vitlu nad Linbiiano za šolsko leto 1908 09. V kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Šent Vidu nad Ljubljano se sprejemajo telesno zdravi in moralno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da sc bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu poklicu. V šolskem letu 1908'09 bo v zavodu pripravljavni tečaj za gimnazijo in prvi, drugi, tretji in četrti gimnazijski razred. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni. Za mladeniče iz ljubljanske škofije je v gimnazijskih razredih cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij 500 kron. Plačuje se naprej v mesečnih obrokih. Nekaj izmed tistih, pri katerih je upanje, da se bodo posvetili duhovskemu stanu, se sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo gmotna sredstva zavoda. Vendar morejo dotični to dobroto le tako dolgo vživati. dokler se ie po svoji pridnosti in svojem vedenju kažejo vredne. — Učenci pripravljavnega tečaja plačajo vsi brez razlike 300 K na leto. — Šolnina se ne plačuje; le za sprejem v I. gimnazijski rezred se plača pristojbina 10 K, pri vpisovanju v druge gimnazijske razrede pa 4 K za učila. Repetentje se ne sprejemajo. Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih staršev, oziroma njih namestnikov, izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati. Posebe jc pomniti: 1. Učenci, ki hočejo vstopiti v I. gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 15. do 25. junija. Zadnji dan. v četrtek. 25. junija, bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopolnilne in od 2. do 4. ure popoludne; druge dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji naj prilože: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. s pri-pomnjo. da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo: d) izkaz o imetju, če prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni. Mladeniči, o katerih se bo sodilo, da bi sc mogli sprejeti v zavod za i. gimnazijski razred, se bodo pozvali k izpitu, ki se bo vršil v ponedeljek, 6. julija (začetek ob 8. uri zjutraj) v šolskih prostorih kn.-šk. zavoda v Št. Vidu nad Ljubljano. 2. Učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili I. ali II. gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa bi želeli v II., oziroma III. gimnazijski razred priti v zavod, naj oddaio svojo prošnjo, vsa gimnazijska spričevala in druge zgoraj naštete listine do 15. julija. 3. Učenci pripravljalnega tečaja naj prilože prošnji razen krstnega lista in izpričevala o stavljenih kozah izpričevalo o dovršenem -4. ali vsaj 3. razredu štiriraz-redne liudske šole: prošnje morajo oddati do dne 15. julija. Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva. V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 24. maja 1908. Vodstvo kn. - šk. zavoda sv. Stanislava. Shod na Premu, (Dopis.) Kmečka zveza za postojnski okraj je včeraj popoldne priredila shod na Premu. Državni poslanec dr. Žitnik je obširno poročal o delovanju državnega zbora s posebnim ozirom na kmečki stan. Poslanci S. L. S. so vse važnejše točke v programu »Kmečke zveze« s samostojnimi predlogi spravili v posamezne odseke, ki imajo nalogo s pomočjo vlade izdelati izpremembe ali načrte zakonov. Tako je v delu zakon o ljudskem zavarovanju za starost, dveletni vojaški službi, znižanju hišnega davka, zvišanju državnih podpor za vodovode in druga kulturna dela, o izboljšanju pašnikov itd. Govornik se izreče proti trgovinski pogodbi s Srbijo in pojasni vzroke, iz katerih so naši poslanci glasovali za predlog, da se za 4920 mož pomnoži število novincev za deželno hrambo, od katerih jih pripade na Kranjsko 109. Olajšave vojaške službe in podpore revnejšim družinam za časa orožnih vaj odškodujejo neznatno pomnožitev deželne hrambe. Poslanec naglaša: Z mnogim, kar se posebno v narodnem oziru greši proti nam pod sedanjo vlado, ne moremo biti zadovoljni. Vendar se ne družimo s tistimi, ki bi radi strmoglavili sedanjo vlado. Dobro namreč vemo, da bi dobili uradniško vlado in prišli z dežja pod kap. V današnjih razmerah ie nemogoča taka večina v državnem zboru in taka vlada, ki bi jo brez pomisleka mogli hvaliti. Mi hočemo, da novi parlament resno nadaljuje pričeto delo in osmeši nasprotnike splošne in enake vol. pravice. Govornik pojasni še volivno reformo za deželni zbor ter razne krajevne potrebe. Opozarja tudi na koristi, ki jih more prebivalstvu donašati umna vrboreja. Umno pletarstvo bi marsikje v naši domovini moglo prebivalstvu donašati ne- kaj gotovih dohodkov. Da pa se more razvijati umno pletarstvo, treba je najprvo pospeševati umno vrborejo. Jako malo je še v naši deželi umetnih nasadov, naši domači pletarji uporabljajo večinoma divje, samorasle vrbe, ki pa ne dajejo dobrega protja za boljše izdelke. In vendar leži mnogo za umno vrborejo pripravnega sveta brez uporabe, brez koristi. Naši domači pletarji za boljša dela kupujejo vrbe v tujini, dočim bi jih mogli vzgajati ali ceneje kupovati doma. Dobiček bi imeli pletarji in lastniki nasadov. Prvo leto iznašajo pač stroški za 1 ha obdelanega sveta do 1000 kron. Ze drugo leto pa se znižajo stroški na okrogih 180 kron, dohodki pa znašajo nad 400 kron ali še več. S pletarstvom se more baviti mladina, ko po polju ni dela, ter si prislužiti lepe dohodke. Vlada rada podpira umno vrborejo in pletarstvo. Treba je le, da se najprvo izvoli odbor, ki preskrbi primerno zemljišče za vzgojo sadik. Ta odbor naj prosi za sadike, da dobi potreben nasad, oziroma protje za pletarstvo. Ko je preskrbljeno gradivo ali protje, potem naj odbor pripravi prostor za pletarski tečaj. Vlada pošlje na svoje stroške potovalnega učitelja ter dovoli še najmanj 200 kron podpore. Vsa stvar je torej priprosta in lahko izvršljiva. Vsa navodila za vrborejo in pletarstvo daje po naročilu osrednje vlade g. Jožef Baran, potovalni učitelj v Ljubljani, kateremu naj se pošiljajo vse prošnje. Pripravljeni pa sc posredovati tudi poslanci dotičnih okrajev. Zganite se po deželi! Končno govore še domači g. župan, ki ie predsedoval shodu, g. župnik Škrjanec in nadučitelj g. Ravnikar. Po shodu so možje poslancu izražali razne želje zaradi cest. dobave vode, pomanjkanja sena vsled suše itd. Shod je dokazal, da tudi v premski okolici vidno raste zaupanje do S. L. S. in njenih poslancev, ki imajo vedno in povsod pred očmi koristi prebivalstva. Bistriški štrajk. V ponedeljek je zborovalo štrajkujoče delavstvo v Svečah. Shod je bil polnošte-vilno obiskan. Velikansko ogorčenje pa je vladalo proti nekaterim stavkokazom ključavničarjem, ki delajo v tovarni. Govorilo je več govornikov. Delavstvo je zelo navdušeno, ker je savško in javorni-ško delavstvo sklenilo, da stopi v odločen boj, ako se bistriške razmere kmalu in ugodno ne rešijo. V ponedeljek je Faust povabil k sebi nekega delavca in ga nagovarjal, naj gre LISTEK. Skrivnosti Indijskih uračeu. Jako zanimiv sestavek o umetnosti toliko občudovanih indijskih vračev je napisal Šaikla. eden izmed najbolj znanih, s priimkom »knez vračev«. Obelodanil ga je v časopisu »London Magazine«. V na-sprotstvu s tolikimi potovalci, ki pripovedujejo, vrnivši se iz Indije, o neverjetnih činih »rotilcev« in bolj ali manj priznavajo, da delujejo pri njihovih izvajanjih natn še nepoznane sile. zavrača ta poznavalec in strokovnjak z največjo odločnostjo in poštenostjo vse take in enake krive misli. Vedno znova naglaša, da jc edino vaja in spretnost, ki se prenaša od roda do roda. pravi vzrok vseh teh osupljivih prevar, ki jih potujoči Evropejec tako često opazuje z nekim gotovim strahom. »V Indiji nas tudi ne imenujejo »ro-tilce« temveč »Jadoo\vallahe«. Jadoowal-lah pa ni človek, ki si vsled nepričakovanih nesrečnih razmer izbere nov poklic, kakor se to dogaja po Evropi: naša umet- nost je podedovana in sc prenaša od očeta na sina. Vse velike, stare rodbine vračev se poznajo med seboj, in velikih nespora-zumljenj ni incd njimi. Mnogi se poslužujejo istili načinov v izvajanju, ne da bi se vsled tega sovražili. Težko je dobiti niecl nami kakega, ki ne bi poznal in uporabljal večine znanih indijskih spretnostij. Vsi so izučeni prestidigiterji. Tudi jaz sem se začel učiti že v zgodnji mladosti in kot desetleten deček sem znal že celo vrsto najtežjih komadov, kar jih sploh poznamo. Ni, da bi primerjali našo prestidigiterske umetnost z ono v Evropi, mi delamo na povse drugačen