SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVI (40) štev. (No.) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 5. marca 1987
Ob obletnici smrti msgr. Oreharja	Vzrok revolucije
Mnogokrat se zgodi, da spoznamo pravo podobo človeka šele potem, ko ga ni več med nami, ko smo ga za vedno izgubili. Šele takrat se nam odkrije velika in polna vrednost o-sebe, ki smo jo sicer vsak dan srečavali, pa vendar ne poznali v celoti in globini.
To spoznanje imamo o rajnemu monsinjorju Antonu Oreharju ves
čas po njegovi smrti in še posebej danes ob prvi obletnici njegovega odhoda v večnost. Danes vidimo vse bolj jasno, kot smo to videli, ko je še bil med nami, kako je iz raztresenih delov našega ljudstva ustvaril močno skupnost, vso med seboj povezano v veliko družino, kateri je bil on duhovni oče, skrben pastir in — mislim, da ne rečem preveč — luč, ki je ves čas razsvetljevala naše — sprva begunsko nato izseljensko — življenje. Povezoval nas je zlasti na verskem področju, ko je ustvaril majhne slovenske fare povsod, kjer so prebivali Slovenci. Povezoval pa nas je tudi na vseh drugih področjih, ki niso bila strogo verskega značaja.
Poudariti pa moramo poleg tega pokojnikovega združevalnega dela zlasti njegovo usmerjevalno delo. V tem je bil pravi mojster. Nevsiljivo in včasih za javnost kar nevidno je z navodili in nasveti posegal v slovensko življenje. Ni se vtikal v tehnična vprašanja slovenskega organizacijskega življenja, ampak je dajal le smernice za mirno in uspešno skupno delo. Pri tem pa ni kratil svobodnega odločanja nobenemu društvu in nobenemu listu, pač pa se je trudil, da se je vse naše javno delo
JUGOSLAVIJA m NEUVRŠČENI
Partizanski general, Koča Popovič je bil v letih med 1945 in 1953 šef glavnega štaba in nato do leta 1964 jugoslovanski zunanji minister. Izhaja iz znane beograjske meščanske družine in je leta 1972 zapustil politično delovanje.
Pred kratkim je v beograjski “Politiki” pisal o svojih spominih na prvo konferenco neuvrščenih držav, ki se je vršila septembra leta 1961
V svojih spominih omenja Popovič, da je ob ustanovitvi bloka neuvrščenih bila Jugoslavija v izredno dobrih prijateljskih odnosih s Sovjetsko zvezo. Kot dokaz navaja dejstvo, da je imela Jugoslavija popolno razumevanje za SZ, ko je objavila njeno sporočilo, da bo ponovno pričela s preizkusi atomske bombe. To sporočilo je Sovjetska vlada poslala svetu na dan pričetka konference neuvrščenih. Popovič omenja, da je bil Tito Sovjetom zelo naklon-njen in je hotel tudi ostale članice bloka pridobiti za prosovjetsko mišljenje. Šele ob šestem srečanju neuvrščenih leta 1976 v Havani, je Tito zanikal tezo Sovjetov, po kateri naj bi bil blok neuvrščenih naravni zaveznik socialističnega tabora. Popovič, ki naj bi vedno zagovarjal popolno nevtralnost neuvrščenih, pa takrat že ni bil več zunanji jugoslovanski minister.
Popovič omenja tudi druge enostranske poteze tedanje jugoslovanske zunanje politike. Tako naj bi na primer Jugoslavija v letu 1957 povsem nepotrebno priznala Vzhodno Nemčijo, kar je privedlo do prekinitve odnosov v Zapadno Nemčijo. S tem korakom je Jugoslavija ptrpela veliko škodo. Pravi tudi, da je bila ločitev z izraelsko državo v letu 1967 prenagljena.
Glavna Titova napaka pa naj bi bila — po Popovičevem mnenju —, da je hotel v blok neuvrščenih dolga leta vsiljevati svoj ideološki faktor in biti vedno s Sovjetsko zvezo v boljših odnošajih kakor pa z Zapa-dom.
P. D-ova.
razvijalo v smislu krščanskih moralnih zakonov, v medsebojni strpnosti, v medsebojnem sodelovanju in kolikor mdč v prijateljstvu.
Posebej naj omenimo pokojnikovo skrb za mladino. Če ima danes — relativno maloštevilna — slovenska izšel jenska skupnost naj večje število šol v primerjavi z drugimi izseljenskimi skupinami, je to zasluga rajnega msgr. Oreharja, ki se ni trudil samo za to, da je vsak slovenski o-kraj dobil slovenskega dušnega pastirja, ampak da je dobil tudi slovensko šolo. V slovenskem središču na ulici Ramón Falcón v Buenos Airesu je zgradil krasno poslopje za slovenski srednješolski tečaj. Dal je pobudo tudi za visokošolski tečaj. Vsem šolam je določil katehete, Posledica tega pokojnikovega prizadevanja na šolskem področju je, da ogromna večina slovenske mladine v Argentini redno obiskuje slovenske šolske tečaje, kjer se vzgaja v globoki verski in trdni narodni zavesti,, v ljubezni do slovenskega jezika in v poznanju slovenske zgodovine in literature.
Da je bilo delo rajnega msgr. O-reharja res zgrajeno na trdnih temeljih, to vidimo mi vsi danes ob obletnici njegove smrti. Vsa po njem začeta številna dela se pod vodstvom njegovega naslednika dr. Alojzija Starca skrbno in lepo nadaljujejo. Svojo hvaležnost za vse dobro, kar nam je pokojnik ustvaril, pa pokažimo s tem, da bomo — vsak na svojem mestu — izponjevali svoje dolžnosti do slovenske skupnosti.
Rudolf Smersu
Dve jugoslovanski republiki in e-na avtonomna pokrajina so v bankrotu. To ni, da bi kdo ne mislil, kakšna tendenciozna ali prenapeta „domislica“. črna Gora, Makedonija in Kosovo so tako zadolžene (v svetu in pri ostalih „federalnih enotah“), da bi po normalnih ekonomskih zakonitostih morale v stečaj...
...da bi jih Jugoslavija (kaj je zdaj ta Jugoslavija?), morala nekako prodati „na dražbi“...
...samo kdo naj jih kupi!
Da bi prodajali republike! Seveda to ne gre; odgovor ' na to ekonomsko uganko je v Jugoslaviji preprosto najti: dolgove omenjenih treh „federalnih enot“ bodo plačale tiste „federalne enote“, ki še (!) niso bankrotirale. Hrvaška pravi, da za to nima denarja, Bosna in Hercegovina je tako ali tako „manj razvita“ republika, Srbija se prav tako bori za status „manj razvite“, Vojvodina pravi, da bo svoj proračun komaj strpala...
In ostane nam Slovenija! Že res! Končno pa v Sloveniji ljudstvo (in zaradi ljudstva tudi oblastniki), zahteva pri „operaciji reševanja treh federalnih enot“, čiste račune; nekako v slogu: „povejte kaj naj vam plačamo in potem prinesite dokazila, da je šel naš denar res za to, za kar ste zahtevali, da vam ga solidarnostno in nepovratno izročimo.“ Po glej vraga! Pri tej slovenski ekonomiki se je zapletlo. Makedonija je, na primer, te slovenske zahteve označila za vmešavanje v ustavne „pravice“ Makedonije. Na kratko: Makedonija da že sama ve, kako porabiti slovenski denar. Slovenija je bila spet enkrat označena kot izkoriščevalska republika, ki se je razvila na račun gospodarskega zatiranja (!) južnih republik...
Potem je slovenska skupščina sprejela „stališče“, da Slovenija nikakor ni zainteresirana za „bankrot“ treh „federalnih enot“; da pa
Slovenski narod si bo v bodoče mnogokrat stavil vprašanje, ali je obstajal kak upravičeni razlog, da je Slovenija doživela in komaj preživela tako grozno družbeno revolucijo. Za tak nedemokratski družbeni premik je možen vzrok in opravičilo v nevzdržnem gospodarskem stanju in v težki negaciji osebnih in političnih svoboščin. Je bil to slučaj Slovenije 1. 1941? Gospodarske prilike v Sloveniji med obema vojnama niso bile najboljše, niso pa bile nevzdržne in še posebej niso bile brez upanja na zboljšanje.
Vstopili smo v novo državo, ki nam je krone zamenjala slabo. Kmalu se je pojavila svetovna kriza, brezposelnost in silna zadolženost kmetov. Po 1. 1936 je šlo počasi na bolje. Industrija se je lepo razvijala, jugoslovanski trg je bil velik. Imeli smo cvetoče predele kot trikot Kamnik-Kranj-Škofja Loka, Maribor in okolica, Savinjska dolina. Emigracija — jasen znak velike krize -— je bila manjša kot pod staro Avstrijo. Statistika pove, da smo i-meli približno enako imigracijo (Primorci) kot emigracijo. Imeli smo seveda revščino, bila pa je omeje-n'a na par predelov, od lakote ljudje niso umirali.
