V A L V A S O R JI-: V A K N J12 NIC A o- g7' >9 »I ¦« OBMOČNA ENOTA KRŠKO „ AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^ ČASOPIS LiK^PX)SAVJE IN OKOLICO ŠT. 4 • LETO XVI • 1. FEBRUARJA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto cena: 60 SIT terme Čatež d.d. toplHka c. M. SUŠO **»*». Ile—tlU* Skupni sestanek županov posavskih občin Povezovanje lahko prinese le prednosti so menili zbrani na prvem tovrstnem sestanku v Krškem Krško, 30.januarja — V prostorih krške občine so se na pobudo poslancev zbrali župani Jože Peternel, Danilo Si-ter in Jože Avšič, da bi se končno le začeli težko pričakovani pogovori in dogovori o elementih skupne regionalne politike. Najpomembnejše se zdi, da so vsi zbrani te uvideli (vsaj upati je), da je vsakršno povezovanje še .kako smiselno, ker le združeni in enotni lahko dosegajo skupne interese in opredeljene cilje. Regija Po-savje še ni regija, regija bo postala takrat, ko se bodo za to odločili politični in gospodarski dejavniki na tem prostoru. Branko Jane je v uvodu pojasnil, da je namen sestanka uskladiti delovanje v regiji, sprejeti in domisliti novo videnje in strategijo razvoja posavskega prostora, saj je ta v zadnjem času že rapidno izgubljal včasih že pridobljeni relativno ugodni položaj v državi. Danilo Siter je podprl zamisel o skupnem dogovoru vseh zainteresiranih strani, ki naj v doseganju skupnih interesov in ciljev postanejo partnerji. Jože Peternel je povedal, da v Sevnici še kako živi interes po združevanju, kar so predvideli že v pripravi statuta občine. Po besedah sevniš-kega župana bi Posavje lahko postalo močna regija, ki bi morala zadovoljevati vse potrebe njenih ljudi. Jože Avšič je poudaril, da se bo za regijo s celotno vsebino še kako potrebno boriti. Podprl je načelen dogovor, ki bi tudi dejansko pripeljal do takšne oblike združitve. Med sprejetimi sklepi se zdita pomembna predvsem dva. V prvem se sklicatelj obvezuje pripraviti odprto pismo predsedniku države in predsedniku vlade, v katerem ju bo opozoril na neenakovreden položaj regije v odnosu do drugih, v drugem pa so načelno podprli predlog regionalnega povezovanja z r. Hrvaško oziroma županijo Zagreb, zelo pomembnim gospodarskim potencialom, ki je tako rekoč pred vrati. Sklicatelji so v podpis trem županom pripravili še skupno izjavo, ki so jo v nekaterih točkah smiselno popravili in dopolnili ter bo kot takšna pri- Povsod med Koroškimi Slovenci je bil sprejem prisrčen. NIKA onttKc Trg Izgnancev la ttL 060B GZ-Z36. tax: 0608 6Z852 UUBUANA Slovenska cesta 54 te!.. 061 B3-»-55 tax OS B3-I3-47 Dunajska cesta 20 tel. O« BI-aO-77 MARIBOR CEU€ Partizanska C. 3-5 ljubljanska c 3a teL 062 ES-06O tel: 063 S8-936 fax OS 29~4GO fax 063 . Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8* do 19* In na vseh enotah poštel ¦ POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA ELEKTOBVSTALACUE ELEKROMEHANIKA DuSan Arh ing. el. s p. UL 11. novembra 34 68273 Leskov« pri Krikem Tel. 22 - 020 KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO ANDREJ ABRAM MDB 22 LESKOVEC. «22 -125 pravljena za podpis do naslednjega sestanka, ki bo predvi- doma v četrtek, 9. fefruarja, v Brežicah, (dama) Kurenti v Krškem Krško, 15. februarja — Ob petnajsti uri bo pred krško občinsko zgradbo sprejem skupine kurentov iz Marko-vec pri Ptuju. S seboj bodo prinesli darilo za župana, ku-rentovo masko. Maska naj bi bila simbolična zaščita občine Krško, od kraja naj bi odganjala vse zlo in hudo. Kurenti imajo obred, v katerem recitirajo verze starodavnega izročila iz svojega okolja. Prireditev bo zanesljivo zanimiva, organizator bo poskrbel tudi za ozvočenje in vse ostalo, kar sodi poleg, zato pričakuje čim več obiskovalcev. (Ika) HAŽBAD PETER, Mik. SEJ SEM PIJAN, AMPAK Pil ČRTI, MIK. SEM SIGURN VOZll.POL PA TA PLOČNIK, ŽDEJ PA SE TI, HIK. Ključ v vrata Danilo Siter slovenskim Korošcem o nuklearki Koroška, 25. januarja — Danilo Siter se je, kot član delegacije Slovenskih krščanskih demokratov, udeležil obiska pri Koroški enotni listi na slovenskem Koroškem. Lojze Peterle ga je povabil v strankino delegacijo kot župana občine, v kateri je jedrska elektrarna, saj je to tema, ki bi utegnila živo zanimati naše sosede v Avstriji. Koroška enotna lista je stranka, ki združuje vse Slovence na avstrijskem Koroškem in v njej so sklenili, da bodo v kratkem času na enodnevni obisk povabili delegacije vseh slovenskih parlamentarnih strank. Predstavili bi jim radi svoje življenje, načine vključevanja v avstrijsko parlamentarno življenje in probleme, ki izvirajo iz dvojezičnosti. Prvi so bili na obisku predstavniki Slovenske ljudske stranke, naslednji pa bosta odšli v Avstrijo LDS, ZLSD ... Danilo Siter: »Korošce nuklearna problematika zelo zanima in odločili bi se radi, ali naj se prepustijo vplivu populistične politike z KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 Dunaja, ki zagovarja zaprtje elektrarne, ali pa naj se odločajo samostojno. Mislim, daje tam dobrodošla vsaka realna informacija, bil sem gost na njihovem radiju in tudi na novinarski konferenci je bilo kar precej vprašanj v zvezi z varnostjo elektrarne, odlaganjem odpada, zapiranjem ... Delegacija je obiskala dvojezično gimnazijo in trgovsko akademijo, deželnega glavarja Christopha Zernatta, na ORF pa so se pogovarjali z uredniki slovenskega programa. Vodja slovenskega progama Mirko Bogataj je izrazil občutek avstrijskih Slovencev, da se Slovenija zanje ne zanima dovolj. Danilo Siter: »Že takat sem predlagal, da bi v naši občini spodbudili šolnike, zlasti s področja zgodovine in zemljepisa, za pripravo projektne naloge. Njen cilj in vsebina naj bi temeljila na spoznavanju koroških Slovencev, namenjena pa bi bila učencem med šestim in osmim razredom. Ob koncu bi, hkrati s predstavitvijo naloge, na isto temo organizirali kviz in razstavo, na vse to pa bi povabili predstavnike s Koroškega. Pobude so bili veseli in mislim, da seje v naših šolah lahko lotimo. (Ika) Kadar se Slovenci sprašujemo o sebi in svojem značaju, vselej povzdignemo poštenost. Nemara bi bilo zanimivo kaj povedati o številnih predvolilnih geslih, s katerimi nam je bila obljubljena pomlad sredi zime. Zdaj čaka na novo izvoljene župane in občinske svetnike najtežje delo — prehod od besed k dejanjem. Posavske predvolilne obljube so bile bogate z raznimi meniji, kaj vse bo v občinah postorjenega. Nesreča posavskih županov je v tem, da so sedli za dokaj bogate mize in ne morajo pričakovati klasičnega 100-dnevnega moratorija, pa Čeprav se tudi oni srečujejo z »objektivnimi težavami«. Volilci smo pač sila neučakani. V občinah se je v tem mesecu že marsikaj dogajalo, vendar se je na žalost malo zgodilo. Seveda to ne pomeni, da si lahko privoščimo, kot nekdaj rimski cesar, da bi obrnili palec navzdol ali navzgor. Vsi skupaj si lahko samo želimo, da se novi posavski lokalizmi zavedajo, kako pomembno bo skupno nastopanje. Povsem neprimerno je, da bi v Posavju organizirali dirko z naslovom: »Kdo bo prej v Ljubljani«. Rezultati take egoistične dirke bi bili za Posavje vse prej kot ugodni. Popolnoma nesmiselno je tudi razglabljanje o notranji delitvi posavskega prostora, ki bi končno moral postati razpoznaven in s svojim konstruktivizmom prispevati k temu, da bi ne bil več predmet delitve med Dolenjsko in Štajersko. Prepričan sem, da zdrahe preteklosti niso prispele do točke, ko dejstva niso več pretirano važna in jih nadomesti nek splošen, vseobsegajoč princip, objektivnost pa je prisiljena služiti direktnim interesom. Prav je, da se spet enkrat spomnimo besed, ki jih je Janez Mencinger zapisal v svojem Abadonu: »Slovencem je na Kranjskem nekaj let politično sonce mileje sijalo nego ostalim slovenskim pokrajinam. Zato pa seje narod uspaval v nekovo leno zadovoljstvo.« Za tako lenobnost danes ni več pravšnji trenutek, kajti tudi sonce sije nekoliko drugače. Pa čeprav je bila reforma občin predvsem nova etapa strankarskega boja za oblast, jo lahkdjv Posavju izkoristimo v svoj prid. Samo do korenin prepir* je potrebno poseči in pisali bomo lahko posavsko zgodbo o uspehu ali kot pravi Krek: »Ta boj mora imeti, poleg tega, da razbije sovražnika, še drug pozitiven namen — sezidati novo, trdnrfdružabno poslopje ... Načela, po katerih se ima to zidanje izvršiti, so jasna vsakemu...« Damjan Lah hFEKTf STORITVE PROIZVODNJA TRGOVINA 4. JULIJA 23, 68270 KRŠKO TEL.: 0608/22 718 FAX.; 0808/32 183 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ZDRUŽENJE PODJETNIKOV SLOVENIJE Združenje podjetnikov Posavja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO Gea CoUege, d.d. Bohinj Organizirajo celovit program usposabljanja za podjetnike in managerje VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA od 14.2. do 23.5. 1995 ob torkih in četrtkih od 18 - 20.30 ure, na Zavarovalnici Triglav Krško v sejni dvorani. r_GZ$J Prijave zbiramo na: GZff OGZ Krško Bohoričeva 9, Krško, te..: 0608/22-387,fax: 0608/22-388 Cenik: Polna cena je 144.000, 00 po osebi, v ceno je vračunan 5% p.d., 20% stroškov krije Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Za podjetnike, ki imajo plačano letno naročnino krije gospodarska zbornica združenja podjetnikov še 30% stroškov. Tako znaša kotizacija za člane 85.200,00 SIT. Možnost plačila na 2 obroka. DRUGA STRAN NAŠ GLAS 4, 1. FEBRUARJA 1995 Redna zbora KO SKD Raka in Rožno — Prešla do I Novi vodstvi krajevnih odborov Raka, Rožno — Presladol, januarja — Slovenski krščanski demokrati so pripravili redna letna zbora krajevnih odborov na Raki in Rožnem — Presladolu, kjer so izvolili nova vodstva krajevnih odborov, imenovali predstavnike krajevnih odborov v občinski odbor, obenem pa so se povrnili na lokalne volitve in jih za vsak kraj posebej analizirali. Na Raki je zbor vodil predsednik krajevnega odbora Jože Cemič. Beseda je tekla o rezultatih minulih volitev, dosedanjem delu in problemih na Raki. S tajnimi volitvami so člani stranke za predsednika ponovno izvolili Jožeta Cemi-ča. Novo izvoljeni krajevni odbor pa sestavlja po novem sedem članov. Stanko Cemič, Stanko Gorenc, Jože Toma-žin, Stanka Cemič, Marija Ma-lenšek in Anton Metelko ter predsednik. Krajani so želeli, da bi Raka postala občina, vendar jim to ni uspelo. Predsednik 00 SKD Krško Danilo Siter je dejal, da je bolje, da Raka ni občina, kajti to terja svoje probleme. Tajnik 00 SKD Krško Tomaž Petan je podrobneje predstavil rezultate lokalnih volitev, še*, posebej pa se je osredotočil. na Rako, kjer so volilci veliko glasov zaupali SKD. Vendar bo v prihodnosti potrebno več previdnosti, da ne bodo člani strank ustanavljali svojih list. Tudi na zboru Krajevnega odbora SKD Rožno — Presladol so bile predstavljene aktivnosti krščanskih demokratov v lanskem letu, ki jih ni bilo malo. Kot je povedal Tomaž Petan, doseženi rezultati na lokalnih volitvah na Rožnem dokazujejo, da je KO SKD res veliko deral. Izvolili so tudi vodstvo oz. potrdili so dosedanje funkcije, tako da predsednik ostaja Darko Jazbec, podpredsednik Edi Ivačič, tajnik Martina Bobnič in blagajnik Branko Sluga. Poslanec v državnem zboru Franc Černelič je tako na Raki kot v Rožnem — Presladolu spregovoril o aktualnih političnih dogodkih v parlamentu in komentiral dogajanja v vladi. (Lea, Galex) SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. 1 2. redna seja Odbora ZPP Skupni poslovni interesi in dobra organizacija morata biti glavni značilnosti Združenja podjetnikov Posavja Krško, 26.januarja — Več izvirnosti in prožnosti, predvsem pa s pravim občutkom za posredovanje točnih informacij, ki bodo posameznikom v združenju in zunaj njega pri poslovanju v pomoč, bi naj bila po mnenju večine članov — razpravljalcev prvenstvena naloga Združenja podjetnikov Posavja. Predsednik Odbora ZPP Emil Vehovar je s predlaganim dnevnim redom pri članih izzval kar burno razpravo, v kateri so se nekateri glasno spraševali, ali je taka cehovska navezava še sploh smiselna, ko pa so podjetnikom mnogokrat »rešitve« kar vsiljene. Vlogo »posiljevalca« pripisujejo državi, tudi s predlaganim skupnim projektom »Večerna šola podjetništva«. Država se še vedno obnaša de-stimulativno, ko na breme uspešnih rezultatov finančno podpira nestrokovne in nerealne projekte. Podjetništvo in obrtništvo v Sloveniji sta zaradi omenjenega (planskega) poseganja države na hudi preizkušnji. To je bilo nekako temeljno sporočilo in opozorilo seje. Kamil Krošelj je med razpravo poudaril, da mora združenje ponuditi smiselne in zanimive projekte, ker le tako lahko postane zanimivo za mnoge mlade podjetnike, katerim bi v združenju morale biti na voljo vse tekoče informacije, pomoč pri urejanju poslovnih zadev, predvsem terjatev, registracij, doregistracij in preregistracij, skratka, Združenje naj bi postopoma postalo servis, tudi za izobraževanje. Ob koncu seje je predsednik odbora Emil Vehovar pojasnil, da bodo trgovcem, katerih status je pri OZ zelo negotov, ponudili sodelovanje in enakopravno članstvo v Združenju podjetnikov, saj Združenje za trgovino že dalj časa zelo aktivno deluje pri GZS. (dama) GZS — Združenje podjetnikov Slovenije Večerna šola podjetništva je v tem trenutku verjetno najboljša oblika dopolnilnega funkcionalnega usposabljanja za podjetnike v ______ srednji in vzhodni Evropi Krško, 26.januarja — Združenje podjetnikov Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti oziroma Pospeševalni center za malo gospodarstvo in GEA College d.d., so skupaj pripravili Večerno šolo podjetništva, v Krškem pa bo časovno trajala od 14. 2.1995 do 23. S. 1995. Večerna šola podjetništva ali Podjetniška akademija Krško, kot so šolo poimenovali, je celovit program usposabljanja podjetnikov in menager-jev. Program je zasnovan na sistemu modulov, ki si sledijo tako, da se pridobljeno znanje dopolnjuje in nadgrajuje. Cilj programa je usposobiti podjetnike, menagerje in njihove sodelavce za organiziranje in vodenje podjetij ter posameznih služb v podjetjih, svetovanje na podlagi najnovejših aognanj... Poseben poudarek je namenjen vodenju podjetja v rasti in vodenju preobrata. Program obsega pet modulov. Podjetniška vizija, ideja, tržna priložnost je naslov prvega, Marketing, promocija, tržne strategije drugega, Management in organizacija tretjega, Finance, ekonomika, računovodstvo Četrtega in Kadri — upravljanje, načrtovanje in razvoj petega modula. Vsak predstavlja zaključeno celoto, obsegal pa bo od 12 do 21 ur predavanj, timskega dela po skupinah, analiz konkretnih primerov in video predvajanj. Predavali bodo mnogi znani svetovalci, trainerji, podjetniki in poslovneži, ki so svoje znanje nabirali tudi na Harvvardu, Babsonu (oba ZDA) in nekaterih evropskih akademijah. (dama) INSTALACIJE CENTRALNIH KURJAV, VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPELJAV 7\ v_____ -'li! "lil 1 MARTIN JAZBINŠEK ©0608/33-882; Mobitel 0609/613-459 Dalmatinova 5; 68270 Krško Kdo v resnici zavira delo krškega občinskega sveta? Pretekli teden je, po enomesečnem premoru, župan Danilo Siter kar dvakrat povabil na pogovor predstavnike svetniških skupin v občinskem svetu zaradi dogovora o 2. seji sveta. Pri tem se je skliceval na nujnost oblikovanja delovnih teles, ki naj bi čim prej začela delovati. Župan pa je očitno prezrl dejstvo, da je na prvi konstitutivni seji občinskega sveta, dne 23. decembra 1994, njegova koalicija desnih strank izsilila z navadno, ne z zakonom predpisano dvotretjinsko večino nezakoniti začasni poslovnik in začasni statutarni akt, s katerim daje županu večja pooblastila kot mu jih dajejo veljavni zakoni. Zaradi tega so svetniki LDS zapustili sejo in sprožili ustavni spor. Prav tako so pozvali župana, naj kot varuh zakonitosti zadrži vse sklepe »zmanjšanja občinskega sveta«, ker temeljito na nezakoniti podlagi. Tega župan do danes ni storil. Očitno se sedaj župan zaveda, da je s takšnim ravnanjem kot predsednik stranke, ki je dobila v občinskem svetu 11 svetnikov, in kot vodja desne koalicije sam povzročil blokado občinskega sveta, ki ga očitno želi spremeniti v svoje poslušno orodje. Predlaga, da se »pozabi« prva seja in da se preide na naslednjo, ki naj bo »delovna« in prizna legitimiteto prve nezakonite seje. Ne tako, gospod župan! Razumemo vašo željo po večji oblasti, razumemo, da želite poleg županskih pravic imeti še oblast nad občinskem svetom. Kako bi to zmogli ob vaših dosedanjih izkušnjah, je seveda drugo vprašanje. Ved-nar boste morali take cilje doseči po zakonitih poteh. Vam in vaši koaliciji volilci niso naklonili dvotretjinske večine v občinskem svetu in to morate sprejeti kot dejstvo. Verjetno razumete, da v vseh demokratičnih družbah zakonodajalec predvideva sprejem najvažnejših predpisov z dvotretjinsko večino zaradi uveljavljanja politične volje velike večine volilcev in ne le strank, ki imajo v zakonodajnih telesih minimalno večino. Morda bi bilo bolje, da spoznate nujnost ustvarjanja vzdušja sporazumevanja, ne pa izsiljevanja, vzdušje sodelovanja med svetniki, ne pa ustvarjanja razkola med njimi, ki ste ga po nepotrebnem povzročili. Strinjamo se z vami, da ima krška občina pred seboj veliko problemov. Ni urejena občinska uprava, da ne omenjamo gospodarskih, socialnih in drugih problemov. Najbrž vsega brez tvornega sodelovanja ostalih ne boste zmogli. Kar zadeva svetniško skupino ZLSD, ponovno poudarjam, da smo pripravljeni delovati v občinskem svetu pri izvajanju resnične razvojne politike občine Krško. Posebej pri uveljavljanju naših programskih načel. In to iz načelnih razlogov, brez kravjih kupčij, ki so lahko zelo vabljive. Silvo Gorenc vodja svetniške skupine ZLSD ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE KRŠKO Spoštovani! Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB se je v času priprav na volitve v lokalno samoupravo (7. 12. 1994) sproti seznanjal z vsebino izjav in programi posameznih strank in njihovih prvakov po volilnem rezultatu političnih strank. Izhodišča vseh so bile želje po ustvarjalnem rezultatu delovanja občinskih svetnikov in strank v korist občine Krško. Izrekamo vam našo podporo, izvoljenim svetnikom pa čestitamo k zaupanju, katerega so jim izrazili volilci. Naše združenje je sicer nestrankarsko, imamo še 560 članov različnih političnih usmeritev in pripadnosti. Večina se je udeležila volitev in je nedvomno zavzeta, da se v občini Krško in Sloveniji doseže umiritev politične scene, katere smoter naj bi bila čim večja enotnost vseh, ki jim je do napredka mesta Krško in občine Krško. Prav enotnost je bila odločilna v usodnih letih in v dneh boja Slovencev za osvoboditev in osamosvojitev, kakor tudi v vseh preteklih akcijah, od obnove pa do gradnje stanovanj, šol, otroških vrtcev, kulturnih domov, ureditev mesta, urejanja ostalih urbanih sredin in vasi v občini Krško itd. Zato smo tudi mi kot volilci v veliki večini oddali svoje glasove strankam, katerih kandidati so zagotavljali doseg takega ravnanja, o kakršnem govorite tudi v vaših izjavah in programih. Pri tem imamo v mislih predvsem vaše zavzemanje za napredek lokalne samouprave, za napredek občine Krško in s tem tudi Slovenije. Žal pa je prva seja občinskih svetnikov že pokazala, da ni tako. Prepričani smo, da boste presegli strankarsko zdraharstvo in našli možnost za soočanje in odpravo eventuelnih nerazumevanj, z edinim ciljem, da bo dobro le tisto, kar bo dobro za vse občane občine Krško. Smo starejša generacija in dobro poznamo lokalne probleme. Doživljamo jih dnevno v okolju, v katerem živimo. Mnoge smo v preteklem obdobju tudi borci uspešno so-reševali in prispevali k razvoju občine Krško, ker smo bili privrženi napredku. Še smo pripravljeni po naših močeh sodelovati tudi sedaj. Podpirali bomo pametne odločitve župana in občinskih svetnikov. Pričakujemo le, da boste s političnim delovanjem nasploh (tudi v svoji stranki) umirili nekatere znane prepirljivce, katerih pogledi so že doslej bili preveč obrnjeni v preteklost in ne v prihodnost. Namenska razpihovanja političnih strank naj prevlada moč argumentov ter oblikovanje koristnih predlogov za rešitev splošnih in posameznih potreb. Verjamemo, da boste v tem uspešni, saj večina izvoljenih ima znanje in izkušnje, da občini Krško povrnete nekdanjo gospodarsko moč in ob razvitih ustanovah družbenih dejavnosti, ki so delo tudi naših rok, zagotovite socialno varnost vsem občanom, kijev zadnjih letih zdrsnilo na zelo nizko stopnjo. Predsednik Stane Nunčič Krška obrtna zbornica: Pripombe na srednjo šolo in davkarijo, potrebujejo pa čim krajšo administrativno pot do gradbenih parcel in čim nižjo ceno zanje. Krško, januarja — Predstavniki krške Obrtne zbornice so pretekli teden na srečanju z županom dali veliko pobud za partnersko sodelovanje občine in predstavnikov zbornice. Razmišljajo o vključevanju v sistem šolstva. Novi šolski zakon naj bi dal veliko poudarka vajeniškim šolam in usposabljanju za mojstrske izpite. Predstavniki obrtnikov so izrazili prepričanje, da se v krški srednji šoli še niso dovolj pomaknili v to smer. Obrt v Krškem je močna tudi v slovenskem merilu, saj je veliko delavnic z deset in več zaposlenimi. Po njihovem mnenju naj bi občina vendarle imela dovolj razumevanja za širitve njihove dejavnosti, ko gre za lokacijsko dokumentacijo ali reševanje drugih težav. Cene zemljišč naj bi bile sprejemljive. Danilo Siter: »Obrtniku, ki šele začenja, ki si je nabral nekaj denarja in kreditov, ne bi smeli takoj stopiti za vrat in mu postaviti ostre pogoje za nabavo zemljišča. Morali bi mu postaviti sprejemljivo ceno z dve- ali triletnim moratorijem.« Obrtniki iz obrtne cone v Leskovcu so posebej poudari- li, da imajo velike težave z električno napetostjo, še vedno se borijo z izpadi električ-nie energije. Novi električni kabel bi bil lahko že napeljan, vendar se je zataknilo pri lastniških razmerjih. Siter: »En sam človek blokira reševanje problema, čeprav gre samo za pol metra prostora na njegovi parceli.« Med pripombami na delo Uprave za družbene prihodke v Krškem so udeleženci razgovora poudarili, da (tudi) v Novem mestu in Brežicah obrtniki dobivajo navodila za davčno napoved, podatke, potrebne za prijavo dohodnine in položnice na dom, medtem ko morajo v Krškem po vse to priti na davkarijo. Zato so izrazili prepričanje, da bi se o vsem tem kazalo pogovoriti z vod- stvom davčne službe. Po njihovem prepričanju bi morali v Posavju posnemati (učinkovito) organiziranost obrtnikov na drugih področjih, tudi na politični ravni. Obrtniki niso zadovoljni niti z delom Zavoda« za zaposlovanje, saj po njihovih izkušnjah tam ni nikakršnih uporabnih seznamov iskalcev dela. Namesto borze, ki bi si jo želeli in jo potrebujejo, lahko kvečjemu dobijo seznam brezposelnih z naslovi in se lotijo iskanja od človeka do človeka. Danilo Siter naj bi tudi navezal stike z obrig-heimskim županom, ki naj bi pomagal pri navezovanju stikov in poslovnega sodelovanja s tamkajšnjimi podjetniki. Prvi naj bi prišli v Krško »na oglede« in razgovore o možnostih Obrigheimčani. (Ika) l (flHE NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring.Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastehc — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško — Teleton/telefax: 0608/21 -868, telefon: 0608/22-791 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto —Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. NAŠ GLAS 4,1. FEBRUARJA 1995 IZ NAŠIH OBČIN Pogovor s predsednikom OS v Radečah »Sem enak med enakimi « »Te funkcije ne smatram za nekaj več,« je zatrdil predsednik občinskega sveta v Radečah, Matjaž Han Radeče, 26. januarja — V pogovoru s predsednikom ra-deškega občinskega sveta smo se dotaknili tudi nekaterih aktualnih tem in dilem, ki so prisotne, njihovo reševanje pa je v veliki meri odvisno od sodelovanja vseh, predvsem pa političnih dejavnikov, tako v občinskem svetu kot tudi v občini nasploh. »Najprej bi rad povedal, da me pri odločitvi, da kandidiram za svetnika v radeškem občinskem svetu, niso vodile politične ambicije, pač pa čut in dejstvo, da imam radeški prostor rad. Kot predsednik sveta bom izkoristil vsa poznanstva, vse znanje, voljo in energijo, da pomagam občini v njenem razvoju. Tudi če bi ostal samo svetnik, brez funkcije — ki je ne smatram za nekaj več — bi razmišljal enako. Prepričan sem, da sem le enak med enakimi,« je poudaril Matjaž Han in se v nadaljevanju dotaknil tudi nekaterih aktualnih problemov, značilnih bolj ali manj za vse občine v državi: »Naša občina je nova. Pričakovanja so velika in potrebno bo strokovno delovati, predvsem v začetku, torej sedaj. Poudariti moram, da je poleg vseh problemov mogoče največji ta, da je Zakon o lokalni samoupravi nedorečen in tako skoraj neuporaben. Vprašanja pristojnosti sveta, župana, tudi upravne enote, skratka, mnogo je dvomov, ki lahko zelo oteževalno vplivajo na razreševanje nastalih problemov. Mi se zavedamo, da je »občina« zaradi ljudi in nikakor ne obratno. Da bomo ljudem lahko ponudili kvalitetne in pravočasne usluge, si bomo morali zagotoviti ustrezne pogoje za normalno delo. Na razpolago imamo star objekt Kore, ki pa je potreben popolne obnove, ta pa bo zahtevala velika sredstva, ki jih trenutno še ni. Seveda moramo ugotoviti premoženjsko stanje nove občine, za primarno nalogo pa smatram dograditev Zdravstvenega doma v Rade- čah in popolno zavarovanje mesta in območja ob reki Savi. Prav tako se mi zdi pomembno, da čim prej uredimo zadeve s savskimi elektrarnami, da se odškodnine oškodovanim izplačajo, da steče izgradnja nove železniške postaje, novega bencinskega servisa na magistralni cesti, skratka, naloge, cilji in izzivi so pred nami in upam, da bomo k reševanju pristopili strokovno in odgovorno. In če se ozrem še v prihodnost, moram ugotoviti, da je prvenstvena naloga vseh nas vsaj ohranitev splošnega gospodarskega položaja, t.j. ohranitev razpoložljivih delovnih mest, z vzpodbujanjem obrtništva (ga skoraj več ni), ki prinaša majhne delavnice in majhna podjetja, pa lahko zagotovimo tudi nova delovna mesta in s tem novo vrednost, ki bo oplemenitena prispevala k lepši in bogatejši podobi občine in mesta samega. Vse to lahko ciosežemo na en sam način, vse davke in druge obremenitve, ki zavirajo in onemogočajo razvoj, bi morali usmeriti v ponovna vlaganja in v pridobivanje nove vrednosti. Na koncu naj zagotovim, da ne dvomim v uspešen razvoj občine, čeprav nas reševanje mnogih problemov šele čaka. Seveda je to moje osebno mnenje oz. stališče,« je pogovor zaključil predsednik občinskega sveta v Radečah, Matjaž Han. (dama) Predsednik OS občine Radeče Matjaž Han Dogovori med strankami občinskega sveta Usklajevanje bo potekalo po odborih Preseči je treba spore, funkcije pa razdeliti v skladu z volilnimi rezultati _____ Krško, januarja — Razgovori med predstavniki klubov strank, vključenih v občinski svet, potekajo intenzivno. Cilj: doseči je treba dogovor, ki bo vsem dal čutiti, da tvorno sodelujejo pri vodenju občine. Danilo Siter, župan: »Vse stranke se strinjamo, da mora obveljati načelo proporcional-nosti z volilnimi rezultati. Po teh podatkih je na prvem mestu SKD, na drugem LDS, na tretjem ZLSD, na četrtem SLS, peta je SDSS in šesta DS oz. SND. V skladu s tem vrstnim redom naj bi bile razdeljene pozicije v občinskem svetu. V odborih tega sveta, ki jih bomo ustanovili, pa naj bi obveljalo načelo, da naj ima vsaka stranka pravico do vsaj enega svojega predstavnika, ne glede na to, ali je velika ali majhna. Na podlagi vseh teh dogovorov je nastala neka vizija nadaljnjega dela v občinskem svetu. To bo potekalo preko posameznih odborov: za gospodarstvo in razvoj, za družbene dejavnosti, za finance, za okolje in prostor, za krajevne skupnosti, za kmetijstvo in razvoj podeželja, za promocijo, prireditve in turizem. Predvidevamo še nastanek odbora za drobno gospodarstvo in obrt, morda odbora za investicije v krškem prostoru ... S predstavniki strank se dogovarjamo o predsednikih teh odborov in o članih nadzornega odbora, ki ga bomo tudi ustanovili.« Dogovarjanje o predsednikih in podpredsednikih občinskega sveta kaže, da jih bo krški občinski svet imel. Imel bo verjetno tudi podžupane. Treba bo ustanoviti tudi nekaj komisij: za pripravo poslovnika in statuta občine, za mandatno vprašanja, volitve in imenovanja ... Veliko bo treba storiti pri sprejemanju aktov na občinskem svetu. Natančno bo treba določiti ne le delo občinskega sveta in občinske uprave, ampak tudi status, organe in volitve v krajevnih skupnostih ... Danilo Siter: »Stalni statut občine bo treba sprejeti z dvotretjinsko večino, o tem nihče ne dvomi in pogovarjamo se zato, da dosežemo pravi dogovor, ki nam bo to dvotretjinsko večino zagotovil. Potrebno bo sprejeti tudi akte o delovanju občinske uprave, o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, pričakujemo ogromno sprememb na državni ravni. Državni zbor naj bi februarja obravnaval pritožbe in predloge za spremembo zakonov za spremembo lokalne samouprave, lokalnih volitev, zakonov s področja državne uprave in o delu ministrstev. (Ika) Se vniški župan Pohvalen odnos z upravno enoto Sevnica, 27. januarja — Po besedah sevniškega župana Jožeta Petrnela stopajo v mesec februar z rešenimi najemnimi odnosi med upravno enoto in občino. Upravna enota ostaja v prostorih občine, zaključeni pa so tudi dogovori o skupnem opremljanju teh objektov oziroma prostorov. Pogodbe za najem bodo pripravljene v naslednjem tednu. Edin nerešen problem, zaradi časovne stiske, je telefonska problematika. Po oceni župana so odnosi med upravno enoto in občino korektni, pošteni, druga drugi ne povzročata problemov, ampak sta si pripravljeni pomagati. Bistvo je ustreči željam in potrebam ljudi, ki se vsakodnevno obračajo na občino, jim nuditi hitre in kvalitetne usluge, kar je od njih tudi pričakovati. Župan Peternel poudarja, da je prvi na takšnem delovnem mestu in da se s pomočjo sodelavcev še vedno uči, vendar zagotavlja, da bodo delali strokovno, dosledno, enakopravno do slehernega občana. Med drugim je še dejal, da so že pristopili k pripravi statuta in pričakujejo, da bo sprejet že konec februarja. V pripravi je tudi poslovnik občinskega sveta, ki bo dodelan v začetku marca. S tem bodo urejeni tudi vsi dokumenti za normalno delovanje občine. Vse funkcije za delo županstva so že izvoljene, tajnik občine nastopi 1. februarja. V statutu je predvidena tudi funkcija podžupa- na, ki pa bo izvoljen po sprejemu statuta. Sevniški župan je izrazil željo, da bi se občina vsaj približno enakomerno razvijala, tako glede infrastrukture kot tudi na področju šolstva, predšolskega varstva ter zdravstva. Župan je že takoj ob nastopu funkcije obiskal vse šole jMfcN P 0 H i š TVA na podeželju, šolo Ane Gale, begunsko šolo ter šolo v Sevnici. Ob koncu meseca načrtuje tudi obisk vseh krajevnih skupnosti z namenom ugotoviti njihove potrebe in prisluhniti njihovim zamislim glede financiranja teh del. Na osnovi teh podatkov bodo pristopili k pripravi občinskega proračuna. (T.S.) Cesta bratov Milavcev 37 68250 Brežice 0$0 7ZS1/e TeL/fiu.: 0608/62-646 VSE VRSTE POHIŠTVA: spalnice, dnevne sobe, predsobe, sedežne garniture, kuhinje, kopalnice, jogije, otroške posteljice, zibeljkei TEKSTIL: prešite odeje, deke, posteljnina, zavese po naročilu. Delo bo moralo potekati Natančno, strokovno in odgovorno je v pogovoru poudaril tajnik občine Kozje Srečko Sok Kozje, 27. januarja — Na zadnji, drugi redni seji sveta občine Kozje so svetniki na predlog župana za v.d. tajnika občinske uprave imenovali ekonomista Srečka Soka, ki je z rednim delom začel 23. januarja tega leta. V pogovoru je Srečko Sok med drugim povedal: »Naša občina je nova občina. Delo tajnika občinske uprave bo zahtevno, pestro, univerzalno in hkrati odgovorno delo. Tu imam v mislih predvsem sodelovanje in nudenje strokovne pomoči kadrom v krajevnih skupnostih, ki so še vedno temelj vsake občine. Spoštovati bo potrebno vse zaključke in stališča, ki jih bo sprejel občinski svet. Pomembno se mi zdi poudariti, da ravno poznavanje lokalnih interesov lahko prinese tiste odločilne in hkrati primerljive prednosti, ki jih reforma lokalne samouprave^prinaša. Seveda sem optimist in upam, da bomo v občini lahko uresničevali naše skupne interese, se pa tudi zavedam, da v letošnjem letu ne moremo pričakovati čudežev. Čaka nas izvajanje dogovorjenega načrta, ki naj bi pomenil nekakšen temelj za ureditev odno- sov znotraj občine, hkrati pa bi bil tudi dobro izhodišče in velika prednost za delo v naslednjem letu, ki ga bo po mojem mnenju le veliko lažje opravljati. Ko bodo znani vsi dejavniki, tako politični kot tudi gospodarski, ki v prihodnosti še lahko usodno vplivajo na razvoj in življenje vsake občine, tudi naše, bomo lahko izdelali okvirno strategijo razvoja in delovanja občine. O tem je danes še prezgodaj govoriti. Na koncu naj dodam, da je občina Kozje demografsko ogrožena občina, morebitna sredstva s tega naslova pa bi lahko odločilno, predvsem pozitivno vplivala, ne le na razvoj občine, pač pa na njeno življenje in na življenje vseh občanov,« je razmišljal v.d. tajnika občinske uprave v Kozjem, Srečko Sok. (dama) Upravna enota Krško Zupan in načelnik uprave našla skupni Upravna enota Krško je pravna oseba, ki opravlja notranje zadeve s krajevnimi uradi, kmetijske zadeve v celoti, upravni del pri urejanju prostora, gospodarske dejavnosti (podjetništvo, obrt), del družbenih dejavnosti, zadeve borcev in vojaških invalidov, arhiv, predviden je tudi lokalni urad za mladino Posavja, servisne dejavnosti (kuhinja, čiščenje, telefonja ipd.) pa bo vršila občina za upravno enoto. Upravno enoto, ki zaposluje od 50 do 55 ljudi, vodi v.d. načelnik Anton Podgoršek. Upravna enota bo imela pet notranjih organizacijskih enot (oddelek, odsek, referat), in sicer notranje zadeve, urejanje prostora, gospodarske dejavnosti, družbene dejavnosti in obča uprava. Vodje notranjih enot še niso znane, vendar je po besedah načelnika Podgorška že izdana odločba za vodjo oddelka za urejanje prostora in gospodarske dejavnosti, ki ga bo vodil Franc Jenič. Do imenovanja vodij enot pa neposredno vodenje pokriva načelnik upravne enote, ki mora do 15. februarja predložiti vladi RS akt o organizaciji upravne enote in akt o sistematizaciji upravne enote. Župan občine Krško in načelnik upravne enote sta sklenila dogovor, da bo delavec, ki je za občino nujno potreben, prešel iz upravne enote nazaj na občino. To pomeni, da si tako župan kot načelnik uprave ne želita tehnoloških viškov. Anton Podgoršek ocenjuje, da z županom Siterjem dobro sodelujeta, kajti našla sta skupni jezik oz. cilj, da je potrebno kar se da kvalitetno izvršiti usluge, namenjene občanom, podjetjem in zavodom. »Ljudje pri reorganizaciji uprave ne smejo čutiti razlik,« poudarja v.d. načelnik Podgoršek. Delavci upravne enote imajo naročilo načelnika, da v kolikor je potrebno opraviti določeno delo iz občinske pristojnosti in so to opravljali pred 31. decembrom, morajo to delo tudi opraviti. Anton Podgoršek še dodaja: »Županu smo ponudili pomoč v vseh zadevah, kjer to pomoč potrebuje, vendar le v primeru, da pomoč želi.