način, in ako bi se pripetilo, da bi opustili te narodne posebnosti, ne bi imeli v Indiji nikakega vspeha več. Cela vrsta takih komadov je. ki bi jih v Evropi skoraj nc mogli izvajati. Prostor v gledališču ali pa v dvorani jc nepripra-ven za najpresenetljivejše točke. Mi rabimo narave in prostega neba. Vzemimo primer: Hinduški svečenik kliče bogove, poje, prosi vode. in v trenotku zazija pod nami zemlja, na kateri stojimo; v približno tri čevlje široki odprtini se pokaže lončena posoda z okrasjem, starim stoletja. To je ena izmed najpresenetljivejših točk. ali v dvorani je seveda nemogoča. Jako mnogo naših prevar obstoji na uporabi zraka, ezmlje. ognja in vode, in večina njih je preveč razburljivih za evropske pojme, ki smatrajo pogled na pristno kri preveč realističnim. Charles Bertram, ki je svoje dni potoval po Indiji, je razložil celo vrsto čudes, ki jih je videl v Indiji, in jc spisal o tem knjigo. Ali tega vendar ni mogel razložiti. Vrač vzame v usta kos volne, njegova asistentka ga sune z nožem v trebušno stran, nato vzdigne srajco, in tia mestu, kamor je priletel sunek, je v resnici sveža odprtina. V veliko presenečenje svojih gledalcev potegne iz rane dolgo, skoraj neskončno volneno nit, vso s krvjo nasičeno. Volna je izginila iz njegovih list. In vendar je to eden izmed najlažjih slučajev, ki sem ga tudi sam preje vedno izvajal. dokler ga nisem po letih popolnoma opustil. Sploh sem take senzacijonalnosti sčasoma popolnoma opustil, ker sc prepo-gostokrat izvajajo. Od takrat uporabljam ves svoj čas za prestidigiterska izvajanja. Znano je. da razlagajo celo vrsto indijskih prevar s pomočjo hipnotizma. Človek poklekne 'na tla, drugi mu kleči na plečih; prvi se pomakne v stran, oni ostane pro- stoviseč v zraku. To je gotovo v protislovju z zakonom o teži! Ali potniki pripovedujejo, da so videli to z lastnimi očmi; potem moramo iskati razlagevmes-merismu. Jaz, za svoj de!, moram odkrito pripoznati. da nisem tega izvajanja nikdar videl. Znana vrv. ki se jo vrže v zrak in po kateri pleze deček, je — mislim tako — slična bajka, ki izhaja iz pretiravanja potujočih vračev. Jaz se ne sklicujem pri izvajanju svojili točk na nikake nadzemske sile. kar žalibože tako mnogo indijskih vračev dela. Tudi nc verujem v njihovo teorijo. S kačami sem se tudi žc pečal. Poznam ta posel in nekoč sem že enkrat okreval od pika kobre, o kateri se vedno trdi. da njen pik usmrti vedno že po par minutah. Imam pa pri sebi neko indijsko protisredstvo, za koje mislim, da nikdar ne odreče. Slaven sem postal po temle svojem mojsterskem izvajanju: svoji ženi poveznem na glavo lonec z izbitim dnom. naložim kuriva na njeno glavo, zapalim ogenj, ki vzplamti včasih do tri metre visoko, in spečem na njeni — omleto. delat. Delavec pa mu je odgovoril: »Kadar bodo šli drugi, bom šel pa tudi jaz. Ich empfehle niich,« in delavec je odšel. Za štrajk se zanima vse delavstvo, a tudi ostalo slovensko ljudstvo. Včeraj so imeli zborovanje zaupniki in zaupnice ljubljanskega krščansko-socialnega delavstva. Govorilo je več delavcev. O položaju na Bistrici sta poročala urednik Kremžar iz Gorice in Moškerc. Zaupni shod ljubljanskega krščansko-socialnega delavstva je sklenil, da bo ljubljansko delavstvo na vso moč podpiralo svoje koroške brate v vojski. Štrajkujoče delavstvo je potrebno nujno podpore. Zato prosimo, naj se uvede prav povsod podporna akcija. Štrajk je zgolj gospodarsk, popolnoma upravičen. Glavno podporno akcijo za štrajkujoče delavstvo vodi uredništvo »Mira«. Darovi, namenjeni štrajkujočemu delavstvu, se pa pošiljajo lahko tudi upravništvom »Gorice«, »Zarje«. »Naše Moči« in »Slovenca«. Bistriško delavstvo mora zmagati. Delavske organizacije naj prirejajo shode o štrajku! Trubar In njejoul častilci. iz Rašice. Za v ponedeljek je bilo napovedano na Rašici Ljubljančanov kot listja in trave. Gostilničar se je založil s pijačo in jestvi-nami v nadi, da bo kaj dobička, ki je po vaških gostilnah tako redek; vaščani so celo pomeli pota pred svojimi hišami, skratka: vse je bilo pripravljeno. Najprvi so že dopoldne prišli orožniki. Ne samo domači, tudi tuji so prišli na stražo. Ugibali smo, kaj neki bo v našem miroljubnem selil, in čakali smo napovedano ljubljansko gospodo. Pa ni bilo od nikoder nobenega, da se je celo orožnikom zdelo neumno dolg čas prodajati po naši vasi, in so izginili. Nehali smo se ozirati v ljubljansko stran nevoljni, ker so nas tako potegnili, najbolj je bil pa nevoljen gostilničar, ki ni vedel, kam pojde z blagom. A popoldne so pa pričeli prihajati pobožni romarji. Pa ne od ljubljanske strani, ampak od Lašič. Ko pridejo v vas, vidimo naše stare znance: uradnike iz sodnije, davkarije, notarijat, par učiteljev, nekaj narodnih dam v žaru rodoljubja in romarske pobožnosti, celo iz Ribnice so prispeli — nekateri, tako da je bilo naposled vse skupaj dobrih 20 glav različne količine. Lahko si predočite naše presenečenje, ko vidimo namesto ljubljanske gospode samo naše domače rodoljube. Srečni Trubar! Ti nisi vedel, da bodo čez tristo let iskali sledi. kje je tekla tvoja zibelka. Noben človek več ne ve, v kateri hiši si se rodil, in se to tudi težko da dokazati, so pa ljudje vendar si izbrali hišo, kjer naj bi se bil rodil Trubar, in to je Simonova hiša. In sedaj pa romajo tja ljudje, ki sicer zabavljajo na one, ki romajo na Višarje ali pa v Lurd. O, vi rodoljubni komedijantje! Kaj bi bilo. ko bi samo na vaših ramah slonela bodočnost našega jezika! Vsa komedija se je končala v oštariji. ki je naposled edini cilj vseh tacih Trubarjevih častilcev, ki smo jih v nedeljo videli na Rašici. — Za v nedeljo nam jih pa »Slovenski Narod« zopet napoveduje. Skrbeli bomo, da pokažemo Trubarjeve častilce take, kakoršni so, ne pa kakoršni bi bili radi. Iz naših kopališč. Toplice na Dolenjskem. Minoli teden nam je donesel lepo število novih gostov v naše slavnoznano termalno kopališče. Prva stotina topličarjev je sedaj dosežena. Bržkone jih je privabilo krasno pomladno vreme, sila bolezni, morda tudi prijazni klic Vašega poročevalca. Za ljudi, ki prebivajo v mestnem zi-dovju, mora biti prava slast, ako pridejo v sedanji vročini na deželo in uživajo v senčnatih gozdih sveži zdravi zrak. In največji zaklad našega kraja jc. poleg izvrstne nedosežne terme in prijazne proti vetru zavarovane lege. gotso zaraščeno lesovje krog in krog. Da bi le topličarji to ugodnost pridno izrabljali ter se vsaj po dve uri na dan gibali na prostem. Kar jih je višjega stanu, tudi res to delajo, vedno jih srečujemo na sprehodih v »parku« in po drugih potih in stezah. Topličarji kmetske-ga stanu so v tem oziru manj vredni polivale, navadno sedijo po cele ure na klopeh na trgu ali pred svojimi stanovanji ter požirajo cestni prah, namesto šetati se v gozdu, kamor je le nekaj stopinj, in dihati krepilni čisti zrak. Vun izmed zidov, vun v milo prirodo. ki leži pred Vami in Vas vabi v zeleno naročje! Zadnje dni je prišlo več tujcev iz oddaljenih krajev: iz Nižje Avstrijske, Koroške in Gorice. Gospod Josip Bahovec iz Ljubljane. Krenner iz Kranja, gospa Slatnar iz Kamnika, uživajo dobrote ko- peli. Pripeljal se je naš stari znanec gospod Jeršinovic z gospo iz Črnomlja, župan belokranjski Jerman in drugi. Vsak dan se koplje najmanj 50 bolnikov. Imenovati moramo pa tudi spoštovano Katro Mulej iz Breznice, ki je bila že štirikrat v Rimu, enkrat v Lurdu, v Marija Celju, v Oberammergavu in namerava še v sveto deželo romati. Jokala se je reva, ko sta II. maja drčala vlaka z lurškimi romarji proti Jesenicam in dalje, ona pa topot ni mogla ž njimi. Čudno, da ni doslej še nobenega duhovnika. Kje so gospodje Golo-bič, Korošec et consortes? Nekateri topličarji so se vsled kopanja dobro popravili in gibčnost udov nazaj zadobili, kakor n. pr. ravno imenovana gorenjska romari-ca, gostilničar Crvan iz Soteske itd. Gospoda dr. Slanca bomo popolno prerojenega poslali v Rudolfovo. Seveda vsakemu toplice ne pomagajo; toda več bi jih zdravje doseglo, ako bi bili bolj vztrajni in stanovitni. Mnogi se kmalu naveličajo, tožijo, da jim je dolgčas in da jih doma čaka nujno delo, ter odkurijo proti domu. S polovičarijo se nič ne doseže. K gospodarskemu preporodu bene-čanske Istre. V odgovor člankarju »F.dinost«-i v št. 126, ^ Jne 7. maja t. 1. Opozorjen na zgoraj naslovljeni članek. si štejem v dolžnost opozoriti na netočnost poročila o