Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, dne >0. maju 1914. Leto VIT. — Številka 22. Delavska Pravica Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izhap vsak četrtek pop.; t slučaju praznika || Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec l| Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo dan poprei — Uredništvo: Ljubliana, Mikloši- II Din 4’—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—j za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7’— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900 1894 OB 40 LETNICI 12 O ČEMER NI DEBATE Leta 1931. je preteklo 40 let, odkar je bil sv. oče Leon XIII. proglasil znamenito okrožnico »Rerum novarum« o socialnem vprašanju. Okrožnico, ki je postala osrednja os in trajno gibalo vsega kršč. soc. delavskega gibanja na svetu, temelj pokreta vseobče katoliške demokracije sploh, okrožnico, ki je danes pravtako pereča, kot pred 43 leti, če ne še bolj. — Letos praznuje »Jugoslovanska strokovna zveza« 40 letnico svojega obstoja in splošno-koristnega delovanja. Dokaz torej, da so šli pionirji kršč. soc delavskega gibanja na Slovenskem s pokojnim dr. Jan. Ev. Krekom na čelu sveže, s pogumnim elanom na delo, do dna svoje duše prežeti trajnih idej velikega namestnika Kristusovega na zemlji. Pred tremi leti je sedanji sv. oče Pij XI. proglasil drugo znamenito delavsko socialno okrožnico »Quadragesimo anno«. Ta potrjuje socialna načela Leonova in nanovo usmerja socialno delovanje katoličanov, v kolikor so se dejanske razmere zadnjih štirih desetletij bistveno spremenile ter v kolikor smo vsi skupaj po dobrih in slabih izkušnjah teh let dozoreli v možatosti utrjeno modrost. — »Jugoslovanska strokovna zveza« pa je na svojem rednem občnem zboru leta 1932. po izčrpnem referatu frančiškanskega župnika p. dr. Angelika Tominca soglasno sklenila, da prislaja na načela sv. očeta, proglašena z okrožnico »Quadrage-simo anno«. Dokaz torej, da je sedanje vodstvo osrednje kršč. soc. delavske organizacije ostalo zvesto tradicijam svojih prednikov, noseč med delavske tisoče prave ideje krščanstva pod zastavo Križa. Potrebno je, da ob svoji 40 letnici naglasimo ti dve glavni dejstvi, ne da bi se ustavljali ob neštetih drugih činih, ki jasno, zgovorno in nepobitno dokazujejo, kako je šlo naše gibanje skozi vseh zadnjih 40 let vedno in vsikdar premo pot tako, da je bila armada kršč. soc. organiziranega delavstva vedno predstraža in udarna divizija v vojski splošne katoliške demokracije. In če se je komu kdaj zdelo, da je »Jugoslovanska strokovna zveza« zišla bolj ali manj na stranpot, se je to pač samo zdelo, je bil to le videz, nikakor pa ne dejstvo. Kdor je vseskozi, zlasti po prevratu in še posebno v naj- kritičnejši dobi od leta 1926. do danes čistega srca in neskaljenega očesa zrl v kovačnico našega delavskega dejanja in nehanja, o, ta bi ne bil mogel nikdar sumiti našega gibanja odpada od Boga in njegove postave, ne natolcevati, ne obrekovati in ne — soditi! Pač! Socialno, osobito delavsko socialno vprašanje je najtežje vprašanje preteklega pol in celega sedanjega stoletja. Najtežje vprašanje, ki pretresa dvoje vekov iri maje temelje cele človeške družbe. Vse učenje od ljudske šole preko fakultetske zrelosti ne zahteva od človeka take intenzivnosti kot študij socialnih in delavskih vprašanj ter ved. In še se ti zares zazdi, kot da včasih plešeš na ostrini tenko brušenega meča, ne vedoč, jeli boš prihodnji hip omahnil v levo ali desno globino pod seboj. Taki momenti niso samo mogoči, marveč celo nujni tako za poedinca kakor tudi za organizirano skupnost. Trenutek pa je trenutek, ki utegne gibanje kot tako ogroziti le za hip, dočim jamči za njegovo trajno smer temeljno načelo, ki je pri nas vedno bilo, je in bo: Iz Boga, z Bogom, za Boga, povsod naj njegova postava velja: v zasebnem in v vsem javnem, v socialnem in danes še prav posebno v gospodarskem življenju! Organizirani delavci in nameščenci »Jugoslovanske strokovne zveze« smo bili, smo in hočemo ostati: 1. Katoličani, celi katoličani, otroško vdani sv. Cerkvi in sv. očetu. Mi hočemo tja, kamor današnji svet vse premalo hodi: K viru moči, k mizi Gospodovi, da postanemo neustrašeni revolucionarji v teh groznih dneh tvar-nostnega smradu. Živo krščanstvo namreč je tisti dej, ki nareja duha trajno revolucionarnega. Tako krščanstvo je latentna, permanentna revolucija, ki presnavlja noč in dan poedin-ce in družbo, ki podira samo to, kar je zlo in greh, gradi pa le to, kar nam je za zemeljski in končni smoter nujno potrebno in koristno 2. Bili smo, smo in hočemo ostati zvesti udje apostolske črede, v svojem delovanju dosledno, mirno in brez boli v svojem srcu vdani svojim škofom. In če bi se, česar Bog ne daj, kdaj pripetilo, da bi bilo nujno potrebno, kak naš korak obsoditi, — skesano, a obenem mo- žato bomo priznali: Oče, grešil sem, odpusti! In krenili bomo brez odloga na pravo naznačeno pot. Zato pa bomo tudi vnaprej odklanjali merjenje vrednosti svojega katoličanstva od vsake strani, ki bi si hotela uzurpirati to pravico preko kompetence avtoritativnega mnenja pristojnega episkopata. 3. Smo pa organizacija, ki se mora vsak dan, pa prav vsak dan boriti za najosnovnejše pravice svojih članov, celo naravnih, in da: za kruh, za košček kruha, ker mnogo, mnogo je naših sobratov, ki z deco in ženami suhega, kruha stradajo, stradajo dobesedno. V tej organizaciji pa hočemo ostati ne avtonomni, nego suvereni! V delavski organizaciji naj si organizirano delavstvo svobodno voli svoj štatut in svojo postavo. Jasno, da je vsaka zemeljska suverenost relativna, zato temu pojmu dobro vemo mejo in konec. Ali do te meje ostanemo neizprosni branivci suverenih delavskih pravic. 4. Škodljiv in nemoralen je kapitalizem pa svojem materialističnem počelu, po svojem delu in smotru, ki pomeni transcendenčno popolno zanikanje Boga in njegove postave v gospodarskem življenju, tuzemsko pa najstrahotnejše zasužnjenje milijonov in milijonov če-belično pridnega delovnega ljudstva, otrok božjih. Zato bomo še bolj kot doslej usposabljali delavstvo za neodjenljiv boj zoper Ma-mona in oboževavce zlatega teleta. Če bomo pa v tem boju tudi v bodoče trčili ob ljudi in organizacije, ki v resolucijah izpovedujejo ka-toličanstvo, v praksi in gospodarstvu pa so temeljem nekih »gospodarskih aksiomov« pri-prega velekapitalizma, ne bo to naša krivda. Sami naj gledajo! Naš boj je zavesten. Je od včeraj in od danes, pa je za bodočnost. Gre zoper moderno paganstvo, pa ustvarja krščansko občestveno življenje. To je beseda naših besed ob 40 letnici, odkrita in jasna. Z njo zaključujemo podtalno debato, zakaj o našem katolfčanstvu debate ni, zato se vanjo spuščali nismo in se tudi ne bomo. Kdo gre z nami? V slogi je moč. Štirideset let znači najzrelejše moško delovanje. V to je naš sindikat prešel. Hočemo delati vse po modrosti, zreli preudarnosti pod vidikom večnih načel krščanstva. POLITIKA IN STROKOVNA ORGANIZACIJA Delavstvo je začelo Na I. slovenskenl katoliškem shodu 1. 1892. v Ljubljani je dr. Krek zaklical: »Naše želje so mnogo večje, kot jih tukaj moremo in smemo izražati. Naj bi torej sleherni premišljeval, kaj je delavec, kaj je bil, kaj je v socialnem, kaj je v političnem življenju.« V teh besedah je nakazal ne le svoje bodoče delo in stremljenje, ampak tudi delo in hotenje vsega slovenskega krščanskega delavstva, da vsega slovenskega delovnega ljudstva. Prvi slovenski katoliški shod je bil idejni začetek slovenskega krščanskega delavskega gibanja, ki je svojo konkretno in juri- dično obliko našlo dne 22. julija 1894 v usta- novitvi Slovenskega katoliškega delavskega društva v Ljubljani. To društvo, ki je bilo politično, podporno in izobraževalno, je bilo izhodišče vseh poznejših strokovnih, gospodarskih, zadružnih, izobraževalnih in političnih organizacij slovenskih katoličanov. Politika v ospredju Delavstvo je začelo. A le prehitro so voditelji pozabili na Krekov osnovni program: Kaj je delavec, kaj je bil in kaj je v socialnem življenju. Politične borbe so potisnile v ozadje delavsko borbo za človeško dostojanstvo. To je bilo z ozirom na tedanji celotni položaj razumljivo, četudi ne opravičljivo. Zakaj? 1. Politični boj za enako in tajno volilno pravico je zajel prav vse plasti slovenskega naroda in vseh narodov bivše Avstrije. Ta boj je bil načelno in praktično velike važnosti tudi, in ne le tudi, ampak predvsem za delavstvo. 2. Politično delo je bilo bolj vidno kot pa strokovno delo. Uspehi so bili lažje dosegljivi, izgledi politične karijere so bili veliki. Strokovno delo pa je bilo že tedaj in je še danes tiho, z momentanimi uspehi malokrat kronano in nudi le zamero. 3. Procent tovarniškega delavstva je bil v primeri s celotnim narodom majhen; delavstvo še ni imelo prave delavske zavesti in skupnostne miselnosti in še nobene tradicije. To omenjam ne radi očitanja, ampak le radi razumevanja tedanjih in tudi poznejših trenj in borb. V strokovno smer V času prevladovanja politike nad strokovnim delom se je zopet znašel dr. Krek. Ni pozabil svojega delavskega programa. Videl je, da je sicer politika važna panoga, a za delavstvo ni glavnega, ampak postranskega pomena. Prvo je strokovno delo. Ko so se krščanski delavci in delavke nekoliko izvež-bali v socialnem delu in je v njih zrastla zavest enakovrednosti v človeški družbi vsepovsod, je dr. Krek pričel ustanavljati strokovne organizacije. Prvo krščansko bistveno strokovno organizacijo je ustanovil železničarjem, ki so pa kmalu vstopili v »Prometno zve,-zo«, nekdanjo osrednjo strokovno organizacijo železničarjev v bivši monarhiji. Od 1. 1899. dalje je dr. Krek z vso silo pospeševal ustanovitev strokovnih društev, ki naj bi stala nad političnimi strankami. Dobro so delovala ta društva, toda politične strasti so bile silnejše kakor logični načrti Evangelistovi. Zato je dr. Krek 1. 1909. ustanovil J. S. Z. To je prva jugoslovanska in strokovna organizacija. Dalekovidnost dr. Kreka ob ustanovitvi te organizacije moremo prav ceniti še le danes. Ime samo pove vse. Da je Krek že tedaj, ko je bilo to prav malo priporočljivo in celo nevarno, dal zvezi »jugoslovansko« ime, je pač jasen dokaz njegove miselnosti in orijentacije in je zato vsako zavračanje klevet na dr. Kreka v tem oziru odveč. Bistveno je pa to, da je bila to strokovna organizacija, ki naj bi bila poleg politične, gospodarske in kulturne organizacije samostojna v reševanju skupnega slovenskega programa. In če je slovensko' krščansko delavstvo dobilo svojo strok, organizacijo, ni zapustilo političnega dela. Bilo je aktivno, da vsaj v početkih celo nosilec vsega organizatoričnega in agitatoričnega dela. V politiki je pač videlo rešitev svojih političnih zahtev in jo je smatralo za pomožni organ svojih strokovnih zahtev. V SLS je bil prvi podpredsednik zastopnik delavstva (Gostinčar). S tem naj bi bila dokumentirana ne le kompaktnost slovenskega delovnega ljudstva, ampak tudi važnost delavskega stanU. Pa zopet je zmagal šlager nad kruhom — kakor tolikokrat v življenju — politični val je vedno bolj odrival strokovno delo in uničeval strokovno miselnost in zavest. Po vojni Svetovna vojna je gospodarske in socialne življenske razmere potisnila za desetletja naprej. Slovenci smo izgubili dr. Kreka. Ni ga bilo več v dobi, ko bi ga najbolj potrebovali.. Da je prevratna in prva poprevratna doba plavala na površju političnih vprašanj in da ni šla dovolj globoko v nacionalna, gospodarska in socialna vprašanja, je danes pač dovolj jasno dokazano, ker vsi to čutimo in nosimo-Kar je delavstvo v tem času rešilo, je ustvaritev socialne zakonodaje za časa ministrovanja Gostinčarja, ki ga je vzgojil Krek in predvojna delavska generacija. Pa še izdajo teh zakonov moramo gledati pred vsem pod pritiskom zahtev mednarodnega urada dela in hitrega napredka socialne zakonodaje v Avstriji in Nemčiji pod idejnim vplivom Rusije in njene revolucije. Politični vpliv je krščansko slovensko delavstvo po vojni skoraj docela izgubilo. Njegova strokovna organizacija ni bila nadrejena politični centrali (SLS), niti ni bila tej spo-redna, ampak faktično podrejena in ponižana na dobro politično podružnico za agitatorični in volivni materijal. Pa — še je bila preveč živa Krekova šola, delavstvo je čutilo silne krivice in vedno iznova zahtevalo svoje gmotne, pa tudi socialne in politične pravice. Jerobstva ni hotelo. Preveč se je že osamosvojilo, preveč trpelo in preveč svetlih zgledov je imelo pri drugih narodih. Lastna pota Da sc delavstvo čim bolj osamosvoji iz političnega zapostavljanja in da poudari svo- jo strokovno linijo je 29. oktobra 1922 ustanovilo centralo lastnih kulturnih organizacij (Krekovo mladino) in dne 7. dec. 1922 pričelo izdajati svoj list »Pravico«, glasilo krščanskega delovnega ljudstva. Konzorcij so tvorili dr. A. Gosar, Jože Gostinčar, Fr. Terseglav. Urejeval je list dr. Gosar. List pa ni bil namenjen le delavstvu, ampak tudi drugim delovnim slojem. Zal, da se ta misel ni realizirala na strokovno stanovskem principu. Že v 4. štev. (28. XII. 1922) pa poziva J. G.(ostinčar) delavstvo, da se organizira v J. S. Z. in še: »zato naj ^ se delavstvo poslužuje tudi .. . posebno svoje politične organizacije »Delavske zveze«. To je dokaz, da je bilo delavsko krilo SLS zelo nejevoljno na centralno vodstvo in da je delavstvo že imelo svojo politično »Delavsko zvezo«, katere jedro pa naj tvori JSZ. Z nastopom Krekove mladine in »Pravice« je krščansko delavstvo že krenilo na lastna pota, v lastno smer, kjer naj bi jedro bila strokovna organizacija in ne politična stranka. V strokovnem oziru neodvisnost — v politiki stanovska razdelitev Ostro borbo proti zapostavljanju delavstva v politiki je tedaj vodil dr. Gosar. Znameniti delavski shod pri Košaku 1. 1924. bi bil skoraj pripeljal do popolnega preloma med delavstvom in tedanjim vodstvom SLS. In zopet — kakor je dr. Kreka vse preveč zaposlje-vala politika, — je vzela politika tudi dr. Gosarja. Na prav poseben način je pri vodstvu stranke propadla tudi poslanska kandidatura Jos .Gostinčarja za radovljiško-jeseniški okraj. Tendenca politično usmerjenih ljudi je bila: stranka je nad vsem, torej nad strokovnimi, gospodarskimi in kulturnimi organizacijami. In to je bila velika napaka. Tej se je pa pridružilo še premajhno razumevanje delavstva in povojne mladine. Delavstvo je zahtevalo popolno neodvisnost v strokovnem oziru, v političnem pa primerno zastopstvo povsod po številu delavstva. In na tem vprašanju: neodvisnosti strokovne organizacije oz, njeni podrejenosti politični stranki so se razbili marsikateri razgovori, ki bi sicer mogli roditi mnogo dobrega. Prav posebno jasno sta si ti dve miselnosti prišli do izraza na sestanku obeh skupin (politične in strokovne) dne 16. septembra 1928. Delavska grupa je v 8 urni debati vzdržala nasproti inteligenčnejši in številčnejši politični delegaciji. Do preloma ni prišlo, a pravega notranjega zaupanja pa tudi n: rodilo. Kajti delavstvo ni moglo in ni smelo pustiti svoje strokovne organizacije pod vplivom politične stranke. Stranka more menjavati svoje politično razmerje do drugih strank, j dočim strokovna organizacija ostane vedno enaka, vedno ista, pozna vedno istega nasprotnika: krivico, pa samo enega zaveznika: pravico. V ilustracijo naj navedem še to, da je delavska delegacija konkretno predlagala politični grupaciji stanovsko reorganizacijo stranke: delavstvo določi za vse politične zastope toliko delegatov, kolikor jih odpade na delavstvo, a delavski delegati so odgovorni svoji NEKAJ VAŽNIH RESNIC Dr. J. Ev. Krek (»Glasnik« V., 1699, štev. 24). Da ima naša organizacija obilo nasprotnikov, tega pač ne bo nihče zanikal. Vseh vrst so. Najnavadnejši so pa vendar tisti, ki nas ne poznajo. Zato ni nikoli preveč pojasnjevanja v tem oziru. Odkrito in jasno besedo moramo rabiti radi tega, zlasti glede na take nasprotnike. Par važnih stvari bodi najprej, tu zapisanih. 