Naš škof o volitvah. Naš prem. knez in škof dr. Mih. Napotnik je izdal aaradi državnozborskih volitev poseben par stiBski list, iz katerega povzamemo: Prečasfiti g<ospodje nadškolje in škofje avstrijski so zopet in zopet povodom blisžajočih se volitev za poslansko zbormoo avstrijskega državnega zbora povzdignilisvoj višepastirski glas, da očetovski poučijo Ib opomnijo svoje škofljane o visokem pomenu volilne pravioe in volilne dolžnosti. Tako sta bila priobčeua sknpna, za prihodnost merodajna volilna pastirska lista dne 15. lebruarja 1891 inj meseca januarja 1897. Z ozirom na ti dve temeljni škofijski poučni poslanici »aj bo priobčea tudi moj nastopni pastirsM list. SEova volilna praviea. BlagosrČna in zaupanja polna ljubezen do podložaikov je bila, ko so pred desedletii Njih ees. in kralj. apostolskp veličanstvo naš presvitli cesar ln gospodar odstopili del zakonodavne pravice jsvojim avestim podanakom s tem, da so jim dovolili, voliti si za poslansko zbornico našega državnega zbora zastopnikov, ki bi naj za vas in namesto vas soizvrševali pravico ,postavodajstva. S tem najvišjim odlcxkom je bila velevažna pravica položena v roke državnozborskih. poslancev; zakaj brez njihovega sodelovanja naj bi se v prihodnje ne rsklenila nobena postava. Ta prepomenljiva v-slilna pravica je bila tekom časa razširjena nia vedno daljnje kroge. Leta 1897 so bili k volitvi pripuščeni tudi Ijudski sloji, ki so bili doslej ustavno od nje izkljuoeni. In tefeo8ega leta 1907 se je vpeljala splošna, neposredna in ainaka volilna pravita. Dne 14. prihodnjega meseca maja že naj bi oddali narodi avstrijski, svoje glasove, da zaznamujejo tiste, katerim hofiejo poveriti svoje zastopstvo v poslanski zbornici, kjer se odložuje speSa aM nesreSa naše ljube in drage Avstrije. Važnost djržavnega zbora. Domeljubna misel, da blagor ljudstva, da uspešni napredek v zakonodajstvu, odstranitev res- aičnih napak, blagoaosni razvdj narodnostnega in družabnega življeiija avstrijjskih ljudstev zavisi ©d delovanja državnega zbora; zla^ti pa prcudarek, da se razteza vpliv lpdskih zastopntkov tudi na za- dere, ki so v zvezi z našim večnim vzveMftanjetu, <ia ,sega na versko, na cerkveno življenje, ko namrefi ¦poskušajo urediti širno poi^e podtfka in vzgoje, ka- kor tudi medsebojno razmerje raed Cerkvijo in dr- žavo in pa zunanje razmere svele €erkve, k čemur med drugim še pripada oni del državnega postavo- dajstva, ki zadevlje sveti zakon: vse te okolišfiine polNOveljavno izpričujejo izredno važnost volilne dolžnosti ter popolnoma opravičujejo inoj višepastir- ski nauk in opomin, da izvršujete, prelj^ubljeni, svojo volilno pravico tako, da bo vam in vaSim ter vsem prebivalcem staro5astite Avstrije v sreCo, rešitev in 'blaženost.  Vera — podlaga ljudske blagin|e. Najtrajnejša podlaga pravi ljudski blaginji je ^in ostane sveta vera, katero nam ,je božječloveški "Vzveličar Jezus Kristus prinesel iz nebes, za katero je žrtvoval svoje življenje in katero je izročil Cer- kvi, ki j« je nstanovil, da jo hrani in brani čisto, -da jo pridno oznanjuje in razširja. Cerkev Kristu- isova posreduje narodom dragocene zaklade naukov in milosti, ji izrofiene, in v izjvrševanju le-te svoje vzvišene naloge ne sme in ne more biti nikakor za- drževana in ovirana. Lahko