N stalo v—Address NOVA DOBA 6X17 St. Clair Ave. Cleveland, Oblo (Tel. HEnderson 8881) V letu 1936 se Je vršila 15. redna konvencija J. S. K. Jednote. Konvenfino leto na] bi bilo leto največjega napredka. l\| URADNO GI.ASIIX) JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Entered aa Becond Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act tf March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1838, NO. 52 — ŠT. 52 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, DECEMBER 30TH — SREDA ;0. DECEMBRA, 193(5 VOL. XII. — LETNIK XII, POZIV K VARČEVANJU Prosperiteta se še ni tako razkošatila med nami, kakor bi bilo želeti, mnogo je še brezposelnosti, in mnogi tisti, ki i-majo delo in zaslužek, zaslužijo komaj za skromno eksistenco. To so dejstva, ki jih za enkrat n^ more nihče ovreči. Na drugi strani pa je spet resnica, da mnogo več ljudi dela in zasluži, kakor pred nekaj leti, in da nekateri teh pri lično dobro zaslužijo. Za take velja poziv k varčevanju, ne k skoparenju, ampak k pamet-j nemu varčevanju. Nihče ne j more vedeti v naprej, kako se] bodo gospodarske razmere de-1 žele zasukale v bodočnosti, dasi vsi upamo na najboljše. V težkih časih brezposelnosti je ve-j lika pomoč in uteha, če ima; človek par prihranjenih dolar-1 jev na strani. Bančne polomije, ki so tudi j ameriške Slovence spravile ob j milijone težko prisluženih do-; larjev, so neizogibno pustile! nekako mržnjo do bank, dasi sol zdaj v večini bank vloge zavarovane. Pripraviti spet k varčevanju ljudi, ki so bili za svo-j je prihranke tako grdo poteg-j njeni, ne bo lahka reč. Vendar je varčevanje, kjer je mogoče, tudi zdaj prav tako priporočljivo, kakor je bilo nekdaj. Komur so se zamerile banke, I ima zdaj zelo ugodno priliko j nalagati svoje prihranke v honde Zedinjenih držav, to 'je v United States Savings Bonds. Ti bondi se zamorejo kupiti na zveznih poštnih uradih po $18.75, $37.50, $75.00., $375.00 in $750.00. V desetih letih, ko j ti bondi dozorijo, bodo predstavljali vrednost $25,00, $50,00, $100,00, $500.00 in $1000.00. Do polnih v^ot bodo pripomogle prištevane obresti. Ti bondi se lahko kupijo vsak čas in se vladi spet za polno vsoto lahko nazaj prodajo, pod pogojem, da so stari vsaj 60. dni. Ako so stari na primer par let, se poleg nakupne vsote izplačajo tudi natekle obresti. V splošnem se ti bondi obrestujejo nekako po tri procente, kar je več kot danes ponujajo mnoge banke. Bondi se izdajajo na imena posameznih oseb, pa tudi na skupno ime dveh oseb. Lahko se na njih označi, komu naj se izplačajo v slučaju smrti lastnika. Lahko se kupijo tudi na (Dalje na 2. strani.) DRUŠTVENE EN DRUGE SLOVENSKE VESTI Silvestrovo veselico pri redi društvo št. 136 JSKJ v Kray-nu, Pa., v četrtek 31. decembra. Veselica se bo vršila v dvorani društva “Vihar” in se bo pričela ob 7. uri zvečer. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA ARTHUR BRISBANE, eden najbolj znanih ameriških časnikarjev, je na božični dan zjutraj umrl v New Yorku. Umrl je za srčno hibo po čisto kratki bolehnosti, star 72 let. Brisbane je bil znan milijonom A-meričanom po svoji dnevni koloni “Today,” ki je izhajala v več ko 200 listih. Časnikarski magnat Hearst, v katerega službi je bil 39 let, mu je plačeval 260,000 dolarjev letno. V časnikarstvu se je udejstvoval nad 50 let. Zapustil je veliko premoženje. V avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. v Clevelandu, O., se bo na večer ?1. decembra vršila vesela družabna zabava vseh, ki se bodo želeli pri dobri volji posloviti od starega leta in v dobrem razpoloženju pričeti novo leto. Vodstvo S. N. Doma, ki priredi to zabavo, o-beta dobro godbo in izborno postrežbo. GORKO VREME je na božični dan predvadovalo skoro po vseh Zedinjenih državah. V Clevelandu, O., je bil_ letošnji božični dan brez snega in zračna toplota je dosegla 56 stopinj. Snežni viharji so divjali samo v severni Minnesoti. V Denverju, Colo., vse bo v Domu slovenskih društev na Washington St. na večer 31. decembra vršila pristna slovenska Silvestrova zabava. Pevsko društvo “Jadran” v Clevelandu, O., priredi na večer 31. decembra plesno veselico v S. D. Domu na Waterloo Road. NENAVADNO milo božično l vreme je izvabilo na prosto ne- : navadno veliko število' avtomo- i bilistov in posledica je bila, da < je bilo v avtomobilskih nesre- . čah širom Zedinjenih držav na i božični in predbožični dan ubitih okrog 250 oseb. 1 VSEAMERIŠKA konferenca i v Buenos Airesu je bila tik pred božičem končana in, so- i diti po poročilih, je. bila prav i uspešna. Večina predlogov je < bila soglasno sprejeta od za- ! stopnikov 21 ameriških repub- ' lik. Največje važnosti je ne- : dvomno sklep, da bo v bodoče i vseh 21 ameriških republik za- i stopanih v stalnem odboru in 1 vsak član tega odbora zamore ; vsak čas dati ostalim članom ! na posvetovanje katero koli ! zadevo, ki bi mogla ogražati ! mir v eni ali drugi ameriški republiki. Vsi