snovanju posojilnice v Kortah. O trditvi »vsi ti zavodi«, t. j. posojilnice: Škofije, Pasjavas (Dekani), Sv. Anton, Vanganel, »pa so ustanovljeni od oseb, ki politiko odločno izključujejo iz gospodarskega delovanja«, bi se lahko disputiralo. Le je temu res tako, zakaj so pa vse te zadruge priklopih »Zvezi slovenskih zadrug«, — gospodarski centrali narodno-napredne stranke na Kranjskem, ki je uvidela, da so njene politične namere odvisne od gmotnega gospodarskega napredka svojih somišljenikov, in zato sprejela v svoj program tudi ustanovitev »Zveze« vseh svobodomiselnih zadrug na Kranjskem in v jugoslovanskih deželah v obče. To čitam črno na belem v pozivu pri-pravljavnega odbora »Zveze«. — Tedaj po lastni izjavi jasen političen namen »Zveze« je, razširjati po »svobodomiselnih« zadrugah svobodomiselnost ali liberalizem kranjske napredne stranke tudi v »jugoslovanskih deželah v obče«, katerega pa katoliški duhovnik podpirati ne more in ne sme. Nadaljnjo poročilo »Edina izjema je posojilnica v Kortah, kjer je pritiskala »Zadružna zveza v Ljubljani« na bližnje svečenike, da so (izključivsi drugo maloštevilno inteligenco) in misleč najbrž, da s tem napravijo narodu res kako veliko uslugo, ustanovili zadrugo« — je popolnoma neresnično. »Zadružna zveza« ni prav nič pritiskala »na bližnje svečenike« — in ti posojilnice niso ustanovili in tudi »maloštevilne inteligence« ne izključili. Ustanovil je posojilnico le podpisani brez pritiska »Zadružne zveze«. Mladi, čitanja, pisave in računstva zmožni možje, videči korist zadružništva drugod, nagovarjali so me že leto dni, i!a bi ustanovili kako zadrugo. Namenil sem se bil v začetku ustanoviti samo »Čebelico^, obrnivši se za svet na »Zadružno zvezo«, ki mi je pa svetovala, da je bolje ustanoviti takoj posojilnico. Pri tem pa nisem izključil »nobene druge maloštevilne inteligence«, ker je razun gospoda učitelja sploh ni, kojemu je vedno prosto dano k zadrugi pristopiti in jo' podpirati, kakor sem tudi jaz pristopil in po možnosti podpiram »Zavarovalnico za govejo živino«, kojo je on ustanovil. Na »Vprašanje, ki je bo reševala bodočnost —: kako bo delovala brez posvetnih razumnikov! Narod pa tam nima še dosti mož (če tudi bi bili samouki), ki bi mogli račune vsai pregledati, če ne na-pravljati« — odgovarjam z vprašanjem, kako deluje pa v Istri 79 drugih zadrug, med temi 36 posojilnic v zvezi z »Zadružno zvezo«, kjer povsod posvetne inteligence tudi ni dobiti!? Rečem pa, da imamo mladih mož, ki so zmožni ne samo račune pregledati, temveč tudi zmožni računati in kniige posojilnice voditi in ki bodo v teku časa zmožni posojilnico sami voditi. Cemu bi bila okoli 20 let t ti obstoječa ljudska šola. ako se ne bi našlo računstva zmožnih mladih mož! Iz vsega dopisa se vidi le jeza. ker je posojilnica pristopila k »Zadružni zvezi«. Namen moj je le, slovenskemu narodu koristiti in tukajšnje ljudstvo gospodarsko rešiti od italijanske kamore. Ta svoj namen sem vedno izvrševal, če tudi preganjan uže 15 let. ves čas svojega službovanja. Isti namen naj imajo i druge zadruge. odvisne od »Zveze slovenskih zadrug«. Ako se bode pa potom različnih zadrug skušalo vtihotapiti verski »liberalizem« med slovenski rod v Istri, bode to njegov moralni in gmotni propad. — Nu druga očitanja članka naj odgovarjajo prizadeti. -- V Kortah, dne 15. maja 1908. — Matej Škerbenc, župnik. Štajerske nouice š Nagla smrt dveh ljudi na en dan pri enem posetniku. Binkoštni ponedeljek zjutraj je umrl v Starem trgu najemnik posestnika Sleinnika, star 66 let; zvečer pa njegova 42-letna čvrsta in postavna dekla na potu. ko je šla opravljat pobožnost mrliču! š Slovensko kršč. izobraževalno društvo »Domovina« v Gradcu priredi s prijaznim sodelovanjem sl. slov. kat. akad. društva »Zarje« v nedeljo, dne 14. junija t. 1. vrtno veselico na vrtu gostilne »An-nenhof«, Annenstrasse št. 29 v Gradcu, s petjem, tamburanjem, z veseloigro v dveh dejanjih »Pravica se je izkazala«, s šaljivo pošto in prosto zabavo. Začetek veselice bo ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Ob slabem vremenu v dvorani. — Društvo »Domovina« uljudno vabi vse graške Slovenke in Slovence, kakor tudi tiste, ki imajo namen priti v Gradec, naj pristopijo društvu, ki si je stavilo nalogo, zbirati in organizirati Slovence vseh stanov. posebno pa obrtnike in delavce, njim nuditi primerno zabavo in izobrazbo ter dejansko izvrševati geslo »Svoji k svojim«. Društveni prostori so na Mariahil-ferplatz, vhod Stiegergasse št. 2, 1. nadstropje, ter so odprti vsaki dan od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Tu so društve-nikorn na razpolago razni slovenski listi, kakor: »Slovenec«, Domovina«, »Narodni list«, »Mir«, »Naš Dom«, »Dolenjske Novice«, »Slovenski Gospodar«, »Slovenski Štajerc« in različne knjige. — Društvo ima svoj pevski in tamburaški zbor, ki se ga lahko vsak član udeleži. Mesečnina za moške ude je 60 vin., za ženske 40 v. š lz Trbovelj. Nekaj tukajšnjih rudarskih paznikov še vedno misli, da mora vse po liberalnem kopitu biti. Ne razumejo niti tega, da v slogi je moč. Ko so naši nasprotniki pred nekoliko meseci nameravali pazniško strokovno društvo ustanoviti, bili smo mi krščanski socialci tudi zelo vneti, da bi bili k društvu pristopili. Vsi do zadnjega paznika bi bili pristopili, pa kaj pomaga, ko je bil tačasni priprav-lavni odbor zelo truden. Spravilo se ni nič na dan. Mi obžalujemo, ker se je takrat neki gospod tovariš obvezal, da bo vse sam preskrbel, pa ker dobička ni bilo, tudi strokovno pazniško društvo ni bilo ustanovljeno. Zatorej se je zavzela za stvar krščansko socialna stranka in predložila prošnjo gospodu državnemu poslancu dr. Benkoviču, da stori potrebne korake, kar je on kot zelo delaven poslanec takoj storil. Sedaj pa govorijo nekateri tovariši, da strokovno društvo bi bilo že prav, ampak stališče ni pravo. Obžalujemo zelo, ako je nekaj takih tovarišev, ki še svojih stanovskih koristi ne znajo izpolnjevati. Radovedni smo, zakaj se naši nasprotniki krščanskih socialcev tako zelo bojijo. Saj nismo slabi ljudje. Le ne take strankarije! š Iz Maribora. V tukajšnjem dopisu, ki ga je priobčil cenj. vaš list »Slovenec« št. 126, pod uvodnimi besedami» Netaktno postopanje naših višjih oblastev, ki zahteva odločnega odpora!« omenjena je moja vpokojitev. V dotičnem dekretu je res stalo besedilo: »wegen fernerer Dien-stesunfahigkeit in den dauernden Ruhe-stand versetzt«; a kaznilniškega nadrav-natelja g. Reiselna ne zadeva zaradi tega niti najmanjša krivda. Tudi iz narodnostnih ozirov se te besede namenoma niso vplele v dekret, ker meni se nikdar ni oponašala narodna zavest. Stvar je zdaj popolnoma poravnana, ker se je omenjeni dekret radi onega nedostatka preklical in mi nov izročil v primerni obliki. Feliks Stegnar. š Socialni tečaji v Gradcu. Krščan-sko-socialna ljudska zveza za Štajersko priredi od 15. do 29. junija socialni tečaj za svoje članove in somišljenike. Tečaj bo podoben onemu, ki se ponavlja leto za letom v Miinchen-Gladbachu. Prvi del tečaja bo namenje graškim somišljenikom, zadnji dnevi (27.. 28. in 29. junij) pa zunanjim. Pisarna zveze, pri kateri se dobi pojasnil, se nahaja v Gradcu, Mehlplatz 4. š Državni poslanec dr. Ploj je zgubil vsled svoje neznačajnosti ves ugled med ljudstvom. Zato se »Novi Slovenski Štajerc« neumorno trudi, da mu istega zopet pridobi. V to svrho mu dobro služi vsako sredstvo in naj bo še tako obskurno, le da more zmanjševati plodonosno delovanje poslancev »Slovenske kmečke zveze« in postaviti Ploja spet v ugodnejšo luč. V 14. letošnji številki se je slučajno spomnil tudi dejstva, da je bil dr. Ploj leta 1906 od vseh občin fare Št. Jurja ob Ščavnici imenovan častnim članom. Kakor znano, pa dr. Ploj takrat še ni bil liberalec. Nesmiselno je torej govoriti o znamenju spoštovanja in hvaležnosti ljudstva napram dr. Ploju. Ploj se je s svojim uskoštvotn skazal nevrednega, da bi ga ljudstvo še nadalje spoštovalo. Novi Slovenski Štajerc se naj ne ogreva preveč za dr. Ploja, saj ljudstvo mu itak več ne verjarrte. skazi nevrednega, da bi ga ljudstvo še nadalje spoštovalo. Novi Slovenski Štajerc se naj ne ogreva preveč za dr. Ploja, saj ljudstvo mu itak več ne verjame. Društua. — Podporno društvo uradnikov c. kr. užitnine je imelo na binkoštno nedeljo svoj prvi redni občni zbor, in sicer v Mikuževi gostilni v