se more pa zgoditi, da možje, ki ne vernjejo trdno resnic svete kršfianskokatoliške vere in ki ne spoštujejo, kakor se spodobi, njenih častitljivih naprav, da takšni slaboverni, pravim, v državnem zboru ne zastopajo verskih koristi. tako, kakor morate vi želeti in pričakovali. In zato ne volite uikogar, ki hoče izpodriniti v dosogo časne in večne sreče toli potrebno kršfiansko-katoliško vero iz javnega življenja in iz državnih naprav. Pa6 pa volite raože, ki v švojpm lastnem srcu ftutijo, kolikp veIjave in vrednosti je za človeka sveta vera; raožo, ki so globoko prppriftani n dobrodojno dehijofti sili in mofii blagodarov svete Cerkve za CloveSko živIjcnjp, in katerih lastno življenje se doma in očitno gtrinja s tem prepričanjem. Veronauka prosta šola. Gotovo je vsak dobromisleči Lavantinec globoko v svojem srcu prepričan o neizogibni potrebi in nenadomestljivi koristi verskonraVne vzgoje šolske mladine, Blagor otrok na tem in na onem svetu terja, da njih pouk in vzgoja slonita na sveti veri, da jih pre&in'ja duh edinovzveličavne svete Cerkve. In zato se naj le takšni možje odpošljejo v državni zbor, ki so kremenite volje, hrabro se potegovati za verskonravno vzgojo šolske mladeži. Nerazdružnost zakona. Prav tako je sleherni vrli škofljan trdno prepričan, da je nerazdružnost med kristjani veljavno sklenjenega zakona, kakor jo je učil in zaukazal božji Učenik in Postavodavec Jezu& Kristus in so ,jo njegovi sv. apostoli potrdili, prvi pogoj in najvarnejša obramba družine, pa da je neodstopna terjatev družabnega reda in blagostanja. In zatorej se naj volijo takšni zastopniki ljudstva, ki se neomahljivo držijo le-te zlate resnice, ki jo pogumno branijo, ki se nje izpodkopovanju odločno ustavljajo. Toplo sree za potrebe različnih stanov. Vroč boj se bije in hude nevarnosti pretijo na socijalnem ali družabnem polju. Nasprotja, ki že kajpada obstoji.jo med koristmi posarneziiih stanov, se še poostrujejo, zla se pretiravajo in terjatve po izboljšanju gospodarskega stanja gredo tako dal^r\ kakor se pa6 težko dajo izpolniti. Oni, ki zagovarjajo preživo želje poedinih stanov, žalibog pozabljajo in prezirajo resnieo. da so vsi stanovi skupaj ena družina božja. Kakor nobeii človeški ud sam za se ne tvori telesa, ma)rve6 ie zveza vseh udov skupaj, podobno tudi ne more poben stan sam za se delati človeške družbp, marveč le medsebojrta zveza vseh stanov. Vsak stan, naj si ima to ali ono opravilo, mora shtžiti vsej človeški družbi in mora pripomagati k blagostanju celosk-ipnosti. In zato naj se izberejoza poslance taki možjp, ki so si ohranili toplo Cuteče srce za potrebe posameznih stanov, pa tiidi bistro oko za celo drnžbo. Volijo naj se vrli, razsodni in miroljubni možje,,ki obstoječih vrzel v človeški družbi ne razširjajo z vzbujanjem nezaupnosti in nezadovoljnosti, marve5 ki s krščansko pravičnostjo in ljubeznijo skušajo premostiti zevajoče prepade s tem, da vse preudarjajo brez predsodkov, pa da se resno trudijo, pravično izravnavati nasprotja in izdatno pospeševati občni blagor. Sposobnostl j|e treba. Da, v državni zbor naj se odpošljejo laki odlični in odločni raožje, ki so po temeljitem znanju, po mnogoletni izkušnji in po težavno pridobljeni spretnosti sposobni, da -sodehrjejo pri ureditvi in spravi