Politične in osebne svoboščine so bile lepo spoštovane do Aleksandrove diktature 1. 1929. Po letu 1934 je ta začela popuščati, pluralistični strankarski sistem se je začel uveljavljati. Tisk, svoboda mišljenja, organiziranja, združevanja, vse je zopet zaživelo. O kakem preganjanju vere ni bilo nikdar govora. Po znan-
bo pomagala gospodarstvu in bankam v teh „enotah“ samo tedaj, ko bodo „enote“ pripravile natančen program gospodarske „ustalitve“...
Zdaj se je oglasilo Kosovo, in podobno kot prej Makedonija, in z zelo podobnim besednjakom očitalo Sloveniji vmešavanje v njihove „posle“ . ..
Skratka: obtožbe gor, obtožbe dol...
Drugi primer ni ekonomski; je primer Ivana čečka! Kdo je tale Čeček tako ali tako že vsa Evropa ve. Že tretjič je obsojen, ker zaradi ugovora vesti (je pripadnik Je-hovinih prič), ne more nositi orožja. Ob njegovem primeru so se razpi-sarili po vsem svetu. Po vsem svetu (razen v totalitarnih režimih), tudi poznajo drugačno ali civilno služenje vojske za tiste, za katere po strogih kriterijih ugotovijo, da jim vest brani usposabljati se za boj z orožjem.
Vse mladinske organizacije v drugih republikah te slovenske človečanske mladinske pobude niso podprle: še huje; ožigosale so Slovence, da rušijo „obrambno sposobnost naše (jugoslovanske) armade“...
Tretji primer: Titova štafeta!
V zvezi s tem takoj majhna zanimivost, ki se je te dni primerila v Ljubljani — na Plečnikovem trgu (!). Pravzaprav se je primeril „škandal“. Predstavniki Univerzitetne konference Zveze socialistične mladine Slovenije (UK ZSMS), torej uradne „enote“ ZSMS so na trgu, ki nosi ime po največjem slovenskem arhitektu, pokazali kako si zamišljajo štafeto. Na trg so privlekli veliko drevesno deblo, ki je predstavljalo „štafeto“, okoli in o-koli pa so postavili prižgane sveče: „štafeto“ so sredi Ljubljane položili na pare...
Bilo je smeha — in prikritega in
stveni formulaciji svoboščin po Freedom House iz New Yorka bi prva Jugoslavija dobila v osebnih svoboščinah verjetno red 1 (najboljši) takole definiran: publikacije, ki izražajo razumska politična mišljenja, niso zatrte. Mediji niso samo v službi vladne propagande. Sodstvo ščiti posameznika. Ni verbalnega delikta. Osebne pravice, želje v vzgoji, poklicu, veri so v glavnem spoštovane. Politično delovanje ni nevarno za življenje. V političnih svoboščinah pa bi pred-revolucijska Slovenija dobila drugi najboljši red (2) definiran: volilni proces dela normalno, prizadet zaradi izjem. Te izjeme morejo obsegati težke ekonomske razlike, nepismenost ali grožnje. Volitve morajo biti resnična tekma z možnostjo premika od ene grupe ali stranke k drugi. Tako Slovenija v 1918-1941. Današnja Slovenija ima rede 5 in 6- Sovjeti 7 in 7.
Politične razmere v Sloveniji so se spreminjale iz ostrega, strupenega ozračja, podedovanega iz Avstrije, v znosne in proti koncu te dobe že povsem primerne. Tu se danes mnogo pretirava. Političnega terorja skoraj ni bilo, še posebno ne u-morov. Bilo je nekaj smrtnih žrtev, nenačrtovanih ob manifestacijah. Političnih zapornikov je bilo malo, z izjemo komunistov, ki pa so bili krivi, številčno omejeni na nekaj desetin. Aleksander, kot je znano, je odredil konfinacijo nekaterih politikov.
V liberalni in katoliški stranki je prišlo do notranjih sporov, frakcij, dokaj normalne zadeve. Na volitvah sta oba bloka obdržala večino naroda. Gibanje za slovensko državo je
odkritega odobravanja. In glej; po nekaj urah je prizor že snemala beograjska (!) televizija. Ljubljanska policija (že vseh „grozot“ navajena), ni niti s prstom, kaj šele s pendrekom, mignila.
Za to sicer nismo vedeli, bilo pa je očitno, da je že isti dan prišel v Slovenijo ukor iz Beograda. To smo vedeli po tem, ker je moral sam podpredsednik slovenske Socialistične zveze še isti večer v poročilih kritizirati tak način „postavljanja štafete „na pare“, rekoč, da so mladinci tokrat le šli predaleč in da je vendarle večina (!) slovenske mladine za (!) štafeto.
Četrti primer: obtožbe med slovensko in zvezno mladinsko organizacijo. Gre za že prej omenjeno „civilno vojsko“. Republiška mladinska organizacija iz Slovenije je ta predlog poslala v Beograd, tam pa so „strokovno ocenili“, da mladina ni pristojna za reševanje tega vprašanja in da naj o tem svoje pove Armada.
Potem so se v Sloveniji šele raz-kurili: „kako naj ne bo mladina pristojna za reševanje vprašanj, ki zadevajo njo; ki so njena življenjska vprašanja!?“ In so očitali zvezni mladini, da je dogmatsko spolitizirana in neživljenjska...
Zdaj se je ponovno vsul plaz obtožb iz Beograda, namenjen v Ljubljano — prav žaljiv plaz obtožb, je treba reči! Da slovenska mladina že ne bo kritizirala zveznih „teles“...
Bitka za bitko!
Obtožbe gor, obtožbe dol...
Dve državi se nikjer na svetu tako medsebojno ne obtožujeta, kot se v zadnjem slabem letu dni obtožujeta in „zmerjata“ „Ljubljana“ in „Beograd“.
Smo Slovenci res samo še formalno v Jugoslaviji?
Je to vprašanje vendarle še pre-uranjeno?
...kljub temu bodo jutri še novi „meddržavni“ incidenti med Ljubljano in Beogradom—
Hotimir
Posredoval: V. SLEMENSKY
Napisano: decembra 1986
bilo šele v povojih. Narod je bil izredno narodno zaveden, družilo nas je okupirano zamejstvo. Aleksander je krepko podpiral našo iredento (TIGR) in Angleži (Edenovi spomini) so tik pred podpisom pakta na-migavali na možnost popravka za-padnih slovenskih meja!
Tak je bil položaj v Sloveniji 1. 1941. Povsod možnosti na zboljšanje, nikjer najmanjšega' razloga za revolucijo. Vsi naši sosedje: Italija, Nemčija so bili na slabšem; ali približno na istem kot mi, Madžari, Avstrijci.
V mirnem času partija ni poskušala izvesti revolucije, enostavno za to. ni bilo razloga. Vojna pa je bila ona možnost, narod se ni mogel braniti, imel je po okupatorju vezane roke. Tako sta omogočila zmago partiji Hitler in Mussolini, ko sta napadla Jugoslavijo. Odločilni doprinos je dala NDH, ki je postavila del svojega prebivalstva izven zakona, izvedla obširni genocid in tako nagnala ljudi v ilegalo v objem revolucije. Revolucijo je izvedla slovenska in druge jugoslovanske partije, ker je to spadalo v koncept svetovne revolucije. O kakem posebnem slovenskem ali jugoslovanskem konceptu revolucije ali celo opravičenosti govoriti je neosnovano. KPS vse do zmage ni nikdar niti poskušala o-pravičiti revolucije.
Partija bi danes, desetletja po končani revoluciji, rada našla opravičilo za krvavo revolucijo. Iskali so razne argumente, vse seveda zaman, ker je rezultat revolucije tako strašno klavern. Sedaj je zopet aktualno revolucijo deloma zakamuflirati z OF, NOB, narodno vstajo, namesto rdeče zvezde so si izmislili antifašistični simbol.
Ko se doma tako počasi toda dosledno bližajo resnici, se slišijo v zamejstvu in izseljenstvu posamični glasovi, ki skušajo najti neko opravičilo za revolucijo. To zveni kot paradoks, zunaj se po pričevanju o razvoju v letih 1941-45 še kako točno vidi, da rezultati nikakor ne o-pravičujejo revolucije. V zamejstvu sta kot zadnja verujoča v OF v tem smislu v ospredju pisatelja Rebula in Boris Pahor. Oba pogrevata fikcijo ekstremistične emigracije, o-tročjega antikomunizma in namigujeta na neko krivdo predvojnih strank in slovenske Cerkve. Vse skupaj seveda brez vsake specifične utemeljitve. Kot nadvse dobrodošlo kost je pograbil B. Pahor v Zalivu 1985 neko povsem nedokazano trditev B. Kocmurja v Buenos Airesu o položaju v Sloveniji 1918-41, označenem kot „hiša na pesku“, in o u-darcu po „paralitiku“, misleč predvojne politične stranke. Težko kdo iz matične Slovenije postavi tako nerealne in partiji tako dobrodošle teze. V Dragi npr. v 1. 1986 celo predavatelj dr. F. Miklavčič ni upal postaviti teze o zgodovinski krivdi slovenske Cerkve. Omejil se je na pavšalne floskule o dr. G. Rožmanu in predvojnih strankah. *
Slovenska opozicija, ki je izšla iz revolucije živa, je mogoče napravila taktične napake, toda v bistvu zadeve upora monopolu partije je bila odločna in imela je prav. Ko se je zapad klanjal Stalinu, se je v Sloveniji izkristalizirala konfrontacija, bistvo današnjega svetovnega položaja. Kot češkoslovaška, model evropske demokracije in ekonomije med obema vojnama, je padla pod komunizem tudi Slovenija. Razlog je isti: geografska bližina Moskve in premajhen odpor Zapada. Veliki zavezniki so podpisavali Jaltsko pogodbo o demokratskih volitvah v vzhodni Evropi. Ni minilo niti 14 dni, je že padla Romunija in tako naprej vse do leta 1948, ko je padla zadnja žrtev naivnosti ali nemoči Zapada, češkoslovaška.
dr. Peter Urbanc
Kakor dve državi...