Ljubljani. Predsednik Anton Simšič pozdravlja kljub slabemu vremenu v lepem številu došle člane ter otvarja zborovanje. Društvu je tekom osemmesečnega obstanka pristopilo 61 rednih in 6 ustanovnih članov. — Tajnik Viljem Le-nasi čita zapisnik ustanovnega občnega zbora z dne 8. septembra 1907, ki ga odo-bre. Na to poroča o delavanju odbora. Isti je imel šest sej, v katerih je med drugim rešil pet prošenj za podporo v slučajih bolezni in smrti. Omenja, da je društvo uvelo čekovni račun pri poštni hranilnici. — O stanju blagajne poroča blagajnik Iv. Femc. Društvo je imelo dohodkov 895 K 40 v, izdatkov 243 K 96 v (in sicer upravnih stroškov 93 K 96 v, dočim je izplačalo podpor 150 K); ima torej premoženja 651 kron 44 vin.,ki je plodonosno naloženo pri ljubljanski Kreditni banki in v poštni hranilnici; malenkost se nahaja v ročni blagajni. — Sklene se voliti odbor z listki. Izid volitev je sledeči: predsednik Anton Sirnčič, podpredsednik Matej Pogorele, tajnik Viljem Lenassi, blagajnik Iv. Femc; odborniki: Anton Zaje. Fran Rtipnik, Anton Strniša, Anton Cop. Fran Kralj; namestniki: Janez Porent. Fran Rogelj in Gašpar Gela. — Predsednik se zahvaljuje na zopetni izvolitvi ter poroča o izpremembi pravil. Sklene se. da je § 2 društvenih pravil špecijalizirati v smislu, da bodo dobivali podpore le redni člani in njih vdove in sirote, v kolikor bodo to dopuščala društvena sredstva, nabrana iz članarine, prostovoljnih doneskov in darov. — Za preglednika računov za prihodnjo dobo sta izvoljena člana Premrov in Misel. — Med slučajnostmi nasvetuje član Misel, naj bi se v slučaju smrti člana iz društvene blagajne takoj izplačalo v roke vdove ali drugih sorodnikov tolikrat po 2 K, kolikor je članov; ti pa da bi naj ta znesek vrnili v občinsko blagajno. Debate se je udeleže članovi Mikuž, Porent, Rupnik in predlagatelj. Končno obvelja priporočilo predsednikovo, da je ta predlog, ki pomenja novost v pravilih, pravočasno naznaniti odboru pred prihodnjim občnim zborom. Sicer pa se sklene, da se bo govorilo o tem vprašanju še zasebno po občnem zboru. Omeniti bi bilo še, da se je od več strani ustanovilo, da je deželni odbor užitninskim uradnikom naklonjen ter jim rad pomaga v slučaju bolezni s podporoma. Ker je bil dnevni red izcrpljen, zaključi predsednik zborovanje, zahvalivši se udeležencem. Občinski soet ljubljanski. Ljubljana, 9. junija 1908. Predseduje župan Hribar, ki podeli besedo občinskemu svetniku Hanušu, da poroča o županovem dopisu, s katerim je ustavil v smislu § 67 obč. reda sklep obč. sveta z dne 5. t. m. glede desetletne revizije dogovora mestne občine z občino Jezico v zadevi razširjave mestnega vodovoda kot kvaren koristim občine. Dopis naglaša, da je huda vročina zadnjih dni dokazala, kako potrebno je, da dobi Ljubljana več vode; ne bo je pa mogla dobivati, ako se bo moralo čakati, da se in-štančnim potom reši priziv občine Ježica proti odločbi deželne vlade, s katero je ista dovolila polaganje drugega vodovodnega cevovja. Izid tega spora je negotov in ni nemogoče, da bi končno morala mestna občina dajati občini Ježica vodo brezplačno. Poravnavo z dne 15. aprila t. 1. je občinski odbor Ježiški že odobril, ne bi pa pritrdil dodatni določbi, sklenjeni v zadnji seji mestnega sveta, glasom katere bi se imelo pogodbo z občino Ježico vsakih deset let revidirati. Gotovo je, da bi občina Ježica imela pravico, dokler njen priziv ni inštančnim potoni rešen, ugovarjati proti polaganju cevi. Poročevalec se pridružuje županovim izvajanjem in omenja, da je govoril z referentom deželne vlade in se prepričal, da grozi nevarnost, da bi v slučaju, če ostane v veljavi sklep o lOletni reviziji, se moral ves akt znova predložiti ministrstvu, ki bi poverilo vprašanje v proučevanje kakemu geologu, iu tako bi se stvar zavlekla, da bi se še prihodnje leto ne mogla rešiti. Poročevalec Prilaga 132. štev. „SIovencafi dne 10. junija (908. misli, da cena, ki se je že določila, namreč 20 vin. za in3, ni prenizka, da bi imela mestna občina izgubo. Ce se je pred desetimi leti lahko dala voda državni železnici za 10 vin m3, misli poročevalec, da mestna občina ne pride v položaj, da bi čez deset let zvišala ceno vodi ježiški občini, ki je z ljubljanskim mestom v tesni zvezi. Svetnik Šubic omenja, da se mu jc zdel v zadnji seji sprejet sklep nedolžen, in da se mu zdi neverjetno, da bi ježiška občina zaradi dodatka o desetletni reviziji odklonila načeloma že odobreno poravnavo. Govornik se je začel bati za vodovod. Vsa okolica dobiva vodo iz ljubljanskega vodovoda, v Ljubljani pa nam je primanjkuje. Bil'je te dni na Gradu in videl, kako je ležala bela megla prahu nad mestom. Misli, da se je šlo že takrat predaleč, ko se je dala voda državni železnici in se bo šlo predaleč, ako se da šc drugi železnici, ki se tudi poteguje zanjo. Ko bi Ježica odklonila poravnavo, bi govorniku ne bilo prav nič žal, kajti ne vemo, kaj bo Ljubljana še potrebovala. Mi smo sebi pač bližji nego Šiška in Ježica. In zakaj ni te zadeve uredil magistrat že poprej, ne pa šele zdaj, ko so se začele polagati cevi? Zdaj imajo Ježičani seveda veliko moč in si morda mislijo, mi bomo nagajali do zadnjega. Govornik jc torej mnenja, da bi se bila morala ta stvar že prej urediti; ker so pa razmere sedaj take, da ni mogoče drugega, nego pritrditi predlogu direkto-rija mestnega vodovoda, ne bo stavil pro-tipredloga. — Zupan Hribar brani magistrat proti očitanju svetnika Štibica, kakor da bi magistrat ne bil storil svoje dolžnosti. Lansko jesen jc mestna občina vsled županovega posredovanja pri deželnem predsedniku dobila dovoljenje za polaganje drugih cevi; proti temu se je pritožila ježiška občina; priziv ic šel na ministrstvo, ki ga je poslalo deželni vladi z navodilom, naj bi se poizkusila doseči mirnim potom poravnava. Zdaj je imela stvar v rokah deželna vlada, in od nje je bilo odvisno, kdaj jo reši. Zupan pa priznava, da deželna vlada ni rešitve zavlačevala, temveč v predpisanem roku razpisala obravnavo z dne 15. aprila t. L. pri kateri se je sklenila predmetna poravnava. — Občinski svet odobri na to poravnavo z občino .ležico, ki bo torej dobivala vodo po 20 h m3 za vselej. Finanč. odseka poročilo o dopisu mestnega magistrata glede ponudbe Frana Kavčiča za nakup mestne parcele št. 23/23 Karlovsko predmestje podaja svetnik Milohnoja, ki predlaga, da se imenovano parcelo ponudniku odstopi proti temu, da plača po 3 K za nr in trpi vse s kupoprodajo združene stroške. Občinski svet sprejme protipredlog sv. Turka, da se proda zemljišče po 2 K nr. — Poročilo klavnič. ravnateljstva o prometu v mestni klavnici in na živinskih sejmih v letu 1907 podaja podžupan dr. vitez Blei-\veis. Iz istega posnemamo, da je bil uspeh boljši, kakor druga leta; dohodki so sc zvišali za 1061 K. Konsum mesa se ni znatno dvignil, ker se aprovizacija ni izdatno izboljšala. Cene živini so sicer padle, toda to ni znižalo mesnih cen, ker so sc — »mesarji morali odškodovati za izgube v prejšnjih mesecih«. Zaklalo se je 386 volov, 293 bikov. 376 krav. Število volov je padlo. Klali so se večinoma dobro pitani volovi; kakovost klavnih krav jc bila manj vredna. Dovolilo se je dvem do trem mesarjem klanje manj vrednih krav; isti prodajajo v štantih na trgu meso po nekoliko nižjih cenah. Število zaklanih prašičev je poskočilo za 1279 komadov. Večina je bila uvožena iz Madžarske; pa tudi na Kranjskem se opaža napredek glede števila in kakovosti. Uvoz svežega mesa se je dvignil od 24.000 na 26.525 kg. Mnogo uvožene živine se je zavrnilo, ker je bila zaklana v sili. Mesogledstvo na deželi je zelo pomanjkljivo. Čuditi se je, da v neposredni bližini mesta, na Viču in na .Icžici, za tovarni salam vrše lajiki mesogledstvo. Ogled mesa v mestu se jc vršil natančno ter se je konfisciralo mnogo ne-porabnega mesa. Živinski sejmi so se pomnožili; ta napredek pa ni imel zaželje-nega uspeha, ker je bilo sejmov za konje premalo; sklenilo se je torej, da se smejo odslej dvakrat na mesec prignati na trg konji, ter je upati, da sc vsled tega sejmi bolj ožive. Kupčija na sejmih je bila živahna; koroški, štajerski in moravski trgovci so nakupili mnogo živine. Prodalo sc jc med drugim 388 buš, večinoma iz Hrvaške in Bosne. Končno priporoča poročilo odpravo nekih nedostatkov na klavnici. Neobhodno potrebna jc poprava stanovanj za hlapce, ker so stene popolnoma vlažne. Prostori