1. Naša organizacija je delavska in ne delodajalska. Čudno se zdi marsikomu, da to poudarjamo, in vendar je zelo potrebno. Mi nočemo uklonljivih, brezznačajnih sužnjev, marveč mož. Delavskemu ljudstvu se godi mnogo krivic. Zoper te se bojujemo in za ta boj vzgajamo vojake. Nihče naj torej ne misli, da bomo molčali proti komurkoli, ki zatira delavce in jim ne privošči, kar jim po pravici gre. Tudi mi bi bili bolj veseli, ko bi ne bilo nobenega nasprotja v družbi, a v kolikor je to nasprotje med delavci in delodajalci, stojimo strokovni centrali JSZ. Bilo je zavrnjeno od ljudi, ki danes tako radi govore o stanovski družbi, (Tedaj še ni izšla papeževa okrožnica Quadragesimo anno.) Na piavi poti Spori, trenja in intrige med politično stranko in strokovno organizacijo niso za tedanji čas rodile koristi nobeni strani. Vendar so poznejši dogodki pokazali, da je delavstvo imelo prav, ko je branilo delavsko strokovno linijo. Z razpustom političnih strank bi mogla izginiti tudi Jugoslovanska strokovna zveza, kakor je izginila Kmetska zveza in Jugosl. obrtna zveza. Krščansko delavstvo bi danes ne imelo nobene organizacije, ne strokovne ■n ne politične. Pa tudi dogodki po drugih državah kažejo, da je bilo krščansko delavstvo miselno (ne oziraje se na morebitne taktične momente) na pravi poti. In tudi krščanska zamisel družbe odgovarja bistvu zadržanja Jugoslovanske strokovne zveze zlasti v povojni dobi. na strani delavcev. Podkupil nas nikdo ne bo, še manj pa se damo preslepiti s praznimi strašili. Zahteve, ki jih stavimo, ne presegajo nikoli mej krščanske pravičnosti. Ta je pa tudi edina meja, ki jo poznamo. Sredstva, s katerimi skušamo doseči svoje namene, so poštena, v vesti dovoljena in v postavi utemeljena. Preko teh ne segamo. V tem okviru pa ne izdamo nikoli niti najmanjše pedi delavskih pravic. To ' naj si dobro zapomnijo vsi tisti, ki bi radi, naj bi naša organizacija samo v boju s soc. demokracijo poskušala svojo moč. Kapitalizem je in ostane naš trajni nasprotnik. (Podčrtali mi.) 2. Kot smo že večkrat pisali v tem listu, je mogoč boj proti kapitalizmu samo v tem, če organiziramo krepka, izključno delavskim koristim služeča strokovna društva. Teh se boje delodajalci. Ne moremo jim pomagati. Samo to pravimo: če delavci nimajo proti delodajalcu ničesar; če on izvršuje, kolikor more, svoje dolžnosti do njih, potem tudi strokovna društva ne bodo kazala nobene osti proti njemu. Strah Kronika gibanja kršč. social, delavstva v Sloveniji L. 1893 ustanovi dr. Janez Ev. Krek v Idriji prvo »Slovensko katoliško delavsko društvo«. 8. novembra 1894 izide, prva številka lista »Glasnik« pod uredništvom Franceta Zillerja. 22. julija 1894 je ustanovljeno v Ljubljani »Slovensko katoliško delavsko društvo«. 8. decembra 1894 se ustanovi prva gospodarska zadruga I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani. 13. oktobra 1895 se vrši prvi kongres, ki sprejme od dr. Kreka predlagani »Socialni program delavskih stanov«. L. 1897 nastane iz delavskega »Mladinskega društva« »Slovenska krščanska socialna zveza v Ljubljani« (ljubljansko delavsko društvo) (ki izgubi deloma popolnoma delavski značaj 8. septembra 1902, ko se preosnuje v centralo delavskih in ostalih prosvetnih društev. 29. novembra 1906 se osnuje v Mariboru za slovensko Štajersko samotojna SKSZ, ravno tako pozneje tudi za Goriško in Koroško, ki še danes obstoja. Ljubljanska in mariborska ŠKSZ izgubita preostali delavski značaj 1. 1923, ko se preosnujeta v Prosvetni zvezi). V aprilu 1894 se osnuje »Delavsko stavbno društvo v Ljubljani«. Strokovnemu društvu sorodno je bilo 1897 ustanovljeno železničarsko društvo, ciljem strokovne organizacije bolj odgovarjajoče je bilo podporno društvo tobačnega delavstva v Ljubljani iz 1. 1900, prava strokovna organizacija pa je bila rudarska v Idriji (1. 1903). Te faze preide tudi papirniška organizacija (24. junija 1895). L. 1899 preneha izhajati »Glasnik«, 1. 1904 pa izide »Naša moč«, ki izhaja kot predvsem strokovni list do I. 1922. Po 1. 1904 prevzamejo Slovenska katoliška pred Strokovnim društvom torej ni upravičen, koder ni znamenja slabe vesti. Pri tej priliki pa znova ponavljamo, da strokovna društva na socialno demokratskem temelju ne morejo nikoli uspešno delovati za delavce, ker vmešavajo v gospodarski boj svoje protiverske, proti-rodne, politične in sanjarske težnje. Zato je pa toliko bolj treba, da na zdravem pametnem temelju osnujemo nova strokovna društva. Ta društva naj bodo po svojem namenu v prvi vrsti posredovalna med delavci in delodajalci, da se čim najbolj odstranijo nasprot stva in ohrani mir; če pa to ni mogoče, poten morajo biti ta društva tudi obrambna in boje vita. V tem zmislu pojmujemo mi strokovne društva in v tem smislu jih bo tudi uresničila na Slovenskem naša krščansko socialna organizacija. Ali se zavedaš, da je usoda delavskih mas v rokah vsakega posameznika? Morda dvomiš o tem? Tedaj pr e šle j vrste organiziranega delavstva, pa boš videl, da nas je malo, silno malo in boš tedaj razumel, da je v tem vsa tragika, bednih delavskih dni. Del. kol. 1032 delavska društva politične naloge. Njih glavo tvori »Izvršilni odbor kršč. soc. delavstva«, SLS enakopravnim. L. 1909 v septembru se ustanovi Jugoslovanska strokovna zveza kot centrala krščanskih strokovnih delavskih organizacij, razen železničarjev in tobačnih delavcev, ki imajo centrali na Du-uaju. JSZ šteje 1. 1914 56 skupin s preko 4000 člani. Od začetka gibanja do 1. 1914 pet vseslovenskih delavskih shodov, ki dajejo gibanju smernice. Od 1. 1914 do 1918 svetovna vojna, med katero umre (10. oktobra 1917) dr. Janez Ev. Krek. JSZ šteje koncem vojne le še 1200 članov, predvsem ženskega spola. Po vojni se organizacije JSZ poživijo, JSZ izostane 1. 1919 članica krščanske strokovne internacionale v Utrechtu. Svojo organizacijo ustanavlja med Hrvati. L. 1920 izhaja delavstvu naklonjen »Večerni list«, od 1. 1921 do 1922 pa delavski popoldnevnik »Novi čas«, ki zastopa načela JSZ. L. 1919 se preosnuje politična organizacija krščanskega delavstva v »Delavsko zvezo«. L. 1921 imenuje takratni socialno politični minister jx> sporazumu med socialisti in demokrati v plenum Delavske zbornice v Ljubljani f>oleg 26 socialistov in 10 narodnih socialistov le 5 zastopnikov JSZ. 29. oktobra 1922 se ustanovi mladinsko kulturna organizacija Krekova mladina. Istega leta se preorga-nizira JSZ v centralo strokovnih zvez. 7. decembra 1922 izide prva številka »Pravice«. 25. junija 1923 preda JSZ vladi spomenico o delavski zakonodaji. 25. avgusta 1923 ob 5. kat. shodu programatično zborovanje krščanskega delavstva. 2. junija 1924 proslava 30-letnice krščanskega delavskega gibanja. Od 1. 1922 do 1927 izhaja socialno politična kulturna revija »Socialna misel«. 7. junija 1925 v Ljubljani prvi kongres krščanskih socialistov (JSZ, DZ in KM). V prvi jx>lovici 1. 1925 deluje krščansko soc. srednješolsko društvo »Kovači« v Ljubljani. 7. in 8. seprtembra 1925 delavski dnevi v Mariboru. Pri volitvah v Delavsko zbornico 1. 1926 Zadnji dom našega voditelja pok. J. E. Kreka pri Sv. Križu v Ljubljani ■ ■ Jože Gostinčar: DELO ORGANIZACIJ Slov. kat. delavstvo, je pričelo 1. 1894. orati ledino. Seme, ki naj se vrže v plodu žejno zemljo, je bilo ohranjeno v dušah onih prvih sejavcev, ki so se zbrali okoli dr. Jan. Kreka. Ta je to seme več ali manj preskusil in presejal. Prvi sejavee, je bil seveda Krek sam. Delavsko gibanje je bilo med Slovenci do mala nepoznano. Delavstvo samo je tičalo v dvojni revščini, v duhovni in gospodarski. Materijalna revščina je gnala delavce v obup in brezbrižnost za svoje interese. V tem težkem ozračju pa se je prikazala Krekova zvezda, ki je imkazala in še kaže pravo pot delavstvu do srečnejših časov. Prvo delo je bilo delo za državljansko enakopravnost delavcev. Na nebroj shodih se je redno pojavljala zahteva po splošni enaki in tajni volivni pravici, ki jo je delavstvo doseglo I. 1907. Drugo delo je bilo, zahteva po spopol-nitvi delavskega zavarovanja, osobito ustanovitev zavarovanja za slučaj starosti in onemoglosti. Tretje glavno dfclo .je bilo znižanje delavnega časa na oššm ur dnevno. To so bile tedaj glavne točke, za katere se je zastavila prva delavska organizacija. Nadaljnje točke so bile, delavsko varstvo, popolno obrtno nadzorstvo, zdrava stanovanja, kontrola pro- dobi lista JSZ, kljub socialističnemu terorju in pritisku podjetnikov za rumene organizacije od 56.000 oddanih glasov 15.017 glasov, v plenumu pa dobi JSZ od M 17 delegatov. 17. oktobra 1925 je registrirana I. delavska posojilnica in hranilnica v Ljubljani. 12. in 13. junija 1926 prvi kongres Krekove mladine v Celju. 11. julija 1926 prvi rudarski kongres v Zagorju. 16. in 17. oktobra 1926 prvi kongres tovarniškega delavstva v Tržiču, 7. in 8. decembra 1926 prvi viničarski kongres v Ljutomeru. Na občnem zboru v prvi polovici 1. 1926 se pre-organizira akademsko društvo »Borba« v krščansko socialistični akademski klub »Borba«. Na jesenskem občnem zboru 1. 1927 se sklene koncentracija strokovne organizacije. V januarju 1928 izide prva številka »Ognja«. 16. septembra 1928 skupna seja vodstva SLS in načelstva JSZ na kateri poudarijo zastopniki JSZ, »da ne sme biti nad delavskim gibanjem ničesar, kar bi ga kakorkoli oviralo v svobodnem razvoju«. Po 6. januarju 1929 je razpuščena Delavska zveza s podružnicami. 27. januarja 1929 seja vodstva JSZ, s katere se odpošlje kralju in vladi spomenica o delavskih pravicah in z zahtevami o delavski zakonodaji. 1. junija 1928 izide »Delavska Pravica«. 7. septembra 1929 odpošlje JSZ Delavski zbornici predlog k reviziji socialnega zavarovanja. Oktobra 1929 se ustanovi pod okriljem Delavske založbe »Krekova knjižnica«, ki ima namen izdajati redne literarne publikacije. 25. in 27. aprila 1930 se vrši kongres krščanske strokovne internacionale v Berlinu v proslavo njene 10-letnice, ki se ga udeleži tudi zastopnik JSZ. 22. julija 1930 se javi deputacija JSZ pri dravskem banu in stavi predloge za zboljšanje delavskih razmer. Od 8. do 10. decembra 1930 se mudi v Sloveniji tajnik Internacionale P. J. Serrarens in govori v Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah. Na binkoštne praznike 1931 je proslava 40-letnice papeževe okrožnice Leona XIII. »Rerum novarum«, ob kateri izide daje živil, solastništvo delavcev pri podjetjih itd. Ko se je ustanovila Jugoslovanska strokovna zveza, je ta prevzela delavsko strokovno gibanje. Strokovna organizacija pa nalaga čisto drugačno delo, ki se je z strokovno zvozo tudi pričelo. Prva naloga je bila: s strokovno organizacijo^ v vsa podjetja. To se je po možnosti izvršilo, seveda ne popolno. Na to se je pričelo podrobno delo, urejevanje strok in strokovnega znanja. Intervencij pri podjetnikih o zadevali plač, postopanja z delavci in delavnega časa. V tem je Jugoslovanska strokovna zveza napravila ogromno delo. Tu je deloval posebno obilho Miha Moškerc, ki je z železno vztrajnostjo deloval pri tobačni organi za ca ji in časopisju. Tobačno delavstvo se je prvotno strokovno organiziralo na Dunaju pri osrednji tobačni organizaciji. V Ljubljani je lil 1;^ skupina z lastnim listom. Istotako so se železničarji organizirali v »Prometni zvezi«, ki je imela center na Dunaju. Ljubljansko skupino je več let vodil nadsprevodnik Jakob Milavec. Ko je propadla Avstrija, so se razšle tudi organizacije. Tobačna in železniška skupina sta se priklopile Jugoslov. strokovni zvezi. Ti dve organizaciji sta bili v dolu zelo gibčni in sta dosegli tudi lepe uspehe. Posebno omeniti je še kovinarsko, viničarsko in rudarsko stroko. V teli strokah, posebno v kovinarski in viničarski, se je strokovna zavest tako razvila, da morejo delavci urejevati sami svoje zadeve. Tudi druge stroke se po navodilih zveze razvijajo v tem pravcu. Dal Bog, da bi strokovna organizacija Jugoslov. strokovna zveza krepko porasla in objela naše delavstvo v celoti. Delavsko časopisje ni imelo pri ruls nikdar ugodnih tal. Prvi kršč. socialen list »Glasnik«, ki je pričel izhajati v Ljubljani dne 8. nov. 1894, in kateremu je bil ves čds urednik še živeči tovariš Franc Ziller, je pričel krepko z delom. Toda denarne zadeve in premala briga delavcev ta list k« je upro-pastila. Za »Glasnikom« je prišla »Naša moč«, ki jo je [)o večini urejeval pokojni Miha Moškerc. Izhajala je dalje časa, toda težke neprilike so tudi nji pretrgale nit življenja. Sedaj imamo »Delavsko pravico«, ki že delj časa krepko zagovarja delavske pravice kot njen |x3jxiln slovenski prevod in komentar, proslave v Rimu se udeleži 30 članska slovenska deputacija, proslavo v Ljubljani prepove policija. Banska uprava pa kasneje odlok policije razveljavi. Od I. 1928 dalje se Vrle v delavskih krajih številni delavski tabori. V letu 1931 je bilo ob priliki volitev delavskih obratnih zaupnikov izvoljenih 88 naših tovarišev. CKD je v letu 1931 organizirala 5 delavsko prosvetnih večerov. V januarju 1932 izide revija »Beseda o sodobnih vprašanjih«. V marcu 1932 se vrši proslava 10-letnice obstoja Centrale Krekovih družin. 15. marca 1932 je ustavljeno delo v obratih KID na Jesenicah. V nedeljo, dne 3. apr. 1932 jeseniški kovinarji organizirani v skupini kovinarjev na Jesenicah in Javorniku na javnem shodu protestirajo radi tega, ker se je izločil od pogajanj za kolektivno ]>ogodbo zastopnik JSZ. Govorilo je 14 govornikov in bilo navzočih 1400 ljudi. V nedeljo, dne 16. oktobra 1932 se vrši v Laškem drugi kongres krščansko socialističnih rudarjev. Dne 7. februarja 1932 razpusti kraljeva banska uprava z odlokom II./2 No. 428/2 Centralo Krekovih družin z vsemi f>odružnicami. Kot razlog se navaja prekoračenje štatutaričnega delokroga. V nedeljo, dne 10. septembra 1933 se je vršila seja vodstva JSZ, na kateri so se določili kandidati za volitve v Delavsko zbornico. V soboto, dne 21. in v nedeljo 22. oktobra 1933 se vrše volitve v Delavsko zbornico, kjer dobi lista Jugoslovanske strokovne zveze 13 mandatov. Pri volitvah obratnih zaupnikov v januarju 1934 je izvoljenih na kandidatnih listah JSZ 93 obratnih zaupnikov. V marcu 1934 se vrši dvodnevni tajniški tečaj, katerega se udeleži 45 skupinskih tajnikov in drugih odbornikov. V zimskem času od 1933 na 1934 organizira JSZ 4 delavske kulturne večere. Dne 12. aprila 1934 izide »Priročnik« iz delavske nameščenske varstvene zakonodaje. glasilo Jugoslov. strokovne zveze. V delavskih listih »Glasnika« in »Naši moči« imamo dragocene dokumente, pisane od dr. Kreka, kakšna naj bo delavska organizacija, kako deluj, da bo res koristila delavstvu. Menda nihče pri nas ni razumel tako pomen samostojnosti delavske organizacije kot Krek. Njegov nauk, ki ga ,;c velikokrat ponavljal, »izobražujmo ljudstvo, da se bo kedttj v svo-ili zadevali samo vodilo«, se danes kaže vsa-emu edino pravilno. »Voditelji« naj ne bodo voditelji, temveč narodovi svetovalci in prijatelji, ne komandanti, temveč tovariši ljudstva, kakor je bil dr. Krek, ki ni komandiral, temveč učil. Delo prvih pijonirjev Na Vidovo nedeljo bo poteklo 40 let, kar so imeli delavci ljubljanske predilnice letno sv. mašo na binarni gori, na katero je bil naprošen g. dr. ivi *° (luruie v zahvalo in prošnjo delavstva v Marijinem svetišču. Po opravljeni pobožnosti so se zorali vsi delavci pod šmarno goro pri Žibertu poleg mostu. G. dr. Krek, ves vnet za delavstvo in njega blagor, j,e. bil z nami, in tam je bila sprožena beseda o delavski organizaciji. 