« (Galex) Anton Podgoršek, v.d. načelnik Upravne enote Krško Krčani ob kulturnem prazniku v Avstriji Obiskali smo še župana občine Straja vas in tovarno Elan, iz Zilje pa smo se preko Roža odpeljali v Podjuno in se zvečer ustavili v vasi Blato blizu Pliberka. Tam je doma Mirko Kumer, predsednik Zveze slovenskih lovskih družin na avstrijskem Koroškem in odbornik Združene liste v občini Pliberk. Je tudi dolgoletni poznavalec lovstva na Slovenskem, pogosto se udeležuje lovskih tekmovanj pri nas in je prvi avstrijski lovec, ki je imel slovenski lovski izpit. Večerje in družabnega srečanja so se udeležuili tudi poslanci iz ostalih občin, direktor Slovenske banke iz Pliberka... Za nas je ena pomembnih informacij, da tam vedo, da bo osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika 16. in 17. februarja v Celovcu in nekje v Podjuni ter da bodo na njej nastopili kulturniki iz Krškega. (Ika) GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 4,1. FEBRUARJA 1995 Videm v stečaju, d. o. o. Krško Poročilo o delu stečajnega upravitelja v letu 1994 Težišče dela stečajnega upravitelja podjetja Videm v stečaju, d.o.o. Krško v lanskem letu je bilo na reševanju problematike Videm papirja in se deli na pet pomembnejših sklopov. V januarju 1994 je bila po mnogih dogovorih in pogajanjih s predstavniki Sklada RS za razvoj podpisana pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med Skladom RS za razvoj in Vidmom v stečaju ter Vi-, dem papirjem. Pogodba je vsebovala tudi dva odložna pogoja, in sicer da stečajni senat poda soglasje na določila pogodbe in da se z vsebino pogodbe sklene sodna poravnava v pravdi za razveljavitev pogodbe o prodaji podjetja Videm papir Skladu RS za Zbiranje ponudb za prodajo Vidma Do izteka roka le še nekaj dni Branko Ogorevc Na predlog Agencije za sanacijo bank je upniški odbor Vidma, d.o.o., v stečaju Krško izdal javni razpis za zbiranju ponudb za prodajo sredstev Vidma, ki so potrebna za proizvodnjo papirja in celuloze. Ob tem pa se je zastavilo vprašanje pristojnosti upniškega odbora — ali odbor lahko imenuje razpisno komijo? Po zakonu o stečajnem postopku se sredstva dolžnika v stečaju, v tem primeru Vidma, prodajajo praviloma na javni držabi, lahko pa tudi z zbiranjem ponudb in potem s sklenitvijo neposredne pogodbe na podlagi zbranih ponudb. Za prodajo je zadolžen stečajni upravitelj in zato lahko imenuje tJJdi razpisno komisijo. ^ O možnostih prodaje sredstev Vidma je stečajni upravitelj Branko Ogorevc povedal: »Zaenkrat še nisem imenoval razpisne komisije, ker do resnejših ponudb še ni prišlo. Mi ne naprotujemo prodaji tujcem, ker z vidika stečaja moramo zasledovati cilj, da stečaj čim hitreje zaključimo in da upniki v stečajnem postopku dobijo čim boljše poplačilo. Podprli bomo vsakega kupca, ki bo ponudil višjo ceno in hitrejši rok plačila.« »Pogoj za kupce, da dobijo dokumentacijo, na podlagi katere bi se odločili, je 5.000 DEM za povrnitev stroškov, ki smo jih imeli s pripravio razpisa. S tem bi se izognili ti. naga-jivcem, kajti vsak bi lahko zahteval to dokumentacijo, pa čeprav brez resnega interesa. Doslej nihče ni zahteval popolne dokumentacije, ni tudi velikih izgledov, da bi do resne ponudbe prišlo. Do izteka roka pa je le še nekaj dni,« je še dodal stečajni upravitelj Branko Ogorevc. (Galex) razvoj. Ne glede na podpisano pogodbo je Sklad priznal tož-beni zahtevek, zato je bila konec marca izdana sodba na • podlagi priznanja, s katero je Videm v stečaju ponovno postal lastnik podjetja Videm papir. Pri revizorski hiši KPMG Slovenije je bila naročena revizija poslovanja za leto 1993 in za obdobje do 31. maja 1994. V prvih petih mesecih leta 1994 je Videm papir izkazal izgubo v višini 201 mio tolarjev, vendar ta znesek ne odraža stvarnega ekonomskega položaja podjetja, saj so v izrednih odhodkih zajeti tudi popravki terjatev in stroški pogodbenega dela, ki je bilo izplačano preko podjetja Papir Črnomelj, v skupni višini 175 mio SIT, ter zamudne obresti v znesku 104 mio tolarjev. Nepokrita izguba na dan 31. maj 1994 je tako znašala 1.016.000.000 SIT. Preko Agencije za sanacijo bank je bil vzpostavljen stik za pogajanja z zainteresiranimi kupci iz Avstralije za sredstva Vidma. Tej temi sta bili posvečeni tudi dve seji upniškega odbora, ki je nazadnje pristal na predlog, da se objavi javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo sredstev podjetja Videm, d.o.o. v stečaju za proizvodnjo celuloze in papirja, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, časopisu Delo in nekaterih tujih časopisih in revijah. Rok za oddajo ponudb je 10. februar 1995. Četrti pomembnejši sklop del se je nanašal na prodajo Vidmovih podjetij in deležev v povezanih podjetjih. Za podjetji Poslovni sistem Vidko Krško in Vidimex Koper je bil začetek postopek likvidacije, Podjetje Sava papir je v stečajnem postopku, za Papiroti je bil izbran najugodnejši kupec oz. ponudnik (Aero Celje), prodana sta Levas Krško in Videm Split, za PSK Krško teče postopek pri pristojnem sodišču za določitev Vidmo-vega deleža in deleža drugih članic bivše Počitniške skupnosti Krško, za Videm trade pa je bil pred novim letom objavljen razpis za zbiranje ponudb za prodajo Vidmovega deleža. Za ostale (Hago Celovec, CPG Ljubljana, EKOPA Krško, Vi-preh Krško, Vigram Zagreb, delnice Posavske banke Krško, banke Noricum Ljubljana, Slovenija papir Ljubljana — trgovina, Poslovno združenje Slovenija papir Ljubljana, Pe-trol Zemeljski plin Ljubljana) pa so bila pridobljena soglasja za prodajo. Zaključek stečajnega postopka otežujejo nekatere nerešene pravde. Med njimi je sporna višina zastavne pravice Haga Celovec na papirnem stroju I ter nepripravljenost Agencije za sanacijo bank in hranilnic, da Vidmu v stečaju izroči menico Haga za 30 mio ATS oz. da umakne svoje terjatve do Vidma v stečaju za isti primer. Nezaključena pa je tudi pravda glede hipotek Ljubljanske banke oz. Agencije za sanacijo bank in hranilnic. V stečajnem postopku so se doslej ukvarjali s tožbami v vrednosti 8.274.000.000 SIT, brez tožb do Vidmovih dolžnikov, od tega pa so dobili ali pa so tožniki umaknili tožbe v vrednosti 4.842.000.000 SIT, izgubili pa so tožbe v vrednosti 54.000.000 SIT, v teku pa je še razlika v vrednosti 3.378.000.000 SIT. (Galex) V Stillesu vidni prvi rezultati Po treh mesecih izvajanja kriznega managementa, ki ga je v podjetju Stilles Sevnica prevzela ekspertna skupina Argus Celje, so bili storjeni nekateri pomembni kvalitativni premiki v poslovanju. Na podlagi znanih in dosegljivih dejstev je izdelana prva primerjava ocen rezultatov poslovanja na presek konec septembra in konec decembra 1994. Zaključni račun za leto 1994 je še v izdelavi. Stvari gredo v sevniškem Stillesu končno na bolje. Eden od podatkov, ki to dokazuje, je na primer tudi ta, da je bila septembrska realizacija 51 mi-lionov tolarjev, decembrska pa je poskočila kar na 86 mi-lionov. Vodstvo podjetja teži h koncentraciji. Trenutno obstajajo še vedno tri enote, ki pa praktično že delujejo kot en sam organizem. Načrt kadrovsko organizacijskih sprememb je bil organiziran v okviru pričakovanj, ne le v očeh vodstva, marveč tudi v očeh ljudi, ki so jih te spremembe neposredno prizadele. Izkazala se je med drugim tudi potreba po izobraženem kadru, bolj natančno, po ljudeh z znanjem s področja komerciale, lesarske stroke ter arhitekture. Stilles ima trenutno malo premoženja, vsekakor premalo za poravnavo dolgov ali investiranje v samo podjetje. Med zadnje pridobitve spada tudi nov brusilni stroj ter štiristran-sko obdelovalni stroj, izdelan pa imajo že seznam za ostalo potrebno opremo za normalno delo. Trenutno v Stillesu sodeluje v delovnem procesu oziroma ustvarja prihodek 184 delavcev, pred vstopom ekspertne skupine pa jih je bilo 250. Povprečni mesečni odhodki so se v zadnjem trome-sečju povečali, za kar so vzrok naraščajoče obresti dolga. Ob vstopu ekspertne skupine je bila izdelana tudi ocena možnosti prenove podjetja, pri čemer so se opirali na tedaj znane in dosegljive rezultate poslovanja. Izdelano cenitve-no poročilo je določilo likvidacijsko vrednost podjetja, ki je znašala od 2 do 3 milijonov nemških mark. Stilles je še vedno zelo odvisen od majhnega števila naročnikov, kar potrjuje potrebo po izboljšavi strategije na področju trženja. Še vedno pa se srečuje z velikimi problemi. Eden od njih je tudi ta, da je za tehnično-strokovno delo premalo ljudi, kritična točka pa je tudi strokovna obdelava ponudb. Za Stilles je še vedno najbolj zanimivo rusko tržišče, odpirajo se nekatere možnosti na angleškem, razmere na nemškem in domačem tržišču pa so ostale več ali manj nespremenjene. (T.S.) /O ljubljanska banka Vaša banka LB Posavska banka d.d. Krško VSEM OBČANOM nudimo ugodne gotivinske kredite -do 24 mesecev - obrestna mera 17,0 % -18,5 % Pogoji so enaki tudi za nove komitente. OBRTNIKOM odobravamo kredite po nižji" obrestnih merah: -kratkoročni krediti 14,5 % • dolgoročni krediti 15,5 % PODJETJEM znižujemo obrestne mere za kredite. Prijazno vam nudimo tudi ostale usluge in storitve ter Vas vljudno vabimo k sodelovanju LB Posavska banka d.d. Kriko Promocija Stillesa Razstava stilnega pohištva Sevnica C. na grad 29 a 0609/41 - 290 TURBTIČNA AGENCUA ¦ J« Kriko Kolodvorska 2 0608/21-110 int 562 NAKUPOVALNI IZLETI: 2.2.9S v Portognuuv Italija, 4.2.95 Trb& 9.2.95 nm Madianko in 11.2.95 v Avstrijo Organiziran prevoz skupin na smučanje (Roglo in Kranjsko goro) in ostala smučarska središča ter nakup kart Sevniški Stilles se je odločil, da poleg stalne razstave v prostorih samega podjetja v Sevnici odpre tudi razstavo stilnega pohištva, ki pa je našla svoj začasen prostor v Celju. Zakaj ravno v Celju? Vodstvo podjetja bi bilo še bolj zadovoljno, če bi dobilo razstavni prostor v Ljubljani. Vsekakor pa so promocijske mož-jiosti v Celju boljše kot v domačem kraju, navsezadnje pa se z razstavo nameravajo seliti po vsej Sloveniji. V celj- skem likovnem salonu so predstavljeni izdelki najvišjega kakovostnega razreda. V Stillesu skušajo slediti svetovnim trendom, zato je poudarek na majhni količini in visoki kvaliteti. Velik obisk razstave potrjuje, da so se odločili za pravo obliko tržne promocije. fT.S.) OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Obrtna zbornica Brežice Mednarodni obrtni sejem V sodelovanju z Integral Brebus Brežice organizira OZ Brežice ogled 47. mednarodnega obrtnega sejma IHM Muenchen, ki bo 10. marca. Vse informacije (odhod, vodenje, hrana, prenočišče, cena) dobite v pisarni OZ Brežice. Varstvo pri delu . V mesecu februarju bo OZ Brežice organizirala tečaj in preizkus znanja iz varstva pri delu. Obvestilo o času tečaja bodo prejeli le prijavljeni na tečaj, zato priporočajo, da se v primeru potrebe po preizkusu čim prej prijavite na zbornico. Tečaj make upa Na podlagi Uredbe o obrtnih dejavnostih bodo smeli vsi frizerji v Sloveniji opravljati tudi dejavnost ličenja, zato je OZ Slovenije posredovala ponudbo za izvajanje tečajev make upa. Glede terminov, cen in programa se v primeru interesa obrnite v pisarno OZ Brežice. Ekskurzije za gostince Kompas Celje je pripravil nekaj zanimivih strokovnih ekskurzij, privlačnih za gostince. V kolikor ste zainteresirani, se oglasite na zbornici, kjer boste prejeli program s cenami. Seja skupščine OZ Brežice Brežice, 26. januarja — V Domu obrtnikov je potekala 2. seja skupščine OZ Brežice, na kateri so člani obravnavali program dela za leto 1995, določili osnove in stopnje članskega prispevka ter izvolili nov izvršilni odbor za novo mandatno obdobje. Izvršni odbor tako sedaj sestavljajo poleg predsednika zbornice Franca Brataniča in sekretarke zbornice še člani Anton Komo-čar, Rezika Štingl, Irena Pavičič, Franc Škaler, Nasta Les, Mihael Kramar, Franc Drobnič, Simon Šuler, Stanko Škof in kot častni član — dolgoletna predsednica Jožica Žagar. (Galex) Sodelovanje s Slovenci v Avstriji tudi pri obrtnikih Celovec, 17. februarja — Ob petnajsti uri se bodo tu srečali predstavniki krške Obrtne zbornice in Slovenske gospodarske zveze, sodelovanje pa naj bi se razširilo še na področje lovstva, ribištva in konjereje. Danilo Siter: »Upam, da bomo v Krškem uspeli najti partnerje za vse te razgovore«. Naš glas: »Partnerji za razgovore skoraj gotovo bodo. Upajmo, da bo potem tudi dovolj partnerjev, ki bodo iz tega sodelovanja znali potegniti korist«. (Ika) Z Ljubljanske borze Trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi tudi minuli teden še ni prav dobro zaživelo. Promet je bil skromen, medtem ko so tečaji delnic drseli navzdol. Delniški indeks SBI (slovenski borzni indeks) je imel tako na petkovem borznem sestanku že enajsti dan zapored negativen predznak. V petek je SBI znašal 1.305,21, kar je za 63,39 točke manj kot teden prej. Borzni posredovalci so sedanje borzno mrtvilo predpisali predvsem nejasnosti glede podaljšanja moratorija na davek od dobička. Potem pa je državni zbor sprejel dvoletni moratorij, a kljub temu trgovanje ni postalo živahnejše. Kriza delniškega trga naj bi bila namreč globlja, svoje korenine pa ima v privatizaciji in njenih negativnih posledicah za trg kapitala. Negotovost je zdaj prevelika, zato se le redki vlagatelji odločajo za nakup delnic. Število borznih hiš, ki lahko trgujejo na borzi, se je minule dni povečalo za šest, tako da jih je zdaj vse skupaj 43. Začasno dovoljenje so dobile družbe Bona Fide, Gorenje Fining, Gradiš TEO, Petrol Trgovina in Proxy, medtem ko je borzna hiša Dadasa izpolnila vse predpisane pogoje in je postala nova članica borze. Kljub temu tečaj rednih delnic Dadasa še ni pričel rasti. V petek je bil ta za dobrih 14 odstotkov nižji kot prejšnji teden. Glede prihodnjega gibanja cene delnic Dadasa se večina borznih poznavalcev noče opredeliti, saj pravijo, da so trenutne razmere na sekundarnem trgu za kakršne koli napovedi preveč negotove. Tečaj redne delnice Nike je prav tako ves teden drsel navzdol in je bil v petek za 6 odstotkov in pol nižji kot teden prej. Redna delnica Term Čatež je izgubila dobrih 5 odstotkov vrednosti. Tečaj se je povišal le dvema delnicama, in sicer prednostni delnici banke Vipa za slab odstotek ter redni delnici BTC-ja za pol odstotka. Vrnilo se je tudi trgovanje z obveznicami, njihovi tečaji so nekoliko nižji, trgovali pa so z republiškima obveznicama prve in druge emisije ter obveznicami SKB banke. Tečaj republike ena in dve sta se skoraj povsem umirila, očitno so kupci in prodajalci našli ravnovesje med padanjem obrestnih mer in zaostajanjem rasti nemške marke za inflacijo. To sta zdaj glavna dejavnika, ki krojita borzno ceno obveznic. Bolj zanimivo je bilo minuli teden na zunajem borznem trgu OTC, kjer ne veljajo 10-odstotne dnevne omejitve gibanja tečajev. V središču pozornosti so bile redne delnice Rogaške, ki so v ponedeljek izgubile kar 24 odstotkov. Močno je nihal tudi tečaj delnic Intare in je za 10 odstotkov nižji kot teden prej. Prav tako se je znižal tudi tečaj prednostnih delnic Hipotekarne banke Brežice, in sicer za 12 odstotkov. Na trgu OTC so bolj zanimive občinske obveznice, ki počasi lezejo navzgor. (Nani) NAŠ GLAS 4, 1. FEBRUARJA 1995 KMETIJSTVO Poročali smo že o lisici, ki je ponoči priila na Armeško pri Brestanici in napadla domačega psa pri domačiji. Čez dva dni so jo našli poginjeno. Poslali so jo na virološko pre-izkavo za steklino. Rezultat je bil pozitiven! Odkar so pred leti prenehali primeri stekline, je opaziti vse večjo malomarnost lastnikov mesojedih domačih živali. Kdor pogosto vozi z avtom ponoči, lahko redno opaža pse, ki se posamezno ali v skupinah potikajo okoli. Videti je, da se je zopet začela uveljavljati prastara navada, da se psa zvečer spusti, priveze pa zjutraj (če pride domov). Po možnosti naj si ponoči tudi sam najde hrano. Ve se, da je med rejci psov tudi več takih, ki psa niso dali vakcinirati proti steklini. Ti psi predstavljajo še posebno veliko ne- Steklina varnost! To pohajkovanje psov ponoči dobiva že zaskrbljujoč obseg. Bojim se, da bo lastnike spametovalo šele, ko bo eden takih psov zbolel za steklino in nekoga ugrizel. Če pride do vnosa virusa v človeški organizem in ta zboli, je smrt neizbežna in strašna! Ker imamo pri nas zelo učinkovit sistem prijavljanja in kontrole primerov, do smrtnih primerov že desetletja ni prišlo. Nobenih zagotovil pa ni, da se pri razpuščeni reji psov v zadnjem času kaj takega ne more dogoditi. Vedeti je treba, da na svetu ljudje umirajo od stekline vsak dan. Res pa je to predvsem v nerazvitih deže- lah Afrike, Azije in Južne Amerike. Nevarnost predstavljajo tudi mačke. Te pretežno niso cepljene (ni predpisano z zakonom). Na lastno željo pa lahko vsakdo pripelje mačko na cepljenje proti steklini. To bi bilo zelo priporočljivo vsaj na območjih s primeri stekline. Kakšen je postopek, ko pes ali druga žival ugrizne človeka? Ko gre človek k zdravniku, se avtomatično prijavi žival in njenega lastnika. Obvestilo o tem dobi lastnik, obveščena pa je tudi veterinarska služba. Če žival ni bila cepljena, se usmrti. Če pa je bila, mora biti opazovana 3 x v naslednjih 10—14 dneh. Pregledana mo- ra biti 1., 5. in 10. dan po ugrizu. V tem času bi pes, če bi slučajno zbolel za steklino, to tudi jasno nakazal s svojim obnašanjem. Šele po tretjem pregledu se napravi uradni zaznamek, da žival ne kaže znakov bolezni. Številni lastniki jemljejo ta postopek zelo neresno in žival pripeljejo samo enkrat ali celo nikoli. Proti njim se bo dosledno ukrepalo. Enaki postopki veljajo tudi za lastnike mačk ali drugih živali. Pes, ki je cepljen in je bil v stiku s steklo živaljo, se ne mora nujno usmrtiti. Veterinarski inšpektor lahko določi karanteno in izda potrebna navodila za njeno izvajanje. V času karantene je žival redno pregledovana. Karantena traja najmanj 3 mesece. Veterinarska postaja Brestanica Tomaž Cigler, dr. vet. med. Kmečka zadruga v Sevnici Pomemben je stik s kmeti lom na terenu ohranjajo tesen stik z njimi. Hranilnica pri Kmečki zadrugi kreditira tako