Karkoli se zgodi v Sloveniji, v drugih republikah vzbuja nasprotovanje
in prikrito grožnjo. — j
Dr. Tine Debeljak
(252)
MED KNZH9RMI IN REVIJRMI
MOHORJEVKE ZA LETO 1987
(Nadaljevanje)
2.	Nova Družinska pratika za navadno leto 1987
Podaljšanje Koledarja je že dvestoletna tradicija Družinske pratike, ki je kmečki družini vedno pri roki, bodisi gospodarju, gospodinji, pa tudi ostali družini. Poleg gospodarskih podatkov prinaša vremenske napovedi, o reji domačih 'živali, o delu v gozdu in na polju, za gospodinje prinaša zanimive sodobne kuharske recepte o soji itd. Več člankov je posvečeno vzgoji mladine, posebno na verskem področju. Zelo zanimiv je članek o zgodovini kolesa kot iznajdbi 19. stoletja za 21. stoletje. Članek spremlja na 3 straneh več risb iz tega razvoja. Daljši članek govori o razvoju esperanta s pravili ter s sliko pobudnika mednarodnega jezika esperanta dr. L. L. Zamen-hofa. Poleg teh poučnih kratkih navodilih vsebuj a Pratika več kratkih leposlovnih črtic', otrokom prinaša slikanice ter z rebusi, smešnicami in podobnim skrbi za domačo zabavo.
3.	Vlado Firm: Domačija pod Krnom
Slovenske večernice predstavlja ta povest iz Soške doline. Pisatelj se je rodil v Halozah na Štajerskem v učiteljski primorski družini. Opisuje kmečkega fanta Petra, ki se šola v Bovcu, prav tam se šola tudi njegova sovaščanka Branka Rojc. Med obema se razvije mladostna simpatija, ki pa po več letni odsotnosti zamre. Po končani šoli se posveti domači kmetiji pod Krnom. Večkrat se sestane z mladostnimi prijatelji, ki so profesor risanja, železniški u-radnik, učiteljica. V to se zaljubi in se po želji domačih želi z njo poročiti. Ko pa vidi, da se učiteljica A-malija noče odločiti za življenje v
kmečki domačiji, se od nje oddalji. Vendar hodi s to družbo še vedno na nedeljske izleste v hribe, v prosto naravo. Zopet se sreča s svojo 'šolsko simpatijo Branko in v obeh vzplamti ljubezen, ki ju pozneje vodi v zakon. Povest sama nam, žal, ne pove toliko o Krnu samem, ki nam je še v spominu iz prve vojne, ima pa več posameznih vložkov iz doživetij na nedeljskih izletih prijateljev, kot npr. srečanje z drvarji, podiranje dreves, padec slikarja na melišču in njega rešitev in druge. Pripovedovanje postane živahno v zadnjem delu ob snubljenju učiteljice Sonje po slikarju Danijelu ter Branke po Petru, ko se vsi srečajo na delu v Lepeni pri Branki-nem očetu, ko pridejo mestni prijatelji na pomoč pri košnji, kjer se vsi izkažejo za dobre pomagače.
4.	Tatjana Angerer: „Vsak dan zdravilne rastline“
Tatjana Angerer je diplomirana biologinja iz Kotmare vasi na Koroškem. Knjiga je sad dolgotrajnega znanstvenega dela s poljudnim podajanjem porabe zdravilnih rastlin. S to knjigo je Mohorjeva družba posebno poudarila svojo skrb za zdravo življenje človeka. Uvod vsebuje navodila za nabiranje zdravilnih rastlin, o snoveh, ki dajejo rastlinam značilne lastnosti, in splošna navodila za gojenje in uporabo zelišč, z uživanjem ali s kopelmi, vendar avtorica poudarja, da je treba pri zdravljenju uporabo teh rastlin podpreti z zdravnikovim nadzorstvom. Delo ponazoruje 64 kvalitetnih barvastih fotografij, ki sta jih prispevala dr. Luka Pintar in Ančka Tomšič.
(Nad. na 3. str.)
Izreden Bernardin uspeh
V zadnjem času je Bernarda Fink pela glavno vlogo (Orfej) v istoimenski Gluckovi operi. Ta je bila predstavljena na prostem, v Parque Centenario. Zbor in orkester festivala je dirigiral López Puedo.
Koncert je bil v okviru prvega poletnega festivala, ki ga je organizirala občina mesta Buenos Aires. Taki festivali so v navadi predvsem v Evropi in Severni Ameriki, in je bil res že čas, da se taki večeri pripravijo v Argentini.
Christoph Gluck je poznobaročen skladatelj. V svojih delih že pokaže nekatere klasične posege, eden od teh je ravno ta, da jemlje grško tematiko. Opera Orfeo in Euridice je bila prvič odpeta 5. oktobra 1762. leta na Dunaju, kjer je skladatelj večinoma živel. Ta opera je vogelni kamen bodisi v skladateljevem življenjskem delu kakor tudi v zgodb-vini opere na splošno. To delo je povratek k dramatični operi. V baroku so „vladali“ predvsem italijanski kastrati in s tem, da so „lepšali“ vsako melodijo in tako virtuo-zirali, so pripomogli, da so skladatelji začeli skladati predvsem zanje (za kastrate), in ne opere, močne na glasbenem področju.
Tako je ravno ta opera povratek na področje resne opere. Zgodba o-pere, vzeta iz grške antike, je sledeča: Orfej, igralec lire, žaluje za svojo mlado ženo Evridiko. Toda A-mor, bog ljubezni, mu obljubi, da lahko vrne življenje ženi, če jo gre iskat v predpekel in jo privede zopet na luč sveta. Toda ne .sme je niti pogledati, niti se . je dotakniti. Orfej res dospe v predpekel ter s svojo liro umiri zle duhove. Ti mu res vrnejo ženo ter se začneta vračati. Toda Evridika dvomi v jube-zen svojega moža, ter misli, da je ne ljubi več. Zato želi od njega kakšen pogled, objem, poljub, toda Orfej zaradi dane obljube, ne sme tako postopati. A Evridika toliko dvomi, da jo nazadnje Orfej res pogleda, toda v istem hipu Evridika drugič umre. Orfej vidi, kaj je storil; obžaluje smrt in misli narediti samomor. Amor vidi trpljenje zveste-
ga Orfeja in se zopet prikaže. Evridiko zopet obudi v življenje in oba se vrneta srečna na zemljo. Opera sloni na grški tragediji. Tema, (rije igralci (Orfej, Evridika in Amor), tematika (boj proti bogovom) vse to je skladatelj Gluck orisal v operi. Edina velika razlika med tragedijo in to opero je, da opera konča z življenjem obeh zakoncev, torej srečno.
Ni to prvi Bernardin poseg na o-pemo polje, a je brez dvoma najvažnejša opera, kar jih je do sedaj odpela v Argentini. Vloga Orfeja, moža, ni težka samo iz glasbenega vidika, težka je predvsem, ker je morala Bernarda igrati moža, ki je izgubil svojo ljubljeno ženo. 'Poznam Bernardo in sem pričakoval odlično glasbeno predstavo. Nisem dobil samo to, temveč sem spoznal Bernardo-igralko. V vlogi je bila izvrstna. Sama mi je povedala, da ji je bila vloga težja v. dramatskem smislu kot v glasbenem, a je oboje odlično speljala do višine! Njen glas se je čisto razlegal po prostranem parku. Nepristranski dokaz tega je bil burni aplavz po samospevu po drugi Evridični smrti. Vsa publika je Bernardino interpretacijo (bolje rečeno rekreacijo) poplačala z močnim aplavzom. Njen žameten glas se je lepo spajal z o-stalima dvema pevkama, Evridike
—	Elizabeth Canis, sopran ter Amor
—	Adriana Fernández, sopran. Zbor Estudio Coral de Buenos Aires ter orkester sta pod vodstvom dirigenta Carlosa López Puccia bila solidna podpora vsem trem solistkam.
Omeniti moram še balet. V baroku, in predvsem zaradi francoskega vpliva, so bili baletni vložki v operah. Tudi v tej je balet igra veliko vlogo.
Vsi, ki smo videli katerokoli od predstav, smo se z zadovoljstvom in s polnim srcem glasbe vrnili na naše domove, saj je bila opera lepo pripravljena in odpeta. Bernardi zopet čestitam ob tako lepi izvedbi in ji želim vse najlepše v Evropi, kamor je odletela že sredi februarja.