'listi čas ni bilo drugih društev kot rokodelskih pomočnikov, ki ni buo namenjeno splošnemu delavstvu, kajti pristop je bil mogoč le rokodelcem. Obstojala je še organizacija socialnih demokratov, ki pa večini delavstva ni bila simpatična. In tako je bila sprožena misel za slovensko katoliško delavsko društvo med dr. Krekom, Gostinčarjem, Zillerjem in pokojnini Urbančičem. V nekaj dneh smo imeli že sestanek v stolnem župnišču pri dr. Kreku iz vseh ljubljanskih tovarn. Pravila so bila takoj pripravljena iu od pripravljalnega odbora sprejeta. V kratkem času so bila odobrena od vlade, imeli smo kmalu v Rokodelskem domu prvii občni zbor. Bilo nas je takoj 400 članov, j>ozneje smo dosegli do 1000>9>rganiziranih, in to samo moških, nad 24 let starm. Raradi velikega pritiska sociljalnih demokratov na delavstvo so se nam vrste množile tudi po deželi; pritisk je bil hud tudi od liberalcev, ki so imeli pred nami velik strah. Naj opišem razmere takratnih časov v ljubljanskih tovarnah. Delati smo morali od ti zjutraj do 7 zvečer, pri slabi luči, prahu in prepihu, brez varnostnih naprav in brez vsakih pravic in zaščite. Bili smo pravi sužnji modernega veka. Bolniške blagajne so bile le po večjih tovarnah, in to le za dotično podjetje. Zaslužek je bil od 70 krajcarjev do 1 gold. pri delavcih, delavke so zaslužile 3 do 4 gold. na teden, večina na akordno delo. Ako pogledamo nazaj, vidimo, da smo veliko pripomogli z našim bojem, da so se razmere delavstva začele zboljševati. Že okrožni urad je velika pridobitev. V varstvo delavstva se je veliko napravilo. Izvojevali smo osemurni delavnik, ki ga pa delavstvo ni znalo obrniti sebi v prid. Šlo je na lini kapitalu, ki je začel plačevati urno delo, in delavstvo je raje garalo oaz uro, da je več zaslužilo. V političnem oziru smo bilii brez pravic. Morali smo plačevati krvni davek in pri vsaki malenkosti razne davščine, in to ne da bi vedeli, kam in kako se porabijo naši žulji. Z velikim bojem smo izbojevali splošno in enako volilno pravico. Tu ima slovensko katoliško delavsko društvo veliko zaslug. S tem smo si priborili pravico, da smo imeli svojega zastopnika v parlamentu. Rodila se je iz naših vrst strokovna organizacija in njena zveza, kil je edina zaščitnica delavstva še danes. Izvojevali smo veliko bojev s podjetji v tem času, v skrajni sili tudi s štrajkom, in kar je največ, dobili smo Delavsko zbornico, ki zastopa delavstvo v boju s kapitalom. V prviih letih je bil naš pokret za vse sloje: delavce, obrtnike in kmete. Iz naših vrst in dela se je ustanovilo veliko posojilnic in gospodarskih zadrug po deželi, kjer je kmet prej plačeval obresti raznim oderuhom po deželi po 20% iin tudi več, in to ne v denarju, ker ga ni imel, ampak v blagu. Iz tega se je, razvilo na gospodarskem polju lepo zadružništvo, ki je danes eno najlepših v naši državi. Delavstvo ima svoje konzumne zadruge, katere je treba priporočati vsakemu delavcu. Da so dobre, je dokaz, ker so še danes liberalcem in kapitalu velik trn v peti. Naj končam svoje spomine. Reči moram, da edino v stanovsko-strokovnih organizacijah in v gospodarskih zadrugah je naše rešcnjc in zboljšanje, in to le v okviru naše svete vere. Z Bogom je pravica in ljubezen, in v pravici in ljubezni, je naše rešenje. Ziller Franc. Terseglav France: V NOVO DOBO Štirideset let je minulo, odkar je bil naš vodja dr. Krek položil temeljni kamen zgradbi slovenskega krščanskega socializma. Od tega časa se je veliko izpremenilo. Doživeli smo velike politične preobrate, strankarske izpre-membe in propad marsičesa, kar se je zdelo večno. Marsikdo, ki je prej na krščansko- socialno stvar prisegal, se ji je izneveril ali pa je obupal nad njo, iščoč rešitve pod drugimi gesli. Naše delavstvo in kmetska sirota pa sta ostala Krekovemu programu zvesta in bosta v teh težkih časih z veseljem praznovala jubilej krščanskosocialnega pokireta. Zakaj naš delavski človek, naj se že znoji v tovarni ali pa se trudi na svoji njivici, sta slejkoprej prepričana, da trpečim in trudečim se ni rešitve kakor le v družbi, ki bo zasnovana po Kristusovih načelih po svojem duhu in ustroju. Duh, ki mora družabno stavbo pre-šinjati, je duh resnice in pravice, poštenosti in človekoljubja ter svobode v strogi službi skupnosti, kakor nam je od Stvarnika v srce položeno. Krščanstvo nas uči, da moramo tega duha v družbi realizirati, da jo moramo po njem oblikovati in v njej, v odnosih med človekom in človekom ta vzor uresničiti. Človeška družba ne sme biti množica sužnjev v službi par izkoriščevalcev, ampak občestvo pošteno trudečih se, ki delajo drug za drugega v občo korist kot svobodni ljudje, ki drug drugemu ne delajo krivice in sile, ampak se vsi podrejajo zakonu splošnega blagra, skupne koristi in kulturnega ter duhovnega napredka vseh in vsakega brez izjeme. Zakaj vsak mora biti deležen dobrin, ki se ustvarjajo po telesnem in duševnem delu in vsak mora tudi k temu doprinašati svoj delež po poštenem trudu. To je od samega začetka zahteva krščanstva in krščanskega socializma, krščanskega nazora o družbi,, katerega je zatemnilo pogansko veledenarstvo. Naš program je boj proti temu paganstvu, proti vsemu in vsem, ki vzdržujejo nadmoč denarja, kapitala in kapitalističnih interesov nad poštenim delom, nad živim človekom in njegovimi naravnimi pravicami, nad delovnim ljudstvom, ki je zasužnjeno denarju kot mrtev stro). Mi smo kot kristjani proti taki družbi, ki je nehala biti družba vzajemno med seboj povezanih, drug za drugega in za vso skupnost delajočih in ustvarjajočih, po izmeri svojega truda in moralne vrednosti enakopravnih proizvajalcev gmotnih in duševnih dobrin — ampak je postala akcijska družba, kjer akcionarji, ki s pomočjo kapitala, nakopičenega iz dobička od slabo in nedostojno ter krivično plačanega dela, tvorijo vladajoči razred. To je proti osnovam krščanskega mišljenja in življenja, ki ne pozna in ne prizna razrednega principa, ki ni dostojno človeka in človeške družbe, zakaj razredna miselnost in morala je svojska živalskemu carstvu. Družbo je treba zopet počlovečiti, ji postaviti za podlago človečansko načelo vzajemnosti, to pa je mogoče le, če veledenarstvo ne bo imelo več oblasti in možnosti, da pod katerokoli krinko, pa naj bo tudi svobodnjaško-demokratična, iz delovnih slojev ustvarja manjvredni »razred«, ki nima pravice do solnčnejšega mesta v družbi, pridržanega kopičevalcem velekapitala. Ker taka miselnost in tak »red« nista krščanska, se moramo proti njemu boriti, kakor nam velevata in dovoljujeta naša krščanska vest, krščanski nravstveni nauk in naš krščanski delovni program, ki ni nikjer po nobenem drugem kopiran, ampak je nauk največjih cerkvenih očetov, krščanskih modroslovcev in družboslovcev. Samo dosledno izvajati in v življenju realizirati ga je treba. Liberalna doba je nas same, našo družbo samo hudo ranila, zameglila in zmešala naše pojme in pokvarila naše praktično ravnanje v gospodarskem življenju in političnem delovanju, ki se je vedno bolj raz-kristjanjevalo. Hvalabogu je ta doba čisto posvetnjenega, v liberalizmu popolnoma izvo-denelega katoličanstva minula in otvorila so se vrata, skozi katera gledamo novo dobo, ki bo zopet krščanska po srcu, po duši, po delu, po socialnem mišljenju in delanju, sovražna kompromisom z materialističnim duhom iz desne in iz leve; doba, ki ne bo dala nič na besede in formule in gesla ter programatične politične izjave, garnirane z načeli, ki jih ni v duši, ki ne živijo iresnično, ampak le na videz, okamenjena v zunanjih formah — ampak bo ocenila vsakega in vse, osebe in stvari ter načelna stališča po delu, po stvarnem stanju, po praktičnem delovanju, po tem, kar je v srcu in se uresničuje ter upravičuje po dejanskem življenju in sadovih — naj gire za posameznike ali za družbe, stranke in institucije. Ta zahteva po popolni resnici in resničnosti, po brezpogojni pravici v družbi in po dejanskem pokristjanjenju družbe je zahteva krščanskega socializma in ves njegov program po bistvu. To je Krekova zapuščina, ki jo bomo zvesto čuvali in množili, ki jo bo skušalo dovesti do zmage naše delovno ljudstvo in vsak, kdor resnično in pošteno z njim čuti in trpi za njegovo in vsega človeštva usodo. Illllllll ............ Nevednost deliieslvu je največji zaveznik kapitalizma; zato se izobrazujmo! Ogenj 1928 Langus Joža. jNA okopih Ustava z dno 0. januarja 1920. je presekala gordijski vozel političnega tekmovanja in prerivanja vsaj za nekaj časa. Pa niso vsi razumeti tega zgodovinskega datuma. Pozdravnim brzojavkam so se že v prvih dneh pridružile brzojavke po demontaži socialno varstvenih zakonov. Kelgrad je bil natrpan deputacij. Gospodarski krogi so hoteli izrabiti ta vat navdušenja v svojo korist. Česar niso mogli doseči v prejšnjih režimih, so skušali v novem. Delavstvo je s strahom gledalo to početje, to kanonado na svoje tako težko, s tolikim naporom, s štrajki in krvjo pridobljene pravice. Tedaj je vstala Jugoslovanska strokovna zveza — edina zaščitnica ne le krščauskega, pa (udi ne le slovenskega, ampak vsega jugoslovanskega prole-tarijata. Nobena strokovna organizacija, nobena delavska institucija, niti centrala delavskih zbornic, prav nihče se ni upal oglasiti v obrambo delavstva v njegovih najresnejših dnevih. Če bi JSZ v povojni dobi ne storila ničesar drugega kot samo ta odločen nastop, bi storila mnogo in je že tisočkrat povrnila delavstvu vse žrtve za njo. V popolni splošni neorijentiranosti tistih dni .ISZ ni izgubila izpred oči 9v«jega delavskega programa. Celota nad poedincem, pravica nad vse! To geslo ni veljalo zanjo le med štirimi stenami,, ne le netivo za navduševanje, ampak kot njen temelj, izhodišče in cilj, za realno delo. Dne 27. januarja 1929 se je vršila vodstvena seja JSZ pod predsedstvom tov. S. Žumra. Po poročilu tov. Gostinčarja, najstarejšega delavskega borca, so zastopniki vseh delavskih strok sklenili spomenico v obrambo in izpopolnitev socialno zaščitne zakonodaje. Spomenka je bila poslana Nj. V. kralju Aleksandru I., ministrskemu predsedniku, ministru za socialno politiko, vsem delavskim zbornicam ni tajnštvu Centrale delavskih zbornic v Belgradu. Ker je spomenica zgodovinsko silno važna in prav edina te vrste iz tistih dni ter je tudi načelno pomembna, jo podajamo v glavnih obrisih. Spomenica ugotavlja: a) da je delavstvo med najvažnejšimi nosilci in činitelji gospodarstva in sestavni del vse industrijske produkcije. Zato je mogoče uspešno gospodarsko življenje le na duhovnem in materijelnem podvigu delavskega življenjskega staleža, b) da vidijo podjetniki napredek gospodarstva le v znižanju delavskih plač, v podaljšanju delovnega časa itd., kar je v diametralnem nasprotju z dognanji moderne gospodarske vede, kajti čim večji podvig ekonomske moči delavstva je eden glavnih pred]x>gojev za procviit gospodarstva in produkcije, c) da zahteve delodajalcev po demontaži socialno varstvenih zakonov, ki se v zadnjem času pojavljajo v državi, ogražajo življenjske predpogoje vseh delovnih množic, zlasti pa industrijskega delavstva, in da so te zahteve protiljudske, protina-rodne in protidržavne, č) da je nujen interes države, da ščiti ekonomsko šibkejše sloje državljanov, ki tivorijo ogromno večino, pred izkoriščanjem gospodarsko močnejših. Zato delavstvo zahteva: 1. da ostanejo vsi delavski zaščitni in socialni zakoni, zakon o zaščiti dclavceV, zakon o zavarovanju delavcev, zakon o inšpekciji dela iu vse ostale uredbe in pravilniki v sedanji obliki neokrnjeni; 2. da se ti zakoni' točno in dosledno izvajajo iu se še izpopolnijo, iu da se zboljša tudi delovanje vseh institucij in zavodov, ustanovljenih na podstavi teh zakonov; 3. da se sanira zavarovanje rudarskega iu plav-žarskega delavstva; 4. da se po zgledu vseh modernih kulturnih držav uvede zlasti starostno in invalidno zavarovanje in zavarovanje za brezposelnost; 5. da se izvede socialno zavarovanje v polnem obsegu tudi za kinetijsko-poljedelske delavce; ti. da se raztegne pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, ki je izvedeno v Sloveniji in Dalmaciji, na vso državo. Delavstvo in nameščenstvo, organizirano v JSZ, je dne 27. januarja 1929. jasno in odkrito stopilo pred najvišji forum in pred vso javnost kot edini zaščitnik vsega jugoslovanskega delavstva. Ta korak je storilo v zavesti svoje notranje moči in kon-solidiranosti in zavedajoč se svojega velikega poslanstva in to baš v dneh, ko se je z vseh strani napovedoval in že izvrševal napad na najosnovnejše pridobljene delavske pravice. V najnevarnejših dneh je edina Jugoslovanska strokovna zveza stala na okopih za obrambo življenjskih interesov vsega jugoslovanskega delavstva. Ko obhajamo 40 letnico ustanovitve prve organizacije krščanskega delavstva in 25 letnico ustanovitve Jugoslovanske strokovne zveze, moramo spričo dejstev in razmer, kakršne so, te zahteve glasno in odločno ponoviti, kajti dvanajsta ura je in kolo časa se vrti. V. Z., Tržič. „QUADRAGESIMO ANNO" IN MI Predno kaj napišem, naj navedem naslednje besede iz okrožnice: (n. 41.) »Preden začnemo o tem razpravljati, je treba opomniti, kar je že Leon XIII. odločno poudaril, da imamo pravico in dolžnost o teh stvareh, namreč socijalnih in gospodarskih, z vrhovno oblastjo soditi. Gotovo Cerkvi ni bilo odkazano to področje, da bi vodila ljudi k časni in minljivi sreči, ampak k večni; da, »mešati se brez razloga v posvetne posle smatra Cerkev sebi za nedovoljeno«. A nikakor se ne more odreči od Boga ji izročeni službi, da avtoritativno sodi, ne o tehničnih rečeh, za kar nima ne primernih sredstev in sploh ne poslanstva, pač pa o vseh tistih vprašanjih, ki se nanašajo na nravnost in nje pravec. Glede tega je nam izročen zaklad resnice in nad vse resnobna naloga, da nravni zakon objavljamo, razlagamo in tudi, bodi prilično ali neprilično, z opomini naglašamo. Le to je podvrglo in podredilo socijalni red in tudi gospodarske zadeve naši vrhovni sodbi.