za drobnino so premajhni. Leseno ograjo na sejmu bi trebalo zamenjati z železno. Poročevalec predlaga, da se vzame poročilo klavničnega ravnateljstva o prometu v mestni klavnici in na sejmih na znanje; da se naroči stavbenemu uradu popravo manjših nedostatkov v klav- nici, zlasti sob za hlapce; da se o večjih popravkih izdela stroškovnik. Sprejeto. — Svetnik Velkavrh vpraša župana, če in u je znano, zakaj je šc vedno cesta čez tir južne železnice na Dunajski cesti zaprta; tisti oder je bil že davno narejen, ni pa izročen prometu še do danes. Ali naj služi morda v olepšavo mesta? — Zupan odgovarja, da je bila brv napravljena iz praktičnega nagiba, da bi pešci mogli na cilj, kedar se vozijo vlaki. Na Dunaju so mu rekli, da stvar še za to ni urejena, ker sc južna železnica še ni pogodila z mestom glede snaženja in vzdrževanja poti. To bi pa veljalo le glede odvažanja snega. Poleti to ne velja. Obeta, da bo pisal južni železnici v tej zadevi in navedel, kako se je ljudski dovtip lotil tistega odra, ki da služi »v olepšavo« mesta. — Javni seji sledi tajna. AVSTRO-OGRSKA. Dalmatinski namestnik Nardelli, ki je bil več mesecev bolan, se je povrnil v Zadcr in prevzel namestniške posle. VVatirmund se umika. Profesorski kolegij inomoškega vseučilišča je imel sejo, v kateri je Wahrmund izjavil, da sc uklanja odredbam naučnega ministrstva z ozirom na to. da odpadejo vaje v seminaru in njegova predavanja. Naglaša pa, da iina po svojem mnenju pravico predavati in naj se to vprašanje reši korespondenčnim potom med naučnim ministrstvom in juridično fakulteto. Kolegij je pritrdil \Vahrmundu. Izjavo je podal \Vahrmund baje vsled direktnega posredovanja naučnega ministra, ki mu je baje zagotovil, da ga nc bodo ovirali, ko prične zopet predavati. Dijaštvo še ni zavzelo stališča. V tem semestru Wahrmund še ne predava. Zadeva počiva do zimskega semestra. Konferenco rektorjev, ki je bila napovedana za danes, so odgodili na soboto. Na prošnjo dijakov je odpovedal ekskurzijo v Neulengbach, ki jo je napovedal profesor dunajske tehnike Poležal. Svobodomiselni dijaki so poizkušali, da preprečijo s silo ekskurzijo slušateljev dunajske poljedelske vis. šole v Fischamend. Pošli so pa prepozno, ker se je odpeljala večina dijakov že pred dohodom svobodomiselnega dijaštva, ki jc došlo, da prepreči odhod. Na shodu »Tirolske kmečke zveze« je govoril med drugimi tudi poslanec Schraffl, ki ie naglašal, da sc ob sedanjih razmerah na vseučiliščih ne gre za svobodo vede, marveč za to, da se izroče vsa važna mesta v državi svobodomiselstvu, ki sovraži krščanstvo. Nadvojvoda Franc Ferdinand v Pragi. Nadvojvoda Franc Ferdinand si jc ogledal včeraj s svojo soprogo, grofico Hohenberg, praško razstavo. Nadvojvodo je občinstvo burno pozdravljalo. SESTANEK ANGLEŠKEGA KRALJA Z RUSKIM CARJEM. Dne 9. t. m. sta se pripeljala car in carica z rodbino, grška kraljica Olga, veliki knez Mihael Aleksandrovič, velika kneginja Olga Aleksandrovim s soprogom in oldenburški vojvoda Peter z dvema posebnima vlakoma v Reval. Carja so spremljali tudi ministrski predsednik Sto-lypin, zunanji minister Izvolski, mornar, minister Dikoff in londonski ruski poslanik grof Benkendorff. Prebivalstvo je carja burno pozdravljalo. Car se je podal s spremstvom na ladje »Standatt«, »Polar-stern« in »Almas«. Ob 9. so zagledali angleško brodovje. Ob II. uri 10 minut sta sc pozdravila vladarja na ladji »Victoria and Albert«. Rusko časopisje toplo pozdravlja angleškega kralja. »Novo Vreme« piše, da pomenja sestanek praznik miru vseh narodov. »Rječ« piše, da jc sestanek velik korak napredka do angleško-ruskega sporazumljenja na mirovni podlagi; »Rtis« pa piše, da ojači sestanek slovanstvo. RUSKA CARICA namerava potovati meseca julija z otroci v Darmstadt. O carjevem potovanju ni znano ničesar. RUSKA GOSUDARSTVENNA DUMA. je izključila socialnega demokrata Cckfej-da od 15 sej, ker je zasramoval vero v svojem govoru. Socialni demokrati so zapustili na to demonstrativno dttmino dvorano. NEMIRI V PERZIJI. Položaj v perzijskem glavnem mestu je zelo resen. Poroča sc o nemirih. Ople-njenih je baje več hiš. Tudi z dežele sc poroča, da se branijo uradniki in vojaki delati službo, ker niso že precej časa dobili plače. Finančno stanje v Perziji je slabo. Odstopilo je več generalnih guvernerjev. Šah prebiva v Bagašu. Ima vojake pri sebi. Politiški klubi so se hoteli polastiti cesarskega zaklada in arsenala. a dobili niso ničesar. V Teheranu je nastala panika, ker je prepovedal šah nositi orožje in je pustil zapreti svojega strica in več drugih oseb. Kazaki stražijo evropski mestni del, kjer zboruje parlament, ki dela na spravo. Zaroto proti šahu je vodil princ Cil es Sultan, ki jc zaprt. Prekinjena je brzojavna zveza, razven proge Teheran Astrabad. Šali namerava premestiti svojo stolico v Tebris, ki leži 60 km od ruske meje. K notranjim zmedam pa prihaja še druga nevarnost v Perziji. Rok ruskega ultimata jc namreč potekel 9. t. ni. Morebiti si šah celo želi, da prikorakajo ruske čete v Perzijo. Dnevne noulce. -f- Sestanek »Slomškove zveze« na Grosupljem se je nepričakovano lepo izvršil. Lepo število učiteljic iu učiteljev se je zbralo k prijateljskemu razgovoru. Ob pol desetih je maševal učitelj p. Atanazij. Nad dve uri je pa trajalo zborovanje v šoli. Obed je oskrbel gospod deželni poslanec Košak. Izobraževalno društvo v Velikih Laščah je v ponedeljek popoldne priredilo igro s petjem in tamburanjem. Igrali so »Vrban Smukovo ženitev«. Igralci so v obče zelo spretni, a tič jc vendar le »Vrban«. Ta pa res zna! Tudi mladi tam-buraši že dobro udarjajo. Lc tako naprej, da nam še večkrat daste poštenega razvedrila. Nabiranje doneskov za jubilejski sprevod se nadaljuje tudi šc po 12. juniju, na kar opozarjamo vse zaupnike in slavno občinstvo. Pripomnimo, da so troški za kranjsko skupino sicer primerni, vendar veliki. Pokriti pa so le deloma in nekateri odborniki so založili znatno svoto kot predujem, zanašajoč se na pokiitjc po prostovoljnih doneskih. Odbor je glede kostumov in okraskov postopal z največjo varčnostjo in štedljivostjo. Narodne noše so skoraj vse lastnina udeležencev. Vsi drugi okraski in zastave so skrajno preproste. Pač pa je odbor največ potrosil za vzorno režijo iu vodstvo in za varnostne priprave. Pošiljal je svoje odposlance po celi deželi in po celi progi do Dunaja, da se vse nadzoruje in ureja iu kolikor mogoče pride v okom vsakemu nedostatku. posebno pa vsaki nesreči. V tem oziru je odbor osobito s tem, da je pritegnil vojaštvo in zdravnike ter organiziral špedicijo in in-tendanco, storil ogromno iu naporno delo. tla sc osigura red iu varnost in pripravi vsem udeležencem vzorno potovanje. To je največ stalo. To pa je bila tudi prva dolžnost odborova. — Naši vojaki, ki jih je dovolilo vojno ministrstvo na prošnjo odbora za kranjsko skupino, so se včeraj iz vseh krajev zbrali v Ljubljani. Deloma bodo jahali v sprevodu, deloma bodo skrbeli za dnevno iu ponočno stražo v taborišču in sploh za varnost vseh udeležencev. Deželni glavar Šuklje je preskrbel, da so bili v ta namen komandirani podčastniki iz vseh domačih polkov, sami domačini. Prvi so došli dra-gonci 5. polka i/. Maribora, sami zali fantje. vsi v paradi. Popoldne so imeli v ka-valerijski jahalnici skušnjo v kostumih. Napravile so se fotografije, ki se jutri v Ljubljani razstavijo. V tem banderijti bode jahal na čelu Uskokov gospod župan Zurc iz Kandije. Kostumi Uskokov so popolnoma po kroju, kakor se nahajajo v Valva-zorju, in so zelo dragoceni in naravnost krasni; obstoje i/, surke in plašča, z zlatom prepreženega. Kot pokrivalo služi kor žuhasti kalpak, kot okrasek turški meč. Popoldne je dospelo šest trobentačev 97. pešpolka, ki bodo korakali na čelu kranjske skupine in trobili fanfaro. Ravnatelj Hubad jih je priučil sledeče fanfare: »Pridi Gorenje«, »Tam za turškim gričem«, »Regiment po cesti gre«. »Danes je taisti dan«. Vsi so oblečeni kot slovanski hcroldi, namreč belokranjska noša. na glavi rdeča čepica, čez prsa nosi vsak snežnobeli talar z velikim plavim kranjskim orlom, ki je obrobljen z vezeninami v trobojnih barvah z jugoslovanskimi motivi. Ostali vojaki so od 17. in 97L pešpolka in 27. domobranskega in od 7. topni-čarskega polka, skupaj jih je 60. Radost se jim je brala na licu, da zamorejo s svojimi rojaki tudi na Dunaj. Vojaštvo stoji pod poveljstvom