V službi, šoli in doma aero Kemična, grafična in papirna industrija, Celje Tel. 063/411-411, 31-112 Savinjske FRANCI RIZMAL: Dirigiranje je magija! Stran 11-12 Letnik 2, št. 37, 11. 9. 1996 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Intervju s predsednikom KS Šempeter Franc Laubič: "Šempeter je bil zapostavljen!" Stran 16-17 SMRT NA MATURANTSKEM IZLETU Stran 28 §!androv trg 23 Žalec tel.: (063) 713 250 A VTOOELI tMONROEF / amortizerji / RAZPRODAJA OTROŠKIH OBLAČIL JESENSKE JAKNE TRENIRKE IN JOGGING HLAČE Trgovina s tekstilom Šolska 32, Mozirje tel.: 832-943 OBČINSKA KNJIŽNI CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE ■»iiP * / VRTNARSTVO 'T/ <$, eoetličJtom / T PRIHAJA ČAS SKUPINSKIH IZLETOV! Se priporočamo! Cvitkovič Magda, s.p., Šempeter 30, tel.: 701-032 - Savittfa&ci fetenc! v fioaMtc 6Ce4tc, && O&činci ^cUec fvta^ttCk afauif 'Pn4%*u6i to- čad-, de oyie*M' tuZfOf 6tt C&aM&e i*t o&čatti Opčine %a£ec tudi Cetoe f ^adouoifdtmm yiemo ud dvoje dooej&e i*t oCauime ctetovue udjiede. 66* pnu^tidui otvunjdute p/ienoodjeue teCouuduiee OduoMte Šote "Peten Sfinajc - tyun fatec ten nova tetovrzcUico 4 Oduovui doti 'Vene SCcuiden Potreta. */^ p/Mtenttui^ ftnidotitea de vedetima dfaupaj e dotanji in njihovimi dtundi ten dfeontui&i. THedtna dtucfutodt %aCec ot ftnctftti^u eedtitd vdetn o&čcutfauK in oteunom. Podjetje za trgovino, /sdoA zastopstvo, proizvodnjo AHEitNi\ in inženiring d.o.o. Salon pohištva (ob magistralni cesti Celje - Žalec) Vam v času obrtnega sejma v Celju nudi SEJEMSKI POPUST DO 40% za celotni program pohištva iz svoje ponudbe! Pri nakupu pohištva Vam nudimo strokovno svetovanje. VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE Tel.: (063) 707 302, Drešinja vas 1, PETROVČE ■HMEZAD KZ BRASLOVČE K0V1N00PREMA Parižlje tel./fax.: 063 721-455 Hmezad (osfiamra pozori betonski tlakovci "H", m2 1.198,00 SIT jupol, 25kg 2.638,00 SIT apno vreča, 33kg 380,00 SIT cisterna za olje, 1.500 1 33.987,00 SIT bramac strešnik z dostavo, kom. 112,00 SIT VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC NE POZABITE: 063 721-455 FTA /h V minulih dneh smo lahko opazovali ponovno napenjanje mišic Strica Sama. Simbolni in praktični sovražnik številka ena je spet dal povod, da so Združene države Amerike, ki sicer rade poudarjajo, da niso svetovni policaj (vsaj v primeru stare Juge), pokazale svojo vojaško superiornost. Da tako brezkompromisno branijo ureditev drobnih državic na tistem delu krogle, kjer se pod skorjo pretaka nafta, je gotovo plemenito dejanje. Le ob dejstvu, da na Balkanu že vrsto let divja morija, kjer so svoj srhljivi pomen spet dobile besede, kot so koncentracijska taborišča, genocid in podobno, njihova plemenitost rahlo zaudarja po trohnobi. Ob dejstvu, da se v ZDA nezadržno bližajo volitve, in da je moral predsednik Clinton dokazati, da ni omahljivec, kar so mu največkrat očitali njegovi politični nasprotniki, zlahka vidimo, da je iraški incident prišel kot naročen. Glede na to, da Irak predstavlja največjega ameriškega sovražnika na področju, kjer imajo prebivalci okraj luže velike apetite po nafti, je razumljivo, da skušajo kar najaktivneje posegati v tamkajšnjo politično podobo. Ob tem se ne ustrašijo protestov ostalih velesil, ki jih v primeru balkanskega kotla upoštevajo kot še nikoli dosedaj. Z nasprotovanjem idejnih sovražnikov iz bivše rdeče Sovjetske zveze lahko opravičijo svojo indiferentnost na Balkanu. Ko so iraške sile vkorakale v Kuvajt, se je z bliskovito naglico začel odvijati Puščavski vihar, na mnenja iraških sipmpatizerjev se niso ozirali. Z operacijo so se ob siloviti medijski podpori proslavili generali, predsednik in nenazadnje tudi ves ameriški vojaški aparat. Ko je iraški pobalin ponovno začel dvigovati glavo, so ga brez premisleka ponovno krenili po njej. Slika v naši bližnji soseščini je bistveno drugačna. Potrpežljivost pripadnikov pakta Nato in tudi Unproforja je bila v letih do sedaj podobna dobrotljivosti matere Tereze. Bosanski Srbi, ki so jih brez izjeme označili za agresorje, so si lahko privoščili malodane vse, reakcije pa so bila ostra opozorila in v skrajni fazi silovito rožljanje z orožjem. Ker seveda nikoli ni počilo zares, so se Srbi na rožljanje navadili, upoštevali pa ga niso preveč. In ob vsem silnem rožljanju imam občutek, da se je orožje razšklopotalo v taki meri, da bi bilo v primeru, če bi ga bilo potrebno uporabiti, nevarnejše za tistega, ki bi ga imel pri sebi, kot pa za tistega, v katerega bi ga uperili. Ko so ljudje in politiki v Bosni praktično moledovali mednarodne sile, da bi v na tleh razkosane bivše republike vojaško posredovali, so politična nasprotja velesil prišla kot nalašč, da so se sicer odločni politiki zavzemali za dialog, strpnost in razumevanje, ob tem, ko so javnost pretresali posnetki postreljenih otrok, posiljenih žensk, pomorjenih množic in granatiranih mest. To, da so politiki imeli različne poglede na reševanje balkanske krize, je svetovno javnost spremenilo v opazovalko, pri kateri ne vemo, ali noče ali ne more posredovati. Se težje ta dejstva razumemo ob minulem dogajanju v Iraku. Iraške položaje so Američani raketirali, ne da bi se ozirali na silovite proteste velesil, ki so jih na Balkanu upoštevali do onemoglosti. In verjetno bo res držala že nekaj časa stara ugotovitev, da je vzrok takemu obnašanju velesil to, da gre pri Iraku za naftno področje, v Bosni pa “samo za kri’’. tlllllllŠKIIk i Dr. Matjaž Lesjak, astrolog. Z velikim veseljem Vam predstavljamo človeka, ki stoji za psevdonimom trigon, Matjaž Lesjak je doktor medicine, ki se med dmgim ukvarja z astrologijo. Trigona, ki pronicljivo analizira Vaša pisma v rubriki Astrolog odgovarja, tisti ki ga srečajo, brez izjeme pripoznajo za duhovnega človeka. S svojo duhovno umirjenostjo, resnostjo, a hkrati nepričakovanim in bliskovitim humorjem, gotovo naredi vtis na sogovornika. Zaradi poglobljenosti, anatitičnosti in neposrednosti so vrstice njegovega pisanja gotovo med najbolj branimi v časopisu. Matjaž Lesjak je zanimiv kot astrolog, ki odgovarja, še večji vtis pa naredi kot človek. Doživetje metafizičnega ob njem je skoraj otipljivo. Zato ne preseneča, da ga prijatelji kličejo guru. saaissa« v Franc Furland, novinar. Tisti, ki ste že kdaj prebirali naš inVaš časopis, Franca Furlanda po imenu gotovo poznate. Je pisec najdelikatnejših tem, ki z neverjetno prodornostjo in ostrino peresa stopi na marsikatero kurje oko. Njegovo pisanje je ostro, vselej polemično, zato pa toliko bolj prijetno za branje. Večina najodmevnejših tem v Glasu Savinjske je plod njegovega pisanja. Franc Furland je izrazit poznavalec dogajanja s socialnega obrobja in oster kritik razmer, ki dopušajo socialne stiske. Jezik njegovega pisanja je malodane literaren in vselej dobro razumljiv. Njegove članke preberemo od velike začetnice do končnega ločila v eni sapi. Prepričani smo, da bo s svojim pisanjem - v zadovoljstvo bralcev in urednikov - še naprej buril duhove. GLAS Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Farsa d.o.o.. Velenjska cesta 12,3310Žalec, telefon: 063/715011, 711532, telefas: 063/ 715 011, 711532. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: UrošAristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser; lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič, Nataša Verk; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, Št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št;4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke ^ tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. OBLIK D 'VA1J JE ITI TEHMCNA OBDELAVA OGLASOV PRIDRŽANE USPELA PROTIAKCUA PO “JUGO” VZORCU Prizadeti stanovalci na področju, kjer poteka daljnovod 110 kV smo pričeli z akcijo, da se le-ta ob rekonstrukciji prestavi izven naseljenega dela mesta, predvsem zato, ker se v nekaj letih predvideva namestitev m iste drogove še dodatnih 1 x 100 kV. O upravičenosti naše akcije ne bi ponavljal, ker je že bilo in bo o tem še veliko objavljenega. Od prizadetih občanov imenovani akcijski odbor je imel sestanek 04.09.1996, da bi se dogovorili glede nadaljnjih akcij, predvsem tudi zato, ker smo bili seznanjeni s tem, da krajani Partizanske ulice in delno ulice Rista Savina nasprotujejo predvideni novi trasi. Na sestanek sem dan pred tem po telefonu povabil nekaj stanovalcev iz te ulice in jih prosil za udeležbo. Tam smo jim želeli strokovno obrazložiti razloge za pričetek naše akcije za prestavitev daljnovoda in jim pokazati osnutke zadnje predvidene variante nove trase. Isti dan, torej 03.09.1996, me je v poznih večernih urah po telefonu poklicala neka gospa, ki se ni hotela predstaviti, me najprej “podučila”, kako se sestanki sklicujejo in nato precej “histerično” povedala svoje mnenje o tej zadevi in ga podkrepila z grožnjami Povedala je, da od njih ne bo nikogar na sestanek. Na sestanku odbora smo dobili v roke peticijo proti novi trasi daljnovoda s podpisi stanovalcev Partizanske ulice in na veliko presenečenje tudi nekaj stanovalcev ulice Rista Savina, kjer imajo sedanji daljnovod le nekaj metrov od stanovalcev zgradb. Podpisov je toliko, da se ti zmegli pred očmi. Med podpisniki so tudi takšni, ki zasedajo visoka mesta v “negospodarstvu”, pa tudi mladoletni otroci. S temi ljudmi je nekaj narobe (ali pa z nami), morda pa se le norčujejo iz svojega znanja oziroma neznanja in zablod. Čudi me, da me ni poklical nihče od prizadetih iz “nasprotnega tabora" (razen prej omenjene nepoznane gospe), saj se z nekaterimi malo bolje poznam, da bi jim razložil, da so bili vsi skupaj zavedeni oziroma napačno informirani. Tista varianta nove trase, ki so jo morda videli, namreč ni bila več aktualna, v nadaljevanju pa smo iskali traso, ki bi bila od njihovih stanovanjskih objektov oddaljena več kot 30 m. To bi bilo mogoče tako, da bi se trasa prestavila v neposredno bližino poslovnih objektov Ferralita, nosilni drog pa bi se postavil po eni varianti na dvorišče Ferralita, po drugi pa na nasprotni strani ceste v bližino sedanjega droga ob ulici Žalskega tabora. Naj na kratko pojasnim, zakaj smo pričeli z akcijo za prestavitev daljnovoda: ■ Stari drogovi se v rekonstrukciji v celoti rušijo in nadomestijo z novimi na istem mestu. - Lastniki zemljišč, kjer stojijo ti drogovi, so dali soglasja za to rekonstrukcijo in sicer za enako obremenitev kot je sedanji daljnovod. Šele na sestanku občanov, 02.09.1996 smo izvedeli, da je za kasneje predvidena napeljava dodatnih vodnikov, in sicer na 2 x 110 kV (sedem + 1 vodnikov), torej bo obremenitev za 100 % večja. - S tem povečanjem števila vodnikov bo možnost izpada žic večja (potresi, udari, strele in druge nepredvidene okoliščine). - Iz strokovne literature smo pridobili podatke z dokazili, da je elektomagnetno sevanje (v nadaljevanju EMS) od sredine daljnovoda 110 kV v oddaljenosti 25 m samo še 2 mikro Tesla in magttetna gostota ne vpliva več škodljivo na človekovo zdravje. Torej bi daljnovodi morali biti oddaljeni od stanovanjskih objektov najmanj 25 m. - Nekatere institucije so izdale pozitivna soglasja h gradbenemu dovoljenju za rekonstrukcijo tega daljnovoda, česar po našem mnenju ne bi smele storiti zaradi predvidene 100 % povprečne obremenitve. Nekateri nam očitajo, da smo z zavestjo gradili v bližini sedanjega daljnovoda. To je res, res pa je tudi, da smo parcele regu- larno kupili in gradili v oddaljenosti glede na soglasja Elektro podjetja. V tistih časih na morebitne škodljive učinke EMS še pomislili nismo, a sedaj je to poznano, in se o tem vrstijo številne raziskave. Ne vem, zakaj se sprenevedajo celo nekateri odgovorni na občini in ponavljajo, da smo se sami odločili graditi ob sedanjem daljnovodu. Akcijo smo vendar začeli zato, ker je predvideno, da se bo ta daljnovod povečal (čez par let) za 100 %. Razumemo, da je to pač stara trasa, postavljena z vsemi dovoljenji in v kolikor bi ostalo pri samo 1 110 kV, kot je sedaj, nihče ne bi pomislil na zahtevo po preiskavi. Verjetno je prišlo v Žalcu do dveh nasprotujočih si skupin občanov (eni za, drugi proti prestvitvi) tudi zaradi premale obveščenosti. Temu je kriv predvsem kratek časovni rok s strani ELES-a, v katerem smo morali določiti novo traso in podati vsa soglasja do 01.09.1996. Obdelovali smo devet variant in zmanjkalo nam je časa, na koncu pa je vse skupaj propadlo ravno zaradi nasprotovanja zgoraj omenjenih podpisnikov. Akcijski odbor je na osnovi vseh dosedanjih postopkov in problemov, ki so se porajali ob njih, sprejel nekaj sklepov, in sicer -Začetka rekonstrukcije ne moremo preprečiti. Ne bomo se namreč poniževali s tem, da bi nas policija na silo “odvažala” ali še kaj hujšega. - Svojo akcijo in iskanje zadoščenja bomo nadaljevali, če bo potrebno, tudi po sodni poti. - Ugotavljamo, da so lastniki zemljišč, kjer sedaj stojijo drogovi, dali soglasja samo za daljnovod 1 x 110 kV in z obrazložitvijo, da ni možnih drugačnih rešitev. - Od občine se zahteva pisna zagotovilo, da bo pričela postopek za pridobitev druge trase oziroma dolgoročno predvidela novo traso daljnovoda. - Od občine in mestne skupnosti se zahteva, da pri izdaji gradbenega dovoljenja za predvideno trafo razdelilno postajo v Žalcu (predvidena v 10 - 15 letih) postavijo kot pogoj, da se omenjena trasa prestavi, kajti takrat naj bi se namestilo še dodatne tri vodnike. Predlagani osnutki novih tras se dostavijo na občino. Ne morem mimo tega, da ne bi del krivde zato, da akcija ni uspela, naprtil tudi ELES-u. Odgovorni v tem podjetju so morali že v začetku vedeti, da v enem mesecu ni možno pridobiti vseh soglasij, saj bi se morali predhodno večkrat sestati z vsemi zainteresiranimi občani in verjetno ne bi prišlo do takšnih nasprotovanj. Že na prvem sestanku (02.09.1996) sem predstavnika ELES-a vprašal, zakaj ne bi daljnovoda speljali po klablih oziroma v zemlji. Odgovorni je dejal, da se to opravlja le pri daljnovodih do 20 kV. Po sedanjih informacijah in podatkih iz tujine pa lahko rečem, da me je s to izjavo zavedel. Kabli za 110 kV, predvideni za polaganje v zemljo, obstajajo. Celo v Ljubljani je speljan daljnovod do neke trafo postaje po takšnih kablih V kolikor mi takrat ne bi posredoval napačnih informacij, bi že tedaj pričeli iskati traso za kabelski vod in ne bi bilo problemov s soglasji (proti oškodnini), prav tako ne bi bilo sporov med someščani. Naj predvsem nasprotnikom prestavitve sedanjega daljnovoda pojasnim, da sem zaradi pomanjkanja časa, in da bi o tem obvestil širšo javnost, pisal dnevnim časopisom (Delo in Večer) in jih prosil, da pod rubriko Pisma bralcev objavijo to problematiko ter predvem razloge za pričetek te akcije. Na vprašanje, zakaj niso tega objavili takoj, se pač izgovarjajo, da je premalo prostora namenjenega za to rubriko, da je moj članek preobširen, ipd. ter da naj ga skrajšam. Tega nisem hotel storiti, ker potem informacija ne bi bila celovita. Pri časopisu Delo so mi obljubili, da bodo prispevek objavili, vendar je za obveščenost predvsem meščanov Žalca že prepozno, kljub vsemu pa za nadaljne akcije verjetno še ne bo. Vodja akcijskega odbora za prestavitev daljnovoda v Žalcu, Jože KEK OKRUTNO UMORJENE 20. avgusta so tik ob odkopavanju vodovodne cevi ob gostilni Klukec na celjskem Golovcu odkrili množično grobišče. V njem so v naslednjih dneh našli posmrtne ostanke najmanj 32 ljudi. V lobanjah so vidne luknje od strelov v glavo, v grobišču pa je tudi veliko ostankov bodeče žice, s katero so žrtvam pred pomorom zavezali roke. Pri komisijskem ogledu so sodelovali preiskovalna sodnica, sodni izvedenci s področja sodne medicine, kriminalisti in predstavnik Okrožnega državnega tožilstva Celje. Sodnomedicinski izvedenci z instituta v Ljubljani, katere vodi Jože Balažič, do sedaj še niso potrdili končnega števila žrtev, niti časa, v katerem so bile le-te pomoljene. Zaradi tega še ni mogoče z gotovostjo povedati, ali so v množičnem grobu posmrtni ostanki žrtev medvojnih ali povojnih pobojev. Če bodo ugotovili, da so bili usmrčeni žrtve vojnih hudodelstev, se bo morala raziskava nadaljevati, saj tako kaznivo dejanje GOLOVŠKE ŽRTVE z leti ne zastara. Če bodo preiskave pokazale, da je bilo strnjeno dejanje klasičnega umora, ki z leti zastara, tedaj se bo raziskava ustavila. Ljudje, ki živijo v neposredni bližini grobišča na Golovcu, menijo, da so tu pokopane žrtve povojnih pobojev. Iz pričevanj svojih starejših sorodnikov, od katerih ni danes več nihče med živimi, naj bi izvedeli za strelske jarke na Golovcu, ob katerih so eksekutorji v času po končani vojni streljali ujetnike iz taborišča Teharje. Vedeli naj bi tudi za posamezne grobove, iz katerih so čez noč izginjali križi, ter za množične grobove po vsem Golovcu. Menda naj bi osnovna šola Frana Roša stala na velikem grobišču. “Moji sorodniki so morali voziti trupla iz gozda, sam pa vem še za več grobišč,” je povedal Jurij Strenčan, član Teharske komisije. Tudi celjski zgodovinar Milko Mikola, ki dela v Zgodovinskem arhivu v Celju, je prepričan, da so v golovškem grobišču ležali posmrtni ostan- PROTI PRENOVI DALJNOVODA PODLOG - LAŠKO Meščani mesta Žalec iz mestnih četrti Savinjske in Poreber so se v začetku septembra že drugič zbrali na sestanku, kjer so se odločno uprli nameravanemu povečanju kapacitet daljnovoda z 210 KW na 2 krat 210 KW. ništvo in okolje) zavedli, ker niso navedli, da nameravajo daljnovod povečati. S povečanjem daljnovoda se bo tudi povečalo elektromagnetno sevanje, ki pa ni tako nedolžno, kot bi si kdo mislil. V Žalcu je stvar vzel v roke ing. Jože Kek, ki je napravil študijo, kako bi se rekonstruirani daljnovod izognil gosto naseljenemu območju, s tem pa bi bili tudi občani zaščiteni. Po ustnih zagotovilih se s predlogom na ELES-u tudi strinjajo, morajo pa občani pomagati pri pridobivanju soglasij lastnikov zemlje, preko katere bo daljnovod potekal. Po pogovorih z lastniki ni videti ovir, zaplete se lahko le pri parcelah, ki bodo v denacionalizacijskem postopku vrnjene lastnikom. Kot so na sestanku ugotovili, je teh le nekaj. Upajo, da se bodo občani z njimi dogovorili, seveda v korist investitorja. Na tem sestanku, ki je bil zelo dobro obiskan, so imenovali ustrezno komisijo, kateri predseduje ing. Jože Kek. Komisija naj bi skupaj z županom zadržala izvajanje del. Komisija ima tudi nalogo, da pri teh prizadevanjih pomaga tudi ELES-u pri pogovorih z lastniki zemljišč, kjer bi daljnovod potekal. Če bi ELES vztrajal pri dosedanji trasi, so občani zagrozili celo s ELES je kot investitor nameraval na daljnovod ob rekuntrukciji, ko bo zamenjal betonske drogove z železnimi, obesiti še en 210 KW vod. Ta pa poteka preko ali izredno blizu stanovanjskih hiš, zato so se krajani temu odločno uprli. Ko so občani izvedeli za ELES-ovo namero, so se glede na študijo Nizkofrekvenčna elektromagnetna sevanja dipl. ing. Petra Gajška iz Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje obrnili nanj, ta pa jih je z vsemi škodljivostmi tega sevanja podrobno seznanil. Po sestanku s predstavniki ELES-a, ki je že dobil gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo na podlagi že obstoječega daljnovoda, se je pokazalo, da so v danem primeru na ELES-u izdajatelje gradbenega dovoljenja (Ministrstvo za gradbe- fizičnim odporom. I. JURHAR VAŠE MNENJE TUDI V ŽALCU SE JE ZATAKNILO PRI IZGRADNJI PRIMARNEGA PLINOVODNEGA OMREŽJA Pred dnevi so slovenski mediji (TV in časopisi) poročali o težavah pri začetnih delih izgradnje magistralnega plinovoda Štore -Laško. Način oviranja izvedbe dela primarnega plinovodnega omrežja v mestu Žalec junija letos pa je celo hujši od tistega pri Zagradu v Celju, zato je treba tudi ta problem opisati. Občina Žalec je podelila koncesijo za izgradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo naravnega plina podjetju Mestni plinovodi Koper. V poslovni enoti MP v Žalcu so spomladi letos sprejemali prijave stanovalcev, ki se želijo priklučiti na omrežje. Na podlagi potrjene lokacijske in gradbene dokumen tacije ter vseh potrebnih soglasij je aprila/maja stekla izgradnja plinovodnega omrežja v mestu. Zemeljsko-gradbena dela je za koncesionarja izvajalo eno celjskih gradbenih podjetij. Ko so se dela v vzhodnem delu mesta približevala koncu, je izvajalec brez pojasnila opustil izgradnjo dela omrežja, in sicer od Celjske ceste proti jugu po trasi bivše, zdaj zasute struge Godomlje. Predstavnik Mestnih plinovodov PE Žalec nam je na vprašanje, zakaj je ta odsek, ki bi po potrjeni dokumentaciji moral biti istočasno izveden, izpadel, pojasnil, da je to preprečil lastnik trgovine AVTO-KVIK, sicer najemnik lokala ob tej trasi. Treba je povedati, da si je ta podjetnik že 1. 1993 del zemljišča (parcele) bivše Godomlje, ki je občinska last, protipravno prisvojil, ga tlakoval in na njem zgradil avtopralnico. Za to črno gradnjo mu je občinski inšpektorat 12.04.1994 izdal odločbo (št. 356-069/94-07/NLČ) o odstranitvi nelegalnega posega in vzpostavitvi v prejšnje stanje, republiški inšpektorat pa isto zahtevo z odločbo (št. 356-10-161/94 MO) dne 25.11.1994. Do danes se ni zgodilo nič drugega kot to, da je podjetnik izvajalcu zagrozil s “fizičnim obračunom”, če se dotakne parcele (izjava vodje Mestnih plinovodov PE Žalec, g. Igorja Večka)! Res neverjetno, da je izvajalec po tej grožnji pobral šila in kopita, čeprav je imel za izvedbo tega dela plinovodnega omrežja vso veljavno dokumentacijo na zemljišču, ki je občinska last, a jo protipravno poseduje črnograditelj. Uprava Mestnih plinovodov Koper na naša dopisa z dne, 26.06. in 25.07.1996 še do danes ni odgovorila, kako bo zaplet rešila. Na dopise občini Žalec je takoj (20.06.1996) odgovoril vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve, ing. Šketa, in sicer: “Da so bile izvajalcu del posredovane izjave o razpolagalni pravici za zemljišča, potrebna za izgradnjo plinovodnega omrežja in da za izvedbo predvidenih del ni ovir”. Vprašujemo, kdo bo ukrepal, saj bomo vztrajali pri izvedbi po veljavni dokumentaciji. Zdenka Goriup, Celjska cestp 6, Žalec ki žrtev povojnih pobojev. Meni, da tu niso pokopane žrtve likvidacij Ozne ali talci, ki bi jih med vojno usmrtili Nemci, saj obstajajo o nemških likvidacijah zelo natančni seznami. Janez Černej, član Teharske komisije je dejal: “Ker so si najdeni čevlji med seboj tako podobni in ker so bile najdene usnjene naramnice, menim, da so bili med žrtvami vojaki.” V Muzeju novejše zgodovine v Celju so se lotili pregledovanja čevljev, pasov, gumbov, glavnika, prstana, delov oblačil, žlice, žepnega vžigalnika in tulca naboja kalibra 7,5 mm, ki so jih našli v množičnem grobišču. Po njih naj bi ugotovili, kdaj so bili ljudje v resnici pobiti. Tik pod vodovodno cevjo so našli dve zdrobljeni lobanji, ki navajata na ugotovitev, da je bilo grobišče na Golovcu enkrat že odkrito ter zasuto in zamolčano. 2. septembra so se člani Teharske komisije sestali na seji, katere sta se udeležila tudi opat, prelat in član Vladne komisije za grobišča Fri-derik Kolšek ter predsednik Vladne komisije za grobišča Viktor Blažič. Janez Černej se je pritožil, da Teharska komisija ob prvem izkopu posmrtnih ostankov pri gostilni Kljukec sploh ni bila primerno obveščena ter da se je hotelo preiskavo izpeljati mimo nje. Zato so se člani Teharske komisije vprašali, kdo jim lahko zagotovi, da bo na-daljna preiskava na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani opravljena korektno. Zaradi tega bodo zahtevali sprotno obveščanje o poteku preiskave. Posmrtni ostanki bodo do konca preiskave hranjeni kot dokazno gradivo, nato pa naj bi bili pokopani v kostnico, ki je predvidena v sklopu Parka spomina Teharje. Teharska komisija se zavzema za čimprejšnji pričetek gradnje Parka spomina, predlaga pa, naj se za to v proračunu Republike Slovenije za leto 1997 predvidi 100 milijonov tolaijev. Opozorili so tudi, da je potrebno dopolniti celjski občinski odlok o pokopu tovrstnih posmrtnih ostankov. N. V. V petek, 6. septembra, je načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar s svojimi sodelavci predstavil brošuro o delu Upravne enote Žalec. Z njo želi upravna enota kot državna institucija dati svoje obeležje ob praznovanju praznika Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec. V brošuri, ki je izmed vseh predstavitev slovenskih upravnih enot najobsežnejša, so zbrani vsi podatki in napotki, ki zanimajo občane, še posebej pa so z njo želeli poudariti, da sc upravna enota razlikuje od občine. V brošuri so opisani: razvoj oblasti v Spodnji Savinjski dolini, geografski oris u-: pravne enote Žalec, številčni podatki, organizacija in delo upravne enote, notranja organizacija, pristojnosti posameznih oddelkov, komuniciranje z upravo ter še mnogo drugih zanimivih in koristnih podatkov. V brošuri lahko Načelnik VE Žalec Marjan Žohar stopni. Brošur namreč : ni smotrno tiskati v velikem številu: Ob zbiranju podatkov so naleteli na veliko število nerešenih zadev ter na precej problemov glede denacionalizacije. Da bi se zadeve hitreje reševale, bodo delavci upravne enote - v žalski upravni enoti jih je redno zaposlenih 54: - več delali na terenu. Upravna enota bo izvajala tudi vsak posameznik najde podatke, volilna opravila. Volilne komisije zadev. V brošuri je temeljito pred- hadi sicer pri volilnih postopkih stavljeno delo upravne enote. Po- ne bo bistvenih sprememb. Na datke, ki so zbrani v njej, bi v Žalskem področju bosta delovali prihodnosti radi objavili tudi na dve okrajni volilni komisiji. Internetu, da bi bili vsakemu do- N. V. AKCUSKA PRODAJA ¥ MESECU SEPTEMBRU ¥ POSLOVNO PRODAJNEM CENTRU SLOVENIJALES, Medlog IB pri plačilu s gotovino - ORIGINAL KANADSKA TEGOLA Z DVAJSETLETNO GARANCIJO - SALONIT SIVI, RJAVI, RDEČI UVOZ IZ SLOVAŠKE - GUTANIT PLOŠČE UVOZ IN ŠVICE - NOVOTERM - Krka - KOPALNIŠKA OPREMA - Kolpa - PIPE, BATERIJE UVOZ IZ ITALIJE 10% POPUST 10% POPUST 10% POPUST 15% POPUST 10% POPUST 10% POPUST SLOVENIJALES, Gradbeni material in stavbno pohištvo CELJE Medlog 18, tel.: 063 451-515, 471-944 PROGRAM - RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH PLOŠČ PO ŽELJI KUPCA VELIKA IZBIRA SOBNEGA IN PISARNIŠKEGA POHIŠTVA ter JOGI VZMETNIC IZ UVOZA NA MOS-u V CELJU NAS OBIŠČITE V HAL! L1 OBČINE PO NOVEM SVOJA KANDIDATA V četrtek, 29. avgusta, so se člani 450.000 upokojencev, ki si jih bodo žalskega območnega odbora Demo- želele pridobiti različne stranke, kratične stranke upokojencev Slove- Tudi DeSus bo na volitvah predsta- . -.l.—.i: .... .. ...... , , . vil svoje kandidate, ki se bodo za- nije zbrali na razširjeni seji. Med drugim so govorili o akciji zbiranja podpisov za peticijo državnemu zboru glede regresa za letni dopust. Dejali so, da vsi delavci v Zahodni Evropi, s katero se tako radi primerjamo, dobivajo 13. plačo. Pri nas smo to poimenovali regres za letni dopust, ki pa ga letos niso prejeli vsi delavci, upokojenci pa le v znesku okrog 12.000 tolarjev. DeSus bo zato organiziral zbiranje podpisov za peticijo državnemu zboru, s katero bodo protestirali, ker delavci in upokojenci niso dobili regresa za letni dopust.: Podpise na posebnih listih bodo do srede septembra zbirali na občinskem odboru DeSus-a. Podpise lahko prispevajo vse polnoletne osebe, ni pa jih potrebno overoviti. Upokojenci šo govorili tudi o bližajočih se volitvah v državni zbor. Opozorili so, da je med volilnimi u-pravičehci kar enti tretjina oziroma vzemali predvsem za pravice upokojencev, pa tudi za pravice delavcev, s katerimi so upokojenci tesno povezani. Na razširjeni seji je žalski območni odbor DeSus-a predstavil dva kandidata. To sta Franc Lenko, inženir telekomunikacij: jz Šentruperta, in Tone Delak; diplomirani pravnik iz Žalca. Od konca letošnjega avgusta velja nov zakon o postopku za ustanovitev občin in za določitev njihovih območij, pred dvema letoma sprejeti zakon o referendumu za ustanovitev občin pa bo počasi odšel v pozabo. Nov zakon določa, kako je mogoče priti do novih občin, vendar te tudi zdaj ne bodo mogle rasti kot gobe pod dežju. Še vedno veljajo določeni ustavni in zakonski pogoji, ki določujejo, kaj vse mora imeti kandidatka za status občine, da bi lahko postala samostojna. Eno od meril je vsaj 5000 prebivalcev, tiste krajevne ali vaške skupnosti, ki nimajo toliko prebivalcev, pa morajo posebej utemeljiti, kateri razlogi pri njih narekujejo ustanovitev nove občine. Ti PRAZNIK OBČINE ŽALEC 6. september je praznik občine Žalec, prireditve ob tej priložnosti pa bodo potekale ves mesec. V soboto, 7. septembra, se je ob 17. uri pričela svečana prireditev v počastitev praznika Občine Žalec. Prireditev je potekala v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. V petek, 13. septembra, se bodo ob 16. uri v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru srečali borci Občine Žalec in aktivisti OF savinjsko celjske regije. Naslednji dan bodo od 9; ure dalje v Športnem centru Žalec potekale športne prireditve, ob 16. uri pa bodo otvorili prenovljeno telovadnico Osnovne šole Peter Šprajc - Jur Žalec. V torek, 24. septembra, bodo otvorili še eno tclovadnicOj tokrat v Osnovni šoli Vere Šlander Polzela. razlogi so lahko geografski, obmejni, narodnostni, zgodovinski, gospodarski... Postopek nastanka nove občine oziroma preoblikovanja sedanje naj bi potekal v treh fazah. Postopek za ustanovitev občine lahko začne državni zbor, občinski svet, svet krajevne ali vaške skupnosti, zbor občanov... Vse predloge zbira državni zbor, nato pa jih pošlje v presojo vladi, ta pa nazaj državnemu zboru. Če ta ugotovi, da so izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji za ustanovitev oziroma preoblikovanje občine, določi njeno območje in razpiše referendum. Na njem imajo pravico glasovati vsi državljani s stalnim prebivališčem na referendumskem območju. Referendum je uspešen, če se za občino izreče večina tistih, ki so glasovali. Če je tako, državni zbor z zakonom ustanovi občino oziroma spremeni njeno območje. Temu sledi oblikovanje novonastale občine, k čemur spada imenovanje občinskega sveta, sprejem statuta in proračuna in podobno. Postopek za ustanovitev občin je mogoče sprožiti samo enkrat v štirih letih, najkasneje pol leta pred razpisom rednih volitev. N.V. OBISK NEMŠKE DELEGACIJE V ŽALCU Že drugo leto poteka intenzivno poslovno sodelovanje na področju izobraževanja odraslih med ljudsko univerzo iz Žalca in ljudsko univerzo iz Possnecka v Nemčiji. Slednja je bila tudi pobudnica za vzpostavitev partnerstva med Žalcem in Possneckom, kar je njihov parlament že ratificiral. Tako je 26. avgusta prišla delegacija iz Nemčije na uradni obisk v Žalec, kjer je gostovala do 31. avgusta. V torek, 27. avgusta je delegacijo sprejel žalski župan Milan Dobnik, ki je predstavnikom ljudske univerze iz Possnecka predstavil žalsko občino ter dejal, da je Žalec zelo zainteresiran za sodelovanjem s Possneckom tudi na nivoju občine._______________ Težišče pogovorov, ki so med obema ljudskima univerzama potekali do konca avgusta, je bilo na izmenjavi na področju jezikovnega izobraževanja ter operacionalizacije partnerstva in sodelovanja med občinama. Stike s Possneckom je žalska ljudska univerza navezala že pred letom dni, ko sta obe ljudski univerzi podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju in izmenjavi izkušenj. V načrtu za prihodnost imajo tudi izmenjavo študentov, jezikovne tečaje za otroke ter organizirane obiske obeh občin. Vsaki dve leti naj bi se izmenično srečevali predstavniki obeh univerz v Žalcu in Possnecku. N.V. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA TUDI V GRIŽAH Hranilno kreditna služba KZ Savinjska dolina deluje na področju Savinjske doline, kjer nadaljuje tradicijo nekdanje zadružne posojilnice in hranilnice ter ohranja navezanost na slovensko zemljo. V njej opravljajo vse posle plačilnega prometa za občane, vodenje žiro računov za kmete in obrtnike, dajanje kreditov varčevalcem... Posebno ugodno kreditirajo razvoj kmetij in podeželja, nudijo kreditiranje tekoče proizvodnje, mehanizacije, izgradnje nasadov, gotovinske kredite in podobno. V novo odprti hranilnici v Grižah v Domu svobode Migojni-ce opravljajo plačilni promet in vodijo žiro račune za občane ter nakazujejo pokojnine na hranilne vloge ali tekoče račune. Nudijo tekoče račune, varčevanje v tolarjih z devizno klavzulo z nespremenljivimi obrestmi, HKS plačilno kartico in kreditiranje komitentov. V hranilno kreditni službi je mogoče opravili plačila vseh položnic tudi v popoldanskem času. S.J. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA f ^ KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V SEPTEMBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 2,00% letno obrestno mero za a vista vloge 6,27% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (ali T-0,70% mesečno) 11,05% do 11,58% letno obrestno mero (ali T+4,5% do T+5%) za vezane vloge nad 31 dni (0,86% do 0,90% mesečno) 12,11% do 12,33%c letno obrestno mero (ali T+5,5%> do T+5,7%>) za vezane vloge nad 90 dni (0,94%) do 0,96%> mesečno) 12,65% za vezave nad 6 mesecev (T+6%e) ali 0,98°/o mesečno ' 14,24% za vezave nad 1 leto (T+7,50%>) ali l,10%o mesečno OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV RAZŠIRJENA BORZNA TEČAJNICA SAVINJSKA EOBZNO POSREDNIM DRUŽBA dd __________ŽALEC___________ Pričakovanja investitorjev in borznih posrednih hiš se v prvih dneh septembra žal niso uresničila. Ravno nasprotno. Trendi tečajev delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, d.d., Ljubljana, so se obrnili navzdol. Najslabše se godi tečajem delnic tistih izdajateljev, ki ne prihajajo iz t.i. realnega sektorja. Malenkostno bolje je pri ostalih delnicah. Nezaupanje se je preneslo tudi na tiste sfere vlagateljev, ki so investirali v privatizacijske delnice na borzi, saj so si negativni predznak prislužile tudi delnice Poslovnega sistema Mercator, Kolinske, Droge idr., ki so veljale za do sedaj edinole “prave”. To nezaupanje je pripisovati vse preveč aktivnim raznovrstnim sodiščem, ki se očitno posledično in enostransko lotevajo zadeve. V mislih imam predvsem postopek, ki teče proti Dadasu pri častem sodišču Ljubljanske borze, kjer se mu očita manipuliranje s tečaji delnic. Postopek je za javnost zaprt, do sedaj pa je bila L obravnava. Člani častnega sodišča so se elegantno izmuznili podajanju informacij. Njihovo tolmačenje je bilo v tem smislu, da javnost ne bi pravilno doumela problema. V izogib temu so se, kot že rečeno, distancirali od javnosti. Aktivnosti pa tečejo tudi na Vrhovnem sodišču, kjer bodo obravnavali pritožbo Dadasa na sklep Agencije za trg vrednostnih papirjev o odvzemu dovoljenja Dadasu BPH. d.d., za poslovanje. Rezultati bi naj bili znani do konca meseca septembra. Tečajnica Ljubljanske borze se počasi, a vztrajno daljša. V tem tednu bodo začele kotirati kar tri delnice že olastninjenih podjetij. Te so: Lek, d.d., Rudis, d.d. in Tosama d.d. Izmed teh je prav gotovo najbolj pričakovana delnica Lek, za katero je znano, da je bila ena najbolj odmevnih in največjih javnih prodaj pri nas. Bila je tudi prva in je orala ledino. Glede na to, da jo 11. 09. 1996 le ugledamo na tečajnici, je v teh dneh na neorganiziranem trgu dosegla že relativno visoko ceno. To rahlo spominja na dobre stare čase (delnica Terme Čatež), ki pa se niso tako dobro končali. Nemogoče je namreč ob sedanji psihologiji in velikosti emisije ter obstoječem številu delničarjev pričakovati to razmerje med tržno ceno (13.000,00 SIT) in knjigovodsko vrednostjo 31. 12. 1995 (14.250,00 SIT) delnice. Tudi razmerje med nominalno vrednostjo delnice (6.000,00 SIT) in zgoraj naštetimi vrednostmi govori v prid tem delnicam, ki kotirajo že sedaj in so prestale že vse vrste psihoz in pričakovanj. Marija Rančigaj SAVINJSKA BORZNO POSREDNIM DRUŽBA d.d. ŽALEC. ŽALEC (063) 715-573 LJUBLJANA (061) 14-05-111 Prišel je čas, ko lahko vaš certifikat postane denar. b- Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Droga, Tovarna sladkorja Ormož, Kovinotehna in z vsemi, ki prihajajo). Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic, ki ste jih pridobili za certifikate (Lek, Krka, Cetis, Pivovarna Laško...) mm Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank Vse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 063/715-573 ali 061/14-05-111. Veselimo se sodelovanja z vami! SEJEM BIL JE ŽIV KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRI NAS Letošnji že 34. kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je privabil več kot 1500 razstavljalcev iz 30 držav, ki predstavljajo svoje izdelke, storitve in dejavnosti na 44.000 m2 površin. V primerjavi z lanskim letom je na letošnjem sejmu za 15 odstotkov več razstavljalcev. Med razstavljalci ima svoj prostor tudi Evropska unija, prvič pa se na tem sejmu predstavljajo Indijci. Sejem v Gornji Radgoni so otvorili 24. avgusta, trajal pa je do 1. septembra. Otvoritve so se udeležili kar trije kmetijski ministri: dr. Jože Osterc, Matej Jankovič iz Hrvaške in dr. Valeriu Tabara iz Romunije. “Zadnje čase je med vlado in kmetijci veliko manj konfliktov, kot jih je bilo pred petimi leti ter na začetku mandata te vlade,” je v svojem otvoritvenem govoru povedal predsednik vlade republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. “Mislim, da je zelo pomembno, da smo razvili partnerski odnos med vlado in predstavniki kmetijstva.” Opozoril je, da je potrebno kar najbolje izkoristiti teh štiri ali pet let, ki nas še ločijo do polnopravnega članstva v Evropski uniji. “Prepričan sem, da bomo v taki konstruktivni debati in skupnih aktivnostih našli prave rešitve in da bo kmetijstvo imelo in našlo mesto tudi v Evropi,” je dejal dr. Drnovšek. Široko zasnovo 34. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma je predstavil direktor sejma Janez Erjavec: “Predstavlja se industrija, trgovina, ponudba tehnologije strojev in orodij, repromaterial za kmetijstvo in najboljša ponudba kmetijstva v trgovini, živilsko predelovalni industriji in prebivalstvu. V strokovnem delu zajema ta sejemska prireditev številne strokovne razstave, strokovne posvete in predavanja, pa strokovna ocenjevanja ter številna tekmovanja, srečanja in kulturne dogodke. Strokovna ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, slovenskega vina in mehanizacije so bila rekordna. Strokovne žirije iz Slovenije in tujine so ocenile preko 1300 izdelkov oz. proizvodov, kar je za 35 odstotkov več kot lani.” Letošnji sejem v Gornji Radgoni so pripravili pod geslom Slovensko kmetijstvo in Evropa, saj je le evropski prostor dovolj velik za trgovanje, za promocijo Slovenije v Evropi in promocijo Evrope v Sloveniji. Tega se zavedajo tudi prireditelji 29. mednarodnega obrtnega sejma v Celju, katerega letošnje geslo je Ogledalo slovenske uspešnosti. Na celjskem sejmu, ki bo obsegal 55.000 m2, so že najavljene poslovne konference z obrtniki Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Italije ter konferenca malega gospodarstva držav srednje evropske pobude SEP. Na petih poslovnih konferencah naj bi se srečalo več kot 150 potencialnih poslovnih partneijev, ki se zanimajo za vse oblike poslovnega sodelovanja. Kmetijsko strojništvo je neločljiv del kmetijske proizvodnje. Več zdrave hrane bomo pridelali samo z več znanja in z modernimi stroji, v Evropo pa lahko gremo le s konkurenčno tehnologijo. ugi svetovni vojni slovensko kmetijstvo razvijalo v zaprtem krogu vzhodnoevropskega sveta. Kar 70 odstotkov slovenske traktorske mehanizacije je iz vzhodne Evrope, ki je bila že tisti hip, ko je bila izdelana, v glavnem zastarela. Naši kmetijci so na Zahodu kupovali le malo mehanizacije, pa še ta je stara 30 in več let. V slovenskem kmetijstvu je 1800 različnih modelov traktorjev iz 180 različnih tovarn, kar zelo otežuje njihovo vzdrževanje. Slovenski kmetje imajo v povprečju po tri traktorje, vendar jih je večina tehnično nepopolna in nevarna za ljudi, ki z njimi delajo. Je pa v Sloveniji veliko ljudi, ki so polni zanimivih idej in inovacij na področju kmetijske mehanizacije. Programski svet kmetijsko živilskega sejma je na eni od svojih sej sprejel pravilnik o ocenjevanju proizvodov s področja kmetijske mehanizacije in opreme za primarno kmetijsko proizvodnjo ter določil tudi komisijo, ki je ocenila 32 razstavljenih eksponatov. Podelili so 9 zlatih, 10 srebrnih in 3 bronaste medalje ter dve priznanji. Šempeterski SIP se je uspešno predstavil na Radgonskem sejmu 96’ STROKOVNI PROGRAM SEJMA Priprave na strokovni program letošnjega sejma v Gornji Radgoni so potekale že od konca lanskega sejma, vendar se je pojavilo nekaj problemov. Letos naj bi namreč pripravili razstavo goveda iz Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, vendar je te načrte prekrižala bolezen BSE ali “nore krave”, ki je izbruhnila v Veliki Britaniji. So pa letos razstavljali 75 brejih plemenskih telic lisaste pasme iz vse Slovenije, namenjenih v Bosno in Hercegovino. Gre za izvoz, s katerim je Slovenija uspela na mednarodni licitaciji, kar je še ena potrditev kakovosti slovenske govedoreje. Razstavo so pripravili območni kmetijski in živinorejski zavodi Murska Sobota, Ptuj, Celje, Kranj in Ljubljana. Pripravili so tudi že tradicionalno razstavo konj. Obiskovalci so lahko videli vse pasme, ki jih gojimo v Sloveniji: lipicance, kasače, slovensko hladnokrvno pasmo, haflingeije). Razstava prašičev je bila največja doslej. Iz zasebnega sektorja so bile razstavljene kolekcije brejih in nebrejih plemenskih mladic pasme linije 12, prašiči pitanci in tekači. V sklopu strokovnih razstav je bilo na 34. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu moč videti še drobnico, perutnino, ribe, lovsko razstavo in razstavo slovenskega kmetijskega šolstva. Za izvedbo strokovnega programa so organizatorji morali zbrati 53 milijonov tolarjev. OLIMPIJADA SLOVENSKEGA VINA MILAN KUČAN OBISKAL SEJEM Na letošnjem vinskem ocenjevanju na sejmu v Gornji Radgoni je sodelovalo 349 slovenskih proizvajalcev z 831 vinskimi vzorci. Na ocenjevanju so sodelovali vsi trije slovenski vinorodni rajoni oziroma 14 vinorodnih okolišev. Dobro polovico vinskih vzorcev so done-govali na Štajerskem, dobrih 30 odstotkov na Primorskem, nekaj več kot 17 odstotkov vseh vzorcev pa v Posavskem vinorodnem rajonu. Zaradi velikega števila vzorcev sta ocenjevanje izvedli dve komisiji. Podelili so osem priznanj, 54 bronastih medalj, 406 srebrnih medalj in 332 zlatih medalj. Veliko zlato medaljo si je letos prislužilo 27 vzorcev. Izbrali so tudi 24 prvakov posameznih vinskih sort in tri šampione. Z oceno 19,69 je absolutni zmagovalec ocenjevanja ranina, suhi jagodni izbor 1994, ki sta jo pridelala Marija in Božidar Zoijan s Tinjske gore nad Zgornjo Ložnico pri Slovenski Bistrici. Obisk občinske delegacije na razstavnem prostoru Agrine kaže na zadovoljstvo nad prezentacijo žalskega gospodarstva. VITEZI IN KRALJICA V čast vinu imamo v Sloveniji nekaj vinskih redov, ki se trudijo širiti vinsko kulturo in promovirati slovensko vino. Gradiščansko-panonski red vitezev vina iz Železnega na avstrijskem Gradiščanskem je septembra 1991 postavil svoj konzulat tudi v Sloveniji v minoritskem samostanu na Ptuju. Viteški red deluje na kulturnem in družbenem področju z namenom negovanja, dviganja in širjenja vinske kulture ter posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu pridelovalcem in ljubiteljem vina. Vsi zapriseženci viteškega reda so stanovsko enakopravni, vsak od njih pa je dolžan prizadevati si za uresničevanje ciljev reda. Leta 1989 je bil ustanovljen vinski konvent sv. Urbana v Mariboru s sedežem na Lentu. Vinski konvent lahko šteje največ 21 članov. Leta 1994 se je mariborskemu pridružil še ljubljanski vinski konvent. Od leta 1991 deluje tudi red sv. Fortunata, katerega člani si prizadevajo za izboljšanje kako- vosti življenja ljudi, razvijanje humanističnega mišljenja in delovanja, skrbijo za razvoj umetniške dejavnosti, znanosti in znanstveno-raziskovalnega dela. Red med drugimi priznanji podeljuje Maison de qualite -naziv Hiša kakovosti, ki je podeljen za dobo desetih let, lahko pa se podaljša ali odvzame. Poleg tega podeljujejo tudi priznanje Prix de Vin in Grand Prix de Vin - nagradi za razvijanje pridelave kakovostnih vin. V Sloveniji imamo tudi vinsko kraljico, ki jo izbere posebna komisija pri Slovenski vinski akademiji. Vinska kraljica zastopa vsa slovenska vina ter gospodarsko in kulturno dejavnost. S svojimi nastopi v javnosti si prizadeva za razpoznavnost vseh dobrih lastnosti slovenskega vina in vinske kulture ter razširja krog poznavalcev in prijateljev slovenskega vina. Prva slovenska vinska kraljica je Lidija Mavretič iz Draščičev v Beli krajini, učenka 4. letnika Srednje kmetijske šole Grm pri Novem mestu. 34. kmetijsko živilski sejem si je ogledal tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Po ogledu sejma je dejal: “Letošnji kmetijski sejem v Gornji Radgoni morebiti ni tako pomemben zaradi same ponudbe, ampak bolj zaradi dejstva, da preko njega slovensko kmetijstvo kaže svojo primerljivost in usklajenost z evropskim kmetijstvom, in to v času, ko je Slovenija podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, in ko se postavlja vrsta vprašanj, ali je Slovenija sposobna vzdržati konkurenco z EU; seveda konkurenco tudi na področju kmetijstva. Po tem, kar je videti na radgonskem sejmišču, je mogoče reči, da po kvaliteti, po pristopu in po znanju slovensko kmetijstvo to konkurenco lahko vzdrži.” Dejal je tudi, da razdrobljena posestna struktura slovenskega kmetijstva draži našo pridelavo hrane. O tem, ali se slovenski kmetje morajo bati pridružitve Slovenije Evropski uniji, pa Milan Kučan meni: “Mislim, da kmetje ne. Bolj je vprašanje, kaj bo z živilsko predelovalno industrijo, ki je podvržena drugačnim merilom, in bo lahko njen nerazrešen problem vzvratno vplival seveda tudi na kmete.” Hmezad Agrina je tudi na kmetijskem sejmu pritegnila pozornost obiskovalcev z bogato in ugodno jesensko ponudbo vinogradniškega in ostalega kmetijsko - vrtičkarskega programa. POVORKA STARIH TRAKTORJEV Ena izmed posebnih zanimivosti kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni je bila povorka starih traktoijev. V povorki je bilo 16 vozil, med temi pa je bil najstarejši traktor znamke Deutz iz leta 1939 z močjo 11 KS. Vsi traktorji so vozni, nekatere med njimi pa še vedno uporabljajo. Obiskovalci sejma so v povorki videli tudi samohodno lokomobilo Magajaruš iz leta 1927, ki deluje na paro. Organizator parade Matija Gjerkeš je povedal, da so letos dobili več kot 150 prijav, saj vlada za nagradno akcijo Iščemo najstarejši traktor v Sloveniji izjemno zanimanje. S pomočjo te akcije so organizatorji zbrali podatke o najstarejših traktorjih po vsej Sloveniji. Nagrade za tri najstarejše traktorje so podelili Krekova banka, Pomurski sejem in ČZP Kmečki glas. Zavarovalnica Adriatic je podelila nagrado samohodni lokomobili, ki je na paradi sodelovala izven konkurence. PREDSTAVLJAJO SE S KVALITETO Pod Donačko goro leži majhen kraj Žetale, kjer se je leta 1928 začela tradicija mesarije Žerak Stari oče družine je z mesom in mesnimi izdelki use do druge svetovne vojne oskrboval celoten tedanji o-kraj in v isti dejavnosti deloval do leta 1953, ko je vodenje podjetja prepustil svojemu sinu. V osemdesetih sta Franci in Anton Žerak, vnuka ustanovitelja mesarije Žerak načrtno obdelovala Ptujsko in Celjsko regijo. Nastali sta dve podjetji: Meso Izdelki Žerak iz Podlehnika in Mesnine Žerak iz Rogatca. Po urejenosti in tehnološki dovršenosti sodita podjetji v sam vrh. Skupaj zaposlujeta 90 ljudi, kar je poleg rasti proizvodnje in uspešnih rezultatov poslovanja kazalec dobre kvalitete njihovih proizvodov. Na letošnjem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni so prejeli eno srebrno in štiri bronaste medalje. Prodaja mesa in mesnih izdelkov poteka preko grosistične prodaje, lastne maloprodajne mreže in go-stinjstva. Podjetji Žerak nudita sveže meso klasičnih obdelav in obdelav po željah kupcev, izvajata zorenje mesa za različne vrste priprave, proizvajata poltrajne, suhomesnate in trajne izdelke. Posebej je vredno omeniti način pakiranja svežega mesa, saj ustreza vsem predpisom, ki so izdani za prostore, kjer skladišče mesa ni posebej urejeno. Podjetji Mesnine Žerak in Meso izdelki Žerak nadaljujeta tradicijo ter skrbita za kvaliteto svojih proizvodov. Takšni so tudi načrti Francija in Antona Žeraka za prihodnost. CVENK d.O.O. Šempeter Šempeter v Savinjski dolini 28 tel.: 063/ 701 843 Steklenina Porcelan Nerjaveča posoda Jedilni pribori Namizni prti Dozatorji KAVNI APARATI C^SALAMOREZNICE POMIVALNI STROJI... Se priporočamo! se žeiire rrzlikovrti od drugih? Ne zaostajajte in stopite v korak s časom! Grešak Fani-Veronika Dobrteša vas 16 Šempeter v Sav. dolini Tel.: 063-701-256 del. čas: 8.00 - 18.00 sobota: 7.00 - 15.00 ponedeljek: ZAPRTO - poročne in slavnostne frizure - dekorativna obrazna kozmetika - testiranje las - specialna nega las in lasišča - moška in otroška modna striženja - trajne in barvanje z zeliščnimi, negovalnimi barvami in preparati - ter strokovna striženja in moderne pričeske ZA SKUPNO DRUŽINSKO FRIZIRANJE V MESECU SEPTEMBRU ^10% POPUST Storite nekaj zase in svoje lase, kajti le strokovno negovani in svetleči lasje bodo iz Vas naredili samozavestnejšega človeka. Pridružite se mnogim, ki prihajajo v naš salon. Pričakuje Vas strokovno usposobljen kolektiv! KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3303 Gomilška, Tel 0631726-072 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna zunanja vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! Pogovarjali smo se z akademskim umetnikom, dirigentom in violinistom Francem Rizmalom: Dirigent in violinist Franci Rizmal je rojen Žalčan. 46-letnega akademskega umetnika, ki je sicer umetniški vodja in dirigent orkestra slovenske vojske, je pot že nekajkrat zanesla po svetu, saj je violino študiral na Dunaju, dirigiranje pa v Gradcu. Tudi sedaj se rad odzove povabilu za gostovanje v tujini. Tako se je pred kratkim imel priložnost predstaviti kot dirigent tudi tajvanskemu občinstvu, saj je na povabilo Taipei chamber orchestra 8. avgusta letos nastopil v National concert hali, največji dvorani tajvanskega glavnega mesta Taipei. Zaprosili smo ga, naj spregovori o svoji umetniški poti in delovanju. Dirigent in violinist Franci Rizmal Kako ste se odločili za poklic glasbenika? To je nekako v človeku, kot ima pač vsak nagnjenje do nečesa. Moj oče je bil zagnan glasbenik, imel je edino glasbeno izobrazbo, ki so jo pred vojno poznali, in to je bila orglarska šola. Bil je velik ljubitelj glasbe, vodil je cerkvene zbore in operete. Tako ima na vesti organizacijo prvih postavitev operete Planinska roža. On je bil tudi tisti, ki me je peljal v Celje po prvo violino, ki sem jo pričel igrati, ko mi je bilo osem let. Takrat jo je poučeval le malokdo. V Žalcu še sploh ne, ker se je takrat glasbena šola šele začela, zato sem hodil kar v Celje Kako ste nadaljevali svoje glasbeno izobraževanje? Nižjo glasbeno šolo sem obiskoval pri profesorju Sancinu, zdaj že pokojnem profesorju iz zelo znane slovensko-tržaške glasbene družine. Iz tega časa izvira tudi neka anekdota: sam se tega sicer nc spominjam, toda domači so mi povedali, da me je nekoč s kovčkom za violino srečala soseda, ki jo je zanimalo, kaj vendar nosim v škatli. Pa sem ji pogumno odgovoril, da ji bom pokazal. Iz kovčka sem vzel violino ter jo zaigral kar tam, ob cesti. To je najboljši dokaz za to, ko- likšno veselje sem že kot otrok imel do glasbe. Zakaj ste se odločili, da si igranje violine izberete tudi za poklic? Že ko smo v osnovni šoli morali napisati, za kakšno na-daljno izobraževalno pot se bomo odločili, sem jaz na veliko zapisal glasba, saj mi je bilo to nekaj samo po sebi umevnega. Šolanje sem sicer najprej nadaljeval na Gimnaziji Celje, potem pa sem pričel obiskovati srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Tam mi je profesor Zimšek, sicer koncertni mojster RTV orkestra, predlagal, naj poskušam napraviti sprejemni izpit na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, ki je eno od svetovnih središč glasbe. K sreči smo imeli doma gostilno, zato so starši zmogli te stroške. Sicer pa takrat to ni bilo tako zelo drago, mogoče petsto nemških mark na mesec, sedaj pa so cene dosti višje. Vendar pa moram povedati, da sem se po dveh letih z nastopi že lahko preživljal. Na Dunaj sem odšel leta 1970. Pred odhodom pa sem veliko igral v raznih ansamblih. Ker imam absolutni posluh, se mi ni bilo težko lotiti katerega koli instrumenta: tako sem poprijel za bas kitaro, saksofon, kontrabas, klarinet, kitaro ali pa klavir. Ne sramujem se povedati, da smo veliko igrali okoli, vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih pa smo zaigrali v naši gostilni. Bilo je zelo lepo. To jc trajalo do mojega 20. leta in tam sem dobil veliko prave muzikantske prakse, živega odnosa do glasbe, ne le okorelega profesionalnega znanja. Sicer pa je bil npr. iz gostilne doma tudi Antoniu Dvorak, katerega deveto simfonijo sem dirigiral na diplomi. Kako se je nadaljevalo vaše izpopolnjevanje v tujini? Na Dunaju sem leta 1976 končal akademijo in dobil štipendijo za specializacijo na konzervatoriju Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi kot violinist. Takrat smo šli v Moskvo, trije iz cele nekdanje Jugoslavije, tam pa sem preživel eno leto. Obiskoval sem tudi letne mednarodne tečaje violine v 'Mozartovem’ Salzburgu in v Eisenstadtu, rojstnem mestu skladatelja Haydna. Gotovo bi ostal v tujini, če ne bi bilo takrat obvezne vojaščine. Pred vstopom v vojsko sem nekoliko igral tudi v ljubljanskem RTV orkestru, s katerim sem že dvakrat nastopil kot solist in posnel dva Mozartova koncerta. Prav oni so tudi izrazili željo, da bi postal njihov koncertni mojster, vendar sem po vrnitvi od vojakov ugotovil, da so te stvari nekoliko razvodenele. Kaj vas je navsezadnje pripeljalo do dirigiranja? Že med študijem violine me je dirigiranje nezadržno privlačilo, vendar sem se odločil najprej končati s študijem voli-ne, saj ne maram puščati stvari opravljenih napol. Dirigentov inštrument je orkester, opraviti ima z veliko ljudmi, kar je lahko zelo naporno. Je pa to imelo zame velik čar, ker gre za velika dela z veliko energijo in s pomembnimi življenskimi sporočili. Zato sem se leta 1979 vendarle odločil, da se posvetim študiju dirigiranja. Odločil sem se za študij v Gradcu pri priznanem profesorju M. Horvatu. Diplomo iz dirigiranja sem opravil z velikim uspehom v Ljubljani z orkestrom Slovenske filharmonije. Ste kdaj delali tudi z mladimi? Zelo veliko, saj sem bil tudi 5 let predsednik Glasbene mladine Slovenije. Ko sem zaključil študij dirigiranja je bil položaj namreč tak, da službe za dirigenta pri nas enostavno ni bilo na razpolago. Tako sem si poiskal zaposlitev na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kjer sem poučeval violino in vodil njihov orkester. Prav na svoje delo s tem orkestrom sem zelo ponosen, saj je bilo potrebno veliko energije, da smo ga oživeli. Na republiških in zveznih tekmovanjih pa tudi v tujini smo skupaj dosegali zares zavidljive uspehe. Omenim lahko, da smo edini v zgodovini takšnih tekmovanj kot orkester dosegli absolutnih 100 točk, s tem orkestrom pa je nastopila cela vrsta sedaj že priznanih glasbenikov, mladih umetnikov. Vas je kdaj zamikalo, da bi si zaposlitev poiskali v tujini? Skoraj žal mi je povedati, da sem le preveč navezan na domovino, na Žalec še posebej, in na Slovenijo nasploh. Vedno sem se rad vračal in gotovo bi mi bilo marsikaj v življenju prihranjeno, če bi se zmogel odtrgati od tu. Slovenski prostor je za nekoga z ambicioznimi načrti premajhen. Kar malo žal mi je, da nisem šel na avdicijo za Dunajsko filharmonijo, kjer igra kar nekaj mojih kolegov iz študentskih dni. Tako bi imel veliko več možnosti za razgibano samostojno umetniško udejstvovanje in uveljavitev. Vendar pa sem se odločil, da bom poskušal svoje cilje uresničiti v domovini. Vedno sem si želel narediti tudi svoj komorni orkester in misli na to še nisem opustil. Da pa sem delovanje v tujini v tem obdobju nekoliko pustil ob strani, velja pripisati tudi rojstvu mojega sina, saj sem ob njem seveda želel preživeti kar največ časa. Vendar pa moram povedati, da sem še vedno ostal v stikih s tujino, predvsem z Dunajem, in v vlogi violinista sem z raznimi orkestri prepotoval celo Evropo. Žal mi je, da sem stike s svojimi znanci v tujini nekoliko zanemaril, menim pa, da mi bo moja nova zaposlitev puščala dovolj osebne in umetniške svobode, da jih spet obnovim. Kako ste prišli na položaj umetniškega vodja in dirigenta orkestra slovenske vojske? To zaposlitev imam od aprila 1996 in zelo zadovoljen sem, da sta mi bila izkazana čast in zaupanje sodelovati pri tako zgodovinskem dogodku, kot je ustanavljanje novega orkestra mlade slovenske države. Glede na mojo izobrazbo, izkušnje in kariero violinista, komornega glasbenika ter dirigenta sem bil izbran in ponosen sem, da se bom kot soustvaijalec in prvi dirigent ter umetniški vodja tega orkestra prav gotovo vpisal v zgodovino slovenske države. Všeč mi je, da lahko sodelujem s profesionalci in uporabljam poleg svojega znanja tudi svojo kreativnost, zato mislim, da sem ravno v obdobju, ko lahko svoji karieri začrtam nove smernice, ki bodo prav gotovo vodile v bolj dirigentske vode. Sicer je precej težko in odgovorno ustvariti nov mlad orkester, vendar mi pri tem pomagata dva izjemna kolega-sodelavca. Mislim, da bomo naredili nekaj dobrega, ker smo se kot vodilni team zelo dobro ujeli. V kateri vlogi se bolj vidite, kot violinist ali dirigent? To je pa moj večni problem, moja večna dilema. Violino imam strašno rad, vendar pa se težko osredotočim na več stvari hkrati, težko razdelim svojo energijo. Mislim pa, da bom izbral dirigiranje, violina pa bo moj intimni prijatelj in spremljevalec. Dirigiranje je magija. Veliko ljudi misli, da je to predvsem tehnična stvar, zame pa je dirigent uspešen, če zna spraviti ljudi v svoje čustveno stanje, med njih razdeliti energijo svoje notranjosti, jih spraviti na skupni imenovalec muziciranja. Žna jih spraviti v svet svojih predstav, kjer se razumejo brez besed. Tako jaz dirigiranje razumem in to je tudi cilj mojega dirigiranja. Bi izpostavili katerega od svojih nastopov, pri katerem ste ta cilj, to magijo dosegli? Nekaj takega sem občutil na svojem diplomskem nastopu s slovenskimi filharmoniki v Ljubljani. V tistem trenutku sem začutil, da se da še veliko narediti in mislim, da mi bo to uspelo z Orkestrom slovenske vojske ali pa s svojim ansam- blom. Zelo produktivno se mi zdi imeti svoj ansambel, kjer se ljudje poznajo in natančno vedo, kaj hočejo. Pred kratkim ste gostovali na Tajvanu. Kako so vas sprejeli tam? Zares zelo lepo. Koncert si je ogledalo kakšnih 800 ali celo tisoč ljudi, lahko pa rečem, da publika v resnici občuti, če ji dirigent, solist ali orkester nekaj da, če pošteno in po najboljših zmožnostih izvede koncert. Predlagali so mi dva solista in W.A. Mozartovo Simfonio concertan-te, sam pa sem izbral pretežno slovenski program, ki je bil zelo lepo sprejet. Izbral sem Serenado Huga Wolfa, pa Religioso Slavka Osterca in Simfonijo št. 4 L.M. Škerjanca. Izvedba je bila publiki tako všeč, da smo na koncu morali odigrati še dodatek. Kakšna je slovenska publika? Slovenska publika je zadržana. Saj je očitno, kadar jim je nastop všeč, vendar tega ne upajo pokazati s topotanjem nog ali glasnimi vzkliki. Vendar s tem ne mislim kritizirati ljudi, takšen je pač značaj naroda. Vam je kakšen skladatelj, kakšna zvrst glasbe najljubša? Težko bi se odločil. Pri glasbi je tako: obstoja dobra in slaba glasba. Dopustiti moraš, da gre glasba skozi tebe in te oplemeniti. Glasba mora svoje povedati in to ji moramo pustiti. Kaj pa sodobna klasična glasba? Ne zavračam je v celoti, vendar mislim, da je postal problem ustvariti nekaj novega. Kot da smo izgubljeni in se poskušamo najti, v tem iskanju pa se nekaterim uspe dobro izraziti oziroma ustvariti dobro glasbo, v kateri je neko iskreno sporočilo. Preveč je umskega iskanja, glasba, in nasploh umetnost, pa mora prihajati iz srca. Vas zanima tudi modema glasba, kot je pop, jazz—? Te stvari sicer poslušam, nisem staromoden, vendar je večidel preveč amerikanizirana. Morda tudi sami kaj pišete? Zaenkrat še ne, čeprav me ta misel vsekozi mika, vendar pa se lotim instrumentacije. Privlači me tudi filmska glasba, zato ni povsem izključeno, da kdaj ne bo kaj nastalo. Rad bi napisal violinsko šolo, ker sem veliko vadil in učil violino, pri nas pa tega manjka. To bi bil skoraj moj moralni dolg. Moji bolj konkretni načrti se nanašajo na koncerte. Drugo leto se mi na Japonskem obeta koncert. Je mladim glasbenikom pri nas težko? Ali bi jim lahko kaj svetovali? To je individualno. Veliko jih študira v tujini. Društvo Glasbena mladina precej skrbi za mlade glasbenike s štipendijami in koncerti. Pri nas glasbeno življenje ni slabo, vendar 90 odstotkov glasbene kariere predstavlja posel. Svetujem jim, naj se vprašajo, zakaj se ukvarjajo z glasbo in ali to počnejo s srcem. Naj se borijo zase, naj odkrito povedo, kaj so in naj ne čakajo doma. K njim ne bo samo nič prišlo. Treba je ves čas delati in nikdar odnehati. Kaj pa kulturno življenje v Žalcu? Na žalsko kulturno življenje nimam nobene pripombe. Tu je visoka kulturna zavest, že pred leti pa sem predlagal, da bi uvedli tudi kakšen mešani glasbeni abonma. Prepričan sem, da bi bili tovrstni koncerti izjemno dobro obiskani. Dominika Sambolič Pri Rizmalovih je bilo vedno veselo. PRAŽAKOV KVARTET V LAŠKEM V okviru 8. grajskih poletnih iger so v petek, 6. septembra, v Laškem gostovali člani Pražakovega kvarteta iz Češke. Pražakov kvartet sestavljajo violinista Vaclav Remeš in Vlasti-mil Holek, vilončelist Michal Kanka ter Josef Kluson, ki igra violo. Pražakov kvartet nadaljuje tradicijo proslavljenega Smetanovega kvarteta. Oba kvarteta sta izšla iz vrst študentov Praškega konservatorija. Prve uspehe na domačih in tujih odrih je Pražarkov kvartet dosegel leta 1973, leto kasneje pa je že dobil prvo nagrado na tekmovanju komornih ansamblov na Praškem konservatoriju. Še istega leta je Pražakov kvartet na natečaju ministrstva za kulturo prišel v finale, ta uspeh pa je ansamblu omogočil sodelovanje na mednarodnem festivalu Praška pomlad leta 1975. Leta 1978 je kvartet dosegel mednarodno priznanje z dvema nagradama; Grand Prix na mednarodnem tekmovanju godalnih kvartetov festivala v Evianu in posebno nagrado francoskega radia. Tudi naslednje leto je Pražakov kvartet na mednarodnem tekmovanju v Pragi dosegel Grand Prix. S tem se je dokončno uveljavil kot ansambel najvišje kakovosti in veljave. Redno je začel koncertirati po evropskih prestolnicah in drugod - v Pragi, Salzburgu, Munchnu, Berlinu, Parizu, Rimu, Londonu in Amsterdamu, pa tudi v ZDA, na Japonskem, v Avstraliji in Novi Zelandiji. Pražakov kvartet je snemal za francoski in nizozemski radio, za radio Koln in Prago, izdal pa je tudi več zgoščenk. Ta izvrstni komorni sestav je stalni gost najbolj zahtevnih glasbenih prestolnic, v Laškem pa se je predstavil z deli Janačka, Zemlinskega in Smetane. TALIJA M. V petek, 13. septembra, bo v Laškem nastopil pianist Aci Bertoncelj. Izvajal bo dela Dmitrija Šostakoviča, Marijana Gabrijelčiča, Clauda Debus-syja, Primoža Ramovša in Envina Schulhoffa. V petek, 13. septembra, bodo v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Željka Opačaka. Željko Opačak je bil rojen leta 1962 v Banja Luki, leta 1986 pa je diplomiral v Beogradu. Dve leti kasneje je opravil diplomski študij v Beogradu. Zdaj živi v Žalcu. Razstavljal je na več kot štiridesetih skupinskih in na devetih samostojnih razstavah. Njegova dela so zbrana v stalnih zbirkah galerij sodobne umetnosti v Banja Luki in v Celju. Na otvoritvi njegove razstave v Žalcu bodo sodelovali: likovna kritičarka Marlen Premšak ter ilavtista Alenka Goršič in Jernej Marinšek. V nedeljo, 8. septembra, je Zavod za kulturo Žalec v Občinski matični knjižnjici pripravil predstavitev knige dr. Paula Parina Karakul. S pisa- teljem se je pogovarjal prevajalec knjige Borut Trekman, odlomke iz knjige pa je prebiral gledališki igralec Pavle Ravnohrib. Z nastopom New Swing Ouarteta so se v torek, 27. avgusta, iztekle prireditve iz programa Poletje v Celju, knežjem mestu. New Svving Ouartel je med ostalimi črnskimi duhovnimi pesmimi izvedel tudi Joshua fit the battle of Jcricho, Go teli it to the mountain, Sixteen tons in When the saints go marching in. Kot gost večera je nastopil Clyde Wright, pevec znane črnske skupine Golden Gate Ouartet. /Z POLICIJSKE BELEŽKE POŠKODBA PRI OBIRANJU HMELJA. 26. avgusta se je v Taboru hudo telesno poškodoval sezonski delavec, 25-letni Fadilj M. iz Makedonije. Fadilj je med delovanjem obiralnega stroja poskušal iz zaščitenega prostora polžastega transportnega mehanizma odstraniti PVC vrečko, ki se je znašla med hmeljskimi odpadki. Transportni mehanizem je vrečko skupaj z desno fadijevo roko ovil okoli osi. Nesrečo je opazil mehanik, ki je stroj takoj izklopil, kljub temu pa je ponesrečeni utrpel hudo telesno poškodbo in se zdravi v celjski bolnišnici. POVZROČITELJ NESREČE POBEGNIL. 27. avgusta ob 18.40 uri je bil 40-letni Jožef Š. s svojim osebnim avtomobilom udeležen v lažji prometni nesreči na regionalni cesti v Bregu pri Polzeli. Takoj po trčenju je s kraja nesreče odpeljal, ne da bi soudeleženemu vozniku nudil ustrezne podatke, kot zahteva veljavna zakonodaja. Policisti so domnevnega kršitelja okoli 20. ure izsledili v Preboldu. Vidno vinjeni Jožef se s policisti sploh ni hotel pogovarjati, odklonil je preiskus alkoholiziranosti in pričel groziti s fizičnim napadom, ki ga je z odrivanjem že tudi uresničeval. Odpeljan je bil na policijsko postajo, kjer so ga čez noč pridržali. NEPREVIDNO PREHITEVANJE. 4. septembra je 36-letni Zoran L. iz Podkraja pri Velenju vozil z osebni avtomobil iz smeri Polzele proti Ločici ob Savinji. V daljšem desnem ovinku je pričel prehitevati tovorni avtomobil. V UDIO (EUE tem trenutku pa mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, Franc Z. iz Ljubljane. Kljub zaviranju in umikanju obeh voznikov sta vozili trčili. Zaradi nesreče je voznik Franc utrpel hude telesne poškodbe. SILOVITO TRČENJE. 4. septembra je 32-letni Kamber K., drž. Makedonije, začasno pa stanuje v Zg. Gorčah, je vozil osebni avtomobil iz smeri M. Braslovč proti Parižljam. Ko je pripeljal v Preserje, ga je na levem ostrem ovinku zaneslo na desno stran izven vozišča na travnati nasip. Vozilo je po nasipu bočno drselo okoli 80 m, zatem pa silovito trčilo v vogal stanovanjske hiše. Pri trčenju je voznika in sopotnika, 21-letnega Senada L., drž. BiH, vrglo iz vozila. Oba se zdravita v celjski bolnišnici. KAMEN SKOZI VETROBRANSKO STEKLO. 5. septemba je 20-letni Matej C. iz Lok vozil osebni avtomobil, znamke Renault 4, iz smeri Gomilskega proti Čepljam. V Kapli naj bi mu nasproti pripeljal neznani voznik tovornega vozila. V času srečevanja je v vetrobansko steklo priletel večji kamen, ki je steklo prebil in zadel voznika v glavo. Voznik Matej je zaradi poškodbe na glavi utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v celjski bolnišnici. Od kod je kamen priletel v vozilo policisti še ugotavljajo. VLOM V VIKEND. V drugi polovici avgusta je neznanec v Šmihelu (na območju Mozirja) skozi okno vlomil v vikend Doroteje C. iz Velenja. Prostore je temeljito preiskal in razmetal, odnesel pa je glasbeni stolp, modem od satelitske antene in sliko v skupni vrednosti 40.000,00 SIT. KRAJA VODNE ČRPALKE. V noči na 3. september je neznani storilec z delovišča na trasi avtoceste v Orli vasi odtujil potopno vodno črpalko švedske izdelave. Lastnik Gradis Celje je oškodovan za okoli 200.000,00 SIT. UKRADLI CLIA. 5. septembra je bil na Polzeli izpred pekarne ukraden osebni avtomobil znamke Renault Clio, 1.2 RC bele barve, reg. št. CE 63-54F, last Primoža S. OSKRBEL SE JE. 5. septembra v zgodnjih jutranjih urah je nekdo v Veliki Pirešici vlomil v bistro KRIMI. Lastnik Miroslav A. iz notranjosti pogreša 355 zavojčkov različnih vrst cigaret, več steklenic različnih alkoholnih pijač, glasbeni stolp z ojačevalcem in manjšo vsoto menjalnega denarja. Vrednost odnešenih predmetov znaša okoli 250.000,00 SIT. HČI UMORILA MAMO L. Z. je osumljena storitve kaznivega dejanja umora po členu 127U KZ R Slovenije s tem, da je dne 30.08.1996 ob 00.15 uri v Celju na Kersnikovi ulici, s kuhinjskim nožem zabodla r predel prsi svojo mater, S. Z., ki je zaradi poškodb na kraju umrla. Kraj so si ogledali delavci UNZ Celje, preiskovalna sodnica okrožnega sodišča Celje in okrožni državni tožilec iz Celja. Pri ogledu in zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da sta na Kersnikovi Že več let živeli sami hči in mati. Dne 29.08.1996 v večernem času sta bili obe v stanovanju, kjer sta gledali televizijo. Mati je odšla v kopalnico, hči pa je iz pomivalnega korita v kuhinji vzela kuhinjski nož in odšla v spalnico, kjer ga je skrila pod vzglavnik. Hči se je slekla in legla v posteljo. Po nekaj minutah je r spalnico iz kopalnice prišla tudi mati, ki se je ulegla poleg hčere. Hči je zatem počakala, da je mati zaspala, nato pa je z nožem, ki ga je imela pod vzglavnikom, zabodla spečo mater, ki se je zaradi tega zbudila. Mati je pričela vpili in stekla proti vhodnim vratom. Tam jo je hči dohitela in jo zbodla še v predel prsi. Mati je zaradi poškodb na mestu obležala in izkrvavela. Po dejanju je osumljenka odšla k sosedi povedat, kaj je storila, nato pa je odšla nazaj v stanovanje, kjer se je umila in oblekla in na hodniku pred stanovanjem počakala prihod policistov. Osumljenka dejanje priznava, vendar do sedaj razlogov svojega ravnanja ni pojasnila. Z. L. je bila kazensko ovadbo privedena k preiskovalnemu sodniku. ROJSTVA Darja URLEP iz Žalca - fantka Klavdija VERDEV iz Žalca - deklico Mara VAJ ANC iz Polzele - deklico Nataša HOFBAUER iz Ljubnega ob Savinji - deklico Romana ŠPACAPAN iz Polzele - deklico Jožica POTRČ iz Žalca - fantka Sabina GOMZI iz Prebolda - deklico Irena PUŠNIK iz Šempetra - deklico Martina KOLENC iz Nazarij - fantka Vida MOGEL iz Šmartna ob Paki - deklico Jela VOGLAR iz Griž - deklico Dragica NOVAK iz Petrovč - deklico Jolanda MARUŠA iz Petrovč - deklico Ana VERDEV iz Braslovč -deklico Nevenka NERAT GROBELNIK iz Griž - fantka Urška KALŠEK iz Prebolda - fantka SMRTI Marija NOVAK iz Sv. Lovrenca, 68 let Marija RIHTER iz Pariželj, 81 let Albin VENIŠN1KAR iz Rečice ob Paki, 59 let Alojzija KORES iz Polzele, 70: let Karolina PODPORNIK iz Železna, 63 let Franc GREGORC iz Brega pri Polzeli, 40 let Viktor STEBLOVNIK iz Rečice ob Paki, 79 let Angela POLAK iz Griž, 84 let Jožef GRČAR iz Migojnic, 61 let Edvard PETEK iz Pongraca, 67 let Elizabeta KRAJNC iz Ponikve pri Žalcu, 80 let Lizika ŠVAB iz Polzele, 87 ]et_ Veronika HANŽIČ iz Rakovelj, 87 let Ana LUKNAR iz Velikega vrha, 85 let________ POROKE Janko ŠPILJAK iz Lise pri Celju in Karin BANDELJ iz Petrovč Matjaž ROŽIČ in Simona POLAJŽER, oba iz Ločice pri Polzeli Vlado KLALIDIK iz Žalca in Vesna ŠMID iz Lekmarja Janko KEBLIČ in Irena GOVEDIČ, oba iz Polzele Jožef TURNŠEK iz Žalca in Danica KARNOVŠEK iz Šempetra Darko BRŠEK iz Pariželj in Sergeja MASTNAK iz Polzele Marjan BIZJAK iz Gotovelj in Klavdija DOVEČER iz Kavč Marjan BOKAL in Bojana KRAMAR iz Ločice pri Vranskem Branko MAK iz Šmatevža in Damjana FERLIČ iz Polzele Stanislav LUSKAR iz Gotovelj in Marija ČEH iz Žalca Primož VASLE iz Polzele in Simona PINTER iz Matk timim + u-mium m-m mum-m KIBERNETIČNA KAVARNA V CELJU ŽE ODPRTA V Likovnem salonu v Celju je 27. avgusta svoj krst doživel skupni projekt celjskega Zavoda za kulturne prireditve in podjetja Euro-com iz Levca, poimenovan Cybersalon Akvarij, kibernetična kavarna. V salonu, ki se je do 20. septembra prelevil v kavarno s šestimi vstopnimi mesti v računalniško omrežje Internet, se je na večer otvoritve zbrala precejšnja množica obiskovalcev. Predstavnica Likovnega salona Alenka Domjan, je v uvodnih besedah izrazila svoje zadovoljstvo, da se otvoritve Cybersalona niso udeležili le stalni obiskovalci Likovnega salona, pač pa tudi bistveno mlajša publika. Izrazila je upanje, da se bodo mladi preko tega projekta spoznali tudi z ostalo kulturno produkcijo Likovnega salona, in postali njeni redni odjemalci. Prav tako ni pozabila omeniti, da je salonu pri pretvorbi v kavarno pomagal Stalin cafe, za umetniško podobo salona pa je poskrbel akademski kipar Damijan Kracina, ki se je prav s to postavitvijo, poimenovano Aquarium, marca že predstavil v varšavskem Centru za sodobno umetnost. “Internet se uveljavlja tudi v vizualni umetnosti in vrsta slovenskih umetnikov se je že spoprijela s to novo tehnologijo, zato jim sledi tudi Likovni salon,” je svoj nagovor zaključila Alenka Domjan. Direktor Eurocoma, ing. Vitomir Klinc, je uradno otvoril Cybersalon Akvarij z besedami, da je Internet orodje za komunikacijo in hiter dostop do informacij, zato so se skupaj s celjskim Zavodom za kulturne prireditve, ki ga predstavlja Likovni salon, lotili tovrstnega OPEL-©- AVTOHISA JAKOPEC Pooblaščen servis - prodaja vozil Kosovelova 16, Velenje, tel.&fax: 063/855-975 ASTRA ECO Že Od €22.950 DEM. COMBO od €19.463 DEM. JMMa) je imeti OtFML O VECTRA od 32.878 DEM z ABS, servo volan, blokada motorja, centralno daljinsko zaklepanje, radio, voznikov sedež nastavljiv po višini, žarometi nastavljivi po višini, zračni blazini, bočne ojačitve ... O na zalogi tudi ostala vozila iz programa OPEL: CORSA, ASTRA, OMEGA, FRONTERA, TIGRA, CALIBRA KREDIT DO 5 LET BREZ POLOGA ZA NOVA IN RABLJENA VOZILA ALI NA LEASING DO 5 LET Kleparsko-ličarska dela, prodaja originalnih rezervnih delov in dodatne opreme, vgradnja alarmnih naprav, POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL ZA CELJSKO IN KOROŠKO REGIJO IME ZAUPANJA - AVTOHISA JAKOPEC Velenje projekta. Primarni namen te kibernetične kavarne je torej ponuditi Celjanom možnost seznanjanja z Internetom in surfanja po omrežju, pa tudi združevati umetnost z računalništvom, saj naj bi obiskovalcem predstavili t.i. Netart. V primeru gneče so organizatorji sklenili obiskovalcem salona čas surfanja omejiti na pol ure, vsak dan od 10 - 22. ure, ko bo salon odprt, pa bodo prisotni tudi operaterji, ki bodo vsakomur na voljo za pomoč in nasvete. Od 11 - 12. ure se bodo o Internetu s strokovnjaki lahko pogovorili tisti, ki si želijo bolj poglobljenega znanja. Operaterja, mag. Matjaž Jeki in Franc Čerman, sta povedala, da med obiskovalci pričakujeta največ mladih oziroma študentov, po njunih besedah pa je uporaba Interneta pravzaprav zelo preprosta in zahteva le poznavanje uporabe miške ter nekaterih osnovnih izhodišč, potem pa surfanje gladko steče. Cybersalon Akvarij ima na Internetu tudi že svojo stran, na kateri je trenutno seznam aktivnosti, seveda pa jo bodo po potrebi dopolnjevali in sproti posodobljevali. Za poznavalce pa še njen naslov na Internetu: http://www.eurocom.si/cyber. Otvoritev je v kasnejših urah popestril Ali Dvoršak z računalniško glasbo, z obiskom pa sta bili zadovoljni tudi kustodinji in idejni osnovateljici projekta Nevenka Šivavec in Irena Čerčnik. Do izteka projekta so organizatorji pripravili vrsto spremljevalnih prireditev, dostop do Interneta pa bo mogoč tudi po 20. septembru: Akvarij z dvema vstopnima mestoma se bo preselil v zgornji prostor Likovnega salona, kjer bo na voljo vsaj še eno leto. DOMINIKA SAMBOLIČ SREČALI SO SE NEKDANJI LIVARJI KOVINSKEGA PODJETJA Zadnjo soboto, 31. avgusta, so se srečali v gostišču Marjola nekdanji livarji bivšega Kovinskega podjetja. Okoli 20 se jih je odzvalo vabilu. V sproščenem klepetu so se spominjali nekdanjega dela v tedanji Lorberjevi livarni. Ta je sedaj osnova za nadaljno gradnjo nove livarne na novi lokaciji na Ulici žalskega tabora. Žal je precej njih že pod grudo, vsi pa so prispevali svoj drobec v mozaik nove livarne, v kateri sedaj delajo. Vsi so sc spominjali, kako so tiste čase delali, saj so hodili v Zaloško gorico po pesek, katerega so uporabljali za kaluparjenje. Ta dela so opravljali udarniško, brez vsakega denarnega nadomestila. Tako so tudi gradili novo livarno, saj so zanjo kopali temelje in kanalizacijo. Denarja ni bilo nikoli preveč, zato so se tiste čase zelo racionalno obnašali, in kar se je le dalo, so delali udarniško. Tako so prihranili marsikateri milijon. Srečanja se je udeležil tudi tedanji direktor Karel Antloga, ki je v kratkem pogovoru povedal, da so to ljudje, ki so pravzaprav ustvarili pogoje, da na novi lokaciji danes dela moderna livarna. Presenečen pa je, da ni prišel nihče od sodobnih vodij, ki bi se lahko zahvalil tej generaciji. Tisto, kar sc danes dogaja v Ferralitu, ki razprodaja zemljo, ki jo jc tedanja generacija kupila z namenom nadalj-nega širjenja, je nepošteno do vseh nekdanjih delavcev. Še sveži so spomini, kako smo delili skromni dobiček, samo da je ostalo več za nabavo novih površin in za nadaljnjo gradnjo. Tedanja garnitura se je zavzemala za orodjarno za steklarsko litino, ki pa je nerazumljivo opuščena. Tudi preveč zavzeto se ne dela več na novih zvonovih, saj se na veliko uvažajo, čeprav ravno Ferralit dela kakovostne zvonove. Nekdanji livarji so morali vložiti ogromno denarja, da so nabavili dokumentacijo za zvonove, se sproti učili in izdelali tudi zelo velike zvonove. Danes pa vidimo, da mnogi sakralni objekti uvažajo zvonove iz tujine. Podoben odnos je tudi do nekdanjih delavcev. Lahko bi rekli, da so skoraj nezaželjeni. Nihče jih ne povabi, čeprav je stara generacija ustvarila dovolj močno osnovo, na kateri lahko danes gradijo. Vse, kar so včasih uvedli z zahvalo svojim nekdanjim sodelavcem, so opustili. Bati se je, da bodo to isto doživljali sedanji delavci, saj vemo, da zgledi vlečejo, kakšne pa daje sedanja volilna garnitura, tudi vemo. To pa je bila zelo grenka kaplja, ki so jo morale stare generacije, čeprav nerade požreti. Vseeno pa se je marsikatermu zaiskrilo oko, ko so stari “giserji”, kot se sami kličejo, srečali, čeprav na lastno željo in iniciativo, da se ne srečujejo le na pokopališču, kadar se poslavljajo od nekdanjih sodelavcev. -nko Pogovarjali smo se z novim predsednikom KS Šempeter v Savinjski dolini_ “ŠEMPETER JE BIL ZAPOSTAVLJEN” Franc Laubič, po poklicu ekonomist, je bil na junijskih volitvah izvoljen za novega predsednika krajevne skupnosti Šempeter v Savinjski dolini, ene izmed večjih krajevnih skupnosti v občini Žalec. Franc Laubič: “Sklical bom zbore krajanov!” “Sam ne bi kandidiral za predsednika krajevne skupnosti, vendar so me drugi predlagali za to funkcijo. Ta izziv sem sprejel predvsem zato, da bi se v kraju Šempeter, ki je tudi moj rojstni kraj, pričelo nekaj delati. Več kot deset let se v Šempetru namreč ni nič naredilo. Sam sem sicer 17 let živel v Velenju, nato pa sem si postavil hišo v Šempetru in spet prišel živet sem. V tem obdobju v Šempetru ni bilo prave dejavnosti, saj je bila na primer zadnja seja sveta krajevne skupnosti leta 1986. To pove, kako aktivna je bila krajevna skupnost. Kraj poznam že od mladih let, ko je Šempeter še nekaj pomenil tako v družabnem življenju kot tudi v gospodarstvu. Svojo vidno vlogo na obeh področjih je Šempeter v zadnjih petnajstih letih izgubil. Danes je to le eden od krajev žalske občine, v katerega se leta ni nič vlagalo. Na volitvah za predsednika krajevne skupnosti sem kandidiral prav z željo, da bi se v Šempetru spet nekaj naredilo.” “S katerimi problemi ste se najprej soočili?” “Na mesto predsednika krajevne skupnosti sem nastopil sredi poletja, ko je čas dopustov, zato je bilo težko vedno doseči ljudi, ki bi lahko pomagali pri odpravljanju problemov. Odpravili pa smo že nekaj manjših problemov in uredili prehod preko železnice. Prej je bil načrtovan nefunkcionalen in ekonomsko neugoden prehod. Z malo dobre volje in s sodelovanjem DARS-a smo ga prestavili na boljšo lokacijo. Pri tem smo sicer imeli nekaj dodatnih stroškov, saj so bila zemeljska dela za prejšnji prehod že opravljena. Zdaj se še seznanjam z željami in problemi krajanov, obstajajo pa seveda tudi večji problemi, med njimi kanalizacija, širitev telovadnice v osnovni šoh ter ureditev križišča v centru Šempetra. V tem času se je pričela akcija za izgradnjo vodovoda v Zalogu, kjer že poteka zbiranje denarja krajanov in je že potekel razpis za gradnjo primarnega voda.” “Kako gradnja avtoceste vpliva na življenje v Šempetru?” “Zelo. Na sam Šempeter morda ne vpliva tako zelo kot na okoliške kraje in zaselke, ki spadajo k naši krajevni skupnosti. Zelo velik problem predstavljajo težki tovornjaki, ki prevažajo gradbeni material na gradbišča avtoceste. Ta problem je še večji v času pričetka šolskega pouka, saj so tovornjaki zelo veliki, ceste pa zelo slabe. Takšne razmere ogrožajo že odrasle, še toliko bolj pa otroke, ki pri hoji ob cesti niso vedno zbrani in previdni. Ta problem bi bilo potrebno razrešiti čim prej. Kasneje, ko bo gradnja avtoceste končana, bo potrebno popolnoma urediti vse ceste, ki so zdaj problematične. To je obveza DARS-a, saj bodo tovornjaki te ceste popolnoma uničili. V Šempetru samem imamo zaradi gradnje avtoceste še večjo gnečo na cesti, saj je naš kraj gotovo najbolj prometno obremenjen v vsej žalski občini. V Šempetru tudi nimamo pločnikov, čeprav se skozi naš kraj dnevno pelje povprečno 28.000 avtomobilov. Mislim, da tudi izgradnja avtoceste ne bo prestavila lokalnega prometa iz Šempetra, zato je primarnega pomena, da se razmere v Šempetru uredijo.” “Kako pa ste poskrbeli za varnost prvošolčkov na poti v šolo?” “Kot vsako leto tudi letos v žalski občini poteka akcija za varno pot otrok v šolo, k temu pa pripomore tudi policija. V Šempetru smo angažirali tudi upokojence, ki od 7. do 8. ure zjutraj in od 11.30 do 12.30 varujejo tri križišča. Do sedaj sta bili varovani križišči pri Hmeljarskem domu in pri SIP-u, letos pa je varovano tudi križišče pri Aeru, saj tudi tam otroci prečkajo cesto. Glede varnosti otrok smo dali vlogo na občino Žalec, v kateri se zavzemamo za brezplačen prevoz otrok v šolo. Prevoz otrok v šolo, ki presega 4 kilometre, je po zakonu brezplačen. Kraji v okolici Šempetra od šole niso oddaljeni več kot 4 kilometre, zato so do sedaj prevoz osnovnošolcev doplačali starši. Kljub temu menimo, da bi moral biti prevoz učencev brezplačen. V teh krajih so namreč zaradi gradnje avtoceste prometne razmere za otroke še posebej nevarne. Menim, da bo naša prošnja na občini ugodno rešena.” “Kako je s šempeterskim gospodarstvom ?” “Gospodarska situacija ni najboljša, saj se podjetja borijo z novimi trgi, likvidnostjo in presežkom delavcev.” “Kakšno je vaše mnenje o željah nekaterih, da bi se žalska občina razdelila na več manjših samostojnih občin?” “Osebno menim, da bi imela uvedba samostojne občine za kraj več pozitivnih kot negativnih posledic. Mislim, da so bili do sedaj kraji izven same mestne skupnosti Žalec zapostavljeni. V Žalcu je vsaka najmanjša ulica asfaltirana, pri nas pa so razmere zelo slabe. Za Šempeter se nikoli ni našlo denarja. Vendar se ta _ problem ne pojavlja samo v Žalcu. Povsod so občinska središča lepo razvita mesta, ostali kraji v občini pa so prepuščeni svoji iznajdljivosti in agresivnosti, da si pridobijo sredstva za razvoj. Šempeter do sedaj ni bil dovolj aktiven na tem področju. Sicer pa je potrebno najprej dobro razmisliti, narediti izračune in se pripraviti na posledice, tako pozitivne kot negativne, šele nato pa se odločiti za samostojno občino. Kljub temu menim, da je uvedba lastne občine dobra za kraj. V Šempetru zaenkrat o tem še ne bi razmišljali, mislim pa, da bo v žalski občini nastalo kakšnih pet novih občin.” “Kako se v vaši krajevni skupnosti razvija turizem?” “Šempeter je znan po Rimski nekropoli in jami Pekel, ki si ju ogleda okrog 40.000 obiskovalcev na leto. Mislim, da je premalo povezanosti turističnega društva s krajevno skupnostjo, čeprav turistično društvo dobro dela. V Šempetru imamo dobra gostišča, nimamo pa prenočitvenih kapacitet. Imamo že narejen zazidalni načrt za tovrstno dejavnost, upamo pa, da se bo za to našel kakšen investitor. Možnosti za turizem je v Šempetru namreč precej, saj je v izgradnji rekreacijski center, ki bo pomemben tudi za razvoj športa v Šempetru. Uredili bi lahko sprehajalne poti, možnosti bi bile tudi za razvoj konje-ništva. Manjkajo nam torej le prenočitvene kapacitete.” “Kakšno je kulturno življenje v Šempetru?” “Do sedaj je na kulturnem področju vladalo mrtvilo, odkar pa je v krajevni skupnosti novo vodstvo, je tudi kultura v našem kraju zaživela. Imeli smo že koncert Iz naših krajev in koncert Adija Smolarja. Ponovno je zaživela folklora. Imamo pa problem zaradi dvorane, vendar je o tem zdaj še prezgodaj govoriti. Morda se bomo s pristojnimi v Kmetijski zadrugi dogovorili glede dvorane, od katere je v veliki meri odvisno kulturno življenje v Šempetru. Tudi mladi so v zadnjem času zaživeli. Imeli so že koncert mlajših rock skupin. Dodelili smo jim sobo v objektu Krajevne skupnosti, kjer se bodo lahko zbirali.” “F vašem načrtu je torej napraviti Šempeter prijazen kraj za svoje prebivalce.” “Res si želim, da bi lahko kaj dobrega storil za naše krajane. Prepričan sem, da so zadnje volitve privedle prave ljudi v vodstvo krajevne skupnosti. Udeležba na sestankih je vedno popolna, sodelovanje vseh članov vodstva krajevne skupnosti je aktivno. Sam sem že opravil več obiskov na domovih krajanov, kjer sem si osebno ogledal, kakšni so njihovi problemi in kako bi jih lahko v okviru možnosti rešili. Krajevna skupnost Šempeter ob Savinji ima okrog 3100 prebivalcev v sedmih naseljih. V septembru bom sklical zbore krajanov po naseljih. Pričakujem, da bo udeležba zelo dobra, saj mi bodo ljudje tako lahko sami povedali, kakšni so problemi v njihovih zaselkih. Na podlagi tega, kar se bodo dogovorili na zborih krajanov, bomo napravili načrt dela v krajevni skupnosti.” NATAŠA VERK ŠPORTNA TRGOVINA POLZELA VIUSCA aSIRA: copati REEBOK že od 6.700 dalje copati NIKE od 5.990 SIT dalje MIKCE eonvERse I U-S-A. zakonska spalnica VEGA NOVA 96.813,00 SIT A> zakonska spalnica LARA “D samska spalnica HALA 108.851,00 SIT 43.559,00 SIT =£> omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D 27.113,00 SIT 3. D 34.178,00 SIT Ar omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka 2. D 35.866,00 SIT 3. D 48.286,00 SIT A pisalne mize od 7.576,00 SIT A omarice za čevlje 6.417,00 SIT =$> vzmetnice vseh dimenzij Ar sedežne garniture A, bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še. NOVO, NOVOs 8UPEIK POMJMMs EzpEnmin)® agmdlma) pmradlte KUHINJ v izvedbi HUMOTA. Cerna) zai m viadSIh im spttdmjilii ellffiimfflmtov a del®«® pl®£č® že ®d ŽS.®®®,®® SITir nMpureJ. DELOVNI ČAS:- poletni 8.00 - 12.00, 15.00 - 20.°°, sob.: 8.00- 12.00 ____ OD 1. SEPTEMBRA: 8.00 - 18.00, sob.: 8.00 -12.00 "bogata ponudba pisalnih miz in pohištva ZA OPREMO OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB! iMmtšimm ~ mmšmm zai miš imm-. mit. ■t/mirmnAtmii m jljj m m v a PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Na trgu 14, 3330 Mozirje, tel.: 063/ 832 840, fax.: 063/ 832 621 BLAGOVNICA ODDELEK TEKSTILA - HLAČE LEVIŠ (original) 6.314,00 - SRAJCA FLANELA za mlade 2.977,00 - OTROŠKE BUNDE od 2.535,00 do 5.600,00 - ŽENSKA BUNDA 8.778,00 - MOŠKA BUNDA - kratka 6.435,00 - MOŠKA BUNDA - parka 6.913,00 BLAGOVNICA ODDELEK ŠPORT Velika izbira športnih oblačil in copat: ADIDAS, NIKE, LOTTO. ŽELEZNINA MOZIRJE - siva mivka (vreča) 440,00 - bela mivka (vreča) 560,00 - apno (vreča) 399,00 - cement (vreča) 679,00 - 10% popust koles - 5% popust bele tehnike Gorenje (prodaja na več čekov ah 5% gotovinski popust) - velika izbira plastičnih posod za grozdje in zelje ŽELEZNIMA REČICA - brzoparilniki KI V Vransko 551 23.136,00 801 24.874,00 1051 26.939,00 - enoročne baterije Armal po akcijskih cenah - bela tehnika Gorenje (prodaja na več čekov ali 5% gotovinski popust) VRČKO- VNIK SUKANEC MEŠANEC MED BELCEM IN ČRNKO MESTO V JV VOGALU N. MEHIKE ZBOR OSMIH PEVCEV SKOKICA GOVORJENJE PO OVINKIH TINKARA (LJUBKO- VALNO) TITANOV MINE- RAL MLAD OVEN IME AM. ROCK PEVKE ELLIOT O TOK V N. KAL E D. MANJŠA ŠPORTNA JADRNICA GOZDNA ČISTINA MRAVLJI- NEC AKTIN1J OBLIKA IMENA STANKA f i IZRAEL-SETEV j SKA j LUKA TRIPRSTI BRAZ. LENIVEC LASTNIK TOVARNE REKA NA JUGU ŠKOTSKE EGIP. BOG SONCA Pl H A, Pl HA ... ČEZ PLANINE NAMIZNO PREGRIN. NADLEŽNA ŽUŽELKA BLOM- DAHLOVA OPERA SKUPINA PTIC V LETU KOREO- GRAF OTRIN MESTO V HELION-GJIANGU NA KITAJSKEM SLOV. ČARODEJ (MIRAN) MUZA UUBEZ. POEZIJE POZITI- VNA ELEKTRO- DA GLAVNI ŠTEVNIK SIKHOVSKA KOVINSKA ZAPESTNICA VZDEVEK HINKA BRATUŽA, Nagrajenci na strani 37. PO OBUTEV jtastar v prodajalno Najamemo stanovanje ali hišo z možnostjo kasnejšega odkupa. Informacije v uredništvu. Game gear z dvema igricama in TV adapterjem ugodno prodam. Tel.: 063 707-254. Prodam rabljeno pohištvo za otroško sobo most, dolžine 3 m skupaj z eno posteljo. Cena 22.000,00 SIT. Telefon: 063/715-011 od 16 - 20 ure. Za idelavo 2000 1 cisterne za olje, montažo oljnega gorilca in avtomatike iščemo najugodnejšega izvajalca. Ponudbe pošljite na uredništvo pod šifro: HUDA ZIMA. C3 TRGOVINA S KURILNIM OLJEM Teflonska zaščita motorjev ^^ElilViS Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 Ulica Ivanke Uranjekove 6, 3310 Žalec, tek: (063) 715-401, 715-402, fax: 715-402 TEČAJI TUJIH JEZIKOV SPLOSNO IZOBRAŽEVANJE za odrasle za mladino • • angleščina, nemščina, celoletna jezikovna italijanščina, francoščina, šola, slovenščina kot tuj jezik tečaji zgodnjega učenja, priprave za srednjo šolo ^ začetne in nadaljevalne stopnje, ^ majhne skupine, sodobni programi za odrasle • tečaji vodenja poslovnih knjig, tečaji za voditelja čolnov, tečaj šivanja in krojenja, kuharski tečaj, kreativne delavnice, plesni tečaji za mladino • celoletna plesna šola, plesni tečaji, valete, aerobika TRGOVSKI POSLOVODJA TRGOVEC - priprava na izpite - izpiti na GZS (pogoj je končana V. stopnja) Informacije in vpis vsak delavnik med 8. in 16. uro na UPI - Ljudski univerzi Žalec ali po telefonu 715-401 in 715-402 ŠOLA PRUAZNH UUBI * FOT DO ZMAFUA ® USPEM CELJSKI** KINEMATOGRAFI^* OKVIRNI PROGRAM ZA MESEC SEPTEMBER GOLO MESTO (City Hall), drama Režija: Harold Becker; vloge: Al Padno, John Cusack, Bridget Fonda. Veliki Al Padno v odlični vlogi župana, katerega metropola je gnezdo bolezni, kriminalna in korupcije. (Na programu od 12.9.). OTHELLO (Othello), drama Režija: Oliver Parker; vloge: Laurence Fishbume, Irene Jacob, Kenneth Brannagh. Klasična tragedija IVilliama Shakespeara je podlaga za odlično ekranizacijo in je režijski prvenec sicer priznanega gledališča igralca Oliverja Parkerja. Zbral je blestečo igralsko zasebdo, ki jim zob časa ne pride do živega. (Na programu od 12.9.). SKRIVNOST LOCH NESSA (Loch Ness), pustolovski Režija: John Henderson; vloge: Ted Danson, JoeIy Richardson. Zasmehovani naravoslovec se odloči priti do dna skrivnosti jezerske pošasti Nessie. (Na programu od 12.9.). ZGAGA (Gable Guy), groteskna komedija Režija: Ben Stiller; vloge: Jim Carrey, Mattew Broderick, Leslie Mann. Operater kabelske TV popolnoma zagreni življenje novi stranki... (Na programu od 19. 9.). OD MRAKA DO ZORE (From Dusk Till Dawn), akcijska srhljivka Režija: Robert Rodriguez; vloge: Quentin Tarantino, George Clooney, Juliette Lewis. Nov samosvoj tarantinovski izdelek avtorja Desperada. (Na programu od 19. 9.). NEBEŠKI UJETNIKI (Heaven’s Prisoners), akcijska kriminalka Režija: Phil Joanou; vloge: Alec Baldrvin, M. S. Masterson, Kelly Lynch. Bivši policaj se po posvojitvi mlade deklice znajde sredi umazanega sveta korupcije. (Na programu od 26. 9.). Ponovno na programu: ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIC (Dunston Checks In), komedija (Metropol: 12. in 15.9.) KRITIČNA TOČKA (Executive Decision), akcijski hit poletja (Metropol: 16. in 18. 9.) PERISKOPE DOL! (Down Periscope), komedija (Metropol: 16. in 18. 9.) GOLF JX diesel, 1. 90, 63000 km, bel, prodam za 11.000 DEM. Tel.: 063/841-224. Sadne mline nove, kvalitetno izdelane in gajbice za krompir ali sadje prodam. Tel.: 063/713-262. V Kasazih, pošta Petrovče prodam zazidljivo parcelo 1,8 ha primerno za obrtnike. Tel.: 708-029. Kvalitetno holandsko zelje za ozimnico prodamo. Tel.: 063 707-401 AVTO HIŠA DREV LADA SAMARA, bela, 1. 92, 513.000,00 SIT TA VRI A, bela, 1. 93, 205.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, rdeča, 1. 92, 588.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, rdeča, 1. 92, 550.000,00 SIT R5 CAMPUS/5, bela, 1. 90, 715.000,00 SIT R5 CAMPUS/5, rdeča, 1. 90, 640.000,00 SIT R5 CAMPUS/5 DIESEL, m. siva, 1. 92. 700.000,00 SIT R5 CAMPUS/5 DIESEL rdeča, 1. 91, 708.000,00 ŠIT FIAT UNO 45S, rdeč, 1. 89, 463.000,00 SIT FIAT TIPO TDS, m. modra, 1. 89, 931.116,00 SIT CITROEN AX 14RD, m. siva, 1. 89, 620.000,00 SIT CITROEN BX 16TRS, rdeč, 1. 84, 313.286,00 SIT OPEL CORSA, rdeč, 1. 91, 808.000,00 SIT HVUNDAI PONY 1.5 GLS, m. modra, 1. 90, 780.000,00 SIT SEAT IBIZA 1.6 CLX, zelena, 1. 94, 1,510.000,00 SIT SEAT IBIZA 1.9 D CLX, modra, 1. 94, 1,510.000,00 SIT SEAT TOLEDO 2.0 GT, rdeč, 1. 94, 2,350.000,00 SIT Informacije: 063 708-670, 708-669 Avtocenter Meh GOLF 1.6 diesel, 1. 89 GOLF 1.6 diesel, 1. 91 VW PASSAT CL 1.6 TD, 1.90 AUDI 80 1.8 S, 1. 91, klima R 5, 1. 92 VW PASSAT CL 1.8, 1. 89 Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popusti za gotovino. Informacije: 063 852-9^5_________ AVTOHISA JAKOPBC DAIHATSU COURE, 1. 91, radio CITROEN 05 diesel - dostavno, 1. 91 SEAT TOLEDO 1.6 CL, 1. 92, radio, evro priklop TIGRA 1.4 16V., I. 96 zračna blazina, centralno zaklepanje, temna stekla, el. šibedah, servo volan, el. pomik stekel, bočne ojačitve VECTRA 1.6 16V, 1. 96, ABS, servo volan, zračna blazina, radio ASTRA 1.6 swing, 1. 96, temna stekla, spojler zadaj FIAT Tipo 1.6 SX, I. 93, centralno zaklepanje, el. pomik sprednjih stekel,'servo volan, nastavljiv volan po višini. OPEL CORSA 1.2 S, 1. 89 OPEL CORSA 1.2 swing, 1. 93 Možnost nakupa na kredit do 5 let brez pologa 063/855-975. Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. \r KUD SVOBODA ŽALEC PLESNI ATELJE SAVA VAB! K VPISU V CELOLETNI PLESNI PROGRAM ZA OTROKE IN MLADINO ■ plesni vrtec /1. in 2. razred/ - sodobni ples /od 3. razreda dalje/ - klasični balet - jazz balet - družabni plesi /od 3. do 8. razreda dalje/ - aerobika in stretching /od 18. leta dalje/ prijave sprejema Zveza kulturnih organizacij Žalec -do 10. sept. 96' na telefon 715 - 517 V najem oddam prostor 20 m2, primeren za mirno dejavnost ali predstavništvo. Tel.: 063/472-034. Mlada družinica nujno najame enosobno stanovanje v spodnji Savinjski dolini. Tel.: 728-837, po 19. uri. Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.: 852-205 ah 708-667. Montiramo centralne kurjave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovodnih instalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. Garancija na delo! Plačilo možno na obroke! Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo plinske instalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih gradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatorje. Plačilo po dogovoru! Tel.: 852-205 ali 708-667. Vložite certifikat in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali multipraktik. Možnost kredita. Tel.: (po 1&00 uri) 062/631-164 ali 062/221-106. BREZPLAČNI MALI OGLASI Tel: 063 715-011 Ko ostanete sami, brez partnerja, pokličite nas zagotovimo vam, da ne boste yeč osamljeni NE OKLEVAJTE, CAS BEŽI! Tel.: 062/101-891, 36-941, 063/31-125, 061/441-814 in 0609/638-714 NONSTOP. KLUB OPTIMISTOV SLOVENIJE, najstarejši in največji klub za navezane in osamljene vabi na družabno srečanje s plsom, vsako drugo in četrto soboto v kavarni Astorija MB. sako prvi in tretjo soboto v hotelu ILIRIJA v Ljubljani. POZOR! osamljeni in navezani, ponuja se vam življenjska priložnost, za vašo lepšo jrrihodnost v dvoje. Pokličite nas cimprej, da ne bo prepozno. Tel.: 062/101-891, 36-941, 063/31-125, 061/441-814 in 0609/638-714 NONSTOP. Smo najstarejša in največja svetovalnica v SLO, za vse ki ste ostali sami. Za vas poiščemo pot iz osamljenosti, kot smo že preko 3000 zadovolnim članom. Pokličite nas čimprej saj čas beži! Tel.: 062/101-891. 36-941, 063/31-125, 061/441-814 in 0609/638-714 NONSTOP. 21-letni temnorjavih las, rjavih oči, želi spoznati dekle z resnim namenom staro do 23 let, kraj ni ovira. Če imaš raje ljubeč objem narave, kot hrupne diskoteke, edini pogoj je iskerenost. Odpišem vsaki ponudbi ŠIFRA: "MIDVA". Turistična agencija Vransko 59 Pretipkavanja vseh vrst tekstov. Izdelovanje raznih letakov in fotokopiranje Tel.: 725-008 IVA d.o.o. AVTODELI Šempeter 126 b Telefon: 63311 ŠEMPETER___________063/701-252 Avtodeli za vozila: - RENAULT, - ZASTAVA, - ŠKODA, - ALFA, - LADA SAMARA __ ISA ZALOGI GLA VE MOTORJA za YUGO 45! Ne pustite se peljati mimo - obiščite nas! Nudimo vam tudi: - olja ELF, maziva, filtre, izpušne cevi /OA ~\\e* □ □ □m rmr JI*' trgovina s tekstilom Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335 VELIKA IZBIRA SPODNJEGA PERILA! Pestra izbira in ugodne cene V OTROŠKIH TRENIRK IN MIKIC zTMLADINSKIH MIKIC (dolg rokav) V*ŽENSKIH BLUZ že za 2.775 SIT Trgovina na drobno BREG 13 POLZELA Tei: 063 720 064 Odprto: 10“ do IS."" Sobota: 8“ do 12“ EUKA PREDSEZONSK PRODA/A BUND! . O Bunda Univerzale Domžale 5.690 SIT Q Bunda DUNLOP 6.700 SIT O Puhovka MONT Kozje \ 'Ji 18.000 SIT JP Vetrovke MONT Kozje 30% popust! Možnost nakupa na 4 čeke. Vam nudi: - vse vrste rezanega cvetja - lončnice - ikebane - vence - poročne šopke - aranžmaje za krst in birmo - gostinske aranžmaje - okrasne lonce - svileno cvetje Šempeter 14, tel.: 701-076 Trgovina z blagom, pozamentarijo in tekstilnimi izdelki Vas vabi, da jih obiščete in se prepričate o kvalitetni ponudbi, sprejemljivih cenah in prijazni postrežbi! Možnost plačila s čeki in karticami ACTIVA, VISA, EUROCARD IN HKS! ^ VSAK ČETRTEK ’ POPOLDAN - Šivanje L PO MERI! j Šempeter v Sav. dolini, Šempeter 21 pap\rH ca e C c o Migojmce 6, GRIŽE! ŠOLSKE POTREBŠČINE PISARNIŠKI MATERIAL, FOTOKOPIRANJE ■ & iH VELIKA PONUDBA IN UGODNE CENE: - šolski zvezki, beležke - šolske torbe in nahrbtniki - peres niče, svinčniki in barvice - pisarniški material - obrazci - darila in igrače - fotokopiranje - termična in spiralna vezava listov C?* ^ MiSj # Af Trgovina in storitve //1 ICrJk. Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./fax: 063/715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: - prek 200 vrst talnih oblog za dom in poslovne prostore, - tekače, preproge, okrasno blago, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, - material za polaganje talnih oblog, - tapeciranje sedežnih garnitur in stolov, - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim obasnim blagom, - svetovanje. Na željo kupcev talne obloge tudi zarobimo, dostavimo na dom in položimo. Celje - skladišče ________________________________________ D-Per DREŠINJA VAS 46a, 3301 Petrovče, tel.: (063) 708 669, 708 670, fax: (063 -| 0 ■] / -| ggg AVTO H ISA DR n &tzm. ^ vdl, „ CORDOBA Ina oblika, športnost in hkrati primernost za družinske potrebe, izjemno udobje, ka tehnika, španski temperament in absolutna varnost - to so stvari, ki jih