« Tako torej. Okrožnica nima namena navduševati se za ta ali oni socijalni in gospodarski red in ga zagovarjati ali nadrobno razlagati, ne, ampak Cerkev nam po svojem božjem poslanstvu postavlja okvir, v mejah katerega nam je dano svobodno se udejstvovati na socialnem in gospodarskem polju. Če se tu radi svojih lastnih interesov eni bolj drže levega krila tega okvira, a se drugi drgnejo bolj ob desnem robu, je slika družabnega reda precej pokvarjena, a oni iz desne še ne sinejo reči onim na levi, da niso katoličani, kar velja tudi obratno. Seveda stoje mnogi izven tega okvira in tem mora Cerkev reči: »Prijatelji, v zmoti ste, na napačno pot ste zašli« — in mora svoje vernike odvračati od njihovih potov. Mi se pa obkladamo z raznimi pridevki in ne pomislimo, da nam daje Cerkev široko svobodo, da s svojimi zmožnostmi delamo tudi na socialnem polju svobodno po njenih navodilih za splošno blaginjo. Pri iskanju pravice in resnice dajmo obojestransko tudi ljubezni njen delež, pa bo slika na socialnem polju v okviru papeževe okrožnice poviem lepa. Da, v okviru »Quadragesimo anno«! Zakaj, če v tem smislu, kot sem ga navedel, prebiram to okrožnico, se mi zdi vedno lepša in vedno globokejša se mi vidijo njena navodila. Le vzemi jo v roke, pa jo beri brez raznih praznih komentarjev in brez predsodkov, pa boš našel v njej marsikaj, česar nisi pričakoval. Stališče okrožnice do delavskih strokovnih organizacij Pa pustimo vsa druga vprašanja ob strani in poglejmo samo, kako stališče zavzema »Quadragesimo anno« do delavskih organizacij. V tem oziru omenja sedanja okrožnica okrožnico »Rerum novarum«, ki je s svojimi navodili dala pobudo za ustanovitev najrazličnejših delavskih organizacij, in z veseljem konštatira uspeh dela v teh organizacijah z besedami: »Tako so te organizacije vzgajale zares krščanske delavce, ki so družili marljivo strokovno delo z zveličavnimi, verskimi zapovedmi, krepko in uspešno branili svoje časne zadeve in pravice, čuvali pa obenem dolžno pokorščino pravičnosti in se odkritosrčno prizadevali za sodelovanje z drugimi socialnimi sloji za krščansko obnovo vsega socialnega življenja« (n. 33). Dostavi pa željo, ko raz-motriva o posameznih virstah delavskih organizacij, »da so poleg strokovnih organizacij vedno društva, ki se skrbno prizadevajo vzgojiti in oborožiti člane z verskimi in nravnimi načeli, da morejo potem le-ti tudi strokovne organizacije prešiniti s tistim dobrim duhom, ki jih mora v vsem voditi. Tako bodo tudi ta društva preko svojih mej rodila dobre sadove« (n. 35). O novem socialnem redu »Quadragesimo anno« pa zamišlja neki nov način socialne in gospodarske uredbe, ki bi slonel na »korporacijah«, kar je v našem jeziku slabo povedano -na »stanovih«. (Korporacija je nekaj drugega kot stan.) Ali bi potem strokovne organizacije izgubile svoj namen in pomen? — Ne? — Le poglejmo! Ko gleda okrožnica obrise novega socialnega reda, se ji zdi, da bi bilo najbolj v skladu s pametjo, nravnostjo in pravičnostjo, če bi celotni socialni, gospodarski in politični red slonel na korporacijah. Seveda s tem ne izključuje, da ni možen tudi kak drug socialni red, ki bi odgovarjal pameti in božji zamisli. — »Ker človeško delo,« tako pravi okrožnica (n. 84), »ni navadno blago, se ne sme kupovati in prodajati kakor kako blago. Vendar dandanes v dejanskih razmerah najemanje in oddajanje dela na tako zvanem »delovnem trgu« deli ljudi v dve stranki kakor v dve čredi. Radi nasprotja med njima je delovni trg podoben bojižču, kjer se ti četi hudo med seboj borita. Vsak razume, da je treba to veliko zlo, ki tira vso človeško družbo v pogubo, čim najhitreje odpraviti. A popolno ozdravljenje bo le tedaj mogoče, ko se bo odpravilo tisto medsebojno nasprotje in se bodo ustanovili dobro urejeni udje socialnega telesa, namreč korporacije, katerim ljudje ne bodo pripadali po vlogi, ki jo imajo na delovnem trgu, ampak po raznih socialnih opravilih, ki jih posamezniki izvršujejo. Kakor namreč tisti, ki blizu skupaj stanujejo, po naravnem nagonu ustanove občino, tako da je naravno, da tisti, ki izvršujejo isto obrt ali imajo isti poklic — bodisi gospodarski ali drugačen — ustanove nekakšno korporacijo. Zato mnogi pravijo, da so takšne samoupravne organizacije državi, če ne bistvene, vsaj naravne.« — Pravi in pristni socialni red zahteva skupnost, kot nadaljuje okrožnica (n. 85) »ko tisti, ki delo najemajo, in tisti, ki ga dajejo v najem, kot člani iste korporacije s skupnim trudom proizvajajo dobrine ali opravljajo posle, je pa tudi v tisti skupni blaginji, ki morajo vse korporacije, vsaka po svoje, složno zanjo sodelovati. To edinstvo bo tem močnejše in uspešnejše, čim zvesteje bodo posamezniki in korporacije vršili svoj poklic in se skušali v njem odlikovati.« Svoboda strokovnih organizacij Dobro, mi boš rekel, tako dela fašistična Italija, podobno »kljukasta« Nemčija in končno »ravna« Avstrija, a to ne more biti naš ideal. Prav imaš. Res je, da so ti sistemi povzeli svoje izraze po papeževi okrožnici, a ti so povzeli le nekaj, ne pa celotne zamisli in duha te okrožnice. Res je, da bi morale biti korporacije obvezne za vse delodajalce in deloje- malce in nekako državna ustanova. A to, kar gledamo v današnjem svetu, je vse kaj drugega, kot pa predvideva papeževa okrožnica, tako po sestavu, kakor tudi po delokrogu in po razmerju do delavskih organizacij. »V korporacijah imajo prvenstvo predvsem skupne stvari. Med temi je najprvo le-ta: čim najbolj pospeševati sodelovanje vseh strok za skupno blaginjo države. O stvareh pa, ki se posebej tičejo gospodarjev ali delavcev, njih posebnih koristi ali nekoristi, potrebne posebne skrbi ali zaščite, bodo lahko oboji vsak posebej obravnavali ali, če bo treba, sklepali« (n. 86). Jasno torej, da morajo imeti delavci v zaščito svojih koristi svoje organizacije. In res pravi takoj naprej okrožnica (n. 88): »Kakor pa ustanavljajo občani za najrazličnejše namene posebna društva, h katerim pristopi, kdor hoče, kdor pa ne, ne, tako tudi tisti, ki izvršujejo isto obrt, lahko ustanavljajo med seboj svobodne organizacije, ki so kakorkoli z njihovo obrtjo v zvezi« (torej strokovne). »Ker je že naš prednik posebej jasno razpravljal o teh organizacijah, je dosti, če naglasimo, da mora biti svobodno, ne samo ustanavljati takšne organizacije, ki spadajo v zasebnopravni red, temveč tudi »jim dati tisto uredbo in tista pravila, ki bodo po sodbi ustanoviteljev najbolje služila določenemu smotru.« Enaka svoboda mora biti tudi za organizacije, ki presegajo meje posameznih strok (kje sta tu Italija in Nemčija in kje Avstrija?). »Svobodne organizacije pa, ki že cveto in donašajo lepe sadove, naj skušajo v duhu krščanskosocialnega nauka pripraviti tla za tisto popolnejšo obliko organizacije, ki smo jo zgoraj omenili, namreč za korporacije, in naj jih skušajo tudi pogumno ustvariti.« Naloge strokovnih organizacij Velika naloga je torej dana vsem delavskim in še posebej strokovnim organizacijam, da namreč pripravljajo ta novi socialni red in potem v njem po svojih članih odlično sodelujejo. Seveda je prej potrebna preosnova nravi, treba bo novega, božjega človeka, kar okrožnica dovolj jasno poudarja, a svoj delež bo morala imeti tudi ljubezen. Zakaj (n. 138) »varajo se tisti nemodri presnavljalci človeške družbe, ki jim je mar samo pravičnosti in sicer še samo menjalne pravičnosti, a ošabno prezirajo pomoč ljubezni! Seveda ljubezen ne more nadomestiti dolžne in pogrešno odreka-ne pravičnosti, toda če bo človek tudi dosegel vse, kar mu po pravici gre, bo še vedno širno področje za ljubezen: sama pravičnost, če se je še tako verno držimo, bo sicer mogla odpraviti vzroke socialnih borb, ne bo pa mogla zediniti src in združiti duhov. Za vse, kar se ustanovi v prospeh miru in medsebojne pomoči med ljudmi, in naj se zdi še tako popolno, je najbolj trdna podlaga vprav duhovna vzajemnost in duhovno edinstvo med tovariši. Če tega duhovnega edinstva ni, bodo najboljši predpisi brez moči. Le tedaj bo možno človeški družbi resnično sodelovanje vseh za skupno blaginjo, ko bodo vsi deli živo čutili, da so udje ene velike diružine in otroci istega nebeškega očeta, da, eno telo v Kristusu, »posamezni pa med seboj udje«, tako, da »če en ud trpi, trpe z njim vsi udje«. S tem sem prav za prav končal, a neza- PAPEŽEVA OKROŽNICA, NJENI RAZLAGALCI Papeževa socialna okrožnica »Quadrage-simo anno« je vzdignila mnogo prahu in povzročila ostra prerekanja med katoličani. Prišlo je celo tako daleč, da so nekateri prena-peteži poskušali vsakogar, ki ne bi soglašal z njihovo razlago te okrožnice, izključiti iz katoliških vrst ali ga vsaj zaznamovati kot slabega katoličana. Odpora proti okrožnici pa ni rodila okrožnica sama na sebi, ki je zelo socialno širokogrudna in sodobna, temveč tisli, ki sb se čutili poklicane, da jo samo oni že avtoritativno razlagajo. f Moškerc Miha, eden izmed prvih delavskih organizatorjev in Krekov sodelavec ter »Naše moči« (umrl 1. 1924) Cerkev je božja ustanova, čuvarica večnih Kristusovih resnic in krščanskih nravnih načel. Neposredno nima z vsakokratnim gospodarskim in političnim sistemom nobene zveze, ali bi jo vsaj ne smela imeti. Verske resnice in načela ostanejo vedno iste do konca sveta, med tem ko se politični in gospodarski sistemi pogosto menjajo, kakor to zahtevajo razmere in zgodovinski razvoj. Zato je v usod- dostno. Ni namreč mogoče v enem članku pokazati vsega bogastva te okrožnice. A dostavim naj 'še nekaj. Ta in oni bo podvomil o možnosti korporativnega sistema, katerega naj pripravlja strokovna organizacija. Če so možne pri nas razne produktivne zadruge (Žebljarska v Kropi, »Runo« v Tržiču itd.), ki so popolnejše oblike kot pa korporacije, se mi zdi, da je možen tudi korporativni sistem, seveda ob pravičnem sodelovanju državne oblasti. In še tole: Zaključne misli K lažjemu razumevanju prilik v današnjem že zgoraj omenjenem svetu, naj govore naslednje besede okrožnice, ki povedo marsikaj. »Ko omenjamo preosnovo ustanov, mislimo poisebno na državo. Ne, kakor da bi bilo od njenega dela pričakovati te rešitve, temveč kei; je po krivdi individualizma, ki smo o njem govorili, prišlo do tega, da je nekdaj bogato in po raznovrstnih družbah organsko razvito socialno življenje propadlo in skoraj zamrlo. Tako so ljudje in država osamljeni, v nemalo škodo države same, ki je izgubila socialno obliko vladavine in prevzela vsa tista bremena, katera so nosile poprej razne, sedaj zatrte organizacije, tako da zasiplje ‘in tlači državo skoraj neskončno nalog in poslov. Ni dopustno jemati posameznikom in izročati občini, kar IN PODJETNIKI ni zmoti, kdor hoče cerkev in krščansko vero navezati na katerikoli časni politični ali gospodarski nauk in ga razlagati za edino katoliškega. Niti patriarhalni, niti fevdalni, niti liberalni, niti monopolistični, niti korporacijski, niti kolektivistični družabni red ni sam na sebi ne katoliški in ne protikatoliški. Vsak od teh družabnih sistemov odgovarja gotovi doibi in gotovim razmeram in ko se te spremene, se mora spremeniti tudi družabni red. Cerkev pa je večna, vzvišena nad vsemi temi spremembami in mora vršiti svoje božje poslanstvo v vsaki dobi in ob vsakih političnih ali gospodarskih razmerah. Če smo si o tem na jasnem, se nam mora takoj zazdeti čudino, da bi se sedanji poglavar sv. Cerkve na avtoritativen način s posebno okrožnico zavzel za reakcionarni fašistični korporacijski sistem in vse druge socialne ali gospodarske nauke obsodil kot protikatoliške. Kdor prečita okrožnico samo, se more prepričati, da tega papež ni storil, temveč da so pofaši stili p a p e ž o v o okrožnico le njeni razlagalci. Papež se v svoji okrožnici izrečno ne zavzema za noben gospodarski sistem in tudi ncibenega ne obsoja. Če pravi, da katoličan ne more biti obenem socialist, s tem ne obsoja socializma samega na sebi, ker sicer ne bi mogel na drugem mestu govoriti o socialni pravičnosti in socialni ljubezni. Pod besedo socialist meni okrožnica le materialistično usmerjene marksiste, ki si potom svojih organizacij ne prizadevajo samo zboljšati gospodarski položaj delovnega ljudstva, temveč gre njihovo hotenje tudi za tem, da se z a tre vsako versko življenje in vsaka oblast katoliške cerkve. Med take socialiste se dober katoličan seveda ne more organizirati. Papeževa okrožnica ne vsebuje nadalje nobenega gospodarskega načrta, se nikjer zmorejo posamezniki s svojo močjo in svojo delavnostjo; tako je nepravično, povzroča veliko škodo in moti pravi red, če se to, kar zmorejo manjše in nižje organizacije, izroča večji in višji družbi: zakaj država mora po svoji moči in naravi udom socijalnega organizma s svojo dejavnostjo dajati oporo, nikdar pa ne sme le-teh vase povzemati in uničevati. Vrhovna socialna oblast naj torej posle in skrbi manjšega pomena, ki bi jo itak zelo za-državale, prepušča nižjim organizacijam, tako bo tem svobodneje, krepkeje in uspešneje izvrševala vse tiste, ki pristoje le njej. Naj bodo torej, tisti, ki vladajo, prepričani: čimbolj bodo čuvali to načelo o dopolnjujoči nalogi višje oblasti in čim popolnejši bo hierarhični red med raznimi organizacijami, tem uspešnejša bo dejavnost socialne oblasti, tem ugodnejše in srečnejše stanje države same (n. 79., 80., 81.). Dvakrat si preberi te odstavke okrožnice in potem presodi, ali so današnje »stanovske« države res stanovske? Mislim, da smo še daleč stran, a to nas ne sme motiti, To so pač vi-nravi prehodni poizkusi, za katere je zagrabil pretirani nacijonalizem, ko iz lastne moči ni mogel postaviti nikakih idej. Kakršni ljudje bodo vstajali iz naših organizacij, taka bo naša bodočnost. Katoličani smo v preizkusnem ognju. Izkažimo sel nadrobno ne peča z organizacijo načrta bodoče družbe, ne predlaga nobenih konkretnih političnih ali gospodarskih uredb. Da •bi se bavila s takimi stvarmi, cerkev sploh poklicana ni. V gospodarskih in političnih rečeh ima cerkev le v toliko besedo, v kolikor so ta vprašanja v zvezi z verskimi resnicami in predvsem z moralo. Samo s tega stališča daje papeška okrožnica državnikom in gospodarstvenikom nasvete, kako morajo postopati pri urejevanju človeške družbe, da bo njihovo delo v skladu z nauki katoliške cerkve. Prav zaradi tega pa na drugi strani ne sinemo od okrožnice zahtevati bogve kako revolucionarnost. Papež ni za to tukaj, da bi Žumer Srečko, sedanji predsednik Jugoslov. strokovne zveze koval in izdelaval nove gospodarske in družabne načrte, njegova naloga je le, da opozarja državnike in sploh vse katoličane, kaj je v obstoječih razmerah z verskega stališča prav in kaj ne. Zato vidimo, da okrož-nica >Quadragesimo anno« stavek za stavkom poudarja osnovno misel: Podjetniki in vsi tisti, ki imajo oblast v rokah, naj te svoje oblasti ne izrabljajo v svojo korist in dobiček, temveč naj koristi dele z delovnim ljudstvom in bogastvo oskrbujejo v občno blaginjo. Krščanska ljubezen in pravičnost naj bo podlaga razmerju med delodajalcem in delojemalcem. Sploh je ta okrožnica obrnjena predvsem na podjetnike in kapitaliste. Zboljšanja razmer je pričakovati samo, če se tisti, ki imajo oblast in premoženje, oprimejo načel krščanske ljubezni in pravičnosti. Tem velja papežev klic! Če je papež proti razrednemu boju in za sporazumevanje, solidarnost (korporacije) med delavci in podjetniki, ni s tem delavcem razrednega boja prepovedal. Saj delavci ne morejo zato, če razredni boj obstoja, če ga jim kapitalisti vsiljujejo z izkoriščanjem in zatiranjem. Na strani delavcev je vendar razredni bej samo obramba, silobran. Obramba sebe in svojih v sili in ob napadu je pa najosnovnejša človeška pravica in dolžnosti tudi po cerkvenih postavah. Če torej cerkev nastopa proti razrednemu boju, se bojuje proti kapitalistom, ki razredni boj povzročajo in tako onemogočajo, da bi vladalo med njimi in delavci razmerje krščanske ljubezni in pravičnosti. Papeževa okrožnica je torej en sam svarilni klic in opomin vsem podjetnikom, kapitalistom in državnikom, da naj prenehajo s svojo nekrščansko prakso napram delovnemu, ljudstvu. Tisti, ki so poklicani, da papeževo okrožnico razlagajo in ki imajo oblast, da od Langus Jože: O NAŠI MLADINI Z. V. — Tržič: Vsako močno in življenjsko (gibanje mora sloneli na mladini. Mladi rod prinese povsod polno mladostnega navdušen ja, ognja in vzleta. Ko si je dr. Krek Jane/, zamišljal »socialni program •delavskih stanov«, je že videl, da brez močne mladinske organizacije ne bo us;pel. Že I. 1895. je ustanovil ».Delavsko mladinsko društvo«. Mladina naj prevzame prav posebne naloge v novem pokretu: šolo voditeljev in agitatorjev — v lastne roke. Iz tega »iDe.lav.skega mladinskega društva« se je I. 1897. ustanovila »Slovenska krščanska socialna zveza«. Slovenski narod naj bi tvoril eno celoto vseli stanov, naj bi bili vsi ena udarna četa v ustvarjanju krščanskega socializma. Ta lepa zamisel se ni mogla uresničiti, ker je bilo delavstvo že stanovsko zavedno in je le preveč čutilo posledice nastopajočega in gospodujočega kapitalizma, dočiin pri drugih stanovih tega ni bilo. Vodstvo se je vedno bolj naslanjalo na kmetski