nadporočnika Maistra in poročnika Šusteršiča od 27. domobranskega polka. — Jubilejski izprevod. Pripravljalna dela kranjskega odbora so sc včeraj točno izvršila. Kvartirui reditelj nadporočnik Maister, ki jc odšel na Dunaj, jc brzojavil. da je na Dunaju vse preskrbljeno. Vsi udeleženci dobe primerna prenočišča v Pra-tru, za obede jim je odločil dunajski odbor prav dobro gostilno Swoboda« blizu Rotunde. Tudi 16 konj za kranjski banderij je •pripravljenih. Deželni glavar Šuklje je nadzoroval v Ljubljani vse priprave kranjske skupine in se včeraj odpeljal na Dunaj, da tudi tam vse nadzoruje. Danes zjutraj so se zbrali udeleženci ljubljanskega, belokranjskega in kočevskega oddelka na državnem kolodvoru. Posebni vlak, obstoječ iz štirinajst vagonov, je bil vzorno prirejen in gre vse priznanje postaje-načelniku Hrašovcu, ker je v ta vlak uvrstil najboljše vagone. Vkrcanje se je med veselimi zvoki ljubljanske društv. godbe vršilo v najlepšem redu. Vlak pelje s seboj tudi provijant za med potjo, ker bo obed šele okoli 7. ure v Št. Milielu, kamor se je že včeraj odpeljal odposlanec, da nadzoruje prireditev obeda. Vlak ima posebni sanitetni oddelek z znamenjem rdečega križa. Oskrbuje ga dr. Zajec. Vlak pelje s seboj tudi garderobo, ki jo ureja Lohr, nadgarderobier zagrebškega gledališča. Vsi vozovi imajo zunaj velike številke, da vsak lahko najde svoj vagon. Vlak vodi direkeijski pristav Berndorfer, vso skupino pa Ivan Kregar. Vožnja gre čez Am-stetteu in pride vlak na Dunaj ob (\ uri zjutraj na zapadni kolodvor. Udeleženci sc vozijo z električno železnico v Prater, kamor pripeljejo tren-vojaki vso prtljago. Na kolodvoru sc je zbrala velika množica Ljubljančanov, ki so spremljali svoje znance. Pri najlepšem vremenu se je točno ob Ki. uri vlak začel pomikati na Gorenjsko. Živalmi živio-klici so ga spremljali. Kažipot za Dunaj, v 1500 izvodih tiskan, jc priredil kranjski odbor za vse udeležence. Sestavila ga jc deželna zveza za tujski promet, tiskala Katoliška tiskarna. Knjižica je jako lična iu ima sledečo vsebino: Dunaj v splošnem prometna sredstva postrežceki in policija iz-prehod po Dunaju Prater dunajske znamenitosti svarila za tujca v velikem mestu. Slike: Parlament cerkev sv. Štefana Stock im Fisen Radeekijev spomenik Karlova cerkev — Dvorna opera Spomenik cesarice Marije Terezije Cesarski dvorec Mestna palača Dvorno gledišče Vseučilišče Vo-tivna cerkev. - Pridejan je načrt glavnih dunajskih cest. Knjižica je poljudno pisana, nalašč za izletnike in jim bo dobro služila na Dunaju. Odbor je hotel na ta način skrbeti, da dunajsko potovanje udeležencem zapusti tudi poučen spomin. + Na občnem zboru nemškega »Schulvereina« v Celovcu je govoril tudi minister Prade. Dejal je, da društvo ni bojno, temveč zgolj obrambno, ker varuie nemško deco pred raznarodovanjem. Med darovi je posebno omeniti 10.000 K od dunajskega mesta, 300.000 K pa od šlezij-skega veleposestnika Rohrrnanna. Največ potroši »Schulverein« za Štajersko. V Ljutomeru in Hrastniku se ustanovita otroška vrtca, v Št. Lenartu nova šola. Kranjska dobi dve novi šolski ekspozituri in nemški »Studentenheim« v Ljubljani. Dohodki so znašali leta 1907. 636.473 K 35 vin. (1906.: 501.818 K 25 vin.), največ, kar iili jc sploh kdaj bilo. V odbor so bili izvoljeni: Dr. EckI, Fiedler, Lud\\ ig, dr. Netnvirth, dr. Partisch, dr. Steimvender, cir. Stepa n, dr. Wota\va. V nadzorstvo so izvoljeni: Brali, dr. Cliiari. dr. Maresch, pl. Wiescnburg. V razsodišče: Pr. Czyh-larz, dr. Feistmantel. dr. Herold, dr. Magg, dr. Schrutka-Richtenstamm. Novo mašo bode bral v Št. Pavlu v Ameriki dne 16. junija Ivan Schiffrer, doma iz Stare Loke. Niegov brat Anton jc letos v drugem letniku bogoslovja isto-tam. Pogorel je pretekli teden skedenj in kozolec posestniku Knezu na Hrastovici pri Št. Rupertu. Zažgali so menda delavci od železnice. Bil je zavarovan. Tri stanovanja se oddado v Šent Rupertu ravno pred cerkvijo. Prodajalna se odda v uajeni ravnotam. Pojasnila daje hranilnica v Št. Rupertu. Umrl je v Celovcu poročnik Emil Czumpelik od 17. pešpolka. — Naučili minister je odobril zanaprej dr. L. Poljančevo »Mineralogijo za velike gimnazije«. — Deželni predsednik baron Schwarz pride k posvečevaniu nove župne cerkve na Viču 14. t. m. — Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo zboruje 27.. 28. in 29. junija na Bohinjski Bistrici. — 426 oseh pride 21. junija na Bled. in sicer člani nekega dunajskega izobraževalnega društva. — Vipavci smo binkoštni praznik uživali krasno zabavo. Tukajšnja dekliška Marijina družba je proslavljala desetletnico ustanovitve in letošnji trojni jubilej z lepim petjem in veličastno igro »Sv. Elizabeta«. Navzoči smo bili posebno zadovoljni z lepim nastopom iu sigurnim igranjem že dobro znanih vipavskih igralk. — Z veseljem čujemo, da sc ponovi ta prireditev v nedeljo, 14. junija, popoldne ob 4. uri v dvorani • Tabor-. Lahko rečemo; k taki veselici ne bodo prihiteli samo ti- sti, ki je še niso videli, ampak tudi taki* ki so bili že pri njej, bodo zaželeli še enkrat naslajati se ob lepem petju in sijajni igri. — Star Kranjec umrl v tujini. V Am- stcttenu na Spodnjem Avstrijskem je dne 23. majnika nagloma umrl dvorni tiskar in knjigovez, g. Adalbcrt Queiser v 69. letu svoje starosti. Pokojnik je bil rojen v Kranju. kjer se je izučil knjigoveštva, potem je s svojo lastno pridnostjo se povzpel do višjih in častnih mest. Za svoje rojstno mesto se je ranjki vedno zanimal. N. v m. p.! — Ogenj v osmi šoli. V 8. gimnazijskem razredu v Oorici je v noči od petka na danes zgorel pod. Če bi ognja ne bil hitro opazil sin hišnikov, bi bila zgorela vsa licealna knjižnica. — Vabilo k slavnosti, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Stobu dne 13. in 14. junija v proslavo 60letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Spored: 1. V soboto, 13. junija zvečer ob 9. uri bakljada in razsvetljava ter sprevod z godbo po vasi Stob. 2. V nedeljo, 14. junija, ob tri četrt na deset dopoldne nastop pri gasilnem domu in odhod k sveti maši na Ooričico. 3. Od 3. do 4. uri popoldne sprejem došlih društev pri gasilnem domu. 4. Ob 4. uri popoldne velika vrtna veselica na vrtu g. Ant. Miil-lerja s sledečimi točkami: Slavnostni govor. Srečolov. Šaljiva pošta. Papirnata bitka. Veliki amerikanski gramofon. Prosta zabava. — Pri veselici sodeluje slavna društvena godba in poje domači moški zbor. — Zvečer umetalni ogenj. — Vstopnina za osebo 40 h. uniformirani društve-niki prosti. — Ker je čisti dobiček namenjen v pokritje nabave gasilnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Iz Kamnika odgovarja mirni opazovalec »skromnemu Sokolu« v »Slov. Narodu« z dne 1. junija to-le: Brezpomembno imenuješ, o skromni sokolič, slavnost mekinjsko ter praviš, da se cel Kamnik zanjo ni zmenil; gotovo si. o brat sokolski, spal celi 28. majnik po nemirni, prekrokani noči: vsi drugi, ki niso spali isti dan, so hote ali nehote občudovali to zares krasno in veličastno manifestacijo krščanske misli in organizacije. Da je nasprotniki niso bili veseli in bi v svoji škodoželjnosti radi celo dali za svete maše. da bi ta dan deževalo, kdo bi jim to zameril? Posebno pa je imponiral lep red in dostojno vedenje naših množic; kako visoko je nadkrilje-vala ta dostojnost razne liberalne prireditve, n. pr. ako naši ljubeznjivi nasprotniki vozijo razne svoje polomljene barke. Zato je pa naravnost smešno, če ljudje, ki na cestah dajo mirnim ljudem pobalinske priimke ter jim kvarijo z gnjilimi jajci obleko. govore o disciplini in jo nam priporočajo. Pojte se solit s tako disciplino in s svojo neotesanostjo! Ti pa, brate sokolski, dajaj svojim in sebi prej nauke o oliki in disciplini, potem šele prodajaj svojo učenost našim! — Iz Hotedršice. Grozno se jeze naši krotki in olikani liberalci, ker stalno napredujemo in ustanavljamo društvo za društvom. Da bi si vsaj nekoliko potolažili skrajtm razburjenost, zbrali so se dne 3. t. m.pri Šmerlu, kjer so do polnoči zborovali pod vodstvom svobodomiselnega njegovega sina visokošolca in so baje ustanovili »Bralno društvo«. To društvo bo imelo svoj sedež v hiši Boštjančka, po domače »hotelskega poštarja«. Mladi svobodomiselni Šemrl ki se trudi, da bi načela, ki jih je dobil v Pragi, udomačil tudi v Hotedršici, poteguje se zato za svoje pristaše, in če vidi, da kateremu izmed njih teče v grlo voda, kliče na pomoč in tudi pismeno roti in poživlja pristaše S. L. S. na človekoljubnost. Kako zelo so usmiljeni ti naši libcralčki! To tudi sami trdijo v svojem dopisu »Slov. N.« z dne 2. junija št. 127. Le to povemo, da jih pomilujemo vsled tega dopisa, v katerem kar mrgoli laži in obrekovanj. Ali vas res nič več sram ni. da tako grdo lažete? Pravite v dopisu, da je gospod župnik računil nekemu liberalnemu fantu za samski list 20 kron, a noben liberalni fant samskega lista zahteval ni, le oče omenjenega liberalnega fanta jc prosil rojstni in krstni list za njega, in je bil tudi opozorjen, da bo gotovo potreboval spričevalo svobodnega stanu. Nato on pravi, da bo pozneje prosil za isto, ako bo v resnici potreboval. Namesto njega, je župni urad nevestin poslal takso za samski list in ga uradno zahteval. To je resnica, vse drugo je laž. Tega moža posebno priporočamo župnim uradom za pokrivanje cerkvenih stavb; zvonikov, cerkev in župnišč, ker rad zasluži, obenem pa tudi rad in strastno zabavlja črez pristaše S. L. S. Radovedni smo, ali se bo posrečilo našim orožnikom dognati, kdo je hiše mazal ponoči, kdo ie vrgel zvečer kamen v hišo izobraževalnega društva in razbil okno in kdo je dekle Marijine družbe, ki je šla zvečer mirno domov, na tla pobil? Našim gg. poslancem priporočamo, da si nekoliko ogledajo te neznosne razmere. Nasmehnili smo se jezi »Narodovega« dopisuna, ki se zaganja v občespoštovanega gospoda župana in njegovo soprogo. Najboljše spričevalo za gospoda župana je to, da je bil enoglasno izvoljen zopet za župana. Ako tarnate o prazni občinski blagajni, sebi obsodbo pišete, ker so ravno liberalni odborniki, ki so sedeli v prejšnjem občinskem odboru, provzročili stroške občini. Torej jezik za zobe in tiho! + Naš cesar danski general. Danski kralj je imenoval našega cesarja za danskega generala. — Iz Postojne. Vkijub slabemu vremenu obiskalo je našo krasno jamo na binkoštni ponedeljek izvanredno veliko število tujcev. Štejejo, da je bilo ta dan okrog 5000 ljudi v jami. Videl si Nemce, Lahe, in da so bili tudi Slovenci častno zastopani, se razume samoobsebi. Celo turške čepice si videl na glavah. Jamska komisija, pred vsem njen načelnik, vodja glavarstva g. Fr. Schitnik, je pa tudi vse storila, da je toliko tujcev prišlo in da so se zadovoljni vračali na svoje domove. Jama je bila krasno razsvetljena, posebno lepo je bil okrašen most, ki vodi čez Pivko. Šteli smo te lučicc, pa vsakokrat smo se zmotili, zato smo raje šli naprej. Naval ljudstva nas je s silo gnal na plesišče. To vam je bilo življenje! Mogočno se razlegajo glasovi domače godbe, ki je letos izvanredno dobro igrala, pari se pa sučejo; toda zdi se ti, da niti ne zapazijo, kako težko plešejo zaradi take gnječe. In res, ko godba neha igrati, tolčejo z rokami, vpijejo, kri-če, naj godba še igra. Naenkrat novi glasovi, nežnejši, lepši, ubranejši. Druga godba, vojaška! Jamska komisija je namreč povabila tudi mornariško godbo iz Pulja. Kako krasno je igrala! Slišali smo že hvaliti to godbo in prepričali smo se, da je ne hvalijo zastonj. Posebno nas je pa veselilo, da je ta godba tako pridno igrala; kadar je zaigrala kako slovansko skladbo, takrat ni bilo konca apladiranja, in živio-klici so odmevali po podzemskih prostorih. Kadar sta pa vtihnili godbi, tedaj so se oglasili pevci, ki so vselej želi burno pohvalo. Za zabavo se je pa skrbelo še drugače. Kdor je hotel pokazati svojo izvež-banost v streljanju, je lahko streljal v tarčo, in če je zadel, bil obdarovan. Ni torej čudo. da si se le težko ločil od plesišča. Toda treba je bilo iti naprej, ker jama je še dolga. Da pa boš lažje hodil, stopi tja k gostilničarju, kjer boš dobil pivain, če te veseli, tudi prigrizek. Komaj pa stopiš s plesišča, že te ustavi pošta. Tu se je ljudi vse trlo. Razglednice so se pisale, da je neverjetno. Zvečer so jih nesli več vreč iz jame. Ako izpustimo druge zanimivosti, moramo pa omeniti še eno. Vrli tamburaši iz Lozic na Vipavskem so obiskali jamo. Postavili so sc na Kalvarijo, in na tem najveličastnejšem prostoru v jami so zveneli nežni glasovi tamburic. da so jih obiskovalci iame z največjim zanimanjem poslušali. Trudni in z najlepšimi vtisi so se razšli tujci, ko so prišli iz jame. Gostilne so se napolnile, posebno natlačeno polno pa je bilo v hotelu »pri Kroni«, kjer je koncer-tovala do pozne noči mornariška godba. Tako se je zopet nekaj zgodilo, da morajo tujci reči: Lepa je Kranjska! Ljubljanske noulce, lj Občni zbor »Katoliškega tiskovnega društva«. Opozarjamo gospode ude, da se vrši občni zbor »Kat. tisk. društva« jutri, v četrtek, II. t. m., ob 10. uri dopoldne v pritličju ktiezoškofijske palače. Ij Danes ob 5. uri imeli so Belokranjci skupno sv. mašo v Križankih. Maševal je g. župnik Ivan Šašelj. Orgljal je pri sveti maši g. Mihelčič iz Metlike, čigar pevski zbor je prav lepo popcval. IjDijaška in ljudska kuhinja je imela včeraj zvečer svoj 31. občni zbor ob precejšnji udeležbi. Dohodkov je bilo 23.665 kron 21 h, stroškov 24.146 K 75 h, med temi za jedi 16.646 K 2 h. Društveno premoženje je znašalo začetkom društvenega leta 40.793 K 35 h. zdaj pa 40.670 K 49 h. V odbor se za tri leta izvolijo sledeče dame: M. Ebner, M. Janežič, A. Mathian, T. Pcgan. H. Schiffrcr in M. pl. VVurzbach; gospodje pa sledeči: K. Achtschin, kanonik dr. Čekal, Del Cott, A. Kržič, dr. Pečjak. F. Pretnar, dr. Svetina, dr. Šorn, A. Zaje. Računska preglednika sta I. Podles-nik in dr. Pcgan. Ij Pogreša se od včeraj častniški sluga Fran Mulec. Je-li pobegnil, šc ni znano. Ij Poskusen rop. Dne 31. maja je po-sestnikovega sina Jožefa Goriška iz Stare gore pri Moravčah nek prisiljenec v gozdu napadel z žepnim nožem. Ker je bil pa Gorišck od napadalca močnejši, mu je napadalec zbežal v gozd. Sumi se. da jc ropar identičen z 2. septembra 1885. leta v Steinu pri Vctrinju na Koroškem rojenim iu dne 19. maja od dela pri kemični to- varni pobeglim prisiljencem Ignacijem Rauschem. Razne stvari. Grozna železniška nesreča. Ob železniški nesreči v Roccapietri pri Novarri so usmrčene štiri, ranjenih je pa 83 oseb. Izključitev od dela. Zveza južnonemških kovinarskih tovarnarjev je pozvala, naj izključijo sukce-sivno od dela vseh 40.000 organiziranih delavcev. Usmrčeni Avstrijec v Nevv Yorku. Mlada Rusinja Sara Koten je ustrelila na cesti avstrijskega zdravnika dr. Au-spitza, ker jo je zapeljal. Auspitzova žena je zblaznela, ko je čula, da je mož ustreljen. Blazen polkovnik mobilizoval polk. Vpokojeni polkovnik Boulanger je mobilizoval svoj prejšnji polk. Za odhod je bilo že pripravljenih več stotnij, ko so opazili, da se polkovniku meša. Rekel je, da odkoraka s polkom v Pariz, da spravi Zolov pepel iz Panteona. Polkovnika so oddali v blaznico. Telefonska In brzolnono porom ŠTRAJK V BISTRICI V ROŽU KONČAN. Bistrica v Rožu, 10. junija. Štrajk je končan. Delavstvo je zmagalo. Posredoval je Grafenauer. POSLANSKA ZBORNICA. Dunaj, 10. junija. Poslanska zbornica nadaljuje podrobno proračunsko debato. Vloženi sta dve interpeliciji glede na celu-loidno eksplozijo v Ottakringu, ena od krščansko-socialne, druga od socialno-de-inokratične strani. WAHRMUNDOVA AFERA. Dunaj, 10. junija. Svobodomiselni dijaki izjavljajo, da VVahrmundova afera zanje ni končana in da ima štrajk trajati dalje. ŽELEZNICA MOSKVA-INDIJA. Berolin, 10. junija. Tukajšnji listi poročajo, da je prvi uspeh sestanka angleškega kralja in ruskega carja v Revalu ta, da se zgradi železnica Moskva-Indija. Železnico do Herata na indijsko - afganski meji zgradi Anglija. SMRTNE OBSODBE. Varšava, K), junija. Vojno sodišče je obsodilo sedem oseb na smrt. V Lodzu so obsodili na smrt osem oseb. Štiri so že usmrtili. SAMOUMOR. Dunaj, 10. junija. Tu se je obesil vpokojeni ravnatelj glavnega kovinskega urada. Adolf Mader. DVA NOVA ADMIRALA. Reval, 10. junija. Ruski car je imenoval angleškega kralja Edvarda za admirala ruske mornarice, kralj Edvard pa ruskega carja za admirala angleške. GRŠKE BANDE. Sofija, 10. junija. Neka grška banda je napadla bolgarsko vas in poklala več ljudi. ARETIRAN BANKIR. Budimpešta, 10. junija. Tu so zaprli bankirja Bleuerja, ki je večje svote pone-veril. Potrt globoke žalosti naznanjam v svojem ter v imenu svojih nedoraslih otrok vsem sorodnikom prijateljem in i znancem prebridko vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, oziroma dobra, ljubeča in nepozabna mati, gospa Josipina Schiffrer danes ob 1;,1. uri popoldne po dolgi, silno mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 45 let mirno preminula. Pozemski ostanki drage nepozabne pokojnice preneso se v petek 12. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Nove ulice št. 5. na pokopališče k svetem Križu. Pusmrtnice sc bodo brale v cerkvi Mar. oznanenja. Bodi ji blag spomin! V Ljubljani, 10. junija 1908. Frrni Schiffrer, potnik tvrdke Fr. Ks. Souvan, soprog. — Fr.injica, Stanko in Štefica, otroci. ŽITNE CENE Budimpešta 10. junija. Pšenica za oktober......10 84 Rž za okt..........9- Koruza za julij........6 60 Oves Z8 okt. ... . 7'64 Efektiv: 15 višje. Meteorulogi£no poročilo. Vidina n. morjem 306'2m, srednji rračni tlak 736-0 ant. Cu «p»- >0T»j> 9 9 »reč. Stanju barometri T mm Temperatur* C«fi°ijn V.tr.tl it * ► " f. I a " 74 8 lol 7. sjutr- ž. po o 41 9 40 i 12-5 | sr. jvzb. {del. |asno| 10-4 sl. jjzah. | obl 19 2 sl svzh del. jasno Srednja vCertJSnla lam-,;- 13 9* oorm 170' Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, hči in sestra, gospa Antonija Zupan po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 35. letu svoje starosti, mirno v Gospodu za-spaia. Pogreb predrage ranjke bode v četrtek, U. junija iz'hiše žalosti Vodnikov trg št. 5, na pokopališče k svetemu Križu. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin. Ljubljana, 10. jun. 1908. t Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest. da je naš iskreno ljubljeni in nepozabni sinček, oziroma brat Elček danes ob pol 9. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v 4. letu svoje starosti preminul. Pogreb predragega se vrši v sredo, 10. t. m., popoldan ob 6. uri na domačem pokopališču. Škofja Loka, 9. junija 1908. Rafael in Rezika Thaler starši. tRado brat. •AA AAAt3kAA4* AA AA« Reelno! Dobro! Ceno! j « i < a i <§ i <8 < i i i I 4 « 1 « 1 f I i < i t l * t * i Telefon št. 36. 1339 4-3 Naslov za brtolSTe: Kastner, Ljubljana. Glavna zaloga vseh tu- in inozemskih mineralnih voda. et'j Vsak dan nove po&iljatve Grenke vode. Franc jož., Friedrichshall., Herkules, Hunyady Janos, Piillna, Palma (Rakoczy), Lajos Saidschitz. Razne mineralne vode. Blinska, Bonifacijev vrelec, Ems. Kr£n., Franco-varski Natalijin vrelec, Fachingen, Giesshiibler, Gleichenberg.-Ema in Konstantinov vrelec, Guber Srebrenica, Flall-Jodova voda, Karlo-varski Miihlbrunn, Schlossbrunn in Sprudel, Krondorfski Stefanijin vrelec, Levico močan ali slab, Marijinovarski Kreuzbrunn, Preblavska, Radenska, deželna Rogaška, Templjev vrelec, Siyria-vrelec,Rimski vrelec, Roncegno.Salvator, Selterjeva v steklenicah in vrčih, Vichy, Vita, Vildungen-Helenin vrelec, Darkavska Jodova sol. Karlovarska sol Mattonijcva, morski lug in morska sol za kopeli. Prodaja na debelo za morsko sol, navadno in namizno sol. Tudi slanica in Ing za kopališča. Velika zaloga špecerijskega in kolonialnega Itlaga, petrnCeja, olja za mažo, vseh vrst bencina, (obdavčen in neobdavčen) iz tržaške rafinerije za miner. olje. Kupuje,o se prazni sodi od petroleja in olja po naj ravnatelj. 12H2 6 Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke,-- - portland-cement najboljše vrste, = zarezane"sfrešnike (sistem HVarzola) peči štedilniki in drugi stavb, materijal. (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti. F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana. Istrska vina Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši troplnouec se dobi pri lastniku Antonu Ferlan dl Glorjlo 1009 24 - 13 Rovinj, Istra. C. kr. oblastveno potrjeno i« ucilisce za /trojno risanje branja desifi Ljubljana, Stari trg it. 28. ® Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. e 3 Katoliška Bukvama m 1304 12-6 primerne deloma tudi za darila ^^ priporoča sledeče H MT IIIOlilKMiik«' prvoobhajancem: v QrklcLri mrk1if\7£**-»iL>' P° katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij OUISK1 111U111 V C111K pečjak, katehet v Ljubljani. Ta molitvenik je predpisan za ljudskošolsko mladino odkar so stopile molitve z novim cerkvenim besedilom v veljavo. Cene so mu sledeče: Trpežna vezava z rdečo obrezo...............K —•80 , zlato , ................ 1-20 Js \/or>nn »7? trli fin i Molitvenik. Spisal dr. Gregorij Pečjak, doktor bogovi V CCI1U ZU^U. Cerkvenega molitvenika. To je najpopolnejši molitvenik. ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko. Cena z rdečo obrezo...................K 1'20 „ , zlato , .................... l"t0 Bogu kar je božjega. SPi.d ž«Pmk Fr. s. fihžb«. To je najfinejši slovenski molitvenik, po vsebini primeren tako priprostim, kakor najizobraženejšini krogom. Odlikuje se tudi po svoji nežni, zelo priročni obliki. Pri naročilih zadostuje, da se navede številka zaželjene vezave, tudi je dobro, da se pove ali naj izberemo tanke, pregibljive platnice za gospode ali mehke, vatirane platnice za ženske: Vezava št. 1 : navadne črne platnice, rdeča obreza.........K V— , ,2: umetno usnje, vatirane platnice........... 1*80 , ,3: šagreno usnje, zlata obreza............. 2-20 „ „ 4: fina teletnina, , , ............ 3'— „ , 5: najnoveja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najmodernišimi utisi. Na teh vezavah je neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno „ .6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba.............. 4-80 4-60 Voditelj v srečno večnost S^fe'šSS.A'M"duhovnik Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom. Umetno usnje, mehke vatirane platnice.............K 2'— Šagrin-usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice.......... 2 60 Katoliška Bukvama v Ljubljani. ^ Singerjevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.] 693 25 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem. marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. IVAN* PEN QOV podobar, Izdelovalen elloile« HI naznanja prečastiti duhovSčInl, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pr«> vzel znano 2795 52—1« podoMo delavnico umrlega g. And. Rovieka, Kolodvorske uHce Stev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem »i toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor m je dosedaj. 9 Velika > Priznano najboljša delavnica za izdelovanje oblek zaloga oblek za gospode in dečke. Stalne, na vsakem predmetu označene = cene. = A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št 3. po men. Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. :: 595 30 C Samo 5 ulnar jeu P ^ Nikelnaste ure od gld. 190 do gld. 12-—, srebrne ure od gld. 3 90 do 4 gld. 80-—, zlate ure od gld. 12 — do 500 -. — Srebrne verižice od r gld. —'90 do gld. 20 —, zlate verižice od gld. 10 — do gld. 250' Vas stane, da zahtevate moj ravnokar izišli veliki cenik, katerega poitjem zastonj in poštnine prosto. Veliki promet! □ Nizke cene! a Dobro blago! Velika izbira pripravnih krasnih birmanskih darili HfilttnPP urar in trgovec, , AULLUCi, Liuh|. u . Priporoča se z velespi stovanjern Ljubljana, Mestni :: trg :: nasproti rotovža. t Pozor't toraj pri nakupovanju ur, zlatnine in srebrninel Kdorsl želi kupiti dobro in zanesljivo uro, n aj se zauplj i v o obrne na prvo domačo eksport. tvrdko, kjer bodete gotovo najbolje postrežem. Imam ogromno zalogo prve vrste švicarskih žepnih ur, verižic, zapestnic, obeskov, okraskov, uhanov in prstanov z navadnimi in bri-Ijantniml kamni; vseh vrst budilk, stenskih In salonskih ur, blago Iz kina-srebra itd. vse zaradi prevelike zaloge : po konkurenčnih cenah. : V___ I L Področni«« ■ ■(■{•laia.al Onb.o II, Mila ilraa, M.,i .llaa II, Stduu, Bra«, Usik* Llfi, (Wka »'«««1«. >JoMiTwk< lgnk'ti|. ■tdll*«, >?9T> ili'» Plisr CrlUra I. Ubetit. MernjalaHu* ■» On »aj * I. V.IImII« 1, II. Tib.rilruM. 4, ID Ui(argaiia 77 (..gal flanovafa), III. Ll vaneaiit >7, IV Vlttf.ai Ha.ptilraaaa 13, V S«b*obr..ntr>lr>Mi II » TI H.mpe.dorHiatc. IN. VII Marlahllarilr.m TI, Tli' LtrtktDlildtrilra.M 1», IX. Alarralrtna II, X. rif .rllt.ilfMH I«, STIH TUria,iriinm II XIX. DlbllBgaf Ha.plitf II. SIS ........... II *t«n)ainlftna i«inl*ka družba « iso 175 Naj*alantn*jii MI? D TT O LL ^ nakul5 *n H. S\ Vil' a& 'Mh *r«t rant, driavnlh papirjav, akcij, prioritet, »»stavnic, «■*&. Ui JLl/ \ J U daviš, valut in denarja. iwr Zamenjava in eskomptiranje **rubanlfc »aatjivTits: is oUliact), »rarjft ln hupooov. Ounaj, I WollKe*fte 1,