Andrej Jan
Končno se je vlada odločila dokončno. Bo slej držalo? Vse izgleda, da bo. Tako bomo imeli volitve, te „odločilne“ težko pričakovane in o-strahljive volitve, v nedeljo, 6. septembra. To pomeni dva meseca prej kot se je prvotno predvidevalo, in poldrug mesec pred v drugo določenim datumom. Notranji minister je to napovedal v sklepu časnikarske konference, obrazložil uradne razloge, odklonil zgodovinske osvetitve in tako argentinsko politično življenje postavil na rob smučarske skakalnice, da celotni strankarski razvoj drvi s podvojeno naglico navzdol proti odskočni deski. Ko se bo začel polet, bo ta pomenil za mnoge kruto razočaranje in pristanek v realnost priljubljenosti, za druge pa nič manj kruto realnost dobe vladanja in borbe za vsaj delni uspeh in priznanje.
MRTVI STRAHOVI
Zakaj ta nenadna sprememba, ki vsem odbije dva predragocena meseca volilne kampanje? Z dveh zornih kotov je treba to gledati. Prvi je politično-socialni. Vlada upa, kot pred dvema letoma, da bodo zadnji gospodarski ukrepi pomenili vsaj nekaj mesecev stabilnosti, socialnega miru in oddiha, ki bo pozitivno vplival na volilce in jih nagnil, da glas oddajo za vladno stranko. Puščica je namerjena zlasti na tisto precej široko plast naroda, ki je precej razočaran nad radikalno vlado, pa obenem ni trden v svoji veri do pero-nizma, ker se ga boji zaradi notranjih sporov in izkušenj iz preteklosti. Zlasti še, ker v opoziciji peronizem ni pokazal zmožnosti predstaviti alternativni program. To je eno.
Drug, verjetno bolj važen, če ne odločilen činitelj pa je, da se vlada izogne „poizkusnih volitev“. Minister Troccoli sicer vladno potezo kaže kot poklon provincam in spoštovanje federalizma. Dobro vemo, da argentinske vlade, naj bodo civilne ali vojaške, radikalne ali pe-■ronistične, federalizem kaj malo skrbi. V praksi, zlasti v gospodarskih in finančnih zadevah, ga teptajo dan za dnem. A kot izgovor je lepo zveneč. V resnici se gre za sledeče dejstvo. Nekatere provincij-ske ustave so izredno stroge kar se tiče datuma volitev. Predvidevajo njih izvršitev najmanj 90 dni pred predajo oblasti novo izvoljenim možem. Tak je primer važne province Santa Fe. Ker bo predaja oblasti 10. decembra, ko bodo potekla štiri leta zadnje vladne spremembe na gu-vernerstvih, morajo biti tam volitve najkasneje 10. septembra.
Po drugi strani radikalizem, prav v teh ključnih okrožjih, ni popolnoma prepričan o svoji zmagi. Kaj negativno bi vplivalo na radikalne u-pe, če bi na teh „preizkusnih volitvah“ zmagal peronizem, mesec za tem pa bi volili v drugih okrožjih, npr. v provinci Buenos Aires, kjer gre radikalom za zmago v boju na življenje in smrt. Torej, postavimo na kocko srečo vseh enkrat samkrat. Zato bomo vsi volili 6. septembra.
Ta datum ima tudi zgodovinski pomen. Nekega 6. septembra leta 1930 je Argentina stopila na moderno in žalostno pot državnih udarov. Tistega dne je general Uriburu strmoglavil starega in bolnega predsednika Yrigoyena in začel dobo menjajočih se civilnih in vojaških vlad.
NEVIDNA FRONTA
Že v prejšnji številki smo omenili boj na dveh frontah, ki ga bije vlada: vojaški problem in sindikalne težave. Kar se vojaštva tiče, preživljamo morda najtežje dneve, ko so pred sodiščem člani selektivne, ponosne in celo aristokratske argentinske mornarice. V sklopu zadeve kršenja človečanskih pravic je pred sodno oblast prišlo vprašanje dogajanja v mornariški mehaniški šoli, gotovo najbolj udarne skupine pro-tigverilskega boja.
Posebej moramo razumeti še drugo plat te zadeve. Vojska je nekako mirno sprejela zadevo sojenj, in iz njenih vrst so prišli pozitivni odjeki na zakon „zaključka“ ali „zadnje pike“. Mornarica pa se s tem zakonom še ni spoprijaznila, in je čakala, morda nekateri še sedaj čakajo, neke vrste amnestijo. Nenadoma pa sedi v zaporu deset visokih oficirjev (vključno četvorica admiralov), nekaj od teh aktivnih, kar je še bolj problematično. Vrhovno mornariško vodstvo se je zavezalo v spoštovanje pravosodne oblasti in popolnem soglasju z ustavnim redom. A to ne prepreči godrnanja, šepetanja in nezadovoljstva dela podrejenih.
Po mnenju opazovalcev, ne bo prišlo do krize. Vse je že odigrano in ko bo padla obsodna beseda se bo pričelo novo obdobje. Za tiste pa, ki sanjajo o kakem državnem udaru, bi zapisali, da zanj, kljub vsem aretacijam in obsodbam, ni kisika in se vsako rovarjenje proti ustavnemu redu zaduši, še predno bi zagledalo luč sveta.
Kaj drug pa je problem s sindikati, ki je delno socialne, delno politične narave. Poglejmo najprej ta zadnji odtenek. Kljub jezi glavnega tajnika CGT Ubaldinija, se pogajanja med nekaterimi gremialnimi sek-
Lekcija o zgodovini
NOBEN POLICAJ NI IMEL VSTOPA NA UNIVERZO
Pod tem naslovom je Stane Plečnik objavil 10. decembra lani zelo ostro, odkrito in resnično pismo v ljubljanskem, študentskem listu Tribuna, ki že dalj časa vznemirja slovensko (in jugoslovansko) partijo. Pismo samo je dovolj zgovorno in nam priča, da so v Sloveniji še ljudje, za katere se zgodovina ne začne s Titom, in -ki si upajo povedati svoje mnenje, ki je prav porazno za vladajočo partijo in njeno totalno diktaturo, ki pa se pričenja majati. Naj sledi pismo:
Oglašam se v zvezi Vašega članka, ki je bil objavljen v „TRIBUNI“ št. 2 pod naslovom: „Noben policaj ni imel vstopa na Univerzo!“
V članku je opisana moja izjava, ki sem jo dal na okrogli mizi Socializem in represija. (30. 10. 1986)
Ob tem naj povem, da sem prišel na sestanek povsem slučajno. Moj namen je bil prisluhniti ljudem, ki se borijo za lepšo prihodnost našega rodu. Nas vse mora skrbeti nasilje posameznikov, ki v imenu lažne demokracije teptajo najosnovnejše človeške pravice. Delikt mišljenja se prišteva k naj več j im zločinom proti družbi.
Po tej logiki nas ni strah morilcev, tatov in požigalcev, strah nas
naj bo izrečene besede. Ves propagandni čvek okoli nasilja rjavo srajčnikov (Naci) nas opozarja, da se nekaj ponavlja. Vendar pod drugačnim banderom. To ponavljanje se imenuje nasilje. Povsod po svetu ga je veliko!
K razpravi sem se oglasil le zaradi tega, ko je neki diskutant trdil, kako hude so bile baje represije v stari Jugoslaviji. To me je tako pogrelo, da nisem mogel biti miren, zato sem tudi povedal, kar sem kot 14-letni fantič ta dogajanja opazoval na kraju dogodkov. Tudi kasneje sem spremljal razna politična dogajanja predvsem v Ljubljani. V času moje mladosti razne demonstracije niso bile vredne kakšne večje pozornosti. Ljudje so to opazovali bolj kot firbec. Policaji pa tudi niso bili preveč navdušeni za poseganje v spore med raznimi strankami — raje so se držali ob strani. Policija in armada je bila v bistvu apolitična, tako kot je danes i!r nekaterih državah razvitega Zahoda. Pri služenju vojaškega roka ni bilo nobene besede o politiki in o kakšni prevzgoji. Tvoje politično prepričanje, če si ga sploh imel, je bila čisto osebna zadeva. Največja skrb takratnega človeka je bila dobiti delo! Zato primerjave med časom pred 40
torji in vlado nadaljujejo. Peroni-stični sindikalizem je kot skupek poljskih velikašev, ki jih opisuje Sienkiewicz v svoji knjigi „Potop“. Vsak se smatra vrednega, močnega in upravičenega, da na svojo roko sklepa pogodbe in pakte s komerkoli. Tako tisti, ki so bili poraženi na notranjih volitvah, zlasti v prestolnici in provinci Buenos Aires, vidijo priložnost, da se okoristijo z vladno potrebo socialnega miru. Vse i-ma svojo ceno, a vlada je pripravljena plačati visoke številke. In ko se je Ubaldini vsaj delno nagnil na stran obnoviteljev (Cafiero, Grosso), se „pravoverni sindikalizem“ čuti u-pravičenega, da sklene „nenapadalno pogodbo“ z radikalizmom do konca volilne dobe. Na tej drugi nevidni fronti se v veliki meri odloča u-soda volitev. Zato tudi taka afera okoli možnosti, da bi papež Janez Pavel II., med obiskom Argentine meseca aprila, sprejel Ubaldinija v privatni avdienci. Poskočili so stari peronistični veljaki, še bolj pa je poskočila vlada, čeprav neuradno. Te polemike pa ne bo konec, dokler si peronizem iskreno ne izpraša vesti (in tudi spraši), kdo smo in kaj hočemo, brez fevdalizmov in izdajstev.
VROČI MRAZ
Nekako tako zvene zadnji vladni ukrepi. Ko je gospodarska ekipa videla, da ji položaj uhaja iz rok, se je poslužila sredstva, ki ji je pred dvema letoma dal vsaj malo oddiha. Medtem, ko se na zunanji fronti bojuje za večjo milost upnikov, smo doma znova zamrznili cene in plače, znižali obrestne procente, skušali stopiti na prste špekulaciji, itd.
Uspeh je delen. Nekoliko miru bomo imeli v teh štirih mesecih zamrznitve. A vročina je prehuda in led se hitro taja. če uradni odloki govore o 3, procentnih obrestih, resničnost govori tudi o 6 procentnih. Dokler se vlada in ljudstvo ne zavesta, da je pravo bogastvo le tisto dosežemo z delom, izdelovanjem in pridelkom, dotlej bomo nenehno doživljali nasprotja, kot ta sedanji o vročem mrazu, ali pa mrzli vročini, kakor je pač vsakemu po okusu.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
6.
Tudi otroci so imeli svoje anekdote po šolah. Na primer moj nečak Janez, prvošolček.
Učiteljica je otrokom naročila naj narišejo „copito“.*
Razumljivo je, da je Janezek narisal konjsko kopito.
* kozarček.
leti in sedaj niso vedno pravilne.
Ljudje iz policije in armade niso sedeli v občinskih, banovinskih in zveznem parlamentu, kot je sedaj pri nas in ostalih komunističnih državah. Državo so vodili izključno civilisti. Tako je tudi pri naših severnih sosedih (Avstrija, Italija itd.) Naša bebasta televizija prikazuje rada razne štrajke in demonstracije v državah Zahodne Evrope proti svojim vladam, zaradi nezadovoljstva ljudstva zaradi vladnih ukrepov.
Navdušujejo jih razne opozicije proti vladam, trdijo, da ni demokracije, ker ni opozicije!
Bergant in njemu podobni, naj bi se raje vprašali, zakaj ni bilo dose-daj pri nas štrajkov in demonstracij zoper 40 let trajajoče oblastvene strukture, zakaj pri nas ni opozicije, ko se pa tako junaško potegujejo za opozicijo drugod (čile, itd..).
Nekateri idioti mislijo, da je ves jugoslovanski narod nor, pa ni. Bo-luje le za staro bolezen, imenovano „kaj me briga drugi“! Monolitnost brez štrajkov in demonstracij je poznal že Hitler, Stalin, Mussolini itd. Te malomeščanske razvade so ukinili, ker so se jim zdele nevarne. Naša Partija v svoji vreči drži vse politične organizacije, saj so njena last. V vrečo je nametala SZDL, Sindikate, Mladino, skratka vse, kar' ji pride pri njenem delu prav. Pozabila pa ni na policijo in vojsko — na nitko in šivanko, če bi začela
LJ UBIJ ANA — Proračun za leto 1987 v SRS naj bi znašal 113,4 milijarde din. Od teh naj bi pokrili obveznosti v Sloveniji z 83,4 milijarde, ostalo je za uporabnike izven republike. Proračun !sam ne predvideva novih davčnih obremenitev; ne upajo pa se trditi, da jih ne bo, dokler ne pride na dan jugoslovanski proračun. V primeri z lanskim predvidenim proračunom, je letošnji višji za 86,8% (en dolar je 468 din).
POSTOJNA — Obisk v Postojnski jami lani ni ponovil rekorda iz leta 1985. Kot vzroke navajajo manjši obisk tujcev zaradi nesreče v Črnobilu in slabe oskrbe na jadranski obali.
MURSKA SOBOTA — Ceste v Pomurju so v prav slabem stanju. Zadnja leta, so bile zaradi pomanjkanja sredstev slabo vzdrževane. Magistralna cesta Lendava—Maribor je že čisto na koncu, a je sedaj na vrsti, da jo temeljito, obnovijo.
HALOZE — Haložani so se uprli
vrtanju v grape v Peklači, kamor naj bi postavili podzemno skladišče plina. Njih strah sloni na domnevi, da bi mo-
UMRLI SO OD 15. do 23. jan. 1987: LJUBLJANA: Ljudmila Bizjak roj.
NOVICE IZ SLOVENIJE
mmm	w mmawIVh	že Cesar; Marija Debeljak; Vida De-
^—mmm^mmmtbevec roj. Požeš, 49; Franc Dolinšek,
75; Vida. Dremelj roj. Utačnik; Franc Fatur; Marija, Gazvoda roj. Zelnik; A-lojzija Heric roj. Hekovec; Peter Hojs; Ladislav Jaklič, 84; Terezija Jenko; Ančka Javoršek; Jože Knafelc; Miha Kodrič; Justina Kovačič roj. Petrič, 78; Marija Križman; Fanči Kržišnik roj. Eržen; Jože Lesar; Jože Musec; Terezija Nemec; Anton Ockineri; Ljudmila Osredkar roj. Kladovšek; Ivo Petek, 76; Jože Pibernik;;; Jakob Primc, 73; Vinko Rakušček, 90; Anton Rant; Jožica Rojc roj. Skušek; Marija Tavčar; Jože Theuerschuh; Milena Žibert roj. Tomc; Olga, Žnideršič roj. Jereb; Milan Dobravec; Metka Povalej; Stanislav Bole.
RAZNI KRAJI: Jože Malečkar, Knežak; Terezija Dernovšek, Šmihel pri Novem mestu; Ivanka Ribič, 80, Šentrupert; Evalda Daneu vd. Normali, Trst; Janez Gregorec, 78, Boh. Bistrica; Albin Suhadolnik, Log pri Brezovici; Hedvika Likep, Peter Fedran, Fanika Jugovič, Franc Štucin, Krista Tkavc, Mija Zupanek roj. Slana, Ljudmila Žohar roj. Zupan, Franjo Vivod, Ivan Kočevar in prof. Cvetko ščuka, Celje; Rudi Vidrih, Planina pri Rakeku; Franc Cvetko, Dolenje jezero; Leopold Mo-rela,, Ločna v Novem mestu; Stanko Orel, tšmarje-ISap; Drago Pleterski, Cerklje ob Krki; Aleksander Šramel, Sergio Blaževič in Branko Markovič, Koper; Jože Poje, Postojna; Jože Prešeren, Ponikva pri Trebnjem.
MOHORJEVKE ZA LETO 1987
(Nad z 2. str.)
5.	Tatjana Goričeva: Rešitev izgubljenih
Za odlično duhovno branje je Mohorjeva obogatila svojo letošnjo zbirko s knjigo Rešitev izgubljenih, t. j. kronika spreobrnjenja, ki jo je napisala ruska konvertitka Tatjana Goričeva. Rojena je bila 1. 1947 v Leningradu in končala filozofsko fa-kolteto, kjer se je seznanila z vsemi modernimi filozofskimi strujami od Nietzscheja, Heideggerja do Sartra v smislu vertikalne filozofije. 26 let stara je prvič prebrala molitev Oče naš, kar je parkrat avtomatično ponovila, ter jo je pri tem prešinila misel, da ljubeči Bog eksistira. Njena predavanja na medicinski fakulteti, kamor so jo iz filozofske fakultete poslali, so bila zelo obiskana. Leta 1980 je odšla na zahod, kjer živi sedaj v Parizu, pa je predavala tudi že v Tinjah. Knjiga obsega 5 poglavij, med njimi eno o ženskem samostanskem 'življenju in ženski v Cerkvi; pisateljica poudari, da je po svojem spreobrnjenju sicer nezaščitena (po državi), toda dobro in svobodno diha.
6- Pesmi H. Artača nismo dobili, pravtako otroške slikanice Rojstvo v Betlehemu, zato o teh dveh knjigah ne moremo podrobno poročati.
vreča kazati luknje. Na vreči je listek, na katerem piše „USTAVA“.
TV tudi rada pojasnjuje, to so {predlagale konservativne sile, pri tem pa ta komentator sploh ne. ve, kaj je konzervatizem- Konservati-zem je to, da zagovarjaš neko družbeno stanje ali razpoloženje izpred 40 let in ga predstavljaš novim generacijam kot vzgled neke srčkane revolucije, pri kateri je sodelovala tudi Stalinova armada, ko je leta 1944 prišla v Beograd.
Isti, ki so popljuvali vsa načela svojih staršev in prednikov (glej časopise od leta 1946 dalje), hočejo, da jih otroci po božje častijo.
Zato je že zadnji čas, da tudi mladi začnejo razmišljati o svojem življenju, ki ga narekuje sodobna Evropa, katere člani smo. Bodočnost naše mlade generacije vidim le v tem, da sovraštvo medvojne generacije prepustijo starim, sami pa naj odločajo o politični, osebni in ekonomski svobodi. To je vaša pot. Starčkom, ki danes na raznih konferencah SZDL, KP itd. le dremajo, bi predlagal, naj dajo prostor mlajšim, saj bodo imeli itak precej lep penzion.