element, ki je bil številčilo močnejši, čeprav si rokov no in stanovsko popolnoma nezavedno. SKSZ je vedno bolj izgubljala delavski in mladinsko borbeni značaj. Zakaj? SK.8Z je hotela združiti vso slovensko katoliško mladino v eno falango, a ni zadtosti vpo-števala življenjskih gospodarskih osnov, ki nehote .morajo potegniti v svoj vrtinec vsakega posameznika. Mladinsko prosvetna in vzgojna metoda se ni prilagodila ne delavstvu in ne kmetu in ne obrtniku. Visela je sredi med vsemi in nad vsemi in je zato postala premalo življenjska. Razčleniti bi se bila morala na stanove, ki so tvorili znaten del članstva, dajati bi morala bistveno strokovno, stanovsko izobrazbo. Splošna izobrazba naj. bi bila le dopolnilo stanovske. V resnici je bila neka splošna izobrazba vse, stanovske pa skoraj ni bilo. Svetovna vojna na tem ni bistveno izprenie-niIči. Po vojni namreč je ostala v slovenskem katoliškem mladinskem gibanju ista splošna smer. Če je bila v čem izrazita, je bila v poudarjanju katoliških načel in v pripravljanju mladine za agilne politične pristaše. Nočem reči, da to ni bilo potrebno, pač, a premalo je bilo. Kakor Ivi morala biti politična stranka federativno stanovsko urejena zn politično polje, tako bi morale biti prosvetne organizacije za kulturno in vzgojno polje urejene avtonomno in stanovsko. Delavstvo je živo čutilo ta nedostatek v katoliških mladinsko prosvetnih organizacijah. Zato je že leta (921 ustanovilo v Ljubljani svojo mladinsko organizacijo »Krekovo mladino«. Agilnost ljubljanskih članov in velika. |K>treba po lastni delavski kulturni organizaciji je poklicala v življenje še v drugih delavskih centrih enaka društva. Že 29. oktobra 1902. so se ta društva združila v lastno zvezo: Centralo Krekove mladine (pozneje Centralo Krekovih družin). Po- katoličanov zahtevajo, da se po njej ravnajo, bi se torej morali v smislu te okrožnice obrniti predvsem na vse katoliške podjetnike in kapitaliste, jim okrožnico natančna razložiti in nato od njih zahtevati, da se pri oskrbovanju svojega premoženja in pri vodstvu svojih podjetij ravnajo po papeževi okrožnici. Kdorkoli od katoliških kapitalistov in podjetnikov tega ne bi storil, tega bi bilo treba razglasiti za slabega katoličana. Namesto tega so pa naši razlagavci papeževe okrožnice padli po krščanskih delavcih, njihovih strokovnih in drugih organizacijah ter jim prav po nekatoliško spodjedajo tla, kjer le morejo, zato, ker te organizacije nastopajo proti vsemu, kar je papeževa okrožnica označila kot zlo in greh, in zato, ker menimo, da je s socialno pravičnostjo in socialno ljubeznijo treba začeti pri kapitalistih in podjetnikih, ne pa pri delavcih, ki .ničesar nimajo.. Pričakujemo od katoliške akcije, da nam priskoči na pomoč v našem boju, pred vsem zoper tiste katoliške podjetnike, ki tako brezobzirno kršijo načela papeževe okrožnice »Quadragesimo anno«. di— mcm.ben je ta datum za razvoj v vedno večjo samostojnost k r šča n sko-socia listič nega pok reta. Kaj je hotela Krekova -mladina? »Lastna kulturna in vzgojna organizacija nuj izobrazuje iu vzgaja sebi in celotnemu, pokretu nove samostojne delavce in voditelje na kulturnem, strokovnem in gospodarskem polju« (Delavski Koledar I. 1932.). »Ni namen Krekove mladine, tla izvežba dobre igralce ali pevce, tamburaše ali športnike, ntimen Krekove mladine je. vzgojiti dobrih, požrtvovalnih, nesebičnih' delavcev v delavskih strokovnih in kulturnih organizacijah.« (Ogen j.) »Zato odklanjamo indiferentnost v veri, — neizrazitost v gospodarskem živ- Pr <) 1 e t ars k a k oraču i ca Sirene zapele so sveti odmor in zarje vzžarele so v svitanju gor, zastave srno naše mladostno razvili in roke razpeli smo k Bogu navzgor — bratje proletje z vseh delov sveta, pojdimo v jutra v imenu Boga! Noči so pretesne, razdrobimo jih, udarci so naši kot svet božji dih, doline ravnamo in gore gradimo, pa vendar polet je naš silen in Uh — bratje proletje z dveh delov sveta, pojdimo v dneve v imenu Boga! Oprsja so naša stebrovje gora in nosimo silni ogrodje zemlja, vsi silni ga nosimo s sključenim hrbtom in pijemo, pijemo morje gorja. Dajte pravico, vladarji sveta, dajte pravico v imenu Boga! w. Ijenju, — neopredeljenost v strogo socialnem oz ir ui, — mrtvilo, še bolj pa mešetarjenje z narodnimi svetinjami, vsako klečeplazenje, — vsako neizrazito, jeguljasto in sploh vsako vzgojo izven določb Cerkve in želje staršev.« (Ogenj 1930, str. 107.) »Kakor stojimo v neizprosnem boju proti kapitalizmu, tako prati komunizmu, kakor odklanjamo zgolj materialističen socializem, tako odklanjamo tudi liberalno katoličan-stvo.« (Ogenj 1. 1931. str, 123.) Že samo ti citati povedo dovolj jasno hotenje Krekove mladine. Duhovna prenova v duhu Cerkve in nujna gospodarska preosnovn v praven skupnostnega principa, to sta dve temeljni točki njenega dela; Če so pa mladi popraskali tudi tum, kjer jih ni posebno srbelo, če so z bičem zadeli tudi manj ali celo nepotrebne, je pač razumljivo spričo mladostnega ognja in silnega boja. Sovražnikov je imela ta mladina silno veliko in celo tam, kjer jih je smela najmanj pričakovati. Pravilno jo je pa razumel največji Slovenec pretekle in sedanje dobe, slovenski knez, vladika dr. A. B. Jeglič, poseben prijatelj kršč. soc. delavstva. In to pove ne le mnogo, ampak skoraj vse. Notranje organizacijsko je bila Krekova mladina zavrgla čitalniško-skupinski sistem in vpel jala lastni, borčevski, celični sistem. I o je menda prva organizacija v Sloveniji, ki so ji' oprijela tega sistema, ki vsakega poedinca sili v aktivnost. Borci — najmlajša organizacija — je prinesla v organizacijo novega opija in močno disciplino. Organizacija je postala strumna in udarna. L. 1933 je oblast Krekovo mladino razpustila. Dobro desetletje je živela, silne boje je bila, po kleteh in podstrešjih se je zbirala (katoliški domovi so ji bili ponekod zaprti) in vendar je zaorala močne brazde idejnega preokreta, borbenosti in vsestranske aktivnosti^ Če ni organizacije, pa še niso izginile naloge. Mladinsko vprašanje je silno pereče ne le v strokovnem, ampak tudi v verskem, narodnem in celotnem gospodarskem oziru. Razorane njive čakajo sejaivcev. V | > ra sa 11 j c bodočnost-vprašanjo mladine Ob svojem jubileju .gleda vsaka organizacija nazaj in pregleda svoje delo ter si odgovori na v prašanje, če je izpolnila dano ji nalogo. Pogledati pa mora ob 'taki priliki tudi naprej in postaviti v bodočnost glavne mejnike, da ne bo stopala v praznino. Če pa hočemo odgovoriti na vprašanje, kako bo mogla strokovna organizacija v bodočnosti vršiti svoje poslanstvo, moramo pogledati, v kakšnem odnosu stoji danes mladina do strokovne organizacije. Povejmo si odkrito, da liann danalšlnja delavska mladina ne daje posebnih upov. Organizacija, zlasti strokovna, je ne zanima. Seveda se dobe izjeme, a te so le redke. Čudno je to, saj je mladina navadno vsa vneta za ideale in vedno pripravljena tudi na žrtve, a današnja mladina, zlasti delavska, je kakor brez načrtov in brez zanosa. Vsi, ki imajo opraviti z mladino, z grozo to opažajo. Zdi se, da žanje materializem, ki se je desetletja zajedal v našo družbo, svoje sadove. Vse hlasta samo za trenutnim užitkom. Bodočnost, lasten dom in <1 ružina, stanovska zavest, delavska skupnost itd., na vse to se resno ne misli. Vse to sprejema .mladina nepripravljena. Du pri tc.ni moralno pada, je razumljivo, Vsi ti padci ji pa z.agre.ne veselje do idealov iu pravo veselje do organizacije. Kdor se zadovolji s trenutnimi užitki, za večje in težje žrtve ne bo inie.l veselja. Taka mladina pa ostane suženj kapitalizma. Žalostna je ta bilanca, a upanja nam nikakor ne sine vzeti. Kjer je materija ližem opravil svoje delo — mladina ga je že sita — tam je treba na novo vsaditi ideale: tam, kjer je samo razvalina, in to opazujemo v duhovnem življenju naše mladine, je vedno mogoče postaviti kaj novega. Mladina še skriva v sebi duševno in telesno zdravje; treba bo samo potrkati na pravo struno in mladina bo zrastla v svojem ponosu, bo vzljubila ideale, iz katerih bo črpala moč za žrtve. 'Priznajmo si odikrito, da v splošni duševni zmedenosti današnjih dni naša mladina ni dobivala zdrave duševne hrane. Mlad človek išče v svoji mladostni' razrvannsti močnih opor, da bi se znašel in zaplaval v življenje. A mesto močnih opor se je morala oklepati plavajočih bilk, ki so jih nudile mladini razne teorije današnjih zmešanih ideologov. Ne obsojajmo mladine, ko bi morali obsoditi današnji čas in samega sebe. Pogled v bodočnost ob jubileju nalaga, naši organizaciji dolžnost, dla obnovi in osveži svoje tlelo med mladino in da postavi to delo na trdne temelje Kristusove Cerkve, zakaj le moralno neoporečna mladina, ki živi iz vere, se bo znašla v organizaciji in v nji delala. Taka mladina bo s prisrčno bratsko ljubeznijo dobila dohod do src svojih tovarišev, ker bo dobro poznala nje same, njihovo mišljenje in hotenje. Prvi in neposredni apostoli delavcev morajo biti delavci, pravi »Qiiadragesimo anno« (n I4G). Mladino morejo pritegniti k organizaciji samo mladi delavci, ki so prežeti duha požrtvovalnosti, a to bodo le. če bodo polni duha Kristusovega. Če iionio storili do mladine svojo dolžn isl, lahko verujemo v uspehe. Nalila mlaolga leta so se rudarji pri nas borili le posamezno. Leta 1886 pa so si ustanovili v okrilju Rudarske unije strokovno organizacijo. V Nemčiji in tudi v Avstriji so bili rudarji ze preje organizirani. Oblast bivše avstro-ogrske je zlasti slovenske rudarje in njih organizacije hudo zatirala. Vsled neznosnih razmer je izbruhnil v Trbovljah prvi dobro organizirani štrajk leta 1889. Delo je počivalo le nekaj dni. Podjetje se je moralo udati skupnemu nastopu delavcev, organiziranih v Uniji rudarjev. Stavkali so tudi pazniki, ki niso pozneje nikoli več. Druga stavka je bila leta 1892. Ta stavka pa je za rudarje postala neuspešna. Okrog 300 rudarjev in njihovih družin je vojaštvo odgnalo v celjske.zapore. Krščansko misleče delavstvo si je leta 1896 ustanovilo »Slovansko katoliško delavsko društvo«, katerega sedež .ie bil v Trbovljah. Ustanovitelji so bili pokojni dr. Krek, Mo-škerc, takratni domači župnik Erjavc in tov. Gostinčar. Društveni odborniki pa so bili pokojni Zupan Ivan starejši, njegov sin Ivan, sedaj blagajnik TPD v Rajhenbui,,> \. Društvo je uvidelo potrebo skrajšanja delovnega časa. Rudarji so v rovih delali po 10 ur, na dnevu pa 12 in še več ur. Vedno večjemu pritisku podjetja na delavstvo je moglo biti kos le posebno stanovsko in gospodarsko strokovno društvo. Zato so leta 1908 ustanovili »Strokovno društvo rudarjev« kot neko centralo za rudarje s sedežem v Trbovljah. Iniciativo so dali tov. Gostinčar, Terseglav in čast. g, Komljanc, poprijeli pa so še Zupan Ivan, Kurent in drugi. Leta 1911 se je društvo priklopilo Jugoslovanski strokovni zvezi. Oblast je društvo leta 1914 razpustila radi naslova »jugoslovanska«. Leta 1918 je Pokrajinska viada do-* volila društvu nadaljnji obstoj. Krščansko misleče delavstvo je leta 1922 ustanovilo »Strokovno zvezo rudarjev« s sedežem v Trbovljah. Ustanovitelji so bili še živeča g. Keše Stanko, čast. g. Žmavc in pokojni Kukman, kateri je prevzel tajništvo in ga v svojih zdravih dneh vzorno vodil. Zveza je bila avtonomna, njena višja instanca pa je bila JSZ. V okrilje te zveze so spadale skupine rudarjev: Trbovlje, Črna, Rajhen-burg, Kočevje, Zagorje, Zabukovca, Hrastnik, Velenje, Prevalje, Mežica in dve stroke: cementna tovarna Laško in Pito.mač na Hrvatskem. Vsega članstva je štela zveza leta 1923 že 2114, v istem 'letu decembra meseca pa najvišje 2401 člana. Zveza je leta 1923 po uvidevnosti skupne borbe sodelovala pri oni na j večji stavki, ki jo pozna delavstvo TPD, ki je trajala dva meseca. Ivo bi bili takrat mladi vodji in zastopniki neodvisne rudarske zveze upoštevali nasvet zastopnika zveze, pok. Edvarda Kukmana, bi stavka ne končala tako porazno kot je in katere posledice nosi rudar- 0 x(T lvs^vo še danes. Na čelu te zveze so stali sami poklicni delavci, v letih 1922-23 je zveza izvršila za rudarje in upokojence 809 intervencij. Od teh je bilo le 30 brezuspešnih, vse druge so bile rešene ugodno in zadovoljivo. 203 posredovanja so bila na Pokrajinskem skladu za rudarje v Ljubljani in se je izposlovalo v skupnem za upokojence na dokladah 7315 Din in 35 par. Nikoli se ni vprašalo prosilca, kje in kdo IZ NAŠIH STARIH POSTOJANK upamo na spremembo krivičnega družabnega reda. Tudi naš rudarski dan svobode pride. Verujemo in na tem delamo. Kovinarji - J<‘Senice Kdo ne pozna Jesenic — dolgega, med hribi stisnjenega industrijskega mesta! Že zdavnaj v zgodovini so imele važno vlogo. Industrija, železniško križišče in gore so jih predstavile svetu daleč preko meja. Največii pomen za Jesenice pa je od nekdaj tovarna. V dobi današnje brezposelnosti je dobila še večji poudarek. Brez industrije si Jesenice težko Predstavljamo. Posredno živi od nje ves gorenjski kot. Pogorele so dvakrait, leta 1783 in 1815. Zadnjih 30 let so se jako hitro razvijale. Leta 1929 so bile povzdignjene v mesto. Danes štejejo 7000 prebivalcev. Pa pustimo Jesenice kot take, zakaj jubilej delavske strokovne organizacije je samo delavski praznik. Njegovega dela in bojev. Temu posvetiti pozornost je naša dolžnost. Nekaj iz zgodovine tovarne. Pričetek železarstva posega brez dvoma že v prva stoletja po Kr. Prvotno so bile Fužine Na Planini pri Sv. Križu nad Jesenicami, kakor poroča Valvazor. Kot prvi lastnik se omenja rodovina Bu-celleni. Ti so Fužine prestavili na Savo in Javornik. Dovoljenje za vpostavitev Fužin izhaja iz leta 1538. Od Bucellenijev je leta 17C0 prevzel Fužine j. Gar-zoni. Od tega pa so leta 1766 prešle v last rodovine Ruard. Leta 186S je obrate kupila Kranjska industrijska družba in jih ima še danes v posesti. S tem se je pričela za železarno nova doba. Obe tovarni, na Javi in Javorniku sta se pričeli večati in tehnično izpopolnjevati. Sprva so bile delnice v nemških rokah. Po vojni so jih pokupili Italijani. Zgradila se je tovarna za elektrode na Dobravi. Sprva; je zapcslila preko 300 delavcev. Kasneje je delo zastalo. Danes je zaposlenih še okrog 100 delavcev. Leta 1929 je večino delnic kupil znani industrialec Avgust Westen. S hitrim tempom se je podjetje pričelo racionalizirati. Ni obrata, ki bi se ga modernizacija ne dotaknila. Poleg novitet po obratih so nastali trije novi obrati, in sicer obrat za 'rdelovanje cevi, kisika in obrat za izdelovanje tanke pločevine izpod 1 mm. Leta 1932 se je zgodilo, česar mal.; poprej ni nikdo slutil, da se sploh more zgoditi. K. I. C. je radi pomanjkanja obratnega kapitala ustavila vse delo. Dne 16. marca 1932 ob 6 zjutraj je zadnjič tulila sirena. Oglasila se je šele 11. aprila, toda samo za nekatere delavce. Mnogi so čakali še več mesecev na ponovno zaposlitev. Za jeseniško delavstvo so bili to črni in žalostni dnevi, ki mu nikdar ne bodo šli iz spomina. Vsi želimo, da se ne povrnejo nikoli več. K. I. D. zaposluje danes 2400 delavcev. Delavsko gibanje. Delavsko gibanje na Jesenicah sega v prve po-četke kršč. soc. delavskega gibanja v Sloveniji. Leta 1894—1896 so bili položeni temelji kulturni in strokovni organizaciji. Leto kasneje se je pridružila še zadružna misel. Danes so na Jesenicah trije gleda- si, za vsakogar se je posredovalo in mu po možnosti vedno utreglo. Takrat je delovala med rudarji ta »veza in Neodvisna strokovna, socialdemokrati ali kakor so jih rudarji nalivali »socialpatrioti«, so bili radi razkola brez vsake moči. V marsičem jo bilo delovanje Neodvisne strokovne in marksistične organizacije nepremišljeno in zastopniki krščanske organizacije ho imeli mnogokrat težko stališče v skupnem delu za rudarje. V letu 1928 je JSZ ustanovila v svojem okrilju Strokovne odbore. Strokovni odbor rudarjev ima sedež v Laškem, čigar tajnik je tov. Lesnik Alojz jako’ agilen delavec na strokovnem poflju. Ob 40-letnici naše matice JSZ, se spominjamo naših pokojnih stvariteljev krščanskega strokovnega p-okreta. pok. dr. Kreka, Moškerca in jima kličemo: Slava Vam, očetom pravice in resnico! Delajmo za pravični družabni red na evangeliju Kristusa. Naroči Dol. Pravico! liski cdri, pevska društva, tri godbe na pihala in več orkestrov. Da ne manjka športa, je razumljivo. V vseh teh številnih kulturnih odsekih se kovinar vzgaja in izobražuje. Brez njega bi tega ne bilo, njemu gre zasluga, ako danes v kulturnem udejstvovanju prednjači daleč naokrog. »Crni« in »rdeči« konzum s svojimi podružnicami sta njegov ponos. Temelj vsemu temu pa je strokovni pokret. Prvotno je bilo ustanovljeno Delavsko podporno društvo. Ob štrajku leta 1904 pa je delavstvo spoznalo, da to ni dovolj, da je potreba močne discipline enotnosti mišljenja in dela. Osnovalo se je »Strokovno društvo delavstva K. I. D.