investicije kakor tudi tekočo proizvodnjo. Strokovni del obsega predvsem delo svetovalne službe. Lansko leto so odkupili rekordnih 5.200.000 litrov mleka. Zadovoljiv je bil tudi odkup živine, medtem ko je odkup pšenice, jabolk in zelenjave potekal v nekoliko zmanjšanem obsegu. Vse enote delujejo pozitivno, zato ne načrtujejo nikakršne privatizacije ali celo opuščanj. Lani so tudi povečali obseg investicij, sem spadajo trgovina na sevniš-kem bazenu, prenova bifeja na Bučki, dokup strojev v klavnici ter začetek gradnje kmetijsko oskrbovalnega centra na Studencu, ki naj bi bil dokončan do srede letošnjega leta. Za letos pa načrtujejo razširitev klavnice, ki je v finančnem smislu enak zalogaj kot center na Studencu. V zadrugi tarnajo, da pa le ni vse tako lepo, kot je videti, da vlada za kmeta še vedno nima posluha. (T.S.) Po besedah direktorice Andreje Jamšek, zadruga posluje uspešno, brez večjih odprtih vprašanj in želijo si takšno delo nadaljevati ter izpeljati zastavljene cilje. Sevniška Kmečka zadruga je ena večjih tudi na republiškem nivoju, in sicer tako po obsegu kapitala kot po številu zaposlenih. Slednjih je trenutno 85, zadruga pa ima tudi 150 članov. Njeno dejavnost bi lahko označili kot zelo hete-rogeno, saj 45—50 odstotkov obsega trgovinska dejavnost, 20—25 odstotkov klavnica, ostalo pa je kmetijski del. Kmečka zadruga je še vedno »zadruga«, kar pomeni predvsem povezavo s kmeti v komercialnem in strokovnem smislu. Z vsakodnevnim de- Mali oglasi V najem oddam poslovne prostore v 2. fazi izgradnje v Krškem (140 m2). Naslov je v uredništvu. Alfa romeo 75 1.6, letnik 1987, reg. do julija '95, centralno zaklepanje, električna stekla, temne šipe, računalnik, metalno zelen, lepo ohranjen — ugodno in zelo nujno prodam. Telefon: 0608/32-844. V najem oddam poslovni prostor (30 ali 70 m2). Naslov v uredništvu. # KMEČKA ZADRUGA KRŠKO, Z.O.O. 68370 Krfiko CK2 52 odda v najem na področju Gorjancev (Docje) 14 ha vinogradov. Vinogradi (O na terasah, lntereaenti naj se javijo na zgornji naslov v tajništvu ali na telefon: 21-424 in 21-024. STUjll_a_BREZ_lj:_E ¦¦¦i um V soboto, 28. januarja so na brežiški prašičji sejem pripeljali 175 prašičev starih do tri mesece, prodali pa so jih 140, in sicer po ceni 270-300 SIT/kg žive teže. Nad tri mesece starih je bilo pripeljanih 40, po ceni 200-260 SIT/kg žive teže pa so jih prodali 15. Šentjernej, 28. januarja — Na sejem so pripeljali 307 prašičev do 30 kg teže. Prodali so jih 106 po ceni od 300 dO 350 SIT za kilogram žive teže. Od pripeljanih 45 velikih prašičev pa 14 po ceni od 240 do 250 SIT za kilogram žive teže. Na sejmu so bila naprodaj tudi 3 goveda in 11 konj. (Lea) Značilnosti tržnih kanalov sadja v Sloveniji I. V Sloveniji pridelamo največ jabolk (66,1 % vsega sadja), potem hrušk, sliv, breskev, češenj, jagodičevja in ostalih sadnih vrst (marelice, višnje, orehi, oljke, fige, kutine), vendar pa v zadostnih količinah le jabolka in deloma tudi hruške. Breskev, marelic in drugega sadja, ki ga pridelujejo predvsem zasebni sadjarji, pridelamo glede na povpraševanje premalo, zato jih moramo predvsem za potrebe predelovalne industrije in trgovskih organizacij uvoziti. Vsekakor pa je odkupna cena večni kamen spotike pridelovalcev in odkupoval-cev sadja, saj se le redko zgodi, da sta obe strani zadovoljni. V zadnjih letih je nezaupanje med obema členoma tržnega kanala še naraslo, saj se je pri oblikovanju cen po novem delež odkupne cene v maloprodajni ceni znižal. Pridelovalci sadja se srečujejo s slabimi stranmi tržnega oblikovanja cen, posebno v letih, ko so ekstenzivni sadovnjaki obilno obrodili. Ker v Sloveniji ni nikakršnega reda, je moč sadje (jabolka), namenjeno predelavi, prodajati kot namizno sadje, kar znižuje odkupne in prodajne cene. Pridelki se tako spreminjajo iz industrijskih v namizne in obratno (breskve, hruške, marelice), odvisno od trenutnega stanja na trgu. Pogosta je nelojalna konkurenca med pridelovalci, ki si pridobivajo surovine z višanjem sicer dogovorjenih cen. Po drugi strani pa so morali pridelovalci, če so hoteli, da bi bilo njihovo sadje odkupljeno, svoje izdelke dostaviti v ustrezni embalaži. Skladišča so bila polna, prodaja se je ustavila. Zato je bila majhna količina sadja prodana po ceni, ki bi pokrivala stroške skladiščenja. Živilski trg, ki je pomemben tržni kanal, v veliki meri prispeva k boljši preskrbi s sadjem, saj se na njem proda večina sadja, ki ga prideluje predvsem zasebni sektor. Veliko sadja pa prodajo predelovalci neposredno v sadovnjakih in na domovih. Na takšen način je bila v opazovanem obdobju prodana več kot polovica kmečkega sadja, vkljč-no s sadjem za predelavo. Slovenija veliko sadja tudi uvozi, kajti le pridelovanje ja-bolkin hruškjevneki meri usklajeno z našimi potrebami. Vse druge vrste pa uvažamo. Danes je na trgu in v trgovinah moč dobiti sadje zelo raznovrstnega izvora. Velik je uvoz južnega sadja (banane, anans, pomaranče...), katerega prodaja na drobno se v zadnjih letih povečuje. Ugotovitve na podlagi analize ponudbe slovenskega sadja z vidika kanalov Vam bomo predstavili v naslednji številki. (Revija SAD) Vodeno ocenjevanje (degustacija) vin Ocenjevanih 48-ih vzorcev — Dve prvi mesti v Boštanj, eno v Brežice Sevnica, 20. januarja — V organizaciji podjetja SIVIS Franc Kotar s.p. je v učilnici Gasilskega doma Sevnica potekalo vodeno ocenjevanje vin, kjer so popolnoma anonimno ocenili 48 vzorcev naslednjih zvrsti in sort: 25 vzorcev mešanega belega, 14 vzorcev cvička, 5 mešanega belega, po en vzorec laškega rizlinga, kernerja, žametne črnine in modrega pinoja. Namen ocenjevanja je bil predvsem izobraževalen. Vinogradniki, ki so tako kot strokovna komisija istočasno ocenjevali vina, so lahko ob računalniški projekciji rezultatov in komentarju članov strokovne komisije primerjali svoje ocene in ob tem dobili marsikate- Štefkina kuhinja Krofi Potrebujemo: 1 kg ostre moke, 8 rumenjakov, 10 dag sladkorja, žlico sladkorja za kvas, 13 dag masla, 10 dag kvasa, 2 vanili sladkorja, 0,5 del ruma, nastrgano lupino ene limone, cca. 6 del mleka (po potrebi), 0,75 kg mare-lične marmelade ter sladkor v prahu za potros krofov. Vse sestavine segrejemo na sobno temperaturo, najbolje, da jih vzamemo iz hladilnika že dan prej. Pripravimo kvas, ki ga raztopimo v 1 del mlačnega mleka, mu dodamo sladkor in pustimo vzhajati v lončku. Penasto umešamo rumenjake, sladkor ter dišave. Raztopimo maslo in ga dodamo k rumenjakom. Pripravljen kvas umešamo v moko (ogreto na sobno temperaturo) in pustimo, da vzhaja. Ob rob pripravljene moke dodamo žličko soli in rum. Ogrete rumenjake s sestavinami umešamo v pripravljeno moko, dodamo mleko (odvisno od suhote moke) in naredimo mehkejše testo. Stepamo s kuhalnico ali mešalnikom. Če delamo s kuhalnico, testo bolj režemo, torej ne delamo visokih zamahov. Tako pripravljeno testo pustimo vzhajati v ogretem prostoru. Medtem pripravimo olje za cvrtje v primerno kožico s pokrovko in damo na majhen ogenj, da se počasi segreva. Ko je testo vzhajano (ko se volumen podvoji), ga stre-semo na ogret prt in narežemo na 7—8 dag težke kose. Iz teh kosov oblikujemo lepe kroglice, jih rahlo pritisnemo, da se malo sploščijo in damo vzhajat na ogret prtič. Ko so krofi vzhajani, jih obrnemo na drugo stran. Ko vzidejo še na tej strani, jih vrnemo v prvotni položaj. Medtem je olje že dovolj vroče, a ga vseeno preizkusimo, tako da vanj namočimo en krof. Maščoba ne sme biti prevroča, da krofi lepo zarumenijo. Ko damo krofe v kožico, moramo računati s tem, da se bodo še povečali. Kožico pokrijemo s pokrovko. Pet minut cvremo na eni strani, jih obrnemo in še pet minut na drugi strani. Po cvrenju krofe zložimo na pladenj, pokrit s papirnatim prtičkom, da vpije maščobo. Marelično marmelado razmešamo, ji dodamo malo ruma in jo damo v brizgalko ali vrečko za kra-sitev torte. Uporabljamo najtanjši nastavek. Marmelado vbrizgamo v krofe ob strani. Krofe potrosimo s sladkorjem v prahu in ponudimo. Tale opis je res malo daljši, a mislim, da bo v prid vsaki gospodinji, saj po navadi zaradi manjših napak krofi niso takšni, kot bi morali biti. .*****!. dr* a**. 0» ,*Y.°' .nO."*0* ;#**& l^B) SOBOSUKAR IN PLESKAR BARBIČ A1NTON CKŽ88KRSKO • 0668/32-620 ro koristno informacijo za kle-tarjenje v bodoče. Vina je ocenjevala strokovna komisija oz. degustatorji Franc Bezjak, ing. agr., Vino Bizeljsko — Brežice (predsednik), Rastko Tement, dipl.in-g.agr., KZ Pesnica (član in vodenje degustacije belih vin)^ Lojze Kunej, ing.agr., Trsni-^-čarstvo in drevesničarstvo Kunej Brestanica (član), Jože Pe-ternel ing., vinogradnik iz Sevnice (član), Alojz Zalašček, vinogradnik iz Boštanja (član). Strokovna komisija je+v zvrsti mešanega belega dodelila najvišjo oceno Andreju Jazbecu (Boštanj), v zvrsti cvička Alojzu Zalaščku (Boštanj) in v zvrsti mešanega rdečega Mihi Preskarju (Brežice). (Galex) ^Bmp BREŽICE KRSlO SEVNICA RADEČE KOZJE *<š^g3> JAJCA II 13 H 1 11 JABOLKA 10 tO 120 100 10 HRUŠKE / 330 300 2t0 / nvi / 240 240 240 230 BANANE 130 100 140 120 130 MANDARINE / 1M 200 200 210 LIMONE 200 200 200 1*0 190 POMARANČE 5- *° 100 140 100 110 PARADIŽNIK * 350 260 300 320 330 PAPRIKA 300 430 360 330 / pettrSiij 900 400 300 300 320 OHROVT 190 200 200 200 200 KISLA REPA 170 1 1 / / KULO ZELJE 140 100 1 / / SOLATA 110 200 220 220 200 RADIČ 200 230 2*0 250 240 KROMPIR 30 60 10 tO M KORENJE 130 140 140 140 130 POR 200 230 230 230 / ČEBULA 120 120 120 120 120 ČESEN 300 330 300 300 300 FIŽOL (ZRN.) 290 300 300 300 300 SVEŽE ZELJE 100 100 120 120 110 CVETAČA / 260 220 220 / OREHI 900 1,000 1,000 / 900 Opomba: vzete so najnižje cene: količine so izražene v kilogramih RAZVEDRILO NAŠ GLAS 4, 1. FEBRUARJA 1995 Nova rubrika v Našem glasu »ZAVANDRAVCEIN PROSTE URICE« Živimo v čudnih časih, ki nas oklepajo med štiri stene »preljubega nam dome-ka« in pred televizijske sprejemnike (zahrbtne vampirje družabnosti). Osamljenost, bolezen, »tanke denarnice«, razočaranja, prezaposlenost in ostale tegobe sodobnega časa nas tlačijo na časovni boben, ki nam neizprosno trga: sončne popoldneve, prebujajoče pomladi, mladost, mesece in leta. Velikokrat se mučimo z vprašanji: kam v petek zvečer, kam po nedeljskem kosilu, kam na kratek izlet, kjer se bomo imeli lepo? V dolgotrajnem razmišljanju in oklevanju pa se dan prevesi v noč in..............konča se še en zdolgočasen dan. PRIVOŠČIMO SVOJEMU ŽIVLJENJU NEKAJ ŽIVLJENJA !!! Za vas bomo poiskali in pripravili prograreportaže, sporočila in nasvete, kje in kako prijetno, zanimivo, zabavno me, ali ceneno preživeti prosto urico ali celo čudovit konec tedna. Skupaj bomo spoznavali zanimive kotičke in dogodke v Posavju, Sloveniji in po svetu. Rubriko bo vodil in pripravljal prof. Roman Ple-terski in z njim TURISTIČNA AGENCIJA KARANTA-NIJA. K SODELOVANJU VABIMO; TURISTIČNE IN GOSTINSKE DELAVCE TER PODJETJA, DRUŠTVA, USTANOVE IN VSE BRALCE NAŠEGA GLASA, da bo »štimunga taprava« in življenje bolj smiselno. r Karaoke Show 94/95 Pa se sliši OVEN: BIK: DVOJČKA: ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE OD 2.2.1995 DO 9.2.1995 Odrekli se boste zastavljenim obveznostim ter se posvetili sebi in svojim najbližjim. Zadnji trenutek, kajti nekdo, od kogar ste se odtujili, že močno obupuje. Prepustili se boste toku dogodkov in uživali v odkrivanju nepredvidljivega. Odprl se vam bo nov pogled na življenje, ki ga boste želeli ohraniti za vselej. Po vaši notranjosti bodo odmevale težave preteklega tedna. Ker boste v iskanju krivcev neuspešni, se boste že kmalu obrnili v smer, od koder pihajo resnični vetrovi. Nekdo vas bo neprikrito občudoval, nekdo drug vam bo zaradi tega krepko zavidal, vi pa boste zaradi obojega silno uživali. Užitek bo trajal dokler... Ogreli se boste za literaturo, ki bo podžigala vašo erotično domišljijo. Ko pade noč, vam branje ne bo več zadostovalo. Prižgali boste TV in se do konca vžgali. Optimizem, v katerega sta zaplavala z življenjskim sopotnikom, boste prenesli tudi na tista področja svojega življenja, ki ste jih doslej barvali izključno črno. Zarobantili boste čez nekoga, ki vam ni skrivil niti lasu. Dajte si duška, kajti poslušalec bo strpen in razumevajoč. V njegovem ogledu se boste izdatno ohladil. RAK: LEV: fj«5 ŠKORPIJON. Razglabljali boste o vrednotah življenja in prišli do zaključka, da je denar slepilo, ki vam zapira pot do resnične sreče. Nato pa boste spet razmišljali o zaslužku... STRELEC: 9 KOZOROG: VODNAR: RIBI: Preveval vas bo občutek, da nekdo za vašim hrbtom rovari proti vam. Nagajivca boste odkrili tam, kjer ga boste najmanj pričakovali — v globinah svoje notranjosti. Prijela vas bo delavna mrzlica. Nič ne de, če vas do konca tedna ločujeta le še dva dneva, kajti vaša delavna pozornost si poleg službe najbolj zaslužite vi sami. Ne načrtujte nobenih izletov ali drugih oblik za ubijanje časa. Vikend raje izkoristite za temeljito sprostitev in telesno obnovo, sicer vam bo začelo nagajati zdravje. Odprli se boste svojemu življenjskemu sopotniku in mu razkrili vse svoje težave. Razumel vas bo, vendar vam ne bo mogel svetovati. Do rešitve se boste dokopali sami. l Glasbena agencija Lukec je pretekli teden organizirala še zadnje oz. 3. predtekmo-vanje v sklopu celotnega projekta Karaoke Show 94/95 v Hotelu Sremič Krško, katerega si je ogledalo več kot 300 obiskovalcev. Celotno prireditev je s svojim nastopom izredno popestrila mlada pevka Sanja Mlinar s plesalkami. V velikem finalu, ki bo na Motelu Petrol Čatež, se bodo za bogate nagrade pomerili v skupini do 15 let Urška Bogo- lin, Tatjana Lapuh, Anja Cer-jak, Tina Rostohar, Blanka Zupan in Lidija Hribar ter v skupini nad 15 let Alenka So-telšek, Lidija Kožer, Tatjana Dvornik, Mateja Bogolin, Mojca Dvornik in Mojca Bretko-vič. Glasbena agencija Lukec se zahvaljuje vsem nastopajočim in seveda vsem obisko-velcem, ki so bodrili pevce dobro volje, na koncu pa velja zahvala tudi vsem sponzorjem in gostitelju prireditve. (Galex) Pevki Tatjana Dvornik in Katja Pinoza, ki sta prepevali pesem Dan ljubezni. (Foto Cole) Neurje V noči s četrtka na petek je na področju KS Koprivnica, Senovo in Brestanica pihal za te kraje neobičajno močan veter. Napravil je precej škode predvsem na strehah, električnih daljnovodih in telefonski napeljavi. Ob škodi pa je napravil tudi dobro delo, saj je pospravil še zadnje ostanke spominov na lokalne volitve. Upamo lahko le.da ni pospravil tudi vseh predvolilnih obljub. (Toni) Postavili še table. Kaže, da bodo končno tudi ljudje v vaseh nad Podbočjem zaživeli »človeka vredno življenje«. Po vaseh je speljan asfalt, dobili so telefonijo, Kostak pa je od Mladja do Planine postavil table z napisi imen vasi. V času velikih žametov so bile ceste splužene in posipane s peskom. Po vsej verjetnosti pa vsega tega ne bi bilo, če se ne bi na koncu teh vasi raztezalo smučišče, ki v te kraje privabi mnogo ljudi. Ceste pa tudi ne bi bile tako hitro splužene, če na Planini ne bi pričakovali g. Drnovška in g. Kerina. (Lea) To ni čisto pravi pasesliši, saj vsi bolj zgodnji v Krškem vedo, kakšna je razlika, če so v Križišču policaji ali samo semafor. Ko se pelješ na »šiht« in se samo zapelješ skozi križišče, je semafor. Če pa se že pri dijaškem domu (ali z drugih dveh strani pri Podmornici ali pri Kerinu) začne gneča, si lahko prepričan, da so policaji »zavihali rokave«. Zanimivo, v Ljubljani je ravno obratno, (nic) Poslovnežu iz naših koncev so pa res pošteno zagodli. Ko je dobavil novo računalniško opremo instituciji, ki skrbi za to, da njeni državljani ne bi prehitro bogateli, so se dogovorili za 60-dnevni plačilni rok. Le nekaj dni po izstavitvi računa je prejel položnico, na kateri je pisalo, da mora v petnajstih dneh poravnati dolg v visokem znesku. Dolžnik se je odpravil k dolžniku in pojasnil, da ne more poravnati zneska, dokler mu ta ne sprovede plačila. »V šestdesetih dneh, ko vam bomo mi poravnali naš dolg, bodo vaše zamudne obresti naš dolg kar pojedle.« Kaj storiti v takem primeru? Morda vam lahko pomaga ZPP. Ob tehničnem prevzemu novega bencinskega servisa v Krškem so bili člani komisije prve žrtve. Eden izmed inšpektorjev je z glavo treščil v šipo, predstavnici Cestnega podjetja je na ledu spodrsnilo in padla je z glavo na rob pločnika. Oba sta buški nosila kar nekaj časa. Še dobro, da nista — v raztreseno-sti — sledila talnim oznakam na cestišču pred servisom. Buška na glavi namreč uplahne, na avtomobilu jo je pa treba popraviti! Kaj bi si mislil kdo, ki je že poskusil kracati za NG, pa je »opustil vsako upanje« na keš! Najprej si je eden »naših« kupil avto, nato še drugi... Novega! Saj bi tudi kako opravičilo našli: prvi se je zapufal do ušes in še vseeno ga v hrošču zebe. Drugega imajo radi doma in pri babici, pa še za delom se žene kot obseden. To počnejo sicer vsi pri nas, kadar šef zatečnari (in to ni redek pojav!). No ja — domači pa ta čas po slikah osvežujejo spomin na mili sinov lik. P. S.: Težko je ugotoviti, če je res samo delo krivo za odsotnost... (ZJB) Še vedno brez naslova petek, 20.1. Čez dan nič, ali skoraj nič, oziroma nič kaj takšnega, kar bi vas zanimalo. Zvečer... tudi nič. Ali pa? Npr. 1.: imel sem priliko spoznati in pogovarjati se z Dominikom Kozaričem. Vtisi: pozitivni, ampak ne zaradi glasbe, temveč zaradi tega, ker je normalen, morda celo malo preveč zadržan. Npr. 2.: poleg Kozariča v oddaji gostim tudi njegova konkurenta (takšno je moje mnenje), duo Patrol, predstavila sta dva komada, ki se rolata po posavskih in dolenjskih radijskih postajah (ja, ja, na onem se tudi jaz oglašam). Npr. 3.: v Pacifiku so odigrali drugi polfinale v karaokah. Celo Kozarič je eno odpel, za ogrevanje. Mislim, da seje kar malo zbal za svojo kariero, ko je poslušal »karaokarje«, ki so svoje delo opravili res kvalitetno. Vsa čast jim. Finale bo enkrat februarja. sobota, 21.1. Včeraj verige oz. praktis gor, danes dol. Hej, sneg, dajva se dogovorit; če boš, bodi, če ne boš, ne bodi, ne nas ze-zat, da zapravimo pol dneva za montažo in demontažo. Ob tej priložnosti bi se zahvalil fantom iz Oplovega servisa, ki so to opravili malo prej kotv pol dneva. Ko sem prišel v dveh dneh tretjič v Krunovo delavnico, mi je eden od njih, Branko Plevel, rekel: »Jutri je nedelja, jutri ne delamo. Dobro razmisli —jih damo dol ali pustimo gor.