razlifinih teženj rbkodelcev, obrtnikov, poljedeloev, posestnikov in revnih delavcev: možje, ki so resne volje, delovati na to, da se po dobrem bocialaem zakonodajstvu slabim oskrbi zaslornba pred mogočnimi, da vrlo in pošteno delo najde varstvo pred nepoštenim tekmovanjem. Raja na zemljl nl. Seveda, popolnpga raja ne more nihče več uživati na zemlji, te.i dnmovini križa. Nadloga, stiska in revščina, posledice greha, se ne bodo dale nikdar do cela odpraviti. Dnkler solnce vzhaja in zahaja. dokler te<5e čas sveta. dokler žive ljudje oa zemlji. se Ik> zmerora našla siromašfiina. Uboge bote vedno inieli pri sebi (Mat. 20, 11), je veljalo za časa, ko je limloniili Sin božji hodil po zemlji, in bo na tem svetu veljalo neprpnehoraa. Prav močno se mo tijo sami in vrtdijo dnige v zmoto, ki menijo, da morejn vse križe in vse skrbi spraviti s sveta ter obogatiti in osrpčiti vse ljudi. Kakor se ne morc odpraviti neenakost med Ijudmi, tako se tndi nikdar ne da povsem poravnati različnost v njih zunaniih razmerah. Revežem trcba pomočl. Toda revežev, ki bi si radi pridelali vsakdanjega kniha, pa si ga njkakor ne morejo; ki stradajo, in nikogar ne najdejo, da t)i jih nasitii: ki so brez streho, in ne dbbijo prenočišča; ki vzdibujcjo na bolniški postelji, in jim nihčo ne ftostreže: takošnlh revežev naj bi ne bilo v filoveški družbi, urejeni po krščanskih načelih. Treba je torej ustvariti družabni i*ed. v katerem ne bo ostala nnbpna nadJoga brez tolažbe, brez utehe in pomoči. To se  bo dalo doseči, 6e bodo vzvišeni vzgledi in nebeški nauki in blagodari našega božjega Gospoda ia Vzveličarja močneje zavzeli in globlje prešinili človeška srca; če se bodo obfiine, dežele in države v svojem socia/lnem delovanju dale voditi od duha krščanske ljubezni, in če bodo skrbele za to, da socialno zakonodajstvo vedno napreduje v krščanskem duhu. Volite krščanske može. Zato se naj pošljejo v naš državni zbor taki poslanci, ki se uepremično držijo vzveličavnih nar čel krščanstva, ki imajo srce, polno sočutja za duševne in telesn« potrebe svojega bližnjega, in ki so pripravljeni, po postavni poti in z dovoljenimi ker opravičenimi sredstvi odpomoci raznim zlom. Treba je poiskati može, ki spoznavajo z besedo in z dejanjem večno resnični nauk, da brez Boga ne more oBstati prava sreča, brez vefinosti ne povsem zadovoljujoče upanje, brez krščanske vere ne resniCuo osrečevalna ljubezer>. Ne volite nekrščansklh mož. Možem pa, ki hoCejo ljudem iz srca iztrgati vero na troedinega Boga, na tunrljivost človešfee duše, na večno življenje, vero na Sina božjega, nra od njega ustanovljeno sveto Cerkev, M je kraljeTstvo božje na zemlji; možem, ki hočejo odvzeti svatemu zakonu zakraraentalni značaj in njegovo nerazdružljivost *, možem, ki hočejo ločiti nedolžne otročiCe od njihovega božjega prijatelja Jezusa Kristusa io od njihove vsekdar zveste 'prijateljioe deviške mateE© Marije, kakor od njihovih angeljev varihov in svetnikov nebeških: tairim pomilovanja vrednim možem niti enega glaisu, niti besedo priznanja! V&e za Tero, dom, cesariaf Vsi volivci, naj si bodo katerpgakoli stanu in poklica, naj volijo močnoverne^ domoljubne, za nfirodnostni in družabni mir vnete može! Vseh, ki voUjo in ki bodo izvoljeni, bodi vzajemno geslo: Vse za vero, dom, cesarja!