« s sedežem na Savi. Prav ta mesec je preteklo 30 let. Svoje prostore je imelo pri »Jelenu«. Tedanji lastnik Ferjan je ustregel želji odbora in nalašč za delavska zborovanja zidal ]>oleg ostale stavbe dvorano. Po dveh letih obstoja se je društvo preselilo v prostore I. Delavskega konsum-nega društva, kasneje pa v Delavski dom. Večina delavstva je bilo organiziranega. Po omenjenem štrajku ni bilo večjih mezdnih bojev. Zapiski arhiva pa nam točno pričajo, da je društvo s številnimi intervencijami in posredovanji ščitilo delavstvo. Med vojno je bilo vse delo onemogočeno. Po podpisu majniške deklaracije je prevzela delo JSZ. Marksistični val, ki je takoj po vojni zajel vso Evropo, je močno zajel tudi jeseniško delavstvo. Še danes ima večinsko organizacijo. Nastala je tudi Narodna strokovna organizacija. Bili so hudi medorganiza-cijski boji. Mi smo stalno poudarjali, da naj vsaj ob času krušne borbe nastopijo vse organizacije skupno, socialisti so si osvajali, monopol. Šele v zadnji borbi je enoten nastop trajal do konca. Izvajali so najhujši teror za vstop v njihovo organizacijo. Naše voditelje so metali iz tovarne, toda zlomili jih niso. Vcdili so organizacijo preko tega viharja z doslednim in vztrajnim delom. Žadnja leta številčno vedno bolj narašča. Sedaj jo vodijo mlade moči, ki v delu za starejšimi nič ne zaostajajo. Prav zadnja borba je dokazala njihovo agilnost in zmožnost, s katero jo vodijo. To nam je v jamstvo, da se bo organizacija še jačala in množila svoje vrste. Življenje jeseniškega delavstva je kot proletarca sploh, neprestana borba za obstoj. Komaj je zaključil eno borbo, se je že treba pripravljati za situacijo v decembru. Delavstvo svoje življenje razume, ve, da je brez strokovne organizacije brez moči. Zato se je oklepa v visokem odstotku. Ako bo znal kakor do sedaj, tudi v bodočnosti čuvati moč strok, organizacij, tedaj lahko pričakuje prihodnjih borb s pogumom, ker jih bo, čeprav morda težko, izvojeval sebi v dobro. Kovinar. Rudarji - Za<*orjo Med prvimi, ki so se pridružili kršč. soc. gibanju v Sloveniji, so gotovo; Zagorjani. Že leta 1894 se je pod vodstvom g. kaplana Tomo Rožmana ustanovilo Del. kat. društvo. Praznujemo torej tudi štiridesetletnico. Žal je imelo društvo le podporni značaj. Storilo je pa vendar mnogo za ljudsko prosveto. Imelo je krasno dvorano in je prirejalo igre. Naš Jože Gostinčar in rajni Ev. Krek sta bila večkrat tu gosta. Prvi je celo nastopal kot igralec. Gotovo so ti prvi pionirji mnogo žrtvovali, da ni prišla v našem kraju soc. dem. stranka do večje veljave. Novo gibanje se je začelo s prihodom g. kajMana Martina Škrianca. Ustanovila se je stavbna zadruga, ki je kljub vsem zaprekam lepo napredovala. P<^neje se je ustanovilo Kat. str. društvo, ki pa je prešlo v pravo borbenost šele po vojni pod načelstvom g. A. Prosenca. Vse ostale organizacije imajo pri nas izvor v del. organizaciji. Tako konsumna zadruga in Ljudska posojilnica. Ta ima v Zagorju dve stavbi. Stavbna zadruga se je obnovila v letu 1926. Zidala je 11 delavskih hišic in lepo Ljudsko kuhinjo. V vseh teh zadrugah delajo po večini delavci. Ko se je končno ustanovila »Str. zveza rudarjev« se je organizacija pod vodstvom našega A. Vertovška močno okrepila. Delalo se je pa tudi politično. Tako je poslala Del. zveza v občinski zastop vedno svoje ljudi. Uveljavljali smo se tudi pri volitvah v drugo rudarsko skupino. Tako nadaljuje naša delavska organizacija pred 40-timi leti začeto delo neumorno, vztrajno in požrtvovalno dalje m se bo borila do končne zmage. Njen sedanji načelnik tov. F. Flere je vedno dobre volje in mi z njim, ker Rudarji - Laško Hudajiimn. Že v preteklem stoletju so v Hudi-jami koj>ali premog. Delo je pred kakimi 35 leti zastalo, ker je rudnik zalila voda. Iz tiste dobe imamo še nekaj prič »staroupokojencev% kateri so si tekom časa postavili skromne bajte, v katerih živijo enako skromno življenje. Takrat so kmetje vozili premog s konji v eno uro oddaljeno Laško ter so pri tem imeli redni dohodek. Rudnik je nato počival do konca svetovne vojne. Kmalu po vojni se je začelo odpiranje in preiskovanje. V nekaj letih se je obratovanje razširilo tako, da je bilo zaposlenih do 000 ljudi. Koncem 1. 1921 smo ustanovili skupino »Strokovne zveze rudarjev«. Bili smo v manjšini in smo si predvsem prizadevali izobraziti člane, da bodo zmožni nastopali in tako prevzeti razne funkcije. Leta 1923 je bila splošna rudarska stavka. Nastopali smo solidarno s stavkujočimi. Koiiec je znan. Razvijali smo se naprej, pridobivali smo prijateljev. Leita 1924 se je skrčil obral za polovico; delala se je separacija. Predvidene so bile obširne redukcije. Takrat pa je zrastla »Samostojna strokovna delavska unija«, 'to je predhodnica današnje > Narodno strokovne zveze«.. Takrat pa, ko so bili razglašeni odpusti, so gotovi znani ljudje hodili v imenu te laži-delavske organizacije, katera je bila pod pokroviteljstvom zastopnikov podjetja, okoli delavcev in jim prigovarjali: če se zapišeš k nam, boš ostali ako ne, boš pa šel na cesto. Kljub tem grožnjam je mnogo naših tovarišev vzitrajalo. Res smo bili razkropljeni v Trbovlje, Hrastnik. Drugi so zopet šli v Francijo ali pa so kje drugod iskali kruha. Po enem lelu, to je 1925, smo se vrnili, ker se je obrat zopet razširil. Kmalu smo se sestali, si izvolili odbor in šli na delo. Zaradi preganjanja smo postali še bolj zavedni in smo tudi dobili zaupanje delavstva. Kmalu smo imeli večino v bratovski skladnici in v II. skupini. V letih 1932 do 1933 se je začelo z istimi metodami, kakor leta 1924. Na nekem sestanku je namreč bilo sklenjeno, da morajo biti vsi organizirani v Narodno strokovni zvezi, kdor se temu ne ukloni, bo pa sfrčal od rudnika. Res, mnogo jih je sfrčalo; a glej ga spaka, v letu 1934, to je v času, v katerem bi po načrtu moralo bili pri rudniku izčiščeno od vseh, ki ne gredo v gori navedeno NSZ, je pri voliitvah v II. skupino krščanski socialist s celo listo dobil dve-tretjinsko večino glasov. Iz vsega navedenega se vedi, da so v Hudi-jami tovariši organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi imeli vseskozi ležke borbe za obstoj. Tudi tu velja: Zlato se čisti v ognju, značaji pa v torbi in trpljenju. Pa res, med temi bcrci > najdete kristalno čiste značaje, na katere je lahko organizacija ponosna. — Živi borba! Tekstilci - Tržič Moji spomini na prvega predsednika tržiške skupine Tržič. Kot učenec meščanske šole sem stanoval štiri leta pri kovaču Vidicu. Gotovo ste ga bolj ali manj poznali. Dosti je moral prestati kot delavec svojega poklica, pri katerem je izgubil nogo. Pri svojem delu je bil zelo vesten in dosleden. Poleg tega je bil mož jasnega in kremenitega značaja, katerega si je gotovo utrdil v svojih težkih življenjskih preizkušnjah. Zato sem slišal in videl pri njem tudi marsikaj lepega in poučnega. Vstajal je redno vsak dan ob šestih, ko je redno zmolil jutranjo molitev iz svojega velikega molitvenika. Nato je odšel k svojemu delu. Tako je delal dan za dnem, dokler ni moral radi svoje obolele noge leči v posteljo. Ker je bil mož zelo potrpežljiv in je po delu kar hrepenel, se je skušal vzdržati pwi delu. Težko je prestopical strme stopnice, katere so vodile v njegovo stanovanje. Pa tarnal ni nikoli. Hotel je biti včasih celo vesel in je zapel kako okroglo tržiško pesem. A moral je ostati za dalj časa v postelji. Težko je ležal. Mirovati ni mogel nikdar. Zato je vedno prebiral knjige in časopise. Zelo domač pa je - bil s svojim preprostim pripovedovanjem. Ko sem se učil raznih predmetov, je radi svoje nadarjenosti večkrat vpadal v moj uk in sva tako skupaj razmotrivala razna vprašanja. Nikdar pa ni skrival in zelo rad je pripovedoval, koliko lepega je preživel v raznih katoliških društvih, v katerih je on zavzemal navadno prva in častna mesta. Zelo častno mesto je zavzemal v naši strokovni skupini delavstva. Bil je prvi predsednik od leta 1911, ko se je naša skupina ustanovila. Skozi deset let se je moral kot predsednik boriti za delavske pravice. Dosti je vedel povedati o raznih štrajkih, mezdnih gibanjih, bojih izven organizacije, ko so radi svojega katoliškega prepričanja imeli tudi dosti nasprotnikov. Tudi v organizaciji sami ni bil brez težav. Prezaposlen je bil z raznimi sejami, sestanki in drugimi stvarmi. Včasih so mu bili celo člani nehvaležni za njegov trud. Iz zapisnika vemo, da je moral enkrat radi nehvaležnosti članstva odstopiti. Pa kaj mislite, da je odstopil? Ne! Vzdržal je, ker se je zavedal svoie organizacijske dolžnosti ter ostal kot predsednik dalje. Pa nazadnje je vedn6 dejal in še na svoji bolniški postelji je čestokrat povdarjal: »Veselil, zabaval in delal sem v teh društvih in bil je to moj drugi dom. Danes sem vesel, da sem mogel vršiti tako važno nalogo.« Takšen vtis sem dobil jaz od njega. In kaj moramo mi drugega reči o njem. kot da smo mu hvaležni za njegov vztrajen boj, katerega je vodil skozi težke in nemirne čase in s tem ohranil našo delavsko organizacijo. Gotovo ne morem prezirati pri tem tudi drugih članov, ki so z njim sodelovali in ki so pozneje morali prijeti za važna krmila. Enako se pa tudi mi ne ustrašimo težkih borb in preizkušenj v vseh ozirih. Bodimo zagovorniki katoliških resnic in delavskih pravic. Vztrajajmo do konca, kakor je vztrajal naš prvi predsednik Vidic, ker čakajo nas še težke naloge. Z našo srverne moje Maribor. Nekaj misli ob 40-letnici krščansko soc. strokovnega delavskega gibanja ob naši severni meji. Obhajamo 40-letmco z onimi, ki so pred 40 leti pravilno razumeli našega velikega učitelja pokoj. dr. J. E. Kreka, ki je postavil delovne: mu ljudstvu trden fundament, strokovni pokret, ki stoji na temeljih Kristusovega nauka. Na tej skali gradi Jug. Strokovna zveza svoj strokovni pokret s katerim brani delovno ljudstvo pred izkoriščanjem. Ta pokret se danes že opaža tudi jx> drugih delih naše države. Bog daj, da bi se čim prej razširil po celi državi in da bi ga jx»vsod pravilno razumeli. Mi na severnem delu naše države ne moremo trditi, da so naši predniki, velikega, globoko socijalnega pok. dr. Kreka ob začetku njegovega javnega delovanja hoteli pravilno razumeti. Koliko je bilo na bivšem štajerskem, katoliško delavskega delovanja, vendar pa ne moremo trditi, da ie bilo započeto gibanje na Štajerskem v smislu Krenovega delovanja jasno in pravilno strokovno usmerjeno. Ne bom trdil, da jšosamezne osebe, ki so v teh katoliških delavskih društvih delovale kot vodilne, niso imele dovolj socialnega čuta do delavskega stanu. Gre za to, kakšno je bilo delo posameznika In končno, kakšni so bili cilji teh katoliških del. društev. Z strokovnim pokretom, ki ga je jx)k. dr. Krek razširil po vsej bivši Kranjski, se pač ni dalo primerjati. Torej 40 let je, odkar so prvi krščanski možje, pok. dr. Krek, Moškerc, Gostinčar itd. pozvali delavstvo po samoobrambi' jx>d praporom krščanstva in jih strnili v del. strok, društvih in zneje v Jug. strok, zvezi. Le ono delavstvo, ki organizirano v strokovni organizaciji bo zmožno braniti samega sebe. Vseh teh lepih naukov, pa katoliška javnost na bivšem Štajerskem ni hotela pravilno razumeti, bali so se, da bi s tem širili razredni boj, katerega je delavstvo že davno poprej čutilo na svojih ramenih. Torej z eno besedo, prevladala je konzervativnost. Šele mlajša generacija je počela pravilneje pojmovati krivičnost današnjega družabnega reda. Upajmo, da bo naša 40-letnica še pravi čas obudila vse one, ki pravilno pojmujejo krščanstvo v sjnislu Kristusovega nauka, to je, pravica nam vsem, ljubezen do vsakega in to do najbolj preprostega delavca. S to zavestjo kličemo ob 40-letnici našega strokovnega pokreta, vsem onim, ki nas sicer razumejo, pa se iz kakršnegakoli razloga niste dosedaj pridružili, da bi nam joomagali pri obnovitvi boljšega in pravičnejšega družabnega reda, da se sedaj pridružite. Pr (>!) 1 (‘ n li vini farskih goric Posebnost v Sloveniji, tvori viničarsko vprašanje. Nikjer v kraljevini Jugoslaviji ne najdemo kompaktno na enem ozemlju toliko brezdomnih poljedelskih delavskih družin, kakor so to tako zvani viničarji Haloz, Slovenskih in Ljutomerskih goric. Brezdomci, sezonski zaslužkarji, kot najemniki kolonisti, žive v bornih kočicah (viničarijah) pri vinogradih, ki so last bodisi premožnih kmetov, meščanov, graščin, ustanov ali samostanov, domačinov in tujcev. Na primer ima samo samostan Admont (iz Avstrije) tu pri nas 57 viničarij. Nekaj vrta in njive, pa še kakšno kravico, to je vsa plača, ki jo viničarskim družinam nudijo vinogradniki. To je vse, iz česar naj ima viničar svojo eksistenco. Denarni zaslužek je 'le ob jako redkih prilikah in je danes še povprečno komaj 6 Din na delovno osebo na dan pri viničarjevi hrani. Zato se o kakšnem denarnem zaslužku, predvsem pa o pravičnem zaslužku, tu sploh ne more govoriti. Sadove dela in zemlje tu poberejo v celoti vedno le drugi. Vinogradniki, ki ne bivajo v svojih vinogradih, pa imajo za viničarje še nastavljene posebne paznike z dobro plačo, boljšim stanovanjem in vsem ugodjem. Nastavljene imajo svoje priganjače, vinogradniške policaje, da viničarje priganjajo kv delu. Od milosti teh je vedno odvisen položaj podrejenih viničarjev. Viničarske družine pa morajo delati in pripravljati najprej za dobro življenje svojega vinogradnika in njegove družine, potem pa še za tako zvanega »gospoda šafarja«. Njim samim pa od teh dveh, nikdar sitih, ne preostane drugo kakor delo, za plačilo pa imajo pomanjkanje, glad in potrpljenje pod krinko gospodarske krize. Viničarji so brez vsakega socialnega zavarovanja, pravtako ni nobene službene stalnosti. Možnost neomejenega in samovoljnega izkoriščanja od strani vinogradnikov dela polno.kupo viničarske■ bede in trpljenja. Ker so viničarji prav za prav le obubožani kmetje, katerih sinovi in hčere niso mogli vsi ostati v domači hiši, katerih očetje so se že davno morali udinjati na tujo zemljo, je s tem viničarsko vprašanje prav za prav bistveni del našega kmetskega vprašanja. • Je zato najaktualnejši problem, ker obrav: nava resničen kmetski proletariat. Ne tisti proletariat, ki se je vrgel v mesta in industrije, kjer je postal že preštevilen in radi tega tudi brezposeln, marveč tu v viničarskem vprašanju gre za tisti del kmetskega proletarijata, ki je vkljub vsem trdotam ostal na svoji rodni zemlji in se je drži s posebno tradicijonelno krčevitostjo še naprej. Zato je ta viničarski proletarijat