« Bajaga prepeva »malo gore, malo dole«. Šund — enkraten film. na koncu sem bil potreben dodatne razlage, pa to ne zato, ker je bil film slab, ampak zato, ker jaz nekaterih stvari pač ne kužim. John Travolta je, kakor v vseh filmih do sedaj, nekaj odplesal; ni več v takšni formi, kot je bil včasih. nedelja, 22.1 Ker sem šel sinoči zgodaj spat, danes ne spim predolgo ... samo do prvega teka slaloma. Jure Košir tretji; Jure, Jure Do večera sem »step by step« šizil. Nedelja me ubija. Ubija me tudi delo. Je še kaj vmes? Jaz grem spat. ponedeljek, 23.1. Po dolgem času poslušam poročila. Čudno, enaka so kot pred dvema mesecema. Balki je končno prišel pravočasno. Tako sva imela čas za angleški sendvič, še več časa sva si vzela po oddaji, in to kar do tretje ure zjutraj. Do takrat smo z Mlakijem in Mazijem (oba honorarno na Studiu D) na šoferski — Otočec — globoko razpravljali o tako imenovani »levi sceni« in Aliju Enu. Ko smo že pri Aliju Enu, po odtočnih kanalih sem dobil njegov komad, v katerem bruha po Plestenjaku. Ste ga slišali? torek, 24.1. Ali ste v zadnjem mesecu listali revijo Stop? Prav gotovo ste opazili kandidate in kandidatke za viktorje vseh velikosti in oblik ter oblin. Ali ste opazili, da je Sonja Javornik (Kanal A) uvrščena pred Mišo Molk. Pa kam se svet vrti? Ljudje, ki se na tovrstne zadeve spoznajo, znajo povedat, da so lani kot najband v Sloveniji zmagale Bombe. Kaj ima to zvezo s Sonjo Javornik? Zelo močno, kajti Sašo Bole (šef Bomb in glasnogovornik na Gama MM) je njen fant. Slab glasbenik, dober radijski spiker in še boljši učitelj za razne goljufije po principu Znajdi se. In sedaj sam sebi postavljam provoka-tivno vprašanje: »Edi, kdaj boš boljši spiker od Saša Hribarja?« Odgovor: »Takrat, ko si bom kupil zadostno število revije Stop, izrezal kupončke in jih poslal, seveda s svojim imenom.« sreda, 28.1. Napisano po vzoru reklame za Petrol. Sreda, ste slišali... ah, ne bo šlo. Skratka film Specialist ima veliko skupnega s črko S. Najprej seveda naslov, nato oba glavna igralca, Sharon Stone in Silvestra Stallona. Vse je na S. Ampak film ni Su-per, temveč je vse ostalo, kar se začne na S, Shit, Sranje, Svinjarija, Sluz, Slab, Smotan, Skozlan... Seksi — samo Sharon Stone, O.K., vsaj to. četrtek, 26.1. Razen tega, da se mački gonijo, zopet nič. Razjezi me članek v Nedeljskem dnevniku, iz katerega je očitno, da Ljubljana pozna samo tisto, kar se dogaja v Ljubljani, za ostale predele Slovenije najbrž še niso slišali, vsaj nekateri. Za kaj gre? Za tako opeva-nega Alija Ena je slišala samo Ljubljana, saj ostala Slovenija pač nima te sreče, da bi lahko poslušala lokalne ljubljanske radijske postaje, nacionalni radio pa ga noče vrtet. In tako bo ostala Slovenija ostala slaboumna, neinformirana in zopet ne bo sledila — Ljubljani seveda. Malo morgen, draga novinarka (Anja Hrvat), to si ti misliš. Tisti, ki poslušajo še katere druge radijske postaje, kot jih poslušaš ti, so za Alija Ena že slišali. Joj, kaj, če so ga slišali še prej kakor ti. A ni to porazno, pa Še v Ljubljani živiš. (Edi) A4HZ Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 uro. :**>%&o t PLESNA ŠOLA LUKEC Vabi v plesne tečaje družabnih plesov za mladino in odrasle, ki se bodo zaceli 4. februarja 1995 v prostorih plesne šole, in sicer začetni plesni tečaj ob 16. uri, nadaljevalni tečaj ob 18. uri, izpopolnjevalni tečaj ob 20.uri. V»b kg Informacije na tcL: 22 - ZIM) od 8. do 14. ure. J NAŠ GLAS 4,1. FEBRUARJA 1995 RAZVEDRILO Vonj po bencinu O zimskih gumah Zime še ni konec in marsikateri voznik se še vedno sprašuje, kako naj obuje svoj avto za najbolj zahtevne vozne razmere: naj kljub vsemu kupi zimske gume ali pa se vozi kar z letnimi in z verigami v prtljažniku, saj že nekaj let ni bilo prave zime. Toda po navdi je tako, da ravno takrat, ko je vreme najslabše, avto najbolj potrebujemo. Zato dileme ne bi smelo biti: zimske gume so nuja. Razvoj zimskih gum gre naprej in klasične zimske gume, ki so se odlikovale samo na zasneženih cestah, na suhih pa so bile hrupne in neudobne, počasi izginjajo s cest. Vse bolj se uveljavljajo zimske gume z lamelami, ki ne zagotavljajo samo dobrega oprijema na snegu, temveč tudi dober oprijem na poledeneli cesti ter varnejšo vožnjo na suhi ali mokri cesti. Običajno nosijo oznako M+S. Najnovejše zimske gume pa imajo vgrajene lamele v obliki črke Y, ki poskrbijo za odličen oprijem s cestič-šem in se po delni obrabljenosti spremenijo v običajne lamele. Marsikateri voznik misli, da je dovolj, če ima njegov avto ABS, štirikolesni pogon ali podobno, toda vse te sodobne tehnične naprave so brez pravega pomena, če avto nima dobrega stika s cestiščem. Povsem zmotno je tudi mišljenje, da je dovolj, če namestimo zimski gumi samo na pogonski kolesi. Ko nas začne zadek avtomobila prehitevati... Kakšne zimske gume torej izbrati? Pomembna je prava dimenzija, ki jo priporoča proizvajalec. S širino ni treba pretiravati ker se široke gume na snegu slabše obnesejo od ozkih. Če se odločite za zimske gume, ne čakajte na sneg. Kljub temu pa je najbolje, da so zimske gume na posebnih platiščih, saj je tako menjava hitrejša. (EMS) m? Prodaja vseh vrst volne in volnenih izdelkov ter pripomočkov za pletenje. TATJANA BEZJAK KVEDROVA CESTA 18 68290 SEVNICA TELEFON: 81 - 914 DOPISUJTE y NAS GLAS R=?3D... CESTA 4. JULIJA 128 KRŠKO 68270, ¦ 33 429 - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - SUKqPLESKARSKA DELA - STEKLARSKA DELA X I LOJTRCO POD OKENCE torek, 31.1.1995 1. Dobrodošli doma — Nagelj 2. Lojtrca — Toni Sotošek 3. Ljubo doma, kdor ga ima — Alfi in njegovi muzikantje 4. Rizi bizi polka — Igor in Zlati zvoki 5. Za lahko noč — Primorski fantje 6. Bela vrtnica — Ptujski instrumentalni ansambel 7. Pozdravljeni prijatelji — As 8. Slovo — Vlado Sredenšek 9. Čestitka — Šaleški fantje 10. Vrni se — Šibovnik Nagrado prejme: Vlatka Zore, Slovenska vas 27, Jesenice na Dolenjskem iW»« p° \m&' > m L,- NEMŠKA SMUČ. (MARTINA) c ¦ FRANC SKLAD. (FRANCIS) 10, ČRKA 6 -.... - ~-r -mt* % ¦mJ^oK ) ¦n^&aNVVf^vNlftf'* -iraKte NAŠ GLAS KARLO-VAC IONE KUNTNER AMER JAPON. DRAGO IVANC AMER OPORIŠČ. VRMCU PODAU. OS. AVTO ORAŽEf. IVAN DROBIŽ stpv REŽISER (MfLE) IVAN TAVČAR LADJED. NAPRAVA MAKAR. SKA PRITOK OtSNE V FRANC. ZMSN3 JABOUO FEVKA PROCMK NAŠ GLAS VOJAŠKI OBRAMB. NASIP 7. DAN N IVAN RANGER SIOV. NOSOM. |JAN0 mesto OB «OV. MORJJ NARKDTIK IZ MAKA IGRALKA KvkA SlEFOK JUŽNO AFR. REP K. NAFT. NJNCE3N CELOV. HOKEJ. KLUB t) J PEVK PLE-STEM1MC EDOM VILHD AVSENIK EDWARD IOKR.) TRAVA DRUGE KOŠNJE u hal PRISTA NIŠČE POSL ENOTA ALOJZ KErlLr SEST. BOJAN MACUR ORENT. SEJNA DVORANA 8 PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 4,1. FEBRUARJA 1995 NA KRATKO: G. Glinšek o problemu diabetikov Brežice, 23. januarja — Na okrogli mizi, ki je potekala v zdravilišču Čatež, na temo sladkorne bolezni, je član državnega sveta g. Glinšek izrazil svoje stališče o tej bolezni. Sladkorni bolniki bi morali zaživeti življenje enakovredno življenju zdravih IjudiL Postavljeni so pred dejstvo, da bodo imeli bolezen celo življenje/ Mladi ljudje si dostikrat ne upajo javno povedati, da so sladkorni' bolniki, saj jim to zmanjša možnost zaposlitve. Tak način pelje nazaj, k večji obremenitvi posameznika — bolnika. Vsekakor je potrebno seznaniti vse poslance o bolezni in tažavah, povezanih z njo, saj je to eden izmed večjih zdravstvenih problemov v Sloveniji. (Kati) Sosedje se pripravljajo na karneval Samobor, januarja — Samoborčani se te dni pripravljajo na svoj karneval, ki je eden najstarejših v Evropi. Letos bo ta prvič, odkar na Hrvaškem divja vojna. Trajal bo pet dni, od 24. do 28. februarja, pod geslom: »Deni si masku, da buš lepši«. Za najbolj domiselne maske bodo podelili tudi bogate nagrade, kot na primer obisk znanega karnevala v Riu de Jaifeiru. Nekdanjih »faš-ničkih karnevalov« se je udeležilo tudi mrrago Slovencev, seveda jih pričakujejo tudi letos. Sosedom Samoborčanom želimo, da bi jim karneval v celoti uspel. (Božidar Zore) Slovenski študentje v ZDA Krško, 27. januarja — Ameriška organizacija Ayusa International, ena izmed petih največjih organizacij za izmenjavo študentov na svetu, je skupaj z Jeffom Lockeom organizirala tiskovno konferenco, na kateri se je podrobno predstavila. Ayusa International je neprofitna organizacija, ki je nastala pred 15 leti v San Franciscu, z namenom mladim iz vsega sveta omogočiti enoletno bivanje pri ameriških družinah ter šolanje v rednih srednjih šolah. Ker so cilji veliko večji od zgolj učenja angleškega jezika, jo podpira tudi ameriška vlada. Letos bo ta Slovenjiji prvič dodelila pet štipendij. (Kati) Na OS Podbočje — šport in predavanje Podbočje, 23. januarja — Učenci OŠ so imeli športni dan. Šestdeset smučarjev je odšlo na Planino, ostali pa so se sankali v okolici šole. Učenci petih razredov OS Podbočje bodo imeli skupaj z učenci OŠ Kostanjevica šolo v naravi. Šli bodo na Ko-blo, čakajo le še ugodne snežne razmere. 7. februarja bo na OŠ Podbočje in OŠ v Cerkljah predavanje za starše na temo »Disciplina in samodisciplina otrok«. Predavatelja bosta prišla iz Radovljice. Že na začetku leta so učitelji ponudili več tem za predavanje, vendar je bilo največ interesa za disciplino. Zanimanje staršev je veliko. (Lea) Razstava in predstavitev knjige Slovenska vas, 3. februarja — V petek bo v galeriji Hamer otvoritev razstave slik Tomaža Gostinčarja in prva javna predstavitev knjige mag. Pavla Čelika »Na južni straži«. Razstava, posvečena pokojnemu Tomažu Gostinčarju, predstavlja dela iz njegovega najplodnejšega obdobja. Ob izdaji knjige Pavla Čelika pa bo potekal pogovor z avtorjem o aktualnih temah, ki jih obravnava knjiga. (Kati) Razstava ilustratorke Marije Prelog Sevnica, 3. februarja — V občinski knjižnici Sevnica bo od 3. do 10. februarja odprta razstava ilustratorke Marije Prelog. Marija Prelog je akademska slikarka, ki se rada ukvarja z ilustrira-njem knjig za najmlajše. Do sedaj je s svojimi ilustracijami popestrila že marsikatero knjigo. Na razstavi si boste lahko ogledali predvsem ilustracije iz živalskega sveta, tako kot si ta svet predstavljajo majhni otroci. (Kati) Ob slovenskem kulturnem prazniku Sevnica, 4. februarja — ZKO Sevnica bo v počastitev slovenskega kulturnega praznika organizirala umetniški večer, ki bo v soboto, ob 18. uri v kulturni dvorani v Sevnici. Povabili so gledališkega igralca Zvoneta Hribarja, ki se bo predstavil z dramatizacijo Cankarjevih Pisem Ani. Uvodni del večera bodo popestrili tudi trije mladi glasbeniki iz Sevice, sevniški likovniki pa bodo poskrbeli za prijetno sceno. (Kati) Ocenjevanje vin na Bizeljskem Bizeljsko, 30. januarja — Ob prazniku bizeljskih vin se je pričelo ocenjevanje vinskih vzorcev. Pripravljenih je bilo več kot 300 vzorcev. Strokovni komisiji sta se trudili ocenjevati čim bolj pravično. Ocenjevalna lestvica je obsegala 20 točk, najvišja in najnižja ocena se nista upoštevali. Ocenjevanje je potekalo v šampanjski kleti Istenič. (Bojana Balon) Revitalizacija Starograjske ulice Radeče, 26.januarja — Radeče pospešeno spreminjajo svojo podobo. Kako tudi ne bi, saj so posegi v prostor ob reki Savi in njegovo spreminjanje še kako vidni. Po končanju vseh del na brežinah naj bi bila zaključena tudi obnova starega trga v mestu. »Ta del mesta je treba Radečanom vrniti, to je njihovo pričakovanje in njihov ponos,« so bile besede predsednika OS občine Radeče, Matjaža Hana. (dama) Cesto moramo asfaltirati Kozje, 29.januarja — »Cesta Kozje-Celje, ki poteka skozi Li-sično, Prevarje, Slivnico v naši občini in v večjem delu skozi občino Šentjur, v dolžini 4 km še ni asfaltirana. Gradnjo ceste, ki se je začela pred dvajsetimi leti, moramo v dogovoru z vodstvom šentjurske občine in Cestnim podjetjem v letošnjem letu dokončati. V naši občini je cesta v dolžini 900 m še vedno makadamska. Upam na dogovor vseh zainteresiranih strani, sredstva za dokončanje pa bi, glede na kategorizacijo ceste, morala prispevati država,« je zadevo komentiral župan Božidar Sok. (dama) Tgsij Turistična aaenclla NAKUPOVALNI IZLETI NA MADŽARSKO VSAK ČETRTEK PUSTOVANJA DOMA IN PO SVETU Trg lignaaccv 2, (8250 Brcilcc, tel.: 0608/(2 - 5(0 1 Okrogla miza Društva za boj proti sladkorni bolezni Posavje Marjan Šetinc obljubil pomoč pri reševanju težav sladkornih bolnikov Brežice, 23. januarja — Društvo za boj proti sladkorni bolezni Posavje je organiziralo okroglo mizo v prostorih Term Čatež. Na razgovor so povabili člane izvršilnega odbora društva, poslance iz Posavja v državnem zboru in državnem svetu, predstavnike občinskih upravnih organov, pristojnih za zdravstvo, predstavnike Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije — območne enote Krško in zavarovalnice Krško. Žal se vsi povabljeni niso odzvali. Cilj po-svetovnja je bil predstaviti delovanje društva vsem, ki jim lahko pomagajo pri uresničevanju programa in vsem tistim, ki lahko vplivajo na to, da bo položaj sladkornih bolnikov dobil ustrezno mesto v izvajanju zdravstvene politike. Življenje s sladkornimi bolniki postaja naša vsakdanjost, saj je v Posavju kar 3.500 obolelih, v Sloveniji pa 70.000. Od novembra lani je tudi Slovenija članica mednarodne diabe- tične organizacije. Tako je tudi pri nas v teku oblikovanje nacionalnega programa za diabetike, s katerim naj bi se njihov položaj vsaj deloma izboljšal. Vsekakor pa bi morala tudi dražava priznati bolezen kot resen problem in zagotoviti potrebna sredstva ne samo za zdravljenje, ampak tudi za izobraževanje in raziskave. Obolele za to boleznijo spremlja vrsta težav. Poleg nekaterih nujno potrebnih zdravil, ki jih morajo bolniki sami plačevati, je tu še problem bio prehrane, katere je na našem tržišču še vedno veliko premalo in ima za marsikoga nedostopne cene. Bolezen samo pa spremlja še vrsta obolenj, kot so bolezni oči, srca in ožilja, nog. Okrogle mize se je udeležil poslanec državnega zbora Marjan Šetinc, ki je dejal: »Sam nisem vedel, da je na tem področju toliko težav, ki jih je potrebno rešiti. V pripravi sta zakon o društvih in zakon o fondacijah. Upam, da bo problem društev in njihovega financiranja z njima vsaj delno rešen. Vednar mislim, da se vseh problemov ne bo dalo rešiti v tem letu.« Dr. Zorkova iz diabetološkega dispanzerja bolnišnice Brežice pa je dodala: »Zdravstveni delavci želimo delati, smo delali in hočemo delati. Vendar nam je delo otežkočeno tako finančno kot materialno.« (Kati) Društvo za boj proti sladkorni bolezni Posavje — Leta 1982 so v Brežicah ustanovili Društvo za boj proti sladkorni bolezni, aktivno pa je društvo začelo delovati pred štirimi leti na pobudo dr. Zor-kove iz diabetološkega dispanzerja bolnišnice Brežice in sedanjega predsednika društva Ivana Živiča. V regiji Posavje je približno 3.500 obolelih za sladkorno boleznijo, 2.200 pa jih je registriranih. Društvo vključuje okoli 700 bolnikov iz Krškega, Brežic in Sevnice. V tesni povezavi z zdravstvenimi delavci si društvo prizadeva za odkrivanje bolezni in preprečeva- nje njenih posledic. Eden izmed njihovih ciljev je usposobiti bolnika za uspešno življenje s to boleznijo. Vsako družabno srečanje izkoristijo tudi za pogovore. Vsako leto, vsaj pred prazniki, organizirajo obisk sladkornih bolnikov — invalidov, teh pa je v Posavju kar 89. Ni lahko živeti s kronično boleznijo, zato si vsak izmed obolelih želi, da bi svojo bolezen podrobneje spoznal in jo tako lažje prenašal. Za to pa so potrebna finančna sredstva, katerih društvu vedno primanjkuje, kljub dobremu posluhu raznih sponzorjev. (Kati) Seja območne organizacije Rdečega križa Sevnica 4. zimski festival na Bizeljskem Sevnica, 24. januarja — Sevniška območna organizacija Rdečega križa bo v letošnjem letu namenila največ pozornosti predvsem najmlajšim — v smislu krepitve pozitivnega odnosa do soljudi, razvijanja humanosti in nepristranskosti. Program širjenja znanj bo potrebno nadeljevati tudi pri mladih na srednji šoli, tako da bi jih vključevali kot prostovoljce z namenom, da bi v okviru svojega prostega časa pomagali ljudem v stiski. Na današnji seji so delegati izvolili tričlansko delovno predsedstvo, verifikacijsko komisijo in ostala delovna telesa, ki so potrebna za nemoteno delo in potek zasedanja. Pregledali so poročilo o delu v preteklem letu ter sprejeli program dela za leto 1995. OORK ima registriranih deset krajevnih organizacij RK, ki delujejo v posameznih krajevnih skup- nostih. Letos glavno nalogo in obveznost predstavljajo okrepitev lokalnih odborov, večje povezovanje s krajevnimi organizacijami in poskus oživitve KORK v Krmelju in na Studencu, kjer je delovanje v letu 1994 popolnoma zamrlo. Območna organizacija RK Sevnica se je na osnovi sprejetih usmeritev RK Slovenije v letu 1994, glede na vsebine dela in opredelitve skupnih akcij sodelavcev RK Sevnica, dogovarjala in usklajevala s sosednjima OORK v Posavju — v Krškem in Brežicah, Uradom za priseljevanje in Begunce, Ministrstvom za notranje zadeve ter drugimi organizacijami in društvi v občini. Ugotavljajo pa, da so z veliko dobre volje postorili vse, kar je bilo storiti, in sicer zaradi zagotovila pristojnih organov občine, da se bo financiranje v letu 1995 uredilo. (T.S) Bizeljsko, 27. januarja — V telovadnici OŠ Bizeljsko je potekal 4. zimski festival. Predstavilo se je 22 solistov razredne in predmetne stopnje ob spremljavi Mladinskega pevskega zbora OŠ Bizeljsko in glasbenega pedagoga Vilka Ureka. Več kot 30 učencev je avdicijo opravilo že oktobra. Mladi pevci, ki so predizbor uspešno opravili, so se vneto pripravljali in v priprave vložili veliko truda, kar se je pokazalo na samem festivalu. V kategoriji razredne stopnje so po oceni strokovne žirije uvrstili: 1. Petra Savnik s pesmijo Pet poljubov, 2. Vesna Zupan s Kekčevo pesmijo in 3. Katja Mihelin s pesmijo Moj fant. Nagrado občinstva je prejela Petra Savnik. Med starejšimi pevci je prvo mesto zasedla Jana Resnik s Pravljico o mavričnih ljudeh, drugo mesto Marijana Lipej s pesmijo Poslušam srce in tretje mesto Loti Klakočar s pesmijo Nora leta. Prireditev so popestrili plesni par Urška Klakočar in Sebastjan Vodlan iz Krškega, ansambel Šampajneros, prepevale pa so tudi nekdanje učenke šole. Vsi nastopajoči so za nagrado prejeli kristalni obesek — z znaki svojega nebesnega znamenja steklarne Dekor Kozje. Prvi trije so prejeli kristalne svečnike, kot nagrado občinstva pa so podelili kristalna keliha. Borut Pečenko (predsednik strokovne žirije) je dejal: »Delo žirije je bilo zelo zahtevno, sam festival je bil zelo dobro organiziran. Njegova kvaliteta iz leta v leto raste.« Ker bodo podobne festivale priredili tudi na nekaterih drugih osnovnih šolah, bi lahko na Bizeljskem organizirali festival za najboljše pevce občine Brežice. (Bojana Balon) Kako dolgo še?~ Železniška postaja v Radečah Takšna, kot je, je le eden od neurejenih in neprimernih objektov ob progi Zidani most — Dobova Radeče, 26. januarja — Tudi potniki v železniškem prometu so ljudje, je trditev, ki bi v radeškem primeru lahko pomenila vprašanje: ali je železniški promet (še) sploh namenjem ljudem? Če bo v kratkem res prišlo do začetka gradnje nove železniške postaje, bo sedanji objekt verjetno postal muzejski eksponat. Da je Posavje, gledano geografsko, res regija, ki sega od sotočja Savinje s Savo pa do meje s Hrvaško, je najbrž po- vsem jasno. Če pa trditev podkrepimo še z argumenti, da je bil ta prostor, ki se bo verjetno kmalu spremenil v energetski bazen — kar je tudi strateški cilj države — v preteklosti namenoma onemogočan v smislu celovitejšega političnega in gospodarskega medsebojnega povezovanja, se postavlja vprašanje: kako sploh skupaj in zakaj? Vedeti je treba, da je možnost svobodne opredelitve posameznih občin v smislu regijskega povezovanja s strani države ponujena prvič. To je lahko tudi zgodovinska priložnost. Ko se z vlakom pripeljete v posavski prostor, pridete ali v Radeče (lahko tudi v Sevnico) ali v Dobovo. Obe »mejni« železniški postaji lepo ponazarjata tudi tovrstno povezanost tega prostora. Tako kot je prva povsem neprimerna za odvijanje običajnega potniškega prometa, je postaja v Dobovi neprimerna za odvijanje mednarodnega potniškega in blagovnega prometa. Torej? V Radečah imajo obljubljeno novo železniško postajo na drugi lokaciji. Vodstvo SZ bo to obljubo moralo izpolniti, tako zatrjujejo v novem vodstvu občine. Kaj pa v Dobovi, ki je povrh še mednarodni mejni prehod, na katerem pristojne službe ne morejo korektno in zadovoljivo opravljati svojega dela? Da o bivanju v prostorih, ki so namenjeni nekaterim (predvsem carinski službi), sploh ne govorimo. Tudi ta problem se vleče že tri leta in ni videti, da bi ga lahko v do-glednem času zgledno uredili. Na primeru železniških postaj bi lahko rekli: Radeče ogledalo Ljubljane, Dobova ogledalo Slovenije. Žal. (dama) Nova lokacija M^b"W|m1|^B^aH^|E — Železniška postaja Radeče! Radeče, 26.januarja — Na križišču pri mostu, med železniško progo in magistralno cesto, kjer stoji nov objekt Bistro, naj bi bila nova lokacija nove železniške postaje Radeče. Zvedelo se je, da je odločitev dokončna, da je zadeva dokumentacijsko urejena in da bi se gradnja lahko kmalu tudi začela. Nekateri že komaj čakajo, da bi jo končno le dočakali, (dama) NAŠ GLAS 4,1. FEBRUARJA 1995 KRONIKA — ŠOLA — PTT šola ni šala Spet bomo objavili nekaj vaših izdelkov na temo Družina. Zahvaljujemo se vam, da ste se odzvali v tolikšnem številu. Še naprej opazujte vse, kar se dogaja okoli vas, in nam še naprej pošiljajte svoje prispevke. Živim v družini, ki je navadna, nič posebnega, povprečna. Sestavljamo jo štiri člani: mama, oče, sestra in jaz. Večinoma se razumemo, toda včasih se s sestro tudi skregava in stepeva. Takrat je najhuje, saj je sestra starejša, močnejša ter mnogo bolj izkušena v pretepih od mene. Ampak to mi sploh ne greni življenja, ker se na koncu najinih prepirov vedno pobotava. Moja družina je še kar v redu, največkrat veliko stvari počnemo skupaj gledamo televizijo, se kartamo in pogovarjamo. Ob praznikih kar cel dan sedimo pred televizijo. Še čudno, da ni eksplodirala, ker imamo Slovenci zelo veliko praznikov. Pa tudi moja družina ne gleda samo televizije. Igramo se tudi družabne igre kot so kartanje, človek ne jezi se... V moji družini sje zabavno in nikoli ni dolgčas. Jožica Lapuh 4.a. OŠ Brežice Moja petčlanska družina živi v stanovanjski hiši. Sem najstarejši otrok. Imam brata, ki je tri leta mlajši in še sestrico. Oče in mamica sta zaposlena. Mi smo srečni otroci, ker se lahko skupaj igramo, učimo ter si med seboj pomagamo. Edinci so za vse to prikrajšani. Oče nam je naredil gugalnico, obroč ter lok. Včasih se nam pridruži, ko se igramo z žogo. Mamica mi največkrat pomaga pri učenju, z njo se pogovorim o stvareh, ki me zanimajo. V naši družini občutim varno in toplo zavetje. Lucija Koren 4.a. OŠ Brežice Praznični dnevi v OŠ Dobova V OŠ v Dobovi je bilo meseca decembra živahno. V zadnjem delovnem tednu v decembru so se na razredni stopnji odločili za prav poseben projekt. Sodelovali so vsi učenci od 1. do 4. razreda pa tudi vsa šola in večina staršev. Cilj projekta je bil, da bi tudi učenci v šoli doživeli december kot praznični in družinski mesec. Delo je potekalo ves teden. Delali so okraske, prebirali božične pravljice, jih risali, pisali, izdelovali voščilnice, z mamicami pa so poiskali recepte za drobno pecivo, ki ga ni treba peči, in za slastne domače piškote, ki se jih da oblikovati z modelčki. Ob zaključku tedna so se zbrali vsi: otroci, starši in učitelji. Vse je obiskal tudi dedek Mraz. Sledila je pojedina v razredu, ki je trajala vse do večera. Bilo je zares lepo in vsekakor takšno prireditev velja ponoviti. Vodja projekta: Gabrijela Hauer Brežiška porodnišnica V času od 23. do 30. januarja 1995 so v brežiški porodnišnici rodile: Helena Pertnač s Senovega Aleša, Snežana Žalnik iz Brežic Gregorja, Aleksandra Žarn iz Velike vasi Miha, Dijana Kajba s Senovega Saro, Irena Markovič iz Pisec Sašo, Djurdjica Mlakar iz Župelevca Uroša, Darja Bostič iz Brežic Daniela, Natalija Bahčič iz Brežic Bernarda, Albina Čižmek iz Brezja Tatjano, Ivica Kranjec z Blance Nino in Ljudmila Pungarčič iz Brežic Ti-neta. Čestitamo! Kronika Iz Italije v Slovenijo Dne 26.1 so policisti v Kr-šem, pri gostilni Komočar legitimirali Samba D., džavljana Senegalije. Prodajal je različne ure in prstane. V avtomobilu je imel 17 ročnih in 11 žepnih ur ter 7 prstanov. Policiji je povedal, da je predmete kupil v Neaplu z namenom, da bi jih prodal v Republiki Sloveniji. Predmete je prodajal tudi v gostišču Rozalija. O dogodku je bila obveščena tudi tržna inšpektorica, ki je postopek prevzela in Samba S. predlagala sodniku za prekrške. Tudi ta teden so imeli delavci iz Ministrstva za notranje zadeve veliko dela. Zopet so zabeležili kar nekaj poskusov ilegalnega prestopa meje, požar in kar nekaj prometnih nesreč. Zbogom orožje Dne 23. januarja so na MMP Obrežje pri pregedu osebnega avtomobila Vlada Č. in avtomobila Dragomira Hrvoja V., oba iz Republike Hrvaške, našli samokresa in večje število nabojnikov. Oba kršitelja sta bila predlagana sodniku za prekrške. Krko pobralo davek Dne 25.1 se je na cesti Gmajna — Obrežje, pri kraju Velike Malence zgodila huda prometna nesreča. Štiri osebe so na kraju nesreče podlegle poškodbam. Voznik avtomobila D.V. iz Celja je zaradi prevelike hitrosi izbubil oblast nad vozilom, trčil in prebil kovinsko varovalno ograjo mostu. Pri tem je avto iz višine 17 metrov padel v Krko. S pomočjo potapljačev — policistov iz Specialne enote policije so našli le truplo S.M. iz Ajdovščine. Kljub opravljenem pregledu obeh bregov Krke in Save voznika D.V. iz Celja ter E.V. in T.P. iz Ljubljane niso našli. Neprimerna hitrost Dne 28. januarja seje na cesti Rožno — Sevnica zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti. V nesreči je voznik osebnega avtomobila Bojan K. iz Brežic zadobil hude poškodbe hrbtenice. Avtomobil je zaradi prevelike hitrosti večkrat prevrnilo. Obrnjen na streho je pristal na travniku, 23 metrov od vozišča. Pri prevračanju je voznik padel iz vozila in obležal vkleščen pod sprednjim delom vozila. Poštna torba Od sodelovanja do sovraštva Odgovorna članka objavljena v tedniku 7 D, dne 11. in 18. januarja 1995. V časopisih spremljam mnenja in stališča ter odmeve na razne članke o za slovensko zgodovino prelomnih junijsko-julijskih dneh leta 1991. Priznati moram, da sem razočaran nad ravnijo pisanja določenih avtorjev. V omenjenih člankih je polno zlonamernega pisanja in izkrivljanja dogodkov, s katerimi blatijo aktivne udeležence osamosvoj itvene voj ne. Vse to počnejo pod parolo, da je potrebno razkriti tudi drugi obraz slovenske osamosvojitvene vojne. Nizkotno početje, ki ni vredno avtorjevih zapisov. Najprej so uspeli skregati ljudi z republiških vrhov, sedaj pa se vse to seli še na lokalno raven. Potrebno je le še nekaj pritlehnih udarcev in med sabo se bodo začeli »grdo gledati« še policisti in teritorialci na terenu. Enotnost in sodelovanje, ki je bilo med vojno dobro, marsikje pa vzorno, bo šlo po zlu. In namen bo dosežen. Ne vem, komu bo to koristilo, mladi državi vsekakor ne bo. Hudo je, če o svetlih trenutkih slovenske zgodovine piše novinar na osnovi nepreverjenih izjav, tragično pa je, če to počne visok policijski uslužbenec. Med vojno leta 1991 sem bil poveljnik 25. Območnega štaba TO Brežice. Med vojno in po vojni sta 25. Območni štab TO Brežice in UNZ Krško dobro sodelovala. Ne bom navajal elementov tega sodelovanja in skupnih zaslug iz vojne leta 1991. To bom prepustil zgodovini in zgodovinarjem. Žalosten pa sem, ker se je v to umazano igro vključil takratni in sedanji načelnih UNZ Krško. Od tako izobraženega in izkušenega policijskega uslužbenca, kot je Raj-mund Veber, tega res ne bi pričakoval. Njegove izjave so zlonamerne, izkrivljajo dogodke in mečejo »slabo luč« na vse udeležence vojne. V svojem početju se ni ustavil niti pri tako sveti stvari, kot so padli teritorialci. V vojni leta 1991 smo izpolnili vse ukaze, ki smo jih prejeli od nadrejenih organov. Zaustavili smo sovražnikovo oklepno enoto v Rigoncah, zaustavili in uničili koloni v Pri-lipah in Krakovskem gozdu ter onesposobili edino sovražnikovo vojaško letališče v Sloveniji. Vse to smo storili z nezadostnim in neustreznim orožjem ob minimalnih človeških in materialnih izgubah. Ponosni smo na to! Vojna ni lepa stvar, vojni čas pa je precej drugačen od mirnodobnega. Zmagovalec je navadno tisti, ki naredi manj napak od nasprotnika. Vsem »generalom po vojni« polagam na srce, da imajo v vidu te misli, ko se odločajo pisati o minuli vojni. Ernest Breznikar Dovško 12 a, Senovo Predstavniki zaščite in reševanja pri županu Krško, januarja — Predstavniki organizacij zaščite in reševanja so se pretekli teden pogovarjali z županom. Pri Danilu Siterju so bili pedstav-niki Občinske gasilske zveze, Poklicne gasilske enote, Civilne zaščite in obrambe. Na tem sestanku so govorili o vsem, kar zadeva sistem zaščite in reševanja v občini Krško. Operativno delo je sedaj v pristojnosti občin in te bodo morale poskrbeti za organizacijo celotnega sistema, čeprav bo Regijska uprava za obrambo poslej skrbela za upravni del teh nalog v vseh treh posavskih občinah. S predstavnikoma PGE in OGZ se je krški župan pogovarjal o opremljenosti gasilskih društev in potrebah, ki jih ta izkazujejo, o načrtih za delo in pomanjkljivostih. Gre za to, da bo treba kadrovsko sed-stavo pomladiti, ponekod ni ustreznih prostorov, drugje so težave z zemljišči ali z lastniš- tvom nad posameznimi gasilskimi domovi. Občina Krško ima 25 gasilskih društev in še tri industrijska. Med več kot 2.000 članov je 800 operativnih, ki skrbijo za izobraževanje in se udeležujejo akcij. V PGE so letos zelo zadovoljni s tehnično prenovo vseh svojih vozil. PGE še naprej ostaja javni zavod, a v naslednjih letih bodo tam morali zaposliti več mladih kadrov, saj se tudi pri njih ljudje starajo. Pri Civilni zaščiti bo treba imenovati nove ljudi, v času, dokler to ne bo opravljeno, pa so, po besedah Cvetke Tomin — Zorič, vsi moralno zavezani sodelovati pri kakršni koli potrebni intervenciji. Med nalogami, ki jih bo treba letos nujno opraviti, je gradnja dostopov do Save za gasilska vozila. Nekaj se bo dalo doseči tudi s skrbjo za družabno življenje v društvih, kar naj bi k sodelovanju pritegnilo mlade ljudi. (Ika) Spet težave z robniki Krško, 23. januarja — Ni dolgo tega, ko je bilo potrebno za Petrolovo bencinsko črpalko močno zaviti, da nismo z avtomobilom pristali na pločniku. In kot nalašč se je to zgodilo tudi pri novi OMV-jevi črpalki v Krškem. Če se peljete iz smeri Drnovo proti centru Krškega, se pred vami spet nenadoma pojavi robnik, ko se pripeljete mimo nove črpalke. Previdno, šoferji! (B.C.) Božični koncert V nedeljo, 22.1.1995, sta mladinski pevski zbor Adoramus in Karitas v domači župnijski cerkvi na Vidmu priredila tradicionalni božični koncert. Pod vodstvom Manje Molan so zapeli lepe božične pesmi, ki so domače ali pa Manjina priredba znanih popevk. Glasovom mladih sta se pridružila še gosta Glasbene šole Krško — Martin Šušteršič in Manica Žibert. V nadaljevanju so zadonele božične pesmi mešanega pevskega zbora iz Brestanice pod vodstvom Monike Habinc in zapela je skupina deklet iz župnije Brežic pod vodstvom Mateje Ferenčak. Koncert je mogočno zaključil cerkveni mešani zbor sv. Mohorja in For-tunata in Gornjega grada pod vodstvom Feliksa Ugovška. Vsi prostovoljni prispevki so namenjeni Karitasu. Župnijski Karitas Srečanje upokojencev OZ Krško Kostanjevica na Krki, ja- govoril Dane Mižigoj, ki se je nuarja — V gostilni Žolnir je potekalo tradicionalno srečanje upokojencev Obrtne zbornice Krško, katerega se je udeležilo preko sto upokojencev skupaj s svojimi življen-skimi sopotniki. Predsednik OZ Krško je zbranim predstavil delovanje zbornice, v imenu upokojencev pa je spre- zahvalil vodstvu zbornice za povabilo na srečanje ter čestital Ivanu Molanu za izvolitev na funkcijo podpredsednika Obrtne zbornice Slovenije. Upokojenci so se v nadaljevanju zabavali ob dobri hrani in pijači, pa tudi za ples je bilo poskrbljeno. (Galex) Tesnenje in vgradnja oken in vrat po nemškem sistemu JOŽE STOPAR NARPEL 59,68270 KRŠKO TELEFON: 0608/31 -169 SE PRIPOROČAM! KLOBUCARSTVO EVSEK MDB 12 A, OBRTNA CONA LESKOVEC TEL.:O608722 -140 ŠIVANJE, ZAŠČITE SE PRIPOROČAMO! ODPRTO: pon - petek 8-18 h,sobota 7 - 12 h Lipova veja padla na streho hiše »Ko je bilo drevo obloženo s snegom, se ni prelomilo. % Tudi sam vihar ga ni mogel prelomiti. Verjetno je bil spet kakšen sunek,« pravi Drago Pisek. Orehovec pri Kostanjevici, 26. januarja — Močan veter je ob 15.10 uri povzročil razdejanje na domačiji pri Piskovih. Lipa, ki je od hišnega praga oddaljena tri metre, se je prelomila in padla ravno na os stanovanjske hiše. Ta lipa je nekaj posebnega. Stara je okoli 100 let. Med voj- no je bila vojaška markacija, saj je služila vojakom za orientacijo. Lipa in potok Pisk, ki teče v bližini domačije, sta označena na specialni vojaški karti, ki so jo imeli piloti. Ker je bila lipa zavarovana, je domačini niso smeli posekati brez posebnega dovoljenja. (Lea) 10 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 4,1. FEBRUARJA 1995 Rokomet RK Drava t RK AFP Dobova 26:24(13:8) Igralci AFP Dobove so katastrofalno pričeli srečanje, saj v prvih 17. minutah niso uspeli zadeti vrat domačega vratarja. Domači so to s pridom izkoristili in povedli z rezultatom 8:0. Dobovčani so ponovno dokazali, da težko igrajo proti globoki obrambi. V nadaljevanju srečarfja so se le zbrali in uspelo jim je znižati rezultat, predvsem po zaslugi Mijači-noviča in Stojakoviča, ki sta s pridom izkoriščala napake domače obrambe. Igralci obeh ekip so v zadnjem delu igre presegli tudi meje dovolj-nega, tako da sta sodnika pokazala rdeč karton domačima igralcema Potočnjaku in Vogrincu ter Dobov-čanu Stojakoviču. Igralci AFP Dobove so se sicer že ves teden pripravljali na četrtfinalno srečanje slovenskega rokometnega pokala, ko se bodo v sredo v Dobovi pomerili z ekipo Gorenja iz Velenja. RK AFP Dobova: Marcola, Oapo 4, Miiačinovič 7. Kekič. Voglar 1, Der- žič I. 5, Žibert, Glaser 2, Denič, Češ-novar, Stojakovič 5. (Jože Arh) RK Interier Krško t V RK Delmar Izola 28:25(15:12) Igralci Interierja so imeli še zadnji poskus pred sredino četrtfinalno tekmo s Preventom iz Slovenj Gradca. Tokrat so se pomerili z vodilno ekipo tretje lige Delmar iz Izole. Trenerja Kokalj in Pire sta preskušala nekatere variante igre, ki naj bi prišle v poštev v tem srečanju. Tekma ni bila posebej kakovostna, zlasti slabo so igrali Krčani v obrambi, pa tudi v napadu so naredili kar 27 napak. Kljub temu pa krška trenerja menita, da je ekipa dobro pripravljena na sredino srefianje v Slovenj Gradcu in da pričakujmo ugoden rezultat pred povratno tekmo 8. februarja v Krškem. RK Interier: Imperl, Mašič 1, Iskra 7, Papež, Dragar 7, Bogovič 7, Ur-banč 4, Martinčič 1, Kukavica 1. (Jože Arh) Sevniški mladinci peti v državi Celje, januarja — Polfinalnega turnirja državnega prvenstva v rokometu za mladince so se udeležile ekipe Cel ja, Gorenja iz Velenja in RK Lisca Sevnica. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi domačinov in Sevni-čanov. Celjski igralci so na začetku zaigrali bolje, vendar pa so jih Sevni-čani ob koncu prvega polčasa ujeli in rezultat izenačili. V tem delu pa so igralci Lisce zastreljali tudi 3 se-demmetrovke. Tudi v drugem delu so se gostje dobro upirali domači ekipi, ob koncu pa so morali priznati premoč Celjanov, ki so zmagali z rezultatom 21 :12. V drugi tekmi, ki je odločala o uvrstitvi v finalni del prvenstva so roko-metaši Lisce igrali z ekipo Gorenja. Tokrat so v prvem delu igrali neučin- Košarka KK Elektra: KK Interier 731 84 (39:39) Igralci Interierja so na vročem gostovanju v Velenju nastopili brez svojega najboljšega igralca Kraljeviča, ki je poškodovan, ponovno pa je zaigral Stevens, ki je bil tudi najboljši igralec srečanja. Že sam začetek je pokazal, da Krčani mislijo resno, saj so v sedmi minuti že vodili z rezultatom 18:7. Potem se je pri domačih razigral Rizman in z njegovimi natančnimi meti so domači uspeli do konca prvega dela rezultat izenačiti. Tudi začetek drugega dela je minil v znamenju odlične igre domačina Rizmana in domači so v 26. minuti povedli z 49 : 44. V nadaljevanju pa so igralci Interierja s kolektivno igro povsem nadigrali borbene domačine in z delnim izidom 18:2 zanesljivo odločili srečanje v svojo korist. Omeniti velja umazano igro domače ekipe, kar sta jim dovoljevala slaba sodnika. KK Interier: Bordelius 3, Rozman 3. Stevens 29, Zaturovski 7, Ademi 11, Šantelj 16, Samar 15. (Jože Arh) kovito v napadu in ob polčasu zaostajali že za pet zadetkov. Čeprav se Sevničani niso predali in so dobro igro v obrambi ter hitrimi protinapadi vztrajno zmanjševali razliko v zadetkih, jim je na koncu zmanjkalo časa. Igralci Gorenja so zmagali z rezultatom 22:20. Kljub temu so mladinci RK Lisca v letošnji sezoni dosegli odličen uspeh, saj so se tako po dolgih letih prebili v sam vrh slovenskega rokometa in s petim mestom dokazali, da se za prihodnost rokometa v Sevnici ni bati. Za RK Lisca Sevnica so v Celju nastopili: Marcola, Kranjc, Medved, Mijovič (10), Povše (3), Plazar (9), Krištofič (1), Rupret, Požek, Šlogar (1), Sirk (3), Teras (5), Močivnik. (Galex) Nogomet Rudar T.: Radeče Papir 3: 1 (2:0) Trboveljčani so v prvi pripravljalni nogometni tekmi premagali drugoli-gaškega tekmeca iz Radeč. Oba nasprotnika sta pokazala zanimivo in dobro igro, strelci pa bili Jesih, Hole-šek in Breznikar za Rudarja ter Tutič za Radeče Papir. Posavska liga v pikadu V Posavju že nekaj časa poteka liga v pikadu. V prvem delu je sodelovalo 24 ekip, razdeljenih v tri skupine. Zmagovalci se bodo v enotni ligi pomerili za naslov najboljšega igralca pikada v Posavju. Skupina I.: 1. Pole (11), 2. Kocjan (10), 3. Gren (8), 4. Lovec (8), 5. Pod-lajger (7). Skupina II.: 1. Konjiček (14), 2. Gaj (12), 3. Peron KTR (10), 4. Molan, 5. Bibič (5). Skupina III.: 1. Jožica (11), 2. Martina (10), 3. Tamara (9), 4. Ježek (8), 5. Bijou (7). (Jože Arh) Plavanje Vidne uvrstitve Krčanov Bad Reichenhall, 29. januarja — Tradicionalni mednarodni plavalni miting, na katerem so nastopili pla- valci iz Avstrije, Argentine, Italije, Madžarske, Hrvaške, Slovenije, Slovaške in Nemčije. Nastopilo je tudi 7 dečkov in deklic PK Celulozar Krško v vseh kategorijah. Vidne rezultate so dosegli: 3. mesto 400 prosto Blaž Zadravec, 2. mesto 200 mešano Blaž Zadravec, 3. mesto 100 prsno Kristina Herakovič, 2. mesto 100 hrbtno Kristina Herakovič, 2. mesto 100 delfin Aleš Kelhar. (Galex) Dejan Župane se je uvrstil na evropsko prvenstvo Na evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, ki bo od 23. do 28. februarja v Helsinkih na Finskem, se je uvrstil tudi mladinec SD Leskovec Dejan Zupane. Dejan Župane je skupaj s Sebastjanom Žnideršičem (Brest) in Otom Stra-kuškom konec tedna na trodnevnem kvalifikacijskem turnirju v Muenchnu dvakrat dosegel normo za nastop na EP. Norma je bila izredno visoka, saj so morali mladi slovenski reprezentantje doseči enak rezultat kakor lani tretjeu-vrščena ekipa iz EP, to pa je 1.736 krogov. Prvi dan so nastreljali 1.733 krogov, drugi dan 1.738 krogov — izpolnjena norma, tretji dan 1.738 krogov — izpolnjena norma. Župane pa je dosegel 579 krogov, 582 krogov in 578 krogov. Tako je Dejan spet potrdil svojo kakovost, sedaj pa pričakujemo, da bo imel s svojim rezultatom tudi primerne pogoje za pripravo na nastop na EP, kjer je lansko leto osvojil 2. mesto. Na tekmovanju v Muenchnu je nastopil tudi član Olimpije iz Ljubljane, Brežičan Robert Kranjc, ki pa mu tokrat ni uspelo doseči normo za nastop na EP. (Jože Arh) Odprto posavsko prvenstvo v veleslalomu Smučarski klub Krško je na tekmovalni progi na smučišču Planina organiziral tradicionalno posavsko prvenstvo za vse kategorije od Cl—Ce do članov. Tekmovanja se je udeležilo 82 tekmovalcev in tekmovalk Iz naslednjih društev in klubov: SD Kum Dobovec, SK Medija Klso-vec, SK Mont Kozje, ŠD Viktorija Sevnica, ŠD Amater Gazice, SK Sa-mobor in SK Krško ter posamezni tekmovalci iz Posavja. Najuspešnejša sta bila SD Kum Dobovec in SK Krško, ki sta osvojila po pet pokalov oz. prvih mest. Rezultati po kategorijah. Mlajši Cl: Sinkar (KUM), Kuretič (KRŠ), Sarič (SAM). Mlajše CE: Tatalovič, Novak, Kranjc (vse KRš). Cl: Cerjak, Stipič (oba KRŠ), Leskovšek (KUM). CE: Vo-laj, Zakonšek (obe KUM), Longo (KRŠ). DEČKI: Sumar, Potrpin (oba KUM), Cerjak (KRŠ). DEKLICE: Sinkar (KUM), Pire (Krško). ST. DEČKI: Tlakočar, Rozman (oba KRŠ). ST. DEKLICE: Bizjan (KRŠ). MLADINCI: Lalič (SAM), Bizjan, Lesjak (oba KRŠ); MLADINKE: Volaj (KUM), Grame (ŠDA); ČLANI: Potrpin (KUM), Kužnik (KRŠ), Možic (VIK); ČLANICE: Klakočar, Kužnik (obe KRŠ). (Galex) TEL:0608/79 520 papirnica, igrače, igre vseh vrat, pisarniški material, fotokopiranje, čarovniškiin PUSTNI REKVIZITI gumijaste maske več vrst lasulj otroški kostumi od 1350,00 SIT od 850,00 SIT od 1250,00 SIT ogromno različnih pustnih rekvizitov, štosov, nagajivih artiklov, dodatkov za vsako vrsto mask. VSE VRSTE PUSTNIH ŠMINK (bela za klovna, rjava - črnec, rdeča - hudič in raznobarvne barvice) Ne zamudite bogate izbire, ki se ponuja v trgovini le od 20. januarja! Ne čakajte na zadnji dan, ko izbire ni več! Bo novi lopar pomagal krškemu županu? Krško — Letos je Namiznoteniška zveza Slovenije v akcijo »Dvakrat pet tisoč loparjev« vključila tudi krško občino. Na predlog Janeza Pezlja, predsednika Namiznoteniške zveze Slovenije, naj bi poiskali ustrezno podeželsko šolo, v kateri bodo otrokom razdelili 30-40 »ta pravih« loparjev in prav toliko lesenih loparjev za malčke iz vrtca ter majic. Zupan se je za akcijo dogovoril z vodstvom podboške osnovne šole in prireditve (konec februarja) naj bi se udeležil tudi kateri izmed ministrov ali vsaj poslancev v državnem zboru. Danilo Siter predvideva, naj bi se prireditve udeležile tudi namiznoteniške ekipe šol iz vse občine. Mladi namiznotenisarji bodo med seboj odigrali turnir, predstavniki iz Ljubljane bodo za udeležence pripravili prikaz osnov in pravil igre, krški župan pa bo odigral partijo z gostujočim ministrom ali s predsednikom Namiznoteniške zveze. Priznal je, da malo tudi že trenira. (Ika) Ples Prvo in drugo mesto Sebastjona in Urške Celje, 29. januarja — Kvalifikacijskega turnirja v organizaciji PK Plesni val Celje se je udeležilo tudi 13 plesnih parov Posavskega plesnega kluba. Najboljše rezultate med pionirji so dosegli: Jaka Piltaver in Tina Korber 5. mesto v latinskoame-riških plesih ter 8. mesto v standardnih plesih; Marko Babic in Sanja An -tolič 7. mesto v latinsko ameriških plesih ter 9. mesto v standardnih plesih; Uroš Rogič in Anja Žvab 11. mesto v standardnih plesih ter 12. mesto v latinskoameriških plesih: na 11 mesto v standardnih plesih pa sta se uvrstila tudi plesna para Mitja Puntar in Jasmina Zakšek ter Mitja Stanič in Katja Zakšek. Mlajša mladinca Sebastjan Vod-lan in Urška Klakočar sta dosegla 1. mesto v standardnih lesih in 2. mesto v latinskoameriških plesih, Mitja Prah in Mateja Gane pa 8. mesto v standardnih plesih. To je do sedaj največji ekipni uspeh plesnega kluba, kakor tudi posamično na enem turnirju. (Galex) DREN V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: Staiu Iskra Že antični zdravniki so pravilno slutili potrebo starejšega človeka po fizični aktivnosti. Odločilnega pomena za gibalno dejavnost (mišična aktivnost) v starosti je spoznanje, da človek hitreje propada, če ni mišično aktiven in je njegov krvni obtok okrnjen, kapilare hitreje odmirajo in kri zaostaja. Znano je, da staranje pomeni usihanje telesne zmogljivosti na različnih ravneh. Zdrav način življenja ni fiziološko obremenjevanje z gibanjem, je pomoč, da se padec zmogljivosti zapolni. Kardiolog W. Hollmann je prepričan, da je možno še v letih staranja izboljšati funkcije srca in ožilja oz. treniranje zmožnosti sprejemanja kisika. Športno—medicinske raziskave kažejo, da je za zdravje posebnega pomena splošna, aerobna vzdržljivost, ki je merilo po največjem sprejemanju kisika. Zato priporočajo starejšim osebam lažje, vendar razmeroma dolge telesne aktivnosti v naravi: hojo, hitro hojo po ravnem in hojo po terenu z intervalno hojo (rahli vzponi in ravnina). Torej naj bo redna telesna dejavnost starejših usmerjena v pospeševanju funkcij srčno—žilnega in dihalnega sistema (aerobne aktivnosti) ter vsestransko krepitev mišic, vzdrževanje vezivnega tkiva (hrbtenica, prsni koš, sklepi) z gimnastičnimi vajami. ...Strah pred peklom je pekel a želja po raju je raj... (Gibran) Priredimo njegovi misel naši Šoli zdravega življenja: ...Strah pred boleznijo je bolezen a želja po zdravju je zdravje... (Stane Iskra) S kolesom iz Ženeve Kot se pravi: Lilo je kot iz škafa. Kolena so rahlo drgetala. V prsih je razbijalo kot v kovač-nici. V glavi je glasno bobnelo in skozi usta in nos je kdaj pa kdaj siknila para. Ne gre več, je zavpil moj sopotnik Tomaž, vsekakor pa sem se strinjal in zavila sva v prvi McDonald's v St. Gervaisu. Tako nekako se je začel prvi dan kolesarjenja iz Ženeve. Naj takoj povem, da sem Tomaža spoznal nekje v Julijcih nekaj tednov pred odhodom, drug drugemu sva se zdela kar pripravna za tak podvig in v nekaj minutah telefonskega pogovora jepadla odločitev: z vlakom do Ženeve in s kolesi nazaj (pozneje se je izkazalo, da vsa stvar le ni tako enostavna). Chamonix, prestolnica alpi- nizma, kamor sva prispela naslednji dan, se je že kopal v soncu. Vse dopoldne sva s fotoaparati lazila po mestu, gledala okoliške štiritisočake in strahoma opazovala gorski prehod Col des Montets (1461 m), ki se je visoko med gorami dotikal neba. Cesta in pokrajina na sploh sta na moč podobni našemu Vršiču. V petnajstodstotnem klancu prvič resno začutim težo tovora na starem maratoncu in Tomaž mi s svojim gorcem kmalu uide. Mimo švigajo precej strenirani kolesarji s štrlečimi mišicami in na odličnih kolesih. Kar nerodno mi je, ko v polomljeni nemščini na zemljevidu kažem cilj najine poti, zato sklepam, da bom v prihodnje raje molčal. Po nekako dveh urah do konca izčrpan zagledam tablo Col des Montets in poleg nje Tomaža kuhati špagete. Božja prikazen. Po krajšem počitku sledi spust s prelaza in nato slovo od Francije. Naj z največjim veseljem povem, da naju je čakal isti dan še en gorski prelaz (Col de la Forc-laz, 1527 m), zatem pa nor spust in Martigny se je približeval s sedemdeset in več kilometri na uro. Slabo prespani noči sredi mrzlih sadovnjakov sledi dokaj mirna nedelja, naslednji dan pa se prikaže Simplon, 25 km daleč in 1400 m višje. Zdi se nedosegljiv. Vročino, žejo in nepopustljivo strmino že zdavnaj vzamem v zakup, se prepričujem, da je napor pač užitek in da mi je čisto prav. Najbrž tudi Tomaž, ki ima pravkar težave z nadležno ovco; na vsak način hoče namreč priti do hrane v torbah. Sonce doseže najvišjo toč- ko, midva pa Simplon (2005 m) in s tem zaključiva prvi, najtežji del potovanja. Sledi generalna na zavorah, nato pa fantastična dirka v Domodossolo, za naju obljubljeno deželo. Pa ni bilo vse tako pravljično, kot je kazalo na začetku. Ceste postajajo vse slabše, ob njih rastejo smetišča in avtomobili vozijo vse bolj divje. To je bila že tista prava Italija, brez filtrov in šmink. Zgodilo se je, da so za nama metali kamenje, ali pa naju je avto-mobilist izrinil s ceste kar iz gole objestnosti. V Aroni sva se zadržala pol dneva zaradi zdrobljene go-nilke na Tomaževem kolesu. Resno sva se ustavila šele ob Gardskem jezeru in se prvič na, poti pošteno umila. Za nama so ostajala mesta kot Milano, Brescia, Padova in v Padski nižini je stvar začela postajati precej enolična: povsod ravnina, vsakdan špageti, prevoženih sto in še nekaj kilometrov na dan, spanje na črno v vinogradih, zapuščenih skladiščih ali pa kar ob cesti. Verono sem želel od nekdaj videti. Predvsem Julijo. Pravijo, da prinaša srečo, če jo primes za... Tomaž je kot specialist za ubijanje dolgčasa včasih dan zabelil s kakšno urico vožnje po šestpasovnici ali skozi triki-lometrski tunel... Bianchi, compagnole, leg-nano. Napisi na majicah in kolesih rekreativcev, ki so vozili mimo naju. In vsi brez izjeme niso znali odzdravljati. Navadila sva se že biti umazana in raztrgana in celo v veleblagovnicah je izginjal kompleks balkanskega jodlarja na modni reviji. Carinik na slovenski meji se je režal do ušes, midva pa niti najmanj, ker naju ni izpustil skozi maloobmejni prehod. Tako sva imela pred sabo še črni Kal in nekaj kilogramov svinca več v pljučih. Neverjetno, toda v Sloveniji prvič na poti enostavno nisva imela kje prespati. Psi so povsod trgali verige, kamorkoli sva zavila in v najhujši sili sva ponoči pritipala v sila strm gozdič, da sva se zjutraj zbudila nekaj metrov nižje med koprivami in polži. Zajtrk poteka klasično, brez jedilnega pribora in zobne kr-tačke (če se ne motim, je oboje ostalo nekje v Franciji). Pozabiva še eno slabo prespano noč in se prepustiva mehkemu makadamu sredi Dolenjske, ki vodi k izviru Krke. Bliža se čas trgatve. Z vinogradi posejani dolenjski griči dobivajo čudovite jesenske barve. Lepo je biti spet doma, res lepo. Nekaj podatkov: čas potovanja: 1. 9. /14. 9. 1994; max. hitrost: 79,9 km/h, max. število km na dan:_141 km, prevožena pot med Ženevo in Krškim: 1200 km. Potovala sta: Tomaž Pere in Andrej Sotelšek (avtor) NAŠ GLAS 4,1. FEBRUARJA 1995 OBVESTILA — REKLAME 11 OBČINA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 ŽUPAN OBVESTILO O IZVAJANJU JAVNIH DEL V LETU 1995 Znano je, da so javna dela kot ena od oblik izvajanja aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji že štiri leta inštrument države za blažitev socialnih posledic odkrite brezposelnosti. Značilnosti sodobnih javnih del so zlasti družbena koristnost, neprofitna in nekonkurenčna naravnanost, selektivnost, časovna omejenost ter poudarjena socializacijska in humanizacijska funkcija, v letu 1995, ko je evropsko leto varstva narave, želimo programe javnih del usmeriti na področje urejanja okolja in turizma. Programi javnih del se izvajajo selektivno za ciljne skupine brezposelnih, ki nimajo nobene druge možnosti in zaposlitev že dolgo iščejo. Na tem področju so na osnovi dosedanjih izkušenj možna naslednja javna dela: urejanje parkov in drugih javnih površin, urejanje turističnih objektov splošnega pomena, urejanje trimstez, kolesarskih stez in turističnih pešpoti, pomoč pri razvijanju kmečkega turizma, priložnostna popotniška tržnica za tranzitne goste, vodniška služba, odstranjevanje divjih odlagališč odpadkov, čiščenje obrežij in strug potokov ter hudournikov, urejanje brežin in odvodnjavanje na lokalnih cestah, urejanje zelenih površin, čiščenje naselij, izdelava hortikulturnega katastra, popis objektov za počitek in rekreacijo, rušitvena in pripravljalna dela za družbene objekte, preurejanje stanovanjskih objektov, gradnja športnih objektov, popravila starih poslopij in rušenje, gradnja lokalnih cest, vzdrževanje cest. Sem sodijo tudi kulturni programi, urejanje kulturnih objektov, restavratorska dela, arheološka dela itd. Programi naj zajemajo tisto, kar je za turizem in okolje v naši občini najvažnejše. Pravočasna priprava programov javnih del, namenjenih turizmu in okolju v najširšem pomenu, je potrebna tudi zato, da bi pravočasno zagotovili finančna sredstva zanje, za nekatera javna dela pa angažirali tudi sponzorje. Prosimo, da nas o vaših namerah, katera dela bi se izvajala preko javnih del, obvestite najkasneje do 10/2-1995. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 22-771 int. 292. Danilo SITER župan OBČINA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 ŽUPAN POZIV VSEM KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM, KLUBOM IN ORGANIZACIJAM V OBČINI KRŠKO Za leto 1995 moramo izdelati program in proračun, v katerem bodo opredeljene naloge, ki se bodo izvajale v tem letu, tako po vsebini kot tudi finančno. Hkrati želimo izdelati katalog prireditev na vseh področjih dejavnosti v občini Krško (kultura, šport, ohranjanje ljudskih običajev, mednarodna srečanja ipd.). Glede na to, da se bo v letošnjem letu odvijalo več prireditev, ki bodo posvečene raznim jubilejem, kulturnim in športnim prireditvam ter drugem obeležjem posameznih dogodkov kot tudi srečanjem na medkrajevnih in mednarodnih nivojih, pri katerih predvidevate kakršno koli sodelovanje občine, Vas pozivam, da nas o tem obvestite pravočasno, tako da bomo lahko Vaše potrebe upoštevali tudi pri izdelavi programa za letošnje leto in jih vnesli v katalog prireditev za leto 1995. V ta namen nam posredujte naslednje podatke: - vrsto prireditve oziroma aktivnosti (opisno); - kraj in čas izvajanja aktivnosti; - finančno konstrukcijo izvedbe (višina sredstev in viri financiranja). Hkrati Vas obveščamo, da obstaja možnost, da določene aktivnostilahko izpeljete preko javnih del, za katere lahko kandidira Občina Krško. V vsakem primeru nam morate posredovati program, kjer bodo aktivnosti opredeljene in tudi finančno ovrednotene. Tako pripravljene programe posredujte na Občino Krško najkasneje do 10/2-1995. Vse dodatne informacije dobite na tel.št: 22-771 int. 295. Le tako bomo lahko s skupnimi močmi in v obojestransko zadovoljstvo realizirali vrsto nalog. Danilo SITER župan Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta s pogoji za zasedbo Občina Brežice Gradbeni delacev Pomožni gradbeni delavec; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik — govorno; ostali pogoji: poskusno delo 3 mesece; do 9.2.95; Toma Rozman, Spi. gradbeništvo, strokovni nadzor Dobova, Gaberje pri Dobovi 18, Dobo-va; št. del. mest 2 Zidar KV zidar; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovensk jezik — govorno in pisno; ostali pogoji: poskusno delo 3 mesece; do 9.2.95; Toma Rozman, Spi. gradbeništvo, strokovni nadzor Dobova, Gaberje pri Dobovi 18, Dobova; št. del. mest: 2 Gradbeni delovodja Gradbeni tehnik; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik — govorno in pisno; ostali pogoji: opravljen strok, izpit, poskusno delo 3 mesece; do 9.2.95; Toma Rozman, Spi. gradbeništvo, strokovni nadzor Dobova, Gaberje pri Dobovi 18, Dobova Občina Krško Ekonomist za analize in planiranje Računovodja; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik — pisno, italijanski jezik — govorno in pisno; do 11.2.95; Slovenija TOPINK Brestanica, Šolska cesta 17, Brestanica Dipl. ekonomist za analize in planiranje Pripravnik; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik — govorno in pisno; do 3.2.95; Videm papir Krško, Tovarniška ulica 18, Krško; št. del. mest: 2 Samostojni komercialist; nedoločen čas; 36. mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik — govorno in pisno; ostali pogoji: 6-mes. poskusna doba; do 3.2.95; Videm papir Krško, Tovarniška ulica 18, Krško Občina Sevnica Bolniški strežnik Strežnica-negovalka; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik — govorno in pisno; do 3.2.95; Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem mostu, Loka pri Zidanem mostu 18, Loka pri Zidanem mostu; št. del. mest: 2 Bolničar Bolničar; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; do 6.2.95; Dom upokojencev in oskrbovancev Im-poljca, Arto 13, Studenec Prodajalec živilsko-prehramb. artiklov Prodajalka galanterij, blaga; nedoločen čas; ostali pogoji: lahko tudi pripravnik; do 6.2.95; Štern Miran s. p., Trgovina »Mimsi« Sevnica, Naselje heroja Maroka 5, Sevnica Natakar Strežba v okrepčevalnici; nedoločen čas; ostali pogoji: lahko tudi pripravnik; do 18.2.95; Janez Nunčič s. p., Okroglice 54 a, Loka pri Zidanem mostu Zdravstveni tehnik Medicinski tehnik; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; do 3.2.95; Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Arto 13, Studenec; št. del. mest: 2 DOLENJSKA BANKA TEKOČI RAČUN - SODOBNO IN ENOSTAVNO UREJANJE FINANČNIH ZADEV Gotovo ste že premišljevali, kako bi se izognili gneči in neprijetnemu čakanju pred bančnimi okenci, pa kljub temu uredili vaše finančne zadeve. V Dolenjski banki vam za enostavnejše in sodobnejše finančno poslovanje svetujemo poslovanje s tekočim računom, S čeki lahko plačujete blago in storitve, še enostavneje pa je poravnavanje računov s plačilno kartico Activa, Eurocard ali Magna. Kadar kljub vsemu brez gotovine ne gre, so vam na voljo bančni avtomati, ki vam omogočajo dvig gotovine 24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih. Banka omogoča imetniku tekočega računa tudi pridobitev povišanega limita. Preko tekočega računa s t rajniki poravnavate redne mesečne obveznosti. In kako boste izvedeli, kakšno je stanje na vašem tekočem računu? Enostavno - po telefonu pomočjo sistema AudioTEKS - avtomatskega bančnega servisa za posredovanje podatkov o stanju na vašem bančnem računu. S pomočjo sistema AudioTEKS lahko dobite tudi številne druge koristne informacije o ponudbi Dolenjske banke. Vaš čas je dragocen. Ponudili smo vam nekaj možnosti za hitrejše in udobnejše urejanje vaših denarnih zadev. Naslednji korak je seveda vaš. V Dolenjski banki vas vabimo, da se za vse podrobnejše informacije oglasite v enotah banke in še posebno v novo odprti ekspozituri Krško, Cesta krških irtev 135 a (poslovni objekt Delta Team), tel. 0608/22-762, ki posluje od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 16.30 ure. Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poin naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.............................................................................................................. (podpis naročnika in žig) Kraj, datum: ............................................................................................................. Videni, celuloza, papir in papirni izdelki, d.o.o., v stečaju, Krško, Kolodvorska 2 objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za nakup nepremičnin poslovnih stanovanjskih objektov V premoženju stečajnega dolžnika Videm Krško, d.o.o., v stečaju je del nepremičnin poslovnih stanovanjskih objektov na lokaciji občine Krško. Na podlagi Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list št. 84/89-30.12.) in sklepa stečajnega senata Temeljnega sodišča Novo mesto št. 6/93-201 se prodajajo naslednje nepremičnine — poslovno-stanovanjski objekti: A — Samostojni poslovno-stanovanjski objekt v izmeri 385 m2 (»rdeča hiša«) s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na par- ; celi št. 206 in je pripisan pri vložku št. 119 k.o. Stara vas, Tovar- n. niška18, Krško. B — Samostojna stanovanjska hiša v izmeri 318 m2 (Roškarje-va hiša) s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parceli št. 245 in je pripisana pri vložku 316 k.o. Stara vas, Tovarniška 12, Krško. 7 C — Samostojna stanovanjska hiša z garažo v izmeri '(58 jn2 (Cimermanova hiša) s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parceli št. 165 in je pripisana pri vložku št. 247 k.o. Stara-jjas, Tovarniška 11, Krško. D — Samostojna stanovanjska hiša v izmeri 75 m2 (Lavrinško-va hiša) s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parceli št. 139/2 in je pripisana pri vložku št. 780 k.o. Stara vas, Tovarniška 9, Krško. Vsi navedeni objekti — hiše so v najemu in se lahko izpraznijo v roku enega meseca. POGOJI ZA SODELOVANJE: 1. Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije. — Pisna ponddba mora vsebovati predmet nakupa; — Ceno, rok if^zavarovanje plačila; — Namen nakupa v smislu bodoče uporabe objekta. 2. Vsem resnim ponudnikom bo omogočen ogled objektov, dostop do potrebne dokumentacije. 3. Davek na promet z nepremičninami in druge dajatve, zemljiškoknjižne vpise ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnine plača kupec. 4. Prodaja se po načelu »videno — kupljeno«; kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. 5. Prispele ponudbe bodo ocenili stečajni upravitelj, upniški odbor, stečajni senat. Ponujena cena za nakup navedenih objektov bo pomemben kriterij za oceno ponudbe, vendar bodo poleg tega upoštevani tudi drugi elementi ponudbe, ki so zahtevani v točki 1 tega razpisa. 6. Ponudbe morajo biti poslane do 20.2.1995 s priporočeno pošiljko v zapečateni ovojnici z oznako »HIŠE — VIDEM« na naslov: Videm, d.o.o., Krško, v stečaju, Kolodvorska 2, Krško. 7. Stečajni upravitelj Vidma, d.o.o., v stečaju bo na podlagi prispelih ponudb in pridobljenih mnenj in soglasij, navedenih v točki 5 tega razpisa, obvestil ponudnike o rezultatu zbiranja ponudb v 30-ih dneh po končanem roku zbiranja ponudb. Stečajni upravitelj na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o prodaji predmeta razpisa s katerim koli ponudnikom. Za morebitne dodatne informacije v zvezi s tem razpisom se obrnite na Videm, d.o.o., v stečaju, Kolodvorska 2, Krško, po telefonu štev. 0608/21-831 ali telefaksu štev. 0608/22-177 na stečajnega upravitelja g. Branka Ogorevca ali njegovega pomočnika g. Franca Puhnerja. Stečajni upravitelj Branko Ogorevc, dipl. ekon. 12 ZADNJA NAŠ GLAS 4, 1. FEBRUARJA 1995 Naša anketa: Matura z očmi maturantov in profesorjev Pred kratkim so učenci srednjih šol v Sloveniji pisali t. i. poiz-kusno maturo. Matura je bila nekaj povsem samoumevnega tudi v času, ko so je bili odličnjaki oproščeni, saj je bilo takih le malo. Že od prvih napovedi in zamisli so se okrog sedanje, recimo temu državne mature, kresala mnenja. Zato smo sedaj, ob poizkusni maturi, povprašali tiste, ki so jo preživeli, kaj si mislijo o njej. Obiskali smo brežiške gimnazijce, srednješolce v Krškem in učenke v sevniški srednji tekstilni šoli. Želeli smo dobiti odgovore tudi od nekaterih učiteljev, a žal ni vedno šlo. Jasno je, da so ljudje previdni, a vendar so si s tem zapravili priložnost, da povedo svoje mnenje. Peter Pavlovič, 4.1. Gimnazije, iz Velikega Mraševa: »Sem zadovoljen, če izvzamem nejasna vprašanja in pretiravanje sestavljalecev, ki so se preveč spuščali v podrobnosti (npr. pri matematiki). Pri angleščini je bilo premalo časa, medtem ko ga*Je bilo drugod preveč. Tudi disciplina med preverjanjem je bila slaba.« Dorica Gorenc, 4.1. Gimnazije, iz Krškega: »Matematika je bila pretežka, zgodovina pa prepodrobna, sicer sem pa zadovoljna, da lahko na ta način preverim svoje znanje in vidim, kako bo na pravi maturi.« Gregor Strojin, 4. I. Gimnazije: »Pri angleščini imam dober vtis, tudi pri matematiki, pri slovenščini in biologiji je bilo po pričakovanjih, za kemijo pa ne sprašuj. Napetosti ni bilo, ker se za teste nismo posebej pripravljali — se bo treba toliko več za »tapravo« maturo — preverjanje pa je bilo korektno.« Ivan Krofi, profesor zemljepisa: »Ni-: sem posebno zadovoljen. Bilo je preveč vsega za pet dni, dijaki so bili v četrtek in petek že absolutno preutrujeni. Teste so reševali prehitro, površno, navodil in vprašanj niti prebrali niso. Temu primerni so bili tudi rezultati — povprečje je I pod 50% — zato se bo potrebno še res- \ no učiti.« Branko Kovačič, 4. I. Gimnazije, iz Kapel: »Pretežko. Vprašanja so bila dvoumna, pri predmetih z dodatnim gradivom so bile slike zelo slabo fotokopirane, nejasne. Snov je bila preveč natančno zajeta in neprimerna za našo zahtevnostno stopnjo.« Andrej Sluga 4.1. Gimnazije, iz Brestanice: »Sem še kar zadovoljen, čeprav smo vzeli vse skupaj preveč »na lahko«. Ni mi pa bil všeč način popravljanja testov in razporeditev časa za pisanje (nekje premalo, nekje preveč).« Dokončna ureditev plač v zdravstvu Ureditev plač v zdravstvu skladno z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih in Pravilnikom o napredovanju delavcev, zaposlenih v zdravstvu, gre v zaključno fazo. Ministrstvo za zdravstvo bo dalo soglasje za uskladitev plač le tistim zavodom, ki bodo upoštevali vrednost delavnih mest po enotnem seznamu delavnih mest, ki ga je pripravilo ministrstvo. S tem seznamom se je »skrčilo« število nazivov dosedanjih delovnih mest v zdravstvu s preko 1.200 na vsega 195. (Kati) Blanka Cizelj, 4.1. Gimnazije, iz Sevnice: »Bilo je na primernem nivoju... mogoče bi lahko bilo malo lažje. Veliko je bilo dvoumnih vprašanj. Pri testu za SKJ je bilo že na naslovnici nekaj pravopisnih napak, česar si resnično ne bi smeli privoščiti. Pričakujem, da bom »tapravo« maturo naredila, saj zato tudi hodim v šolo.« Tatjana Hudler, prof. nemškega in angleškega jezika: »Sem kar zadovoljna, tudi z rezultati, glede na to, da se dijaki niso veliko pripravljali. Snov je bila res zelo obširno zajeta, sem pa prepričana, da bo junija uspeh boljši.« Davor Račič, 4.I. elektro smeri, iz Malega Vrha pri Globokem: »Poskusna matura je bila narejena za povprečnega dijaka. Razen pri fiziki in matematiki, kjer so zelo veliko zahtevali — zato je bil tu tudi slabši uspeh. Premalo časa je bilo pri angleščini. Pri osnovah elektrotehnike je bilo prenaporno, saj smo pisali tri ure skupaj, brez odmora.« Dragan Kupirovič, 4.I. elektro smeri, iz Krškega: »Matura je bila srednje težka, le pri nekaterih predmetih je bilo premalo časa. Nesmiselno se mi zdi, da so razmik med učenci pred izpitom merili točno, do centimetra. Ko pa smo prišli noter in ko smo se usedli, se je vsakdo premaknil za kakšnih petnajst centimetrov.« Profesor Janko Firbas, tajnik šolske maturitetne komisije: »Poskusna matura je potekala od 9. do 13. januarja. Vseh rezultatov še ni, vendar ocene pri tem niti niso tako pomembne. Namen je bil, da se preveri način opravljanja mature, da se učence seznani z redom, kakršen bt> na pravi maturi. Učitelji ne smejo v nobenem primeru upoštevati ocen poskusne mature oz. jih zapisati v redo-valnico.« V okviru kulturnega praznika bo imel v Brežicah prvo samostojno razstavo fotografij, ljubitelj narave in fotokamere, Hrvoje Oršanič. Ob napovedi objavljamo tole njegovo fotografijo. Nagrado, tri barvne filme lahko dobi v kostanjeviškem foto-studiu TEN d.o.o. m Tel.: 0608/62-905,62-906 atntai Xban& d.o.o. Jože Marinč je akademski slikar v Kostanjevici. Tu živi že od leta 1985 in od takrat je »zraven« pri Perforcenhausu. Tudi letos bo zasnoval likovno podobo kostanjeviškega pustovanja, zato smo ga h ko-fetku tudi povabili ravno sedaj. O svojem odnosu do Per-forcenhausa Marinč pravi: »Pri Perforcenhausu imamo dokaj ustaljen program. Določene figure se ponavljajo vsako leto in imajo poudarjeno vlogo, program pa je improviziran in prilagojen dogajanju. Te oblike in pojavnosti so me zanimale že takrat, ko sem delal še figuralno, vendar sem poudarjal predvsem ekspresije obrazov in barvo. Kakšna bo letošnja podoba pustovanja? Še ne vem. Zamisli se še nabirajo. Vsako leto smo pripravili tudi kakšno predstavo in prireditev (razstavo). Sam pripravim predvsem sceno tiste večerne predstave, kjer gre za obiranje in posredovanje pregleda celoletnega ko- Jože Marine: »Zopet je prišel ta čudni čas okrog pusta «• »V Kostanjevico sem prišel bolj začasno, a videl sem, daje tu dejansko kulturna metropola. Ljubljane imam ravno toliko, kolikor je potrebujem, sicer pa lahko delam v miru.« stanjeviškega dogajanja. Odvisni smo od financ, a letošnja ideja bo predvsem čista. Čista likovno, brez nepotrebnih dodatkov, a čista tudi drugače. Ne bo vezana na politiko, ker bi rad umiril sedanji, dokaj napeti položaj.« Torej meniš, da bi bilo treba zadeve umiriti, v dobro vseh? »Vsekakor! To vpliva takoj tudi na kulturo, na sprejemanje zakonov in predpisov. Pogovarjamo se veliko, nihče pa ne skrbi za trženje kulture. Zlasti trženje bi moralo biti bolj razvito. Kako si to predstavljam? Preko galeristov. Galerijska dejavnost se mora razviti, galerije morajo pridobiti svoje, t. i. hišne avtorje, ob njih pa imeti še nekaj gostujočih. Galerije povezujejo tudi umetnike med državami, jim omogočajo izmenjavo. Tega pri nas ni. Ni tudi avkcij, kvečjemu si lahko najdeš podjetje, preko katerega tržiš ali podjetje najde tebe in preko tvojih del trži svojo podobo in izdelke. Se pa slovensko tržišče (sodobnih, novonastalih) umetnin razvija. Umetnik mora ustvarjati in imeti možnost, da svoje delo pokaže v galeriji. Ta zanj trži, ker je prodaja samo motnja za umetnika.« Marinč je že pet let samostojni umetnik, letos načrtuje štiri ali pet samostojnih razstav: v palači na Jezuitskem trgu v Zagrebu, v Šivičevi hiši v Skofji Loki in v koprski Meduzi II. Morda mu bo uspelo priti v Nemčijo (Stuttgart), nekaj bo kolonij, simpozijev, natečajev, dobrodelnih akcij (bolnišnica v Idriji), pripravlja dela za udeležbo na natečaju »Mini prix Lukas« v Ljubljani. Gre za originalne mini slike (30 X 30 cm) v kateri koli tehniki. Sicer pa Jože Marinč po obdob- ju velikih, težkih, z energijo in čustvu nabitih platen že skoraj dve leti razvija novo tehniko, mešanico risbe in reprografi-ke: »Mešam olja, akril, lepila... Gre za neke vrste monotipijo, ki še nima niti imena. Bomo videli. Te risbe so lahkotnejše od dosedanjih del. Poteza je prisotna na onih velikih platnih in tu. Moje počutje, utrinek iz narave prenesem na papir. Risbe so lahkotne, so pravzaprav skice, zato so najbrž bolj sveže in občasno iz njih zašije sonce. Vedeti moraš, da nastajajo v serijah, da se kak dan počutim bolj optimistično, kak dan manj. Potem one vedrejše pokažem javnosti, ostalo gre pa v predal, za razstavo.« Imel je že odprt predal, verjetno je hotel pokazati nekatere izmed »onih«, a si je očitno premislil. Morda zato, ker sem pred tem nekoliko ošvrknil temačnost njegovih velikih platen ... Jože Marinč seje »utaboril« na Dobah, tik ob Kostanjevici, iz svoje hiše lahko opazuje Krko (ima čoln), Kostanjevico, Gorjance... Kamor koli pogleda, sama lepota. Ali se že počuti Kostanjevičana? V kraju, kjer se ljudje strogo delijo na domače in priseljence, je to pomembno: »Kaže, da sem domačin. Že nekaj let me nagovarjajo, da bi prevzel predsedstvo Perforcenhausa, to pa lahko praviloma postanejo samo rojeni Kostanjevičani. Vem, da se večno ne bom mogel temu ogibati, rad sem poleg, ker me to zanima, zato se bo treba enkrat pač odločiti, da bo potem mir, saj si lahko predsednik samo enkrat.« Za tiste, ki tega ne vedo, povejmo, da je taka funkcija sila naporna in draga in da si lahko tisti, ki jo sprejme kolikor toliko mirno, prihrani vsaj strgan suknjič. (Ika)