Lepe pozdrave pošiljam Vam in oni tovarišici, ki me je prišla vprašat za ime.
Vse v imenovanem članku je čista resnica in predstavlja pravo intelektualno razmišljanje o političnem pritisku na drugače misleče ljudi.
Pečnik Stane
gli kar čez noč dobiti odlagališče nuklearnih odpadkov.
LJUBLJANA — Za Trubarjevo štiristoletnico smrti so uvedli Trubarjev dinar, s katerim bi obnovili pisateljevo domačijo. Zdaj so podali obračun in povedali, da je bilo zbranih celih osem in pol milijona dinarjev in da so zaprli poseben bančni račun, v katerem se je nabrala omenjena vsota.
ILIRSKA BISTRICA — Onesnaženost zraka je kriva za velik del obo-lenj, predvsem za kronični bronhitis in rak na pljučih. Od tisoč prebivalcev ima bronhitis 12,6 (slovensko povprečje: 7.76), kar postavlja Bistričane na 3. mesto med slovenskimi občinami. S pljučnim rakom je še slabše: po številu novoodkritih obolenj so na samem vrhu. Onesnaženja so predvsem krive razne tovarne (Tok, Piama, Lesonit), ki spuščajo v zrak žveplov dioksid.
LJUBLJANA —Potrebe kmetov za
zdravje se stalno večajo, ker se njihova povprečna starost tudi veča; ni zadostnega prirastka., ki bi delež prispevkov držal v ravnotežju z izdatki za zdravje. Zavarovanje je leta 1972 povprečno iz-daljo 56% dohodkov za zdravstveno varstvo; za lansko leto so ocenili, da so ti izdatki že prišli do 100%.
LJUBLJANA — V hotelu Slon so pred štirimi leti začeli s kulturnimi večeri v kristalni dvorani. Zato so udeleženci na zadnjem večeru predlagali, naj bi se tako večeri kot kristalna dvorana imenovali po Bojanu Štihu. Hotel je nato sporočil, da bodo večeri res lahko nosili ime po Štihu, dvorana bo pa zaradi tradicije še ostala kristalna.
LJUBLJANA — Slovenski narodni programi je naslov knjigi dr. Janka Prunka, v kateri obravnava zamisli o slovenski državnosti in sicer v treh obdobjih: Od pomladi narodov do majniške deklaracije, Slovenci v prvi jugoslovanski državi in Obdobje NOB in revolucije. Knjigo je založilo Društvo 2000, ki izdaja revijo časnik 2000.
LJUBLJANA — Slovenski oktet je gostoval v komunistični Kitajski in nastopil tudi v provinci Sečuan, s katero je SR Slovenija podpisala še poseben sporazum o vsestranskem sodelovanju. Oktet je — po zapisih v radijih, TV programih in mnogih časopisih in revijah — izredno uspel.
LJUBLJANA — Slovo od starega leta je bilo zelo mirno, pravijo. Ne milica, ne gasilci niso imeli preveč dela. Še cariniki so se znašli v morju potnih listov. Edino črno piko predstavljajo prometne nesreče: v 27. prijavljenih nesrečah so izgubile življenje štiri osebe, 30 jih je bilo pa ranjenih.
Osebne novice
Rojstvo: 3. februarja se je rodil v Bariločah sin Riharda Godca in Irene roj. Malovrh, ki bo dobil ime Marjan. Čestitamo!
Krsta: 10. februarja je bil rojen v Tucumanu sin inž. Jožeta Žaklja in Jo-žejke roj. Debeljak ter bil krščen 26. februarja na ime Marko Gabrijel v farni cerkvi v Choromoro. Krstil ga je Janez Malenšek, za botra pa sta bila Franci Urbanč in Ana Marija Žakelj.
V nedeljo 1. marca pa je bil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Aleksander Žnidar, sin Franceta in Helene roj. Fink. Botra sta mía Terezija Prijatelj Žnidarjeva in Janez Žnidar. Krstil pa je France Cukjati.
iSrečnim staršem, iskren^ čestitke!
Poroka: V katedrali v San Isidro sta se poročila 27. februarja gdč. Mojca Komar in poročnik Vladimir Voršič.
Za priči so bili njuni starši dr, Milan Komar in Marija Ahačič ter lic. Vladimir Voršič in Mirjana Bajlec. Poročil ju je Tone Rant SlDB. čestitamo!
Smrti: 25. februarja je v Ramos Me-jia umrla ga. Ljudmila Hribar roj. Breznik v 74. letu starosti. — 2. marca sta umrli ga. Vanda Majcen v San Andre-su in ga. Mihaela Uršič v Caserosu.
Naj počivajo v miru! Vsem domačim iskreno sožalje!
Nova diplomantka: Na Tehnološki u-niverzi v Buenos Airesu je končala študije in dobila naslov „Analista universitaria de sistemas“ Aleksandra Klemenčič, Čestitamo!
SLOVENSKA HIŠA
Kot za vse življenje v tej deželi, velja tudi za našo skupnost, da v poletnih mesecih malo upade sicer zelo razgibano življenje in delovanje. V Slovenski hiši bi pa odmor komaj opazili, saj je bilo vedno kaj, kar je oživljalo naše središče. Tako nam je v začetku decembra pevski zbor Gallus postregel z opereto Miklavž prihaja in sicer kar dvakrat. Nato so sledile duhovne vaje najprej za žene nato pa še za može. Božična polnočnica pa itak privabi vsako leto zelo lepo število rojakov. Po Novem letu pa so sledile poroke in svatbe.
Kljub vsemu temu gibanju pa je odbor še našel čas in prostor za predelavo in obnovo stropa v veliki dvorani. Prevlekli so ga z novim materialom, kar mu bo dalo lepše lice, dvorani pa boljšo akustičnost v zadoščenje ljubiteljev petja. Delo so temeljito in vestno opravili slovenski podjetniki.
Nadalje naj na tem mestu registriramo sicer že znano pridobitev: nove orgle v cerkvi Marije Pomagaj. Orgle so bile blagoslovljene prav na božični večer. Poživijo naj zlasti cerkveno petje ter služijo v večjo slavo božjo.
-e-t
<® SLOVENIJA V SVGTU
PROSLAVA 30-LETNICE BARAGOVEGA DOMA V CLEVELANDU
24. januarja 1987 je bila v dvorani pri Sv. Vidu v Clevelandu odlično uspela proslava 30-letnice ustanovitve Baragovega doma, ki je bil prvi slovenski dom povojnih naseljencev v Združenih državah Amerike.
Kdaj in zakaj je bil ustanovljen Baragov dom?
Večina novonaseljencev je bila že v domovini navajena na zelo razgibano društveno življenje. Toda tukaj v Clevelandu zaradi političnega nasprotovanja slovenskih levičarjev, nahujskanih po Titovih agentih, niso mogli nikjer dobiti primernih prostorov za sestanke, predavanja, pevske vaje in podobno. Zato se je spočela misel na lastne prostore. Po mnogih posvetih z uglednimi staro-naseljenci, ki jih komunizem ni preslepil, in tudi s takratnim župnikom pri Sv Vidu, se je ta zamisel uresničila z nakupom hiše štev. 6304 na St. Clair Ave.
Ustanovlena je bila korporacija Baragov dom 7. oktobra 1956. Kmalu je bilo nakupljenih dovolj delnic in
HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENSKIH ŽUPNIJ V TORONTU JE PODELILA KULTURNO NAGRADO TONETU ZRNECU CM
Tone Zrnec se je rodil leta 1921 v Laporjah pri Turjaku na Dolenjskem, za duhovnika je bil posvečen 9. novembra 1947 v Rimu.
Kmalu po novi maši je odšel v Španijo, kjer se je začel učiti španščine ter po dobrem letu ali dveh odpotoval v Južno Ameriko. Deloval je v Čilu — na jugu, v glavnem mestu Santiago in nekaj let v Peruju.
V Kanado je prispel leta 1959. Nastavljen je bil za kaplana pri Mariji Pomagaj v Torontu, kjer je začel svoje vsestransko delo med rojaki.
Ob rednem dušnoptastirskem delu je veliko svojega časa posvečal vzgojno-kulturnem delu in življenju. Postal je ravnatelj Slovenske šole. S pomočjo sodelavcev je izdal dva učbenika in sicer Veseli dom 1965, Materina beseda 1966. Obe knjigi sta še vedno solidna učbenika v u-porabi slovenskih šol predvsem v Torontu. Uporabljajo jih tudi v Montrealu, Winnipegu in marsikje drugod. Že kot študent se je zanimal za glasbo. Videl je, da bo z glasbo pritegnil mlade. Pod njegovim vodstvom je bilo nekaj koncertov — harmonikarjev. Ustanovil je mladinski pevski zbor, s katerim je uspešno nastopal na prireditvah na Slovenskem letovišču ter na koncertih v cerkveni dvorani. Vodil je Marijino družbo, katoliško organizacijo
za dekleta, ki je niso mogle odstraniti spremembe in „modernizacija“ po drugem vatikanskem koncilu.
Z mladinskim klubom je pomagal mladim pripravljati prijetne in zabavne večere.