radi svoje vztrajnosti in odpornosti vreden tudi. vse pomoči. Mnenje naših gospodarstvenikov o viničarskem vprašanju je največkrat tako, da gre viničarjem še sploh boljše, kakor pa vinogradnikom. Viničarjem priznati in obenem dati zadostnih gospodarsko - socialno Naša naloga pa mora biti, ko bomo obhajali 50-lefnico krščansko socialističnega strokovnega dela, naj bi med nami vladalo res pravo krščanstvo in da bomo tekom tega desetletja iztrebili iz človeške družbe vso gnilobo, ki sloni na današnji krivični profitarski podlagi, da bomo človeštvo razkužili vseh socialnih krivic. Na vsem svetu mora zavladati nov družabni red, ki bo zgrajen na temeljih krščanske pravičnosti in ljubezni in to do najpriprostej šega delavca, da bo bodoči družabni red, red pravice in poštenosti. Za uresničenje teh naših upravičenih klicev in zahtev, pa je treba resne in odkritosrčne volje. To voljo ima lahko samo oni, ki zna ceniti delavca kot človeka, ki je ustvarjen po božji podobi in ga ceni nad materijo. Le tak človek, ki je prežet s pravim krščanstvom v smislu Kristusovega nauka ... Vemo, da ima krščanstvo, na katerem ie zgrajena Jug. strok, zveza veliko bodočnost. Vemo pa tudi, da nas čaka še .velika naloga za uresničenje pravične človeške družbe. Oblaki se razf>ršijo!... svita se!... čas velike svetlobe bliža se!... zaščitnih pravic, predvsem pa pravično plačilo, kjer pa to ne bi šlo, tam pa namesto tega, naravnost zem'ljo po agrarni reformi v njihovo posest, ki bi pri nas morala zajeti tudi vinograde, tega se vsakdo izogiblje. S tem zagotoviti bednemu viničarskem narodu zaslužen in zadovoljiv položaj na njegovi rodni zemlji, rešiti ga iz objema številnih pijavk mesta, gradičev, predvsem iz inozemstva, tega se še nihče ni spomnil. V današnjih razmerah ise navadno pravi takemu resničnemu, narodnemu, človeškemu in tudi krščanskemu delu za bedni proletarijat — hujskanja ali delovanje proti obstoječemu družabnemu redu. Za viničarje se do danes edino in najbolj resno zavzema Jugoslovanska strokovna zveza, katere 40-letnico uspešnega dela in Dr. p. Angelik Tominec, avtor znamenitega prevoda okrožnice papeža Leona Xfil. »Kerum novarum« trdega boja za proletarske pravice te dni praznujemo. S tem, da se je pobrigala za viničarje in njih vprašanje, jih organizirala in jim priborila nov zakonit in pravičen »Viničarski red«, da jih je pri vsaki priliki zadostno upoštevala ter uveljavljala njih potrebe, in je pri tem delu vedno več aama dajala, kakor dobila. Ravnala se je pri tem po zapovedih praktičnega krščanstva, da je vsak delavec, tudi kmetski in viničarski enako naš bližnji in potreben pomoči ter aaščite, in s tem dokazala, da je vredna naslova »Jugoslovanske strokovne zveze«. Povsod v agrarnih državah, kakor je tudi naša, bi se moralo veliko pozornosti obračati vprav agrarnemu delavstvu. Znosne razmere in blagostanje dežele, to so temelj uspešnega razvoja mest in industrije, nikakor pa to ne drži obratno. Razen »Saveza. poljopri-vrednih radnika« v Vojvodini in pa »Strokovne zveze viničarjev« pri nas ni nikjer v celi državi kakšnega pomemlbnejšega strokovnega gibanja med agrarnim delavstvom, kar bi pomenilo, da se bliža čas reševanja kmetskega vprašanja na splošno. Kmetsko delavstvo je temelj kmetijstva in zato se mora kmetsko vprašanje ravno tu najprej reševati. Za našo ožjo domovino je ravno JSZ napravila velikansko delo v družabno-socialnem oziru, ker je organizirala viničarje, za katere se brez sebičnih namenov, sploh nikdo ni zmeni']. Po zaslugi Jugoslov. strokovne zveze je bil s tem napravljen velik korak naprej, za celotno slovensko kmetsko delavstvo, katero bo brezpogojno vsepovsod moralo najprej hoditi pot strokovne organizacije, če hoče kdaj priti na zeleno vejo. Zato viničarji danes Jugoslovanski strokovni zvezi, kot matici vsega našega slovenskega, predvsem pa krščanskega delovnega ljudstva, k njenemu 40-letnemu jubileju iskreno čestitamo. Z njo vred se ra-dujemo nad doseženimi uspehi borbe in dela, z željo, da nam ostane še naprej trdna kot granitna skala, nepremagljiva in brezkompromisna kot dosedaj, predvseml pa braneč čistost ideje krščanskega socializma, v katerem vidimo rešitev vsega občestva. Važna izjava V zadnji številki revije »Besede« je izšel popravek, ki ga je uredništvo »Besedeč kakor v uvodu pove, poslalo »Slovencu«; v priobčitev kot odgovor na njegove napade z dne 29. aprila in I’. maja t. 1. Ker »Slovenec« tega popravka ni priobčil in J« za javnost radi načelnih izjav »Besede« zelo važen v razjasnitev njenega stališča, ga v celoti priobčujemo: »Mesečnik »Beseda o sodobnih vprašanjih«, *'vizhaja sedaj že tretje leto v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 22, ni nabožen časopis, ker je ■>•1 ustanovljen v namenu, obravnavati predvsem gospodarska, socijalna, politična in sploš-kulturna vprašanja, ki se tičejo slovenskega Naroda. Če se zaradi tega ne bavi še posebej z verskimi vprašanji, zato še ni protikatoliški lisi, zlasti še, ker so bili vsi sestanki religiozne vsebine, ki smo jih do sedaj prinesli, v skladu z ntiiiki in načeli katoliške vere. Res p« je, da skušamo izključno gospodairska in družabna vprašanja ločiti od vere in svetovno nazorne Usmerjenosti, ker smo prepričani, da je mešanje enega področja z drugim v kvar tako_ veri, kakor slovenski splošnosti. Res je nadalje, da gre maš boj proti politi č n e m u ‘katolicizmu, t. j. Itako imenovainemu klerikalizmu, ker je v nas zraslo spoznanje, da ta politični sistem, posebno še v današnjih razmerah in časih, utegne slovenskemu narodu zelo škodovati. Res je tudi, da hoče biti »Beseda« svobodna tribuna za vsa javna vprašanja, ki se tičejo slovenskih ljudi, zato dajemo svoje predale na razpolago vsem, tudi nasprotujočim si sestavkom, samo da so pisani iz iskrenega, pa četudi brezobzirnega hotenja po resnici, ker mislimo, da se z debato enega in drugega stališča v istem listu najlažje privedejo bravei do prave resnice. Ni res, tla podaja »Beseda« socijalno gospodarska vprašanja skoro izključno iz temeljev marksistične socijalno gospodarske doktrine. »Beseda« odklanja vse doktrine in vsako avtoritativnost v gospodarskih in socijalnih vprašanjih in skuša ta vprašanja reševati iz lastne presoje na podlagi lastnega gledanja gospodarskega in suujalnega dogajanja okoli nas in po svetu. Tudi je »Beseda«, kadar je govorila o .Vtarxu, natančno in načelno ločila njegovo gospodarsko teorijo od njegove svetovno nazorne usmerjenosti. Nu drugi strani si pa »Beseda« prizadeva spodbiti tla onim razlagajo papeževe socijalne okrožnice »Quadragesimo anno«, ki hočejo preko njenega namena angažirati katoliško javnost za reakcionarni fašistični korporacijski sistem. lles je, da »Beseda« nima pravice tolmačiti mišljenja onih akademskih društev in njihovih udov; ki so poslali »Slovencu« zgoraj omenjeno izjavo, res je pa tudi, da si »Beseda« te pravice nikoli ni lastila. Ni pa res, da v omenjeni izjavi podpisana društva predstavljajo vso slovensko akademsko katoliško mladino. Na ljubljanskem vseučilišču n. pr. je vpisanih okoli I7(X) slušateljev, Katoliška akademska društva »Danica«, »Zarja« in »Savica« nimajo z naprednim akademskim društvom »Jadran« organiziranega skupno niti 7(X> dijakov. Od ostalih neorganiziranih KM«), o katerih podpisana društva ne morejo govoriti, da jih zastopajo, je gotovo pozitivno vernih in katoliškega mišljenja pretežni del. Slovenske katoliške mladine pa ne sestavljajo samo akademiki, temveč tudi srednješolci, akademske starešine, delavski in kmečki fantje in dekleta. »Beseda« ima torej izven tistih katoliških akademskih društev, ki jo odklanjajo, še dovolj mladine za zastopanje. Ni res, da bi bil članek o hrvatski katoliški mladini v drugi letošnji številki »Besede« pisan od »najsibo« sušaškega dopisnika, temveč je res, da je uredništvo tu dopis dejansko prejelo Oti katoliškega omladinca iz Sušaka in smo ga v Ljubljani samo prestavili na slovenski jezik. Ni res, da bi »Beseda« svoje naziranje o J. Ev. Kreku spremenila, temveč ji je Krek tuko sedaj, kot kdaj prej, eden največjih slovenskih mož in vzor praktičnega socijulnega delavca. Zato ni res, da Kreka v zadnji številki slikamo v taki Inči in na način, ki ga doslej še s skrajno liberalne strani nismo poznali, temveč je res, da s« v zadnji številki na i|>odlugi gradiva iz Do- I e n č e v i h z branih spisov skuša pokapati, kako so takratne nozdrave politične in socialne razmere vplivale tudi na tako velikega moža, kot je Krek. Res je pa tudi, da članek o Kreku še ni končan. C) resničnosti vsega tu navedenega se lahko vsakdo prepriča iz do seda j izišlih številk »Besede«, vseh treh letnikov, ki se še vedno dobe pri upr^vništvu.« Najceneje kupite moške srajce, kravate in drugo modno in manufakturno blago pri 1. Tomšič Ljubljana, Sv. Petra c. 38 Prepričajte se o cenah! Vsem tovarišem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej štev. »DELAVSKE PRAVICE« in tako omogočili, da dostojno proslavimo naš praznik, iskrena hvala. Uredništvo in uprava. I USNJARSKA IN ČEVLJARSKA ZADRUGA R. Z. Z O. Z. V TRŽIČU IZDELUJE VSAKOVRSTNE OVČJE IN KOZJE KOŽE KAKOR TUDI BARVANO USNJE ZA POVRŠNIKE POST tvEŽBA TOČNA CENE SOLIDNE Janc Franc modno krojaštvo Tržič, Cerkvena ulica št. 8 izdeluje vsakovrstne obleke po nizki ceni in se delavstvu priporoča Delavski voditelj mora bili sluga delavstvu, njegova roka in meč. Ogenj 1928 * Materializem in brezboinost socializmu nista bistvena. Moderna nevera in sovraštvo do vere ni nobena socialistična iznajdba in nobena socialistična posebnost. Župnik Loff • Iz teme ni drugega izhoda: Hodili moramo lastno pol brez ozira na lastna ugodja, srečo in blagostanje. Več nam je občestvo ljudi, kot malenkostni jaz. Ogenj 1928 ZA L. 1934 VAM POKLANJA KREKOVA KNJIŽNICA SLEDEČE TRI IZBRANE KNJIGE Aprila 1. Upton Sinclair: Dolarji II. del. — roman Avgusta 2. M rko Javornik: Srežanja z nepoznanimi Decembra 3. Panait Istrati: Nerančula — roman ČLANARINA: Za v czant kil ji ge: letno Din 78'- ali mesečno Din CSO, obenem z revijo »Beseda« mesečno Din 10'—. Za hr širane knjige: lelno Din 4H — ali mesečno Din 4'—, obenem z revijo »Beseda« mesečno Din 7’50. Doslej je izdala sledeče knjige: M. Andersen Nex6: Proletarske novele 1930 F. Hervvi*: Sv. Boštjan lz predmestja, legendi Sedem mladih slovenskih pisateljev Upton Sinclair: Samuelovo iskanje, roman 1931 £ lovečanstvo - Moderne Poljske proletarske novel« S. Lagerldf: Zgodba o blaznem Gu ar ju, roman Miško Kranjec: Življenje, Povest 1932 M Andersen Nex6: Prokletatvo, roman Herman Siderman: Mati Skrb, roman Miško Kranjec: Predmestje, roman 1933 Mirko Javornik: Črni breg, rtfman Upton Sinclair: Dolarji, I Del, roman JUGOSLOVANSKA KNJIGOTISK BAKROTIStC KMŠARNA LITOGRAFIJA KAHENOTISK OFFSETTISK LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Ilustracije in klišeji dajo reklami šele pravo lice. — Za reklamo v visokih nakladah uva-žujte le offsettisk, ki je danes najcenejši Kupujte le domače izdelke, ker s tem dajete možnost večje produkcije domačih izdelkov in tako zaposlitve našega delavstva! PriporoCa se Čevljarstvo Ivan Srebot Ravnikarjeva ulica 15 Lekarna Dr. G. Piccoli v Ljubljani nasproti MNebotičnika‘‘ se priporoča Priporoča se Kavarna VOSPERNIK Stari trg 34 Ljubljana Pozor kolesarji! Dvokolesa Vam emajlira v ognju tovarniška izdelava in po najnižjih cenah Jožko Horvat sedlar in ličar Ljubljana, Sv. Petra cesta 85 NOVA ZALOBŽA R. Z. Z O. Z. v Ljubljani, Kongresni trg lin ligama ima v zalogi vse domače in tuje knjige, leposlovne in strokovne revije Trgovina s pisarniškimi potrebščinami nudi tudi bogato izbiro poslovnih knjig in galanterije V lastni založbi izhajajo Zbrani spisi Ivana Cankarja in F. S, Finžgarja, ki se pod ugodnimi pogoji dobe tudi na mesečno odplačevanje „0RIENT“ družba z o. z. LJUBLJANA Prodajalna: Tyrševa c. 14 Tovarna oljnatih barv, lakov, (irneža in steklarskega kleja. Zaloga steklarskih pleskarskih, šolskih in Umetniških potrebščin Delavci Dobro in trpežno kolo za Vaše potrebe kupite najceneje le pri A. GOREČ d.se o.z. Ljubljana, Tyrševa c. 1 in dvorišče gostilne Novi svet Vsa popravila in vsi deli koles Vsakih Din 10.000, odtegnjenih prometu, bi moglo zaposliti enega brezposelnega celo leto. Nova posojila bodo poživila gradbeno delavnost in vse industrije, ki so z njo v zvezi, trgovino, obrt. - Kmetovalci bodo lažje prodajali svoje pridelke. Zato nalagajte svoje prihranke v IIEST ki Vam jih 1) ugodno obrestuje, 2) pri kateri je z ozirom na jamstvo Mestne občine ljubljanske izključena vsaka izguba in 3) katera Vam izplačuje sedaj vložene prihranke (po 1.1.1933) na VaSo zahtevo v vsakem obsegu O HRANILNICO^ LJUBLJANSKO Nabavi ajte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki oglašajo v naši »DELAVSKI PRAVICI« Štampilje, pečatnike, društvene znake, emajlirane tablice, etikete dobavija najbolje tvrdka Teoc or Rabič Ljubljana, Miklošičeva c. 13 Priporoča se Ivan Simončič trgovina z meSanim blagom Celovška cesta 62, Ljubljana VII. Cvetličarna E. KORSIKA se priporoča za šopke, vence in aranžmane Miklošičeva cesta paviljon poleg hotela Union Telefon 23-41 POZORI Vse manufakturo in modno blago kupite priznano najceneje „PRI ZVONU“ Ivan Strojanšek Ljubljana, Pred Škofijo 21 (poleg magistrata) Pridite in prepričajte sel Se priporočamo VABIMO VAS k nakupu v najcenejši oblačilnici A. PRESKER Sv. Petra cesta št. 14 Vsak Ljubljančan dobro ve, da najboljše vino pi e le ,P0D SKALO* v Gosposki ulici 19 pri Križankah Lastnica Anica Peteline Tudi delavec je gospod zato naj bo tudi primerno oblečen Blago za obleke boš dobil pa v najboljših kvalitetah in po najsolidne ših cenah v manufakturni trgovini A.ŽLENDER Ljubljana, Mestni trtf št. 22 ^5 J foško Stanovnik špecerijska trgovina Predovičeva ul. 18 Moste Obiščite buff»t-resta vrači jo r 1 LJUBLJANA - GOS'.’OSVETS A 0. h Telefon 29-72 Lastna velemesarija, tvornica mesnih izdelkov in konzerv in delikatesna trgovina. Ista zgradba! Telefon 29-73 Podružnica: Prešernov u Ica 5 Telefon 22-56 n F. I. Goričar Ljubl ana, Sv. Pitra cesta 29 priporoča veliko izbiro manufakturnega blai?a iz tu- in inozemskih tovarn, perila za gospode in dame, razne modne in športne potrebščine, dežnike, ročne torbice, aktovke, potne kovčege itd. Poseben oddelek za damsko in otroško konfekcijo. Velika izbira. Zelo nizke cene. Oglejte si vselej pri nas pred nakupom. Tvrdka IGNAC ŽARGI Ljubljana, Sv. Petra cesta 11 priporoča veliko zalogo moškega perila, kravat, nogavic, rokavic, ženske in otročje obleke po zelo nizki ceni Če si kupec za kolo, kupi 9uc\) cfjromirano kolo ki ti ne rjavi in imel ga boš najdalje Dobiš ga le pri tvrdki Ign. Vok Ljubljana, Tavčarjeva ul. ali v podružnicah v Kranju in Novem mestu Franc Zalaznik tapetnik in dekorater Št. Vid nad Ljubljano se priporoča za cenjena naročila Postrežba točna, delo solidno Se priporoča Mahkota Martin pletilna industrija Ljubljana VII, Celovška c. 44 Priporoča se Restavracija ŠESTICA Tyrševa cesta 8 D ELAVCI težko zaslužite danes denar, zato ga morate pazljivo obračati in kupovati tam, kjer je boljše in ceneje. - Tvrdka ! ) Ji’ i „Pri škofu“ LJUBLJANA Lingarjeva ul. - Pred škofijo je znana po strogo solidni in dobri postrežbi, kar dokazuje 65 letni obstoj trgovine in ogromno število zadovoljnih odjemalcev iz vseh slojev, zato Vam to tvrdko najtopleje priporočamo pri nakupu Štrukelj Karol mesarija Moste, Zaloška cesta podružnica Zelena jama Vedno v zalogi fina suha domafa salama, Sunka za izlete po nizki ceni Valentina Spitzko modna manufakturna trgovina v Mostah Velika izbira športnih srajc Priporoča se za obilen obisk obleke, površniki, lodni, kamgarni. Glavna zaloga moškega perila iz lastne tovarne ,,TRIGLAV". Velika izbira! Konkurenčne cene! Konfekcija in manufaktura j._ JOSIP 0L0P, Ljubljana Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska ul. 8 obenem priporoča tudi svojo gostilno „Pod Trančo v kateri se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina PRVA DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJ. ZAVEZO V LJUBLJANI (DELAVSKA ZBORNICA) Sprejema hranilne vloge in daje posojila najugodneje. / Uradne ure od 8—12 in od 15—16. Tovariši vlagajte v svoj lastni zavod! LEGAT Ljubljana, Miklošičeva cesta špecerija, delikatese zajtrkovalnica OSKRBITE SI ^^^^^POSLUŽITE SE ZA VASE LEPOSLOVNE, ZNAN ZA VEZAVO REVIJ: DOM STVENE IN DRUGE KNJIGE PRI- IN SVET — MLADIKA - ILU- MERNE PREPROSTE ALI FINE jpHf STRACIJA - ZENA IN DOM TRPEŽNE VEZAVE ORIGINALNIH PLATNIC katere Vam nudi KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE..- Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/II. Kino Kodeljevo se odlikuje po prvovrstnih filmih in nizkih cenah Priporoča se trgovina in restavracija IVAN IN ELZA RAHNE Točna postrežba MOSTE Solidne cene Proda se poceni šivalni stroj za čevljarje Anica Dagarin Zaloška cesta 4 p. Moste pri Ljubljani Vljudno se priporoča Ignacij Mercina, gostilna in trgovina Zg. Kašelj 15 V obisk In nakup se priporoča Ivan KleŠnik, trgovina in gostilna Zg. Kašelj St. 67 Vsem delavcem se rlporoča Kovač Simon, krojač Zg. Kašelj 35 Toplo se priporoča vsemu delavstvu splošno mizarstvo Tomšič Franc Zg. Kašelj D. M v Polju 10 °/o znižane cene vsem svojim odjemalcem in cenj. občinstvu nudi LOJZE ZAJC trgovec k»les in delov Čekovni raCun l6Wt Zg. Kašelj 105. p. Dev. Mar. v Polju M. F. Tornič gostilna pri „ZIMUC“ Sp. Kašelj 6 se priporoča z dobro kapljico in vzorno postrežbo Priporoča se gostilna in mesarija ]akob Dimnik Dev. Mar. v Polju Paternoster Ivan mesarija Zalog 48 IVANA KRENOS Zalog trgovina manufakture, galanterije, špecerije, deželnih pridelkov in parna pekarna Vedno v zalogi tudi oves, koruza, cement, opeka in apno. - Pri večjem odjemu znaten popust Vljudno se priporoča v poset brivnica Avgust Jordan Vevče Anžur Franc Gostilna pri ,,FRANCETU“ Vevče 56 Gostilna PRI MATIČKU toči pristna, štajerska in dolenjska vina. Topla in mrzla jedila vedno na izbiro. Za obilen obisk se priporoča KOKALJ IGNAC, KRANJ Delavci! Priporočamo nakup spe-cijalnega, manufakturnega in galanterijskega blaga v trgovini z mešanim blagom NOVAK ZDRAVKO Sp. Kašelj Če hočeš imeti dobro izdelano posteljnino in divane, obrni se na TONEJC VIKTOR tapetnik KRANJ GORJUP trgovina z mešanim blagom D. M, v Polju se priporoča delavstvu Solidna in točna postrežba Čevlji - perilo manufaktura galanterija gospodarski in gospodinjski predmeti v največji izbiri pri IVAN SAVNIK Kranj Oglejte si naše izložbe ! BITENC IVAN, Kranj strojno ključavničarstvo, trgovina kolei Kokrško predmestje, poleg gimnazije v hiši g. Sirca, nasproti Narodnega doma Pozor botre in botrice! Po zelo ugodni ceni dobite ročne torbice, nogavice, rokavice itd. pri M. Kanduč Kranj Istotam se sprejemajo torbice v popravilo Cenjenemu občinstvu sporočava, da sva prevzela v Kranju staroznano A ©O© oooo ooo oo o gos ilno ,, Ručigaj “ Izvrstna vina in jestvine Sprejemajo se abonenti Se priporočata Jože in Franč ška B olih ALBIN JAZBEC konfekcijska trgovina KRANJ Največja zaloga izgotovljenih oblek na Gorenjskem Klobuki, manufaklura itd. Na debelo KOVINA D. Z O. Z. železnina KRANJ Na drobno! Franc Strniša trgovina s čevlji Kranj Sprejemajo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila Vaša obutev JADRAN čevlji Oglejte si naše najnovejše modele moških in damskih čevljev, vseh vrst sandalet, opank in sandal Podružnice: Kranj, Kamnik, Jesenice, Ljubljana JADRANSKO-POSAVSKA ČEVLJARNA KRANJ Pred nakupom ali popravili se obrnile na B.RANGUS, Kranj Velika zaloga ur, zlatnine, srebrnine, očal, toplomerov ,td. Popravila ali predelave iz starega zlata Vam po želji točno in strokovno izvrši prva latarska delavnica na Gorenjskem, Prepričajte se in p dp raite domače delo. Kupujem staro z ato in srebro (krone). Proda se 3-eevnl radio na ba'cr je po ugodni ceni Ponudbe na Leopold Sulcer, Primskovo pri Kranju JOSIP OVČJAK KRANJ velika zaloga damskih in moških klobukov Popravila se sprejemajo Lep spomin na svojo preteklost si napravite, ako se daste fotografirati v fotoatelje JANKO KRAMAR, fotograf KRANJ, Glavni trg 183 Legilimacije in amalersliu dela iztršujem takoj Cene najnižje Za lepo izdelano obleko se obrnite na KOŽELJ FRANC modno krt jaštvo Primskovo 48, pri Kranju Če hočeš imeti lepo izdelano obleko Ti jo naredi ŽNIDER MIHA krojač Primskovo VINKO OSELJI splošno pečarstvo Tifr Krarr, Kokr. predm. 39 Stalna zaloga vsakovrstnih in vseh barv lončenih peči, štedilnikov, email ploščic za oblaganje sten, štedilnikov, kuhinj, kopalnic itd., keramične plošče za tlakovanje ter vsa v to stroko spadajoča dela in popravila nudi in postavlja solidno po najnižjih cenah. Oglejte si zalojo in zahtevajte ponudbe. Najboljši kruh, pecivo in slaščice dobite pri Seka Albert parna pekarna Ljutomer Oblačilno blago in druge življenjske potrebščine kupite najugodneje v že od 1. 1885 obstoječi trgovini 9ra c Seršen Ljutomer Pristno in najboljše ljutomersko vino se dobi vedno p.) najin tj- ceni v cjo ti.ii Husjak Julijana - Podgrad e pri Ljutomeru JANKO JURIČAN, trgovec Farna vas, Prevalje priporoča se z najnižjimi cenam-, svežim špecerijskim in manufakturnim blagom ter točno postrežoo FRANC SENČNJAK Dobja vas, Prevalje trgovina z mešaivm blagom, se priporoča s točno postrežbo in znižanimi cenami Rudolf Pušenjak manufaktura, gal mterija, špecer a, zaloga čevljev iz tu- in inozemskih tovcrn, j konfekcija Ljutomer - Jeruzalemska cesta FRAN EEPIČ, Ljutomer Pr/i pogrebni zavod, zaloga tiajcencjših rakev in vseli mrtvaških potrebščin Marko Rosenberg vhsnik MILAN SESSLER, Ljutomer veletrgovina Fric Sever gostilničar na Starem trgu v Ljutomeru toči izborna kmetska vina in ima vedno sveža in dobra jedila. Delavstvu se toplo priporoča Okrajno posojilnica r. z. z n. o. v Ljutomeru je najstarejši denarni zavod v Prlekiji, ustanovljen leta 1872. Sprejema vloge in jih obrestuje najbolje. Nove vloge izplačljive takoj na vsakokratno zahtevo. Varnost zajamčena z vsem imetjem njenih članov, lastnimi nepremičninami in rezervami o da. Wirth Franc trgovina s steklom, porcelanom in barvami Ljutomer Mihael Kokot pekarna Ljutomer se priporoča delavskim slojem Rihard Vregg mesarija in gostilna Ljutomer Točna postrežba, cene najnižje Za birmo molitvenike, rožne vence v veliki izbiri po najnižjih cenah samo v KNJIGARNI PANONIJA v Ljutomeru Teleta in razno živino prodate vedno najbolje, klobase in vedno sveže meso dobite pri Vaupotič Antonu mesarju Ljutomer Orožje, municiio, železnino, špecerijo, dvokolesa in dele istih, čebelarske potrebščine, šivalne stroje in nadomestne dele, kovaški premog dobite v trgovini Venčeslav Vilar Ljutomer iTranc Senčar Ljutomer-Mala Nedelja trgovina mešanega blaga, nakup in razpošiljatev ja-jec, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov, zaloga TIVAR oblek, zamenjava bučnic in solnčnic Viktor Kukovec trgovina in mlin v Ljutomeru V mlinu se zan enjuje in melje po najboljši tarifi. V moji trgovini dobite moko in špecerijsko blago po najnižjih cenah tj Kramar Rihard trgovina z manufakturo, galanterijo in špecerijo Škofja Loka Strojno entlanje in predtisk A. Jančigaj nasl. M. Ravnikar tovarna slamnikov Domžale Gospodinje! Domači kruh, moko in vse špecerijsko in kolonijalno blago, ki ga potrebujete za Vaše gospodinjstvo, dobite po naj-solidnejši ceni v trgovini Val. Debeljak Škofja Loka Jos. Senica trgovina Domžale, podružnica Moste pri Komendi Zaloga vedio sveže špecerije, raznovrstno manufakture, železa, železnine, cementa, umetnih gnojil itd. Priporoča se L. M. Planina Škofja Loka izdelovanje in popravilo dežnikov, trgovina z mešanim blagom Vse tiskovine Vam nudi TISKARNA VEIT IN DRUG družba z o. z Vir, pošta Domžale Zahtevajte cenik! Ivan Mlakar manufaktura in galanterija Škofja Loka Velika izbira ! Najnižje cene ! r oooo coooo oooo«* ooo*«» oo»«* o •• Priporoča se ANTON MULLER trgovina z vinom in gostilna Stob, Domžale 40 let stara, priznana mesarska tvrdka Anton Gosar mesar in prekajevalec Stara Loka, podružnica v Puštalu se najtopleje priporoča vsem odjemalcem in odjemalkam Hranilnica in posojilnica v Domžalah Delavci ! Nalagajte svoje prihranke v naši hranilnici Pekarna Andrej Krošelj Škofja Loka Vam nudi najboljše domače kekse, kruh in raznovrstno pecivo. Pridite in prepričali se boste še sami. Hranilnica in posojilnica v Dobu pri Domžalah obrestuje vloge po 4% in so dostopne, kadar jih rabite. Delavci, poslužujte se je! I! IRVO DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO s svojimi podružnicami na SAVI, JAVORNIKU, DOBRAVI in BLEDU Obenem priporočamo nakup špecerije, manufakture, galanterije in posode, kar imamo na zalogi v veliki izberi. Ob sklepu bilance še 5 % popust na blago rednim plačnikom. Ne zamudite prilike! Delež 25 Din. - Pristopnina 1 Din. Vedno sveže meso - točna posfrežoa pri Fierin Ludovik, mesar Domžale, Ljubljanska cesta 44 Žimnice, peresnice, otomane, zofe, nahrbtnike itd., vse to dobite najceneje pri Martin Mali Domžale Istotam se lakirajo vozovi kolesa ibiiikll) potom pršenja Priporoča se za točno izvršitev vseh ključavničarskih del Fran Končan splošno ključavničarstvo Domžale Za obilen obisk se priporoča Franc Oset restavracija ,,Nova pošta" Domžale ■50 Škrabar Alojzij tovarna slamnikov Domžale Vrečar Janez podobar in splošno mizarstvo Domžale Priporoča se Franjo Fierin, klobučarstvo Domžale, Ljubljanska cesta 66 Cenj. bravcem se priporoča NOČ ANDREJ - Sl. Javornik čevljarski mojster BREGANT JOŽEF damsko in moško krojaštvo Sl. Javornik 42 KAREL LORENZ trgovina in trafika Sl. Javornik DEMAK PAVEL brivsko-frizerski salon se priporoča za nadaljno naklonjenost Sl. Javornik - Borovlje Gostilna NATALIJA KRAUPP „Pri Kosmaču" Sl. Javornik SLAVKO KOREN brivec za dame in gospode Slovenski Javornik Se priporoča SVETINA JOŠKO, Dobrava-Vintgar krojaštvo F. P. MATJAN gostilna in trgovina Dobrava - V.ntgar Ako rabite sobno ali kuhinjsko opremo, obrnite sa na JOŽETA VENGAR strojno mizarstvo Koroška Bela Prodajalna GOSPODARSKE ZADRUGE na Koroški Beli Rlatnik Franc gostilna Lokave - Rimske Toplice Olet Anton pekarna Šmarjeta, p. Rimske Toplice Paulič Ivan trgovina z mešanim blagom Lokave 68 • Rimske Toplice M. Majcen gostilna na Gračnici Rimske Toplice Marija Tičar trgovina z mešanim blagom Šmarjeta, p. Rimske Toplice A. Bregar trgovina z mešanim blagom Gračnica - Rimske Toplice Hrastelj Janko, Zagorje ob Savi gostilničar se priporoča cenjenim gostom za obilen obisk ToCna postrežbaI Pristna vina! M. MAHKOVEC, Litija trgovina z mešanim blagom Nizke cene. Solidna postrežba Za obisk se vljudno priporoča MEDVED ANTON, mesar in prekajevalec Zagorje ob Savi Točna postrežba! Solidne cenei Gostilna ROZMAN JOŽE - Koroška Bela se priporoča BERNOT FRIDO - pri ,,Žumru" modna trgovina manufakture, galanterije, nogavic, rokavic itd. Koroška Bela EMIL KOPRIVNIKAR stavbno in pohištveno mizarstvo Litija izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela solidno in poceni HINKO LEBINGER trgovina z mešanim blagom LITIJA Velika izbira vsakovrstnega blaga Konkurenčne cene Za obisk se vljudno priporoča Železnik Rudolf trgovina z mešanim blagom Zidani most Iv. Kovač trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Glavna znloga ,,Dia< lada“ ter izvenkarlelnega kvasa ,,ZALOKAR*' Ljubljana Maribor, Frankopanova ul. 15 se priporoča cenj. odjemalcem Mariborsko delavstvo kupuje v knjigarnah _ in prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA Koroška cesta 5 Aleksandrova c. 6 Trg Kral)a Petra 4 2akaj? Zato: dobro blago nizke cene Posojilnica v Gornji (Radgoni registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Soliden denarni zavod LJUDSKA GOSPODARSKA ZADRUGA ZAGORJE OB SAVI Člani, kupujte le v svoji zadrugi Priporočata se za obilen obisk Alojzij in Justi Kic parna pekarna in trgovina Delavci! Nalagajte svoje prihranke v LJUDSKI POSOJILNICI IN HRANILNICI V ZAGORJU OD SAVI Janko Sušeč tiskarna in knjigarna Gornja Radgona Trgovina s papirjem in knjigami Parfumerija, galanterija, igrače Vse vsakdanje potrebščine, manufakturo, špecerijo, konfekcijo Tivar, kupite vedno najbolje pri tvrdki 9o%a firastelj Gornja Radgona - Slatina Radenci Pristna vina, topla in mrzla jedila po najnižjih cenah Restavracija HILBER Gornja Radgona DELAVSKO KONSUMNO DRUŠTVO R. Z. Z O. Z. V NAZARJIH dobavlja svojim članom dobro in poceni blago. Tudi ti moreš postati član. Treba je le, da se vpišeš, plačaš pristopnino Din 5’—, delež Din 20’ — , pa moreš postati član in odjemalec ter prihraniti sebi in svoji družini marsikak dinar, katerega težko zaslužiš. • VSE RADOSTI POLETJA • UŽIVA V POLNI MERI, KDOR NOSI UDOBNO. LAHKO, ELEGANTNO Din 30"- Din 75'- Platneni otroški čeveljčki s trpežnim usnjenim podplatom. Št. 22—27 Din 30— „ 28—30 „ 40-— „ 31—35 „ 45-— Zadnja moda za damske opanke v okusni, trpežni izdelavi. Sli ne v raznih kombinacijah Din 95-— Din 110'- Udobni beli platneni čevlji s kromovim podplatom, isti tudi v kombinacijah z rjavim boksom Din 125*— Din 45"- Din 125"- OBUTEV! Z globoko znižanimi cenami so postali povsod poznani in priznano visoko kvalitativni PEKO proizvodi vsakomur dostopni. Okusna izbira nogavic, kopit in drugih potrebščin. „PEK0“ kreme, politure itd. Vam jamčijo le pod pristno znamko „PEK0“ za trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja. Naj novejše: Surovo grobo platno; iste v salonski obliki z visoko peto. Priljubljene močne sandalice za deco podložene z usnjem. Št. 20—25 Din 45-— „ 26—28 „ 55-— „ 29—30 „ 65-— „ 31-35 „ 75— Moderne damske sandalete v rjavi barvi z usnjeno podlogo. Din 135*- Elegantni promenadni letni čevlji iz usnja z usnjeno podlogo. Slični kombinirani v drugih barvah Din 145"— Krasni lahki damski čeveljčki iz belega in rdečega usnja. Priporoča se Konrad Pirnat, Krojač \ Laško 60 Uršič Anton trgovec, Laško Najcenejši nakup vsega blaga. Kupuje sveže in suhe gobe po najvišji dnevni ceni. - Predtiskarija Za cenjena naroCila s tofno In ceno poslrežbo se priporoCa LEOPOLD VALJAVEC, Tržič modno krojastvo Frizer za dame in gospode D, Franko Drago Bernard trajna in vodna ondulacija Laško 46 Tržič Za obilen obisk se priporoča dobro znana gostilna in mesarija Svetek Anton v Sostrem manufaktura, galanterijska in modna trgovina Cene solidne Postrežba točna 1 Gostilna LJUBELJ Tržič Cenjenemu občinstvu se priporoča TEREZIJA ČERNE gostilna pri SV. BARBARI trgovina z mešanim blagom DOBRUNJE Priporoča vsakovrstna vina in ob vsakem času topla jedila. Prenočišča, sobe so vedno na razpolago. v Laškem nudi po na jnižji dnevni ceni vseh vrst pšenične moke iz najbol ših banaških mlinov ter vse druge mlevske iz- Delavstvu se priporoča za obilen obisk V Dobruniski občini se splošno govori, da se moka, kruh, kakor tudi ostalo špecerijsko in koloniulno blago kupi najceneje in najboljše pri M.Jančar trgovina z mešanim blagom - pekarna Zadvor, p. Hrušica delke ; otrobe, ajdovo moko itd. Vse drugo špecerijsko blago: kavo, riž, olje, čaj, testenine itd. - Posoda in porcelan. - Postrežba točna in solidna. Josef Rudolf brivski salon Tržič, Ljubeljska cesta 7 Urejuje in za uredništvo odgovarja Peter Lombardo.- Za Jugoslovansko tiskarno K. Čeč - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer