Izvoz precej večji od uvoza
Ob koncu leta bodb morda rezultati še boljši
Izvršm svet občinske skupščine je oa eni zadnjih sej obravnaval in sprejel informacijo o zunanjetrgo-vmski menjavi v naSi občini v letoš-njem prvem polletju. \z poročila, ki ga je pripravil oddelek za gospo-darstvo občinske skupščine, je ra-zvidno, da je bila zunanjetrgovin-ska menjava v občini vrsoko pozi-tivna, saj je vrednost izvoza prese-gla vrednost uvoza za 82 odstot-kov
Osnova za izdelavo informacije o zunanjetrgovinski men|avi je bil vprašalnik SNUP-7 (spremljanje načrta uresničevanja plana), ki ga je prvič enotno za vso Ljubljano pripravil Zavod za družbeni razvoj Ljubljane. Vprašalnik sicer ni naj-bolj kvahtetno sestavljen, vendar bo rešil vprašanje primerljivosti po-datkov, saj smo za Bežigradom že drugo leto spremliali zunanjetrgo-vinska gibanja na osnovi lastnega vprašalnika. Novost, in lo pohval-na. je v tem. da so vprašalnik izpol-njevale organizacije združenega dela, ki proizvajajo proizvode ozi-roma opravljato stontve za izvoz m potrebujejo za svojo dejavnost pro-izvode oziroma storitve iz uvoza. Iz
vprašalnika so tore| tzločene trgo-vinske organizacije združenega de-la, ki izvoz oziroma uvoz praktično le posredujejo in je njihova vključi-lev doslej precej popačila stvarno sliko.
Izpolnjen vprašalnik je oddelku za gospodarstvo poslalo 37 organi-
zacij združenega dela. Vrednost njihove celotne zunanjetrgovinske menjave )e znašala 1,15 milijarde dinarjev, od tega skoraj 750 milijo-nov dmarjev izvoza. To pomeni, da je gospodarstvo ob polletju jzvozilo za 82 odstotkov več kot uvozilo. Od vseh dejavnosti ima najvišji indeks poknvanja uvoza z izvozom grad-beništvo (575), sotidno izboljšanie v primerjavi z lanskim letom pa ka-že ludi incfustnja
Ob polletju je zanimiva še reali-zacija plaoa: teoretičm porok za uspešno uresničitev plana naj bi biia 50-odstotna realizacija v prvem polletju. Te v celotnem gospodar-stvu nismo dosegli, saj znaša rea/i-zacija izvoza le 37 odstotkov, uvoza pa skoraj 35 odslotkov, kar je neko-liko bolj razveseljivo. čez 50 od-stotkov so prišh v izvozu za 3 dese-tinke le v prometu. največ pa zao-staja industrija (2G.8); pri uvozu sla skupni promet in ostal.o presegli 40 odstoikov, gradbemštvo pa je pla-nirani uvoz doseglo lez 18odstotki in pol. V drugem polletju si bo tce-ba torej pnzadevati za hitrejši izvoz v vseh panogah (zaradi sezonskih nihanj in izkuSenj iz pretekhh lel bo
ta naloga najbrž uspešna), drugi del prizadevanj pa bo veljal ohrani-tvi sedanjih trendov v uvozu.
flegionaina struktura zunanjetr-govinske menjave kaže. da v pov-prečju tako v izvozu kot v uvozu še vedno prevladujejo zahodne drža-ve, kar zlasti velja za uvoz. Pri izvo-zu ta usmerjenost ni tako očitna,
e^i  ii  inHnctriii  r-trSaufi u  ra^vOiu  Ž8
V povprečju gospoaarstva odpa-de dobrih 63 odstolkov izvoza na stontve in višje oblike menjave, le neznaten del izvoza predstavljajo blago za široko potroSnjo (proizva-jajo ga predvsem TKG, Elma. Jub. ČGP Delo Ljubljanske mlekarne), repromaterial in investicijska opre-ma. Struktura uvoza po namenu pa kaže. da v povprefiju uvaiamo več kot potovico repromateriala, suro-vin in rezervnih delov. Na ta nizek povprečni delež vphva predvsem matematičnf izračun povprečja. saj promet repromateriala in surovin praktično ne uvaza in tako znižuje kar za 20 do 30 odstotkov povprefi-je celotnega gospodarstva. Ti po-datki pa so razveseljivi in obetavni.