Ob skrbi za župnijo, za šolo, mladinski pevski zbor, mladinski klub in Marijino družbo je še našel čas, da je sprejel vicepostulatorsko službo za škofa Baraga. Z zavzetostjo in odgovornostjo se je lotil tega dela z željo, da bi Slovenci imeli svojega rojaka na oltarju. Leta 1969 je izdal odličen vodič — knjigo „Po Baragovi deželi“. Istega leta je postal župnik pri Mariji Pomagaj in bil do 1979.
Kot nadaljevanje knjige Po Baragovi deželi je snoval film o Baragu. Avtor filma je Zrnec, snemalec Silvh^, glasbeni delavec pa Jože Osana. Film je zagledal dan leta 1980- Naslov filma je „Sledovi“ — v slovenščini in „On the trails“ — v angleščini. Ko je postal kaplan pri Brezmadežni 1979 je kmalu nato prevzel uredništvo Božje besede, ki jo ureja z preciznostjo in ljubeznijo. Mnogi priznani doma in po svetu so pohvalili kvaliteto lista. Zrnec pa je že poprej objavljal članke v Božji besedi, predvsem z ozirom na Baraga.
Zmee je tudi član Kulturne akcije v Argentini.
z ogromno požrtvovalnega in prostovoljnega dela je .bila zgradba kaj hitro preurejena za javne namene. Skoraj točno po enem letu, 9. septembra 1957, je bil Baragov dom slovesno odprt in od takrat redno posluje, da je dočakal sedaj svojo 30-letnico ustanovitve.
V	prvih desetletjih so se v Baragovem domu vrstile pevske in telovadne vaje, vaje za igre in druge prireditve, za orkestralne in glasbene nastope, seje odborov, sestanki, tečaji za ročna dela in gospodinjski tečaji, predavanja, filmi, umetniške razstave, razstave tiska, občni zbori društev in še in še.
Po zapiskih je razvidno, da je v prvih desetih letih po ustanovitvi bilo v Baragovem domu 6031 pevskih, dramatskih, telovadnih vaj, predavanj, sestankov, tečajev in drugih podobnih organizacijskih zadev-
V	Baragovem domu je imelo svoje prostore, vaje in sestanke vrsta slovenskih društev in ustanov. Sedaj stalno posluje v njem Slovenska pisarna. Tu se ustavljajo obiskovalci iz Evrope, Argentine, Kanade, Avstralije in iz oddaljenih mest v Ameriki. Slovenska pisarna ima morda sedaj največjo slovensko knjižnico v Ameriki. V to pisarno prihajajo slovenski časopisi in revije iz vsega sveta.
Potek proslave
Jubilejne proslave se je dne 24. januarja udeležilo okoli 350 rojakov in je potekala v najlepšem razpoloženju. Program je vodil in pove-
zoval Jože Melaher, tajnik Barago-vga doma. Prebral je lepo opravičilo škofa A. Edvarda Pevca, ki se prireditve ni mogel udeležiti iz službenih razlogov. Pozdrav in nagovor na zbrane rojake je imel predsednik Baragovega doma Stane Vidmar, ki se je zahvalil vsem zlasti za stalno zanimanje in podporo Baragovemu domu.
Glavni govornik je bil bivši urednik Ameriške domovine in eden od ustanoviteljev Baragovega doma, prof. Vinko Lipovec, ki je pojasnil vzroke za ustanovitev Baragovega doma. Omenil je može, ki so dali pobudo za ustanovitev Baragovega doma. To so bili: msgr. Matija Šker-bec, Franc Sever, Jakob Žakelj, inž. Bogo Sluga, prof. Vinko Lipovec' in še nekateri. Ko je prišlo ustanovno dovoljenje, se je vršil občni zbor in so bili tedaj na predlog Ivana Avse-neka izvoljeni v prvi odbor: za predsednika Frank Jaklič, za tajnico I-vanka Pograjec in poleg teh še vrsta delovnih odbornikov. Baragov dom je uspešno služil postavljenim ciljem in jim še danes služi. Še vedno je pomembno in živo središče slovenstva v Clevelandu.
Po govoru je nastopila odlična skupina Kresovih plesalk in plesalcev, trije člani iz skupine Mladih harmonikarjev, nato pa pevski zbor Korotan pod vodstvom Rudija Kneza. V odsotnosti župana Vojnovicha je pozdravil navzoče njegov asistent Avgust B. Pust, ki je predsedniku Vidmarju izročil županovo pismo, s katerim čestita Baragovemu domu ob njegovi 30-letnici. V imenu Kresa je čestitala predsednica Vera Maršič. Zaključil je proslavo tajnik Jože Mef-laher z zahvalo za obisk in pozivom na nadaljnje delo.
Tudi Slovenci v Argentini iskreno čestitamo Baragovemu domu k njegovemu lepemu jubileju.
Sm R
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personería Jurídica: Decreto 1933/62 — Registro C 3754/59 CONVOCATORIA
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los señores asociados a la Asamblea General Ordinaria, que se realizará el día 29 de marzo de 1987 a las 9 horas 30 minutos en el local de la calle Ramón L. Falcón 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA:
D
Designación de 2 socios para refrendar, conjuntamente Con el presidente y secretario, el Acta de la Asamblea.
Lectura dél Acta de la Asamblea anterior.
Consideración de la Mémoria, Inventario, Balance General, Cuenta de gastos y recursos e Informe de la Comisión Re-visora de cuentas, correspondientes al Ejercicio comenzado el 1 de enero de 1986 y finalizado el 31 de diciembre de 1986. Aprobación de la cuota social a partir del 1 de enero de 1987.
Consideración del proyecto de la modificación de los Estatutos Sociales.
Elección del Consejo Directivo, la Comisión Revisora de cuentas y el Tribunal de Honor, todos por dos años. Transcurrida una hora después de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizará conforme al artículo 16 de los Estatutos Sociales con el número de los asociados presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
2)
3)
4)
5) 6-
MALI OGLASI
STANOVANJE
Stanovanje. Slovenska družina sprejme študentko pod ugodnimi pogoji. T. E. 665-6928 (¡17.-22. ure).
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ZA DOM
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19.
arh. Jure Vomibergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester •— Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe I-Iogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vennet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. '658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka, od 14. do 19. ure.	,
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SIOGA — PODRUŽNICA (SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder).
„Bog je luč in nobene teme ni v njem“
1. Ust apostola Janeza
„Resnično, resnično, povem vam: če ikdoi izpolni moj nauk, vekomaj ne bo videl smrti.“
Jan, 8, 51
V 74. letu se je 25. februarja 1987 poslovila od nas moja draga žena, naša dobra mama, sestra in stara mama, gospa
Ljudmila Hribar roj. Breznih
Iskrena zahvala vsem in vsakemu posebej za izkazano naklonjenost, še posebno gg. Juretu Rodetu in Jožetu Škerbcu za pogoste obiske in opravljene molitve.
Priporočamo jo v molitev.
mož: Viktor, hčere: Mila,
Marjana in mož Tine, Marjan, Veronika, Kristjan, Tonči in Alenka sin: Viktor in žena Marija, Sonja, Viko,	>
Valerija in Barbara sestre: s. Vincencija, Frida in Ana
Buenos Aires, Ljubljana
Prijateljem, znancem in vsej slovenski skupnosti v Argentini, sporočam žalostno vest, da je na svojem domu v San Franciscu (California, ZDA) 1. februarja zaspal v Gospodu
dr. Lojze Vogrič
•bivši advokat in notar v Tolminu in Gorici, branilec slovenskih pravic na Goriškem.
Zaslužnega moža, katerega ogromno delo je ostalo neznano široki javnosti, bomo ohranili v zvestem in svetlem spominu.
dr. Milan Komar
v imenu prijateljev in bivših sodelavcev
Iz zdomstva, ki ga je preživljal v Združenih državah, je odšel k Bogu goreč slovenski narodnjak in kulturno politični delavec na Primorskem
dr. Alojzij Vogrič
bivši odvetnik v Tominu in Gorici, bivši član ilegalnega Pokrajinskega odbora Slovenske ljudske stranke za Primorsko, bivši član Narodnega odbora za Slovenijo.
Naj mu Stvarnik obilo poplača vse, kar je dobrega storil za svoje ljudstvo.
Gospe soprogi, ki mu je zvesto stala ob strani v dolgih letih preganjanja, begunstva in bolezni naše iskreno sožalje.
Načelstvo SLS
Buenos Aires, februarja 1987.
Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine!
Slomškov dom vabi na veliko
TOMBOLO
v nedeljo, 22. marca Glavni dobitek po izbiri: Ali avtomatični pralni stroj, ali /liirzovalnik (ledenica) ali TV v barvah. Na razpolago bo več sto praktičnih dobitkov.
ESL0.VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 50; pri pošiljanju po pošti A 56; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.;_ ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNEDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
piijdVbiVajte"
IVOVE NAROČNIKE!
ZAČETEK SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA RAVNATELJA MARKA BAJUKA
BO V SOBOTO, 21. MARCA 1987
Ob 14.30 sprejemni in popravni izpiti Ob 16.00 vpisovanje
Ob 18.00 sv. maša (udeležba obvezna za vse dijake)
Po sv- maši zbor dijakov v razredu.
Pogoj za vpis: Dijak mora predložiti spričevalo prejšnjega letnika, potrdilo o vpisu v odgovarjajoči letnik argentinske srednje šole in počitniško nalogo. (Prebrati knjigo vsaj 150 strani in napisati izvleček)
Opozarjamo starše in dijake, da tisti dijaki, ki imajo nezadostne ocene v več kot dveh predmetih, ne morejo polagati popravnih izpitov, ampak ponavljajo letnik. Prav tako ponavljajo tisti, ki ne bi naredili popravnega izpita. Razred lahko ponavlja dijak samo enkrat.
Izpiti točno ob 14.30 uri.
Cena vpisnine: za dijake A 4.-; če ima družina več dijakov v tečaju plača drugi A 2.-; ostali pa so oproščeni.
5+1
Za 5 tablic v predprodaji prejmete eno brezplačno!
OBVCSTILO
SOBOTA, 7. marca:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 19.15 sv. maša ob prvi obletnici smrti msgr. Antona Oreharja.
NEDELJA, 8. marca:
TOMBOLA na Pristavi.
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 9.30 mladinska sv. maša, nato sestanek.
NEDELJA, 15. marca:
Začetek slovenskih osnovnih šol s
sv- mašo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 16. uri.
SREDA, 18. marca:
Liga žena mati v San Martinu ima
svoj prvi letošnji sestanek.
SOBOTA, 21. marca
Začetek Srednješolskega tečaja v
Slovenski hiši.
Začetek Visokošolskega tečaja ob 17.
uri v Slovenski hiši.
V NEDELJO NA SVIDENJE NA
Pristavski tomboli
ZAČETEK OB 16. URI	tablice po a i -
NEDELJA, 22. marca.
TOMBOLA v Slomškovem domu. .
SOBOTA, 28. marca:
Redni občni zbor Kreditne zadruge SLOGA ob 20.30 uri v Slomškovem domu.
NEDELJA, 29. marca
V Slomškovem domu ponovitev igre „'Narobe stvari v mestu Petpedi“.
FRAN MILČINSKI	(47)
Ptički brez gnezda
—	Bil.
—	Kdo?
1—Mož.
—	Ali je pomagal?
>— Pomagal.
Nezavestna je zdrsnila s stola na tla. Nesli so jo v zapore. Policijski •uradnik z dvema detektivoma in s policijskim zdravnikom so se koj peljali na lice mesta, da se prepričajo, kaj je resnica na tej lastni ovadbi.
še isti dan je prišla tudi sodna komisija in vest o umoru se je kakor blisk raznesla po mestu.
18. Bolezen in ljubezen.
Tako je stopilo v Korenovi hiši k staremu razburjenju še novo in večje.
Uboga Nanča ni vedela, kako stališče naj zavzame spričo grozovite očetove smrti. Posebna žalost se je ni lotila, globlje ljubezni ni gojila do očeta — kje naj bi ji bil vir te ljubezni? Pa če ji smrt ni ganila srca, ji je zato v tem obilnejši meri dajala priliko za glasno preklinjanje .morilcev. Sovraštvo je bilo njeni naravi bliže kakor ljubezen.
Na črno obleko jo je morala opozoriti šele čevljarjeva žena, ki ji je strašna Korenova smrt postala v to-
lažbo, češ, usoda ne tepe le mene. Nestrpno čakajočih novih vesti o svojem Tončku, živem ali mrtvem, je vendar skrbela za Nančo in ji naročila žalno obleko.
Ko je bila Nanča oblečena v črno, so se ji tudi misli zbirale okoli nadaljnjih zunanjih posledic očetove smrti. Pričela se je zanimati za pogreb, spominjala se je na ves bahati sijaj, ko so nesi rajnega brata z hiše, to ji je dajalo mnogo hvaležnega gradiva za priljubljena ji prerokovanja.
Mnogo važnega opravila ji je nudilo tudi poslovanje cesarskih oblastev.
, O čudaškem življenju rajnika so se širile najčudovitejše govorice. Ker se je raznesel glas, da je imel v svojem brlogu skrit pisker cekinov, je prišla komisija, na čelu ji notar, da pregledajo in popišejo premakljivo imovino rajnkega. Cekinov ni bilo — razen če so se bili izpremenili v smeti; tega blaga je bilo toliko, da so imele glavno vlogo pri inventarju grablje in metla, ki jih je iz veliko spretnostjo vihtel čevljar, spodbuden po priznalnih besedah gospoda notarja.
Ko so očistili brlog slame, cunj in drugega smradu, ni ostalo notri več nego skrinja; ta skrinja je bila vse edi-
no pohištvo rajnkega Korena. Potegnili so jo na zrak ptfed duri.
Bila je stara črna skrinja z zavitimi stebrički ob vogalih in z izrezljanimi okraski. V ključavnici je tičal ključ, notar ga je zasukal in dvignil pokrov; čevljarju in Nanči je zastala sapa, ali ne pride zdaj vendarle na dan tisti pisker s cekini.
Notar pa je z opreznima prstoma jemal kos za kosom iz skrinje in narekoval zapisnikarju, ki si je zabele-ževal:
1.	Črne hlače. Nanča je ostrmela in izjavila, da so njenega rajnkega brata Antona.
2.	Črna suknja. Nanča jo je takisto spoznala za bratovo.
3.	Srajca taistega.
4.	čevlji taistega.
Vse je bilo staro, vendar ne preperelo in brez moljev. Gotovo se je pogosto jemalo iz skrinje. To je bilo na vrhu. Spodaj je bila skladnica knjig, sveto pismo in druge knjige bogoslovne Vsebine in šolska naznanila rajnkega gospoda Antona.
V stranskem predalu sta bila. mošnjiček s tolarji in deseticami in srebrna žepna ura — to uro je dobil rajnki gospod Anton pri birmi, je povedala Nanča. V posebnem ovitku je bil šop rjavih las, lasje rajnkega Antona. Jasno je bilo — ta skrinja je hranila ljubezen in srce starega Korena. Na dnu posebnega predala pa je ležal zapečaten zavitek z napisom „Moj testa-
ment“, in ko je notar to povedal, se je Nanča bolj začudila, kakor da se je pojavil pisker s cekini: testament — pa ji niso oče nič povedali, da so ga naredili!
Notar je sklenil zapisnik — denar, uro in testament je vzel s seboj, druge stvari so pometali nazaj v skrinjo. Nančo in čevljarja je imelo, kaj je v testamentu; notar pa jima je pojasnil, da bo testament razpečatila sodnija in ga razglasila, čez nekaj dni pa bo prepisan že na razpolago v njegovi pisarni.
Ta inventar je dal hkrati povod, da se je neznansko dvignil ugled mojstra Pirca in tudi Nanče. Notar je namreč sporočil sodniji, da dedinska upravičenka Nanča, Korenova očitno ni kos, da bi sama varovala svoje pravice, in je predlagal, naj se ji za varuha postavi mojster Pirc, ki se je tako sijajno ponašal pri inventarju z metlu in z grabljami. In res je dobil mojster Pirc od sodnije lep dekret, pol pisan, pol tiskan, in je stalo v njem, da je varuh gospodične Ane Korenove. Silo se je razjezil, češ da ima tako čez glavo svojih skrbi, hkrati pa je bil vendar ponosen na novo dostojanstvo. Pa tudi Nanča je imela ta sodni ukrep za posebno odlikovanje svoje važne osebe.
O Tončku ni bilo še nič novih vesti.
Mojster Pirc se je bil v petnajstič doma sporekel, zažugal z desnim kazalcem, izjavil, da že ve, kaj bo storil, in potem šel. Krenil je v gostilno, kjer se je dopoldne zbirala mala obrt, da pri
kislih jetrcih in majhnem guljažu toži o slabih časih in uganja visoko politiko. Semkaj je rad zahajal, kajti v •tem krogu je čul svete in mnenja, ki so imela vsaj kaj jedra.
„Škodo ti mora tako povrniti hranilnica, zakaj pa izplačuje otrokom,“ je rekel prvi; to stališče je močno ugajalo Pircu, kar kamen se mu je odvalil od srca. Vsi okoli mize sicer niso bili enakega mnenja, pa so molčali; naj ima Pire tolažbo, so si mislili, ko na,s ne stane kaj ta tolažba! —• „Prav je, da fant malo poskusi po svetu,“ je rekel drugi, „bo potem rajši doma.“ — „Bog že ve, zakaj je to dobro“, je dejal tretji s prijaznim dostavkom: „Pijmo ga!“ — „Nekateri otroci so rojeni pod takim planetom, da jih žene v svet,“ je povedal četrti in peti je pripomnil, da je nekaterim otrokom narejeno: poznal je mokarja, ta je imel sina, temu je hudoben hlapec odstrigel šop las in jih zakopal, pa je prijelo mokarjevega sina, ki je bil drugačen priden, in je ušel in :se potepal, dokler niso strohneli zakopani lasje; potem je bil spet čisto dober.
Pošteni prijatelji so nekaj vredni, si je mislil mojster Pirc, ko jo je opoldne mahal domov; pogumno je gledal po svetu, kajti ob prijaznem prijateljskem razgovoru mu je bil dobil duh zopet prijetno ravnotežje, kar se o nogah ravno rii dalo trditi. In se je povzpel že do one stopnje modrijanske umirjenosti, da je domov prižvižgal.