koraki za ohra- ’ nitev miru bodo storjeni šele : po posvetovanju z zastopniki vseh republik. i ŠTETJE GLASOV, oddanih za predsedniške kandidate pri letošnjih novemberskih volitvah, je bilo končano, in so bile iz Washingtona oficielno sporočene sledeče številke: Franklin D. Roosevelt, kandidat demokratske stranke je dobil 27,-476,673 glasov; Alf M. Landon, kandidat republikanske stran-|ke je dobil 16,679,583 glasov; (Dalje na 2, strani.) Občni zbor Slovenske Narodne Čitalnice v S. N. Domu na St. Clair Ave. v Clevelandu, O., se bo vršil v nedeljo 3. januarja popoldne. Delničarska seja Slovenskega doma v Pittsburghu, Pa., se bo vršila v nedeljo 3. januarja popoldne. s- Častno članarino S. N. Čitalnici v Clevelandu, O., so plačala sledeča društva: Vodnikov venec, št. 147 SNPJ, $3.00; France Prešeren, št. 17 SDZ, $2.00; Danica, št. 11 SDZ, $3.00; Sava, št. 87 SSPZ, $3.00; Složne sestre, št. 120 SSPZ $3.00. V Jolietu, lil., je vsled raka v grlu umrl Matt Golobič, ki je bil polnih 26 let član tamkajšnjega društva št. 66 JSKJ. Pokojnik je bil rojen v Otovcu pri Semiču V Beli Krajini. V V Great Fallsu, Mont., je u-mrla Mary Nemanich, stara 33 let, članica društva št. 131 J. S. K. J. Pokojnica je bila rojena v vasi Griblje v Beli Krajini. * V Clevelandu, O., je umrl Joseph Kranjc, star 76 let, član (Dalje na 2. strani.) Delegacija 15. redne konvencije J. S. K. Jednote, ki je zborovala od 8. do 16. septembra 1936 v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, Ohio OBVARUJTE OTROKE DAVICE Piše DR. JOHN L. RICE, zdravstveni komisar mesta New York. Starši otrok, ki niso bili imunizirani, riskirajo ob tem letnem času veliko nevarnost. Zima je čas, ko se davica (difte rija) najbolj pogosto pojavlja in edini otrok, ki je varen proti j tej bolezni, je oni otrok, ki je : bil imuniziran. ' Novi preprečilni lek—toxoid —razvije zaščito proti difteriji |v roku šestih do osmih tednov. | Zato bi moral biti vsak otrok j pod starostjo šestih let vcep-! ljen z istim brez nadaljne za-| mude. Ako otrok ni bil še imu-| niziran proti difteriji, pozovit J takoj domačega zdravnika in : dogovorite se ž njim glede obeh I injekcij, kajti dve injekciji sta j potrebni. V mestu New Yorku je bila difterija malone premagana j vsled te imunizacije. Pred sa-! mirni sedmimi leti je difterija | odnašala vsako‘ leto povprečno 750 smrtnih žrtev. Lani se je to število skrčilo na 63 in vse j kaže, da v letu«936 ne bo niti 50 smrti. VečUkot 1,500,000 : otrok je bilo imuniziranih v mestu New Yorku,j več kot 1,250,- : 000 izmed njih1 v zadnjih sed- ; mih letih. In imunizacija je bi- : ; lo ono sredstvo, ki je tako | zmanjšalo številp smrti. Kak I boljši dokaz bi si mogel vsak roditelj želeti glede uspešnosti imunizacije? I. Skoraj neverjetno je, da je še nekoliko ljudi, ki nasprotu-I jejo imunizaciji, in takih, ki I odsvetujejo staršem, naj ne dajo take zaščite svojim otrokom. Vsak roditelj, ki posluša tak nasvet, stavi življenje svojih otrok v nevarnost. Vaš zdravnik vam pove, da je potrebno imunizirati otroka. Poslušajte njegov nasvet, kajti on zna in ima vaš blagor na srcu. Dokler ni vsak otrok, čim je devet mesecev star, imuniziran, bomo še naprej imeli slučaje difterije—in morda smrti. Kjerkoli so dojenčki registrirani v Baby Health Stations v mestu New Yorku, je imunizacija teh dojenčkov postala stvar rutine in ti otroci ne bodo dobili difterije. In ko bodo starši dali povsod to zaščito svojim otrokom, bo difterija postala ena izmed najbolj redkih bolezni. Kar je sedaj najbolj važno. ‘ (Dalje na 2. strani.) m MOGOČE LE V AMERIKI Najširša prostost govorjene in tiskane besede v tej deželi spada nedvomno med največje odličnosti naše republike. Tolike prostosti v tem oziru so deležna ljudstva le malokje drugje, če sploh kje na svetu. V deželah z javnimi ali prikritimi diktaturami se ljudem kaj takega niti sanjati ne sme. Najvišji uradniki, od predsednika doli, so izpostavljeni kritiki vsak čas, najbolj pa se- ■ veda tekom volilnih kampanj. : V zadnji volilni kampanji je šel znani Coughlin celo tako ' daleč, da je predsednika Zedi- 1 njenih držav javno imenoval hinavca in lažnika. Mnogo ljudi je smatralo to za precejšnjo 1 netaktnost, toda možu se zaradi teg^ ni skrivil niti las na glavi. i V Washingtonu obstoji že i nad pol stoletja tako zvani 1 Gridiron klub, ki ga tvorijo od- * lični časniški poročevalci. Klub * je omejen na 50 aktivnih čla- 1 nov. Ta klub priredi vsako le- 1 to po dva banketa. Na take ‘ bankete so povabljeni predsed- 1 nik Zedinjenih držav, podpred- 1 sednik, člani kabineta, člani vr- i hovnega sodišča, diplomatski ' zbor in druge odlične osebno- 1 sti. Vsi predsedniki od Harri- i sona do Roosevelta so sc vedno f radi odzvali vabilom na bankete Gridiron kluba; edini Gro- < ver Cleveland se ni redno ude- i leževal teh zanimivih priredi- l tev. i Na teh banketih si časniškijš poročevalci v govorih in tudi 1 drugače na šaljiv ali satiričen ' način privoščijo predsednika in druge visoke osebnosti. Na banket Gridiron kluba, ki se je , vršil 21. decembra letos, so bili ] povabljeni in so se udeležili s istega predsednik Roosevelt, 1 bivši republikanski predsedni- i ški kandidat Landon. sociali- i stični kandidat Thomas, ko- j munistični kandidat Browder,^ dalje drugi važni voditelji raz-,: ličnih strank, industrije, orga- < niziranega delavstva itd. Na-j vzočih je bilo okrog 500 gostov. : ' Tekom programa prireditve je prišla v dvorano rimska kočija, v kateri je sedel mož, ki naj bi predstavljal Roosevelta. Na kočiji, katero so vlekli “sužji,” je bil napis “F. D. R.! Imperator,” obkrožali pa so jo j rimski vojaki, senatorji in tro-l bentači. S tem so se časnikarji! seveda hoteli pošaliti zaradi i (Dalje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V Ljubljani je vsled kapi umrl odlični in izredno plodoviti slovenski skladatelj Emil Adamič, star 59 let. Pokojnik se’je rodil leta 1877 na Dobrovi pri Ljubljani, kjer mu je bil oče nadučitelj. Kot 10-letni deček je stopil v šolo Glasbene Matice, kjer so ga učili igranja na gosli, teorije in petja. Ko je stopil na učiteljišče, se je učil petja pri Foersterju in pel v zboru Glasbene Matice pod dr. Čerinom in Hubadom. Kot učitelj je služboval v Zagorju ob Savi, Kamniku in nato do začetka vojne na Ciril in Metodovi šoli v Trstu. Vojna leta 1914 ga je zajela na pevskem tečaju v Moravski Ostravi. Vrnil se je v Trst in je bil s 97. pehotnim polkom poslan v Galicijo, kjer je prišel v rusko ujetništvo. V Rusiji je bil šest let in je pod boljševiki prevzel v Taškentu pouk glasbe na ruskem, tatarskem in kirgiškem učiteljišču; Bil je tudi ravnatelj konservatorija in pevovodja državnega pevskega zbora. Pc vrnitvi v domovino je bil imenovan za profesorja glasbe na državnem učiteljišču v Ljubljani, kjer je sodeloval do zadnjega. Pokojnik .je bil plodovit skladatelj, saj je napisal nad 300 glasbenih del. Pisal je tudi glasbene razprave v različne liste. Z Emilom Adamičem je šel v grob* edeirnajbolj priljubljenih slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. V Mokronogu na Dolenjskem je v jutru 5. decembra nastal požar v Kalinovi tvornici, in sicer v predelu, kjer so de-, lavnice in sušilnice usnja. Po-i slopje je pogorelo do tal in! lastnik ima okrog pol milijo-, na dinarjev škode. Domači in! okoliški gasilci so mogli ogenj i samo omejiti in obvarovati uničenja druga poslopja. Na Stanovskem pri Poljčanah je požar uničil hišico Ivana Detička, ki si jo je bil šele pred kratkim zgradil. Rešiti ni bilo mogoče ničesar, ker ni bilo pri rokah vode za gašenje.. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. V mali vasici Bregarsko selo, j ki leži ob meji med dravsko in I savsko banovino v kotlini na (Dalje na 2, strani ) VUK PO SVOJE Zgodovina pripoveduje o rimskem cesarju Dioklecijanu, da ko se je leta 304 po našem štetju odpovedal prestolu, se je posvetil pridelovanju zelja. Vabili so ga nazaj na prestol, pa je baje odvrnil, da se bolje počuti med.zeljnimi glavami, kakor med glavami, ki šo ga obdajale na rimskem dvoru. O bivšem angleškem kralju Edvardu, ki se je nedavno odpovedal prestolu, pa pripovedujejo, da se posvetil pridelovanju buč. Morda se tudi njemu zdi, da se more na navadne buče bolj zanesti kakor na ministrske. * * Izmed evropskih držav, ki bi morale 15. decembra Ameriki plačati polletne obroke vojnih dolgov, se je odzvala samo mala republika Finska. Finski finančni minister je pri tisti priliki izjavil, da po njegovem mnenju bi moral biti plačan vsak dolg, ko zapade v plačilo. Finančni ministri drugih evropskih držav niso nič rekli, a nedvomno so na tihem smatrali finskega državnika za bedaka ali celo za izdajalca. * Iz Nemčije, kateri vlada modri Hitler, smo zadnje čase či-tali sledeče novice; Predbožičnemu Miklavžu so i mesto običajne zakrivljene škofovske palice dali palico, ki ima na vrhu nacijski kljukasti križ ali svastiko. Nemški listi morajo pisati o lakoti in pomanjkanju v Zedinjenih državah, da pravoverni Nemci lažje prenašajo glad. Poraba masti in masla je zni-1 Žana na minimum, da se bo lahko nakupilo več kanonov. | Nemški peki morajo proda-I jati en dan ali več star kruh, da Iveč zaleže. S Gnil krompir in gnila jajca !se smejo carine prosto uvažati v Nemčijo. Blažena Nemčija! * Kdor se čudi, zakaj so Japonci tako sršenasto razdraženi, da neprestano izzivajo Kitajce in Ruse, naj pomisli, da f je na Japonskem povprečno po štiri tisoč potresov na leto. * Holandska kraljica Viljelmi-na pravi, da njena dežela neT guje in spoštuje vse, kar je pa-. * metno. Tudi mi v Ameriki vča- (Dalje na 2. strani ) “.A^otte Doba*9 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE VSAK PO SVOJE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene ogluoT po dogovoru. tftročnin* m Man« 7Se Utno; ta nečlana $1.60; ta inozemstvo $t. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY finmteription for numbers $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče liata: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, 0. VOL. XII. 83 NO. 52 (Nadaljevanje ■ 1. strani.) sih prenesemo kaj pametnega, toda pri tem protestiramo ko strela. * V Burlingtonu, N. C., je neki motorist kazal prodajalcu ga-solina strupeno kačo, ki jo je imel v košarici. Operator ga-solinske postaje je kačo dražil in ta ga je ugriznila v prst. Do tam je bilo vse logično, potem pa se je obrnilo. Ugrizeni mož ni čutil nikakih slabih posledic, kača pa je deset minut pozneje poginila. * V Siam, na Sumatro in Borneo se je te dni iz Amerike odpravila ekspedicija znanstvenikov, ki hoče med tamkajšnjimi opicami iskati človeške lastnosti. Poročilo ne pove, če so si znanstveniki prej zabeležili vse opičje lastnosti ljudi, da se ne bi delala krivica na nobeno stran. »K Z novim letom stopijo v veljavo nova pravila JSKJ in na prvi strani današnje izdaje Nove Dobe najdete tiste, ki so jih napravili. Ako vam bodo pra vila ugajala, privoščite cenjenim članom konvencije kakšno dobro besedo in kako skromno rožico. Ako pa vam ne bodo ugajala, jim pa dajte kopriv pod nos. Z lovorjevimi venci jih ne boste ovijali, tisto vem, toda hvaležni bodo že za šopek maj-rona, šetrajke in roženkravta in magari še malo pelina za ka-šelj. Saj so vsi dobro mislili in vsi so skušali dobro delati. Pa ie že tako, da se včasih vsakemu kaj pokvari. Saj se je tako zgodilo celo tistemu umetniku suhe robe, ki je mislil izdelati gosli, pa je korito ratalo. Če ima pa kdo tako piko do katerega, da ga bo lopnil po nosu, naj to stori tako, da ric' bo nihče drugi videl. Javno bunkanje ne bi bilo bratsko. In, ako pride do tega, ni treba nič prizanašati niti tistemu ki v ospredju, na kozlovski levi strani sveti s svojim visokim čelom. Enaka pravica za vse! Biti moramo bratje in sestre v vseh ozirih, tudi pri bunkah! * Vem in ne tajim, da sem ustrelil na svetu že mnogo kozlov, kar res ni težko, kajti kozli so precej velike zverine. Toda zadeti malega petelinčka, in to še brez flinte, je pa že skoro umetnost, če ne čudež. Pa sem ga zadel in rekli so, da je moj za en sam groš. (Nikelj v. ameriškem denarju ni pretirana cena za petelina, ki na komando cekin izkašlja.) Drugi čudež pa je bil z njim, da je malo prej, ko je nastopal kot junak v igri Slovenske mladinske šole S. N. Doma, na koman do iztresal cekine, v mojem naročju pa je čisto pozabil na svojo umetnosjL Ali pa se je morda domislil, da je nepostavno šariti s cekini, ko mora po paragrafih vse zlato biti v federalni zakladnici. Ko sem od prve ihte nekoliko k sebi prišel, me je pa začelo resno skrbeti, kaj naj v poznih nočnih urah počnem s kokotom. Kuropetnika nimam, v svojo sobo ga pa spet nisem mogel vzeti, ker petelini imajo neumno navado, da začno razgrajati že ob štirih zjutraj. To pa je v direktnem protislovju z mojimi zaspanskimi principi. K sreči je bil navzoč sobrat in odvetnik Kushlan, katerega sem v moji zadregi vprašal za strokovni nasvet, ko sem si prej izgovoril, da mi ne sme več računati. kakor toliko, kolikor sem dal za petelina. In reči moram, da mi je dal nasvet, ki je bil med brati groša vreden. Svetoval mi je. da naj petelinjo pravico prepišem nazaj na Slovensko mladinsko šolo, in tako bo je zgodilo. Ob letnem mejniku Leto 1936 je pri koncu in, predno bo današnja izdaja Nove Dobe dosegla bolj oddaljene člane, bodo že izzvenele novoletne čestitke in vsi se bomo trudili, vsak po svoje, da se lepe čestitke za leto 1937 uresničijo. Koliko bomo pri tem uspešni, bomo lahko povedali kojici leta 1937. Zadnji dan starega in prvi dan novega leta se v naravi po navadi ne razločujeta dosti. Koledarsko leto se tudi ne krije prav natančno s sončnim letom. Ker pa mora biti nekaka delitev, je prvi dan januarja prav tako dober za novoletni dan, kakor bi bil kateri drugi. Razni narodi tudi v resnici postavljajo začetek novega leta na druge datume, pa niso vsled tega nič na boljšem in nič na slabšem. Večina civiliziranih narodov pa označa 31. december za zadnji dan starega leta in 1. januar za prvi dan novega leta in tako pride naš letni mejnik med 31. december in l' januar. V tem Času nas že navada nekako sili, da se oziramo na uspehe in na neuspehe v preteklem letu in da skušamo ugibati kaj nam prinese prihodnost. Važnih dogodkov v preteklem letu se je lahko spomniti; o prihodnosti pa ne moremo nič gotovega vedeti. Le na podlagi sedanjosti zamo-remo nekoliko sklepati, kako se bo razvijala prihodnost. Leto, katero zaključujemo, nam je prineslo svojo mero uspehov in neuspehov, sreče in nesreče. Nekateri smo bili deležni tega ali onega, nekateri pa vsakega nekaj. Vzeto v splošnem, z ozirom na Zedinjene države, kjer živimo, leto 1936 ni bilo preslabo. Splošne gospodarske in družabne razmere so bile mnogo boljše, kakor so bile na primer ob zaključku leta 1932 in v začetku leta 1933. Vse od takrat so se gospodarske razmere izboljševale. Res je kajpak, da še niso zaceljene vse rane, ki jih je povzročil veliki gospodarski polom pred leti, res je, da se polomija skrahiranih bank še vedno čuti, res je, da je še mnogo brezposelnosti in tu in tam tudi pomanjkanja. Tajiti to bi bilo nesmiselno. Kljub temu so razmere boljše kot so bile in se še vedno polagoma boljšajo. ypričo tega moremo s precejšnjim zaupanjem zreti v bodočnost, kajti bodočnost raste iz sedanjosti. Ljudstvo te dežele se mnogo bolj zaveda svojih pravic in moči, kakor pred leti. Zaveda se, da v deželi, kjer je v preobilici vsega, bi morala biti vsaka oseba deležna eksistence, ki je vredna človeka. Zaveda se dalje, da je to v znatni meri odvisno od dobre in napredne uprave. To zavest je ljudstvo te dežele precej izrazito pokazalo ob priliki zadnjih volitev in upati smemo, da jo bo še bolj odločno pokazalo v bodočnosti. Iz tega moremo sklepati, da pojdemo v tej smeri vedno naprej, vedno boljšim časom naproti. Leto, katero zaključujemo, je bilo tudi z ozirom na našo J. S. K. Jednoto dovolj ugodno. Večjih nesreč nismo imeli, linančno stanje organizacije je prav zadovoljivo in napredek v članstvu je bil povoljen. V javnosti uživa naša Jednota dober ugled in v organizaciji sami ni bilo sporov, ki bi bili omembe vredni. V letu 1936 se je vršila 15. redna konvencija naše Jednote, ki je začrtala smernice poslovanja za v bodoče. Ta konvencija je izboljšala marsikaj, kar more služiti organizaciji k povečanemu napredku v bodočnosti. Res je, da sklepi konvencije niso zadovoljili vsakega posameznika, morda tudi niso zadovoljili nekaterih skupin, toda temu se ne da odpomoči. Vsaka glava ima svojo pamet in večina odloča. Ako se bo kakšna določba izkazala za nepraktično, imamo prilike, da napake popravimo, bodisi potom splošnega glasovanja ali pa na prihodnji konvenciji. Za enkrat pa je pametno in pošteno, da počakamo in vidimo, kako se bo na konvenciji sprejeti sistem v praksi obnesel. V splošnem pa lahko sklepamo, da bodo nova pravila, katera je sprejela zadnja konvencija in ki stopijo v veljavo v letu 1937, dobra in ugodna tako za večino posameznih članov kot za organizacijo kot celoto. Toda pravila so mrtve črke in besede, če jih članstvo s svojo aktivnostjo ne spravi v življenje. Novi člani dandanes ne silijo sami v nobeno organizacijo; treba jih je nagovarjati in pridobivati. Mladinska konvencija, ki se bo vršila v letu 1937, nam bo prinesla zaželjeni uspeh le, če se bo v to svrho vsak izmed nas po svojih zmožnostih in prilikah potrudil. Bratje in sestre, časi so boljši kakor so bili, med ljudstvom je več denarja, kar pomeni, da je nekoliko lažje plačevati društvene asesmente. Poiščimo tiste prospektivne člane, ki jih pred par leti zaradi finančne suše nismo mogli pridobiti v naše vrste; danes bomo nedvomno v marsikaterem primeru uspešni. To naj bo naša novoletna resolucija. Ako jo bomo izvedli, bo leto 1937 tudi za J. S. K. Jednoto SREČNO NOVO LETO! Pismo je bilo narejeno in jaz sem se globoko oddahnil. Ni se pa oddahnil petelin, še daleč ne. V roke ga je namreč dobil znani slovenski trgovec Charles Mramor, ki je razglasil licitacijo: kdo da več? Neki nepoznani junak za mojim hrbtom, ki je simpatiziral s petelinom, je polglasno vzdihnil: “Tužna mu majka, če ni bil rojen v inkubatorju!” Trgovec, ki je vodil licitacijo, je petelina hvalil, kakor kakega slavljenca^ na narodnem banketu, petelin se je kregal in protestiral, slavno občinstvo pa je imelo več špasa kot so ga imeli Angleži z bivšim kraljem Edvardom in madamo Simpsonovo. Ko je bilo vse končano, so mi povedali, da je petelinček obogatil Slovensko mladinsko šolo za $12.40, kar pomeni več, ko mal cekinček. Včasih se mi zdi, da me hoče muhasta usoda po sili napraviti za farmerja. V Pennsylvaniji sem dobil kozo, v Gowandi,.N. Y., sem dobil mačko, v Clevelandu pa petelina. Ako bi vsr ta zverjad živela in ako bi jo mogel šteti med svojo lastnino in družino, ki že lahko gradu-iral za skromnega bajtarja, če bi imel bajto, seveda! Ker je petelin simbol demokratske stranke in ker je letos demokratsko leto, se razume, da so pernati petelini velikega pomena, tako rekoč narodni junaki. Tudi naš petelin, ki jc bil junak omenjenega večera, je v polni meri izvršil svojo na rodno dolžnost napram Slovenski mladinski šoli. Poleg tega je pa še meni pomagal skončat to kolono za letos, če komu ni všeč, pa naj se znese nad petelinom, ne nad menoj! A. J. T. •-------o------- DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s X. strani) društva št. 37 JSKJ. Bil je po poklicu krojač, rojen v Cirk-nici, ter je prišel v Ameriko pred 40 leti. Tu zapušča dve omoženi hčeri in dva sina. -------o------- OBVARUJTE OTROKE DAVICE (Nadaljevanje s 1. strani) je to, da naj se vsak otrok, ki ni bil še imuniziran, takoj imunizira brez vsakega odloga. ----------------o------- POZIV K VARČEVANJU 1 i i • Nadaljevanje a X. strani) imena mladoletnih oti-ok. Tu-! di društva lahko investirajo! svojo gotovino v take bonde.1 Vse podrobne informacije j e i mogoče dobiti na poštnih ura-! dih. Tako spravljenega denarja! ne morejo tatovi ukrasti in no-j bena banka na svetu ni varnej-j ša, kakor je zakladnica Zedinjenih držav. Dokler bodo i-' meli bankovci, katei’e izdaja vlada Zedinjenih držav, svojo vrednost in veljavo, toliko časa bodo imeli veljavo ti varčevalni bondi. Enako je s hranjenjem v zvezni poštni hranilnici. Razlika je le ta, da tam je mogoče začeti vlogo že z enim dolarjem in da celotna prihranjena vsota ne sme presegati $2,500 na osebo. V United States Savings Bonds se lahko na leto vloži $10,000, kdor jih ima namreč. Kdor je ob času polomije bank imel vlogo na poštni braninici, je bil srečen, ker tam ni bilo nikake zaprtije. Kar je kdo zaupal zakladnici Zedinjenih držav, ni nikdar izgubil, in svoj denar -je lahko dvignil, kadar je hotel. Tam! ni bilo tako kot pri mnogih bankah, kjer so vlagateljem obljubovali, da bodo lahko denar dvignili, kadar bodo hoteli, pa reveži še zdaj čakajo na i tisti srečni čas. Zvezna pošta J i je vsako vlogo do centa pošte- i no izplačala in kadar je vlagatelj hotel. Torej, rojaki, če imate kake dolarje, ki bi jih radi varno in obrestonosno shranili, pojdite na zvezni poštni urad in jih dajte kot vlogo v poštno hranilnico ali pa jih vložite v zvezne varčevalne bonde. Vloga v poštni hranilnici vam bo prinašala dva procenta obresti, vloga v omenjenih bondih pa vS prištevanimi obrestmi malo manj kot tri procente. In pomnite, da boste vaš denar vedno lahko dvignili, kadar ga boste potrebovali! Pošta Zedinjenih držav še ni nikogar potegnila za njegov denar. In, kot že rečeno, dokler bodo imeli svojo vrednost bankovci, katere izdaja vlada Zedinjenih držav, toliko časa bo imeTa polno vrednost vaša vloga v poštni hranilnici in v zveznih varčevalnih bondih. MOGOČE LE V AMERIKI (Nadaljevanje s I. strani) velike predsednikove moči in oblasti, ki da siiči oblasti rimskih cesarjev. Potem je bila skupina malomestnih penzionistov, ki so prejemali penzijo po novo vpeljani postavi socialnega zavarovanja. Skupina je predstavljala leto 1968, in penzionisti so se pogovarjali o predsedniku, ki da služi že svoj deseti termin in da j£ star 86 let, pa je še vedno stari Roosevelt, ki pripoveduje kongresu, da bo skušal balancirati državni proračun. Sodnik vrhovnega sodišča Hughes in nekaj njegovih tovarišev so gledali skupino, ki je v obleki “Miklavžev” predstavljala vrhovno sodišče. Ti našemljeni sodniki so se prepirali in se niso mogli zediniti, komu naj oddajo Miklavževa darila. Tako si časnikarji Gridiron kluba na teh banketih na šaljiv ali zbadljiv način privoščijo različne odlične osebnosti, in vsak prizadetih vzame šalo za šalo. Vsi skupaj pa imajo v tem imenitno zabavo. Seveda ne manjka tudi šaljivih in satiričnih govorov, ki pa ne gredo v javnost. Zaključno besedo po vsakem takem banketu jima predsednik Zedinjenih dr-|žav, in takrat je pa on tisti, ki i se lahko pošteno in neženirano iponorčuje iz časnikarjev, i Inozemskim diplomatom, ki ; prvič prisostvujejo priredit-ivam Gridiron kluba, včasih kar :sapo jemlje, češ, kako si upa-j j o časnikarji privoščiti take | šale na račun visokih avtori-{tet! Polagoma seveda pridejo j do prepričanja, da je v tej de-! želi splošno priznano načelo, j da ni nihče vzvišen nad kriti-Jko, brez ozira, kako visoko me-isto zavzema, kajti vsa in vsaka oblast izhaja tu le iz ljudstva. | Diktatorji seveda ne prene-!sejo kritike, zato bi bile nor-jčije, kakršne si tu dovoli Grid-jiron klub, v Hitleriji in Musso-i liniji popolnoma izključene, i Nemogoče bi bile celo v tako zvanih demokratičnih deželah kot sta Anglija in Francija. Sploh ni Gridiron klub s takim udejstvovanjem mogoč nikjer i drugje na svetu. Mogoč je sa-j mo v deželi svobode, v republiki Zedinjenih držav. --------o------- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA 'Nadaljevanje s 1. strani) Wiliam Lemke, kandidat unij-yke ali Coughlinove stranke je dobil 882,479 glasov; Norman M. Thomas, kandidat socialistične stranke je dobil 187,720 glasov; Earl Browder, kandidat komunistične stranke je dobil 80,159 glasov; raztresenih na kandidate raznih manjših strank je bilo 340,203 glasov. JOHN L. LEWIS, predsednik odbora za industrijsko organizacijo (Committee for Industrial Organ i z a t i o n), vodi akcijo za organiziranje industrijskih delavcev na široki ' . * Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki KLT, MINN*SOTa O LAVNI ODBOK a) Uvrševalnt odsek: Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukeyan 111 Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora Minn Druei podpredsednik: LOUIS M KOLAR, «117 st,. Clair Av» Cleveland, Ohio. Ta.tnllr- ANTON ZBAŠNIK Ely. Minn Pomožna tajnica: BARBARA MATESHA Ely Minn dS&KAiiU*- LOUIS CHAMPA. £1>, Mlrrn Vrhovni fdravnik: DR. F J ARCH, 618 Chestnut St., PlttsburKh Pa CJred.dk-upravnlk gladila- ANTON J TERBOVKC, 8117 St Cialj Ave. Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E 3?rd St.. Lorain. Ohio l. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave CWHnnrj O 2 nadzornik: JOHN BALKOVEC, r,400 Bntler St. Pittsburgh 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center Sl. Joliet IU t nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR; Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Ubertv Ave., Barberton. O 1 nrvro.ntlr jomj SirRirrTS nnlrl*.r|r> pl JV-m-or r>nk 2 porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, N.Y. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, MUm 4. porotr.uk: JOHN 'IGMAN, Box 221. Strabane, P* Jr-dnotino uradno glasIio: 'lOVA DOBA, A117 3t. Clair Ave., Cleveland Ohu> ZDRUŽEVALNI ODBOR r-ajnik' JANKO N. ROGELJ, G401 Superior Ave., Cleveland Ohio. 1. odbornik: 7RANK E. vrANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, 111. 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj »e pjilljnjo n« glavnaga tajnika, denarne poiiljat.ve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbo in priziv« naj a« naslovi na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov, proinj« za zvišanje zavarovalnin« in bolniška spričevala naj a; pošiljajo na vrhovnaga zdravnika. Dopisi, druitvena naznanila, oginal, naročnina nečlanov In lzpr»m»mb« naslovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 611? St. Clair Ave., Cleveland. O Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki j<- najboljša jugoslovanska zavarovalnica v Zedinjenih drtavah in plač-jje najliberalnojie podpore svojim članom. Jednota je zastopana skoro v vBaki večji slovenski naselbini v Ameriki in kdor hoče postati njen član. naj sc zglasi pri tajniku lokalnega društva aii na n»j piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plemena, neoziraje se na nj>h vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. lota in oe-tanejo lahko v mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka jc prost*. Premoženje znaia nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 112.42%. NAGRADE V GOTOVINI ZA IS OV O PRI DOBLJENE ČLANE ODRASLEGA IN MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA NA> GRADE V GOTOVINI. Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddelka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopriaobljene člane odraslega oddelka pa so predlagatelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nagrade; za elana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 nagrade; za elana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 nagrade; za elana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 nagrade; za elana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 nagrade. fronti'. Izjavlja, da delavstvo si mora izvojevati pravico kolektivnega pogajanja, kar pomeni v drugih besedah priznanje delavskih unij. Delavstvo se bo po možnosti izogibalo štrajkov, toda od svojih zahtev ne bo odnehalo. V WASHINGTONU je dne 23. decembra umrl bivši zvezni senator iz države Ohio, Simeon D. Fess, star 75 let. Fess je bil priznan konservativec in zagrizen pristaš prohibicije. Njegovo mesto v senatu mu je pred nekaj leti odvzel Vic Do-nahey. NA CUBI je bil pretekli teden odstavljen predsednik republike Miguel M. Gomez in njegovo mesto je zavzel podpredsednik Federico Laredo Bru. Odstavljenje Gomeza, ki je bil predsednik le sedem me-1 secev, je izsilil načelnik generalnega štaba polkovnik Ful-gencio Batista, ki je nekak ne-oficielni diktator Cube. PREDSEDNIK in diktator Kitajske, general Cang Kajšek, ki je bil pred par tedni ugrabljen in interniran v mestu Si-an-Fu, se je po daljšem pogajanju vrnil v svoje glavno mesto Nanking. Z njim je prišel v Nanking tudi njegov u-grabitelj general Čang Hseuh-liang. Civilna vojna je bila s tem od vrnjena in po vsej Kitajski je zavladalo veliko veselje. ANGLIJA in Francija sta baje stavili Nemčiji ponudbo, po kateri bi bili pripravljeni Nemčiji ekonomsko pomagati, če Hitler preneha pošiljati o-rožje in vojaštvo na pomoč španskim rebelom. Francija tudi skuša pridobiti druge velesile, da bi ustavile vsako vojaško, materialno in finančno pomoč obema bojujočima se strankama v Španiji. I Na božični večer so španski jrebelni letalci po daljšem pre-I sledku spet sipali bombe na j Madrid in z njimi pobili večje -število vojakov in civilistov. Dne 27. decembra se je rebelom posrečilo na nekem mestu prodreti v Madrid, toda po kratkem in hudem boju so jih vladne čete vrgle nazaj. Nova nevarnost evropske vojne je nastopila z zaplenitvijo nemškega tovornega parnika Palos, katerega je španska vlada zaplenila v španskih teritorialnih vodah. Nemška vlada zahteva, da se zaplenjeni parnik izpusti, toda španska vlada je odgovorila, da je oil parnik naložen z vojno kon-trabando in da je bila vlada upravičena ga zapleniti. Ako bi se vsled incidenta nemška vlada oficielno vmešala v španski spor, je gotovo, da tudi druge evropske velesile ne bi ostale nevtralne, in evropska vojna bi bila tu. --------c-------- ODMEVI IZ RODNIH KKAJEV (Nadaljevanje s Drve strani) rebu Gorjancev, se je nedavno pripetila žalostna tragedija, da je brat bratu razklal glavo. Na skromni domačiji so živeli trije bratje Godec, ki so se večkrat prepirali, zadnji prepir pa se je razvil v pretep, v katerem je izgubil življenje starejši brat Tone Godec. Sploh se poroča, da vlada v dotičnih krajih velika podivjanost. Poboji in požigi so skoro na dnevnem redu, deloma iz o-sebnega sovraštva, deloma iz politične zagrizenosti. Iz goriške pokrajine je v zadnjem času odrinilo v Vzhodno Afriko 550 delavcev. V kratkem se tja izseli še nadajnih 250. Kakor poročajo listi, je sedaj v Vzhodni Afriki nameščenih preko 1,000,000 delavcev. ENGLISH SECTION OF Off * ci al OrgdA} W o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS /ill "• CURRENT THOUGHT Defending Our Polity (Translated from the Slovene Editorial which appeared in the Nova Doba, issue of Dec. 23.) Our SSCU through its official organ never attacks or belittles other Slovene fraternal benefit organizations. On several occasions these pages have maintained that all Slovene fraternals are worthy, that they have been and will continue to be a necessity in their own way. Then, too, in the official organs of other Slovene fraternal benefit organizations, which are considered as true fraternal benefit societies, we have failed to note for many years any attacks directed against each other—at least not from the editorial staff. This is only fair, brotherly and gentlemanly. There is plenty of room for all our benefit organizations, and much can be accomplished if only the leaders know what to do. Perhaps it might be better if the number of organizations were reduced, the remaining made stronger, but the fact remains that today there never would be as many of our people insured in good and sound benefit organizations if there were but one or two. Some of the organizations have merged and some undoubtedly will merge when the time comes. Until then each organization shall work independently as it sees best for the benefit of its members. Each individual organization and each individual member of such has undisputed right to praise his own organization and to secure new members. However, it is never necessary to attack other benefit organizations either directly or indirectly. It must be acknowledged that the leaders and official organs of our true benefit organizations have been fair and tolerant. From the business point of view this is most desirable. No one blames a merchant for praising his wares, but let him knock the other fellow’s goods and chances are that he not only will fail to secure new business but may also lose some of his old trade. Our official organ attacks no one. Yet it has the right — moreover a duty—to defend our organization against attacks, let them be direct or indirect. Recently a reformer, who at best has much to learn about the work of the Slovene benefit organizations in the United States, attacked unfairly the status of impartiality pursued by our Union, although he did not mention our organization by name. In reply let it be pointed out that our SSCU emphatically strives to be an impartial benefit organization through the medium of its by-laws and the official organ. Each member of our Union in private life is at liberty to follow whatever political or religious belief he entertains, or to avoid them entirely. There is no compulsion or restraint. The official organ to its best ability strives to refrain from any arbitration which might offend one or the other member. On the other hand, the Union, official organ and the lodges cannot be a standard bearer for any outside group. Thus no one who has a clear conception of fair play need be offended. The contention that no one can be impartial holds water only insofar as the individuals are concerned. During elections, when we vote for candidates we may be partial to one party. However, by no stretch of the imagination does this view reflect on the members’ organization, i he American Fruitgrowers Association, for instance, does not concern itself to what political or religious organizations its members belong, and neither do hundreds of similar business organizations in the United States. 1 heir dealings are strictly business and have no connection with private dealings of individual members. Principally, all our fraternal benefit societies are business organizations, and unless they incorporated business sense in their institutions they would never exist. If some organizations prefer to attach themselves to interests which have no bearing to their business principles, that is their own concern. Our Union does not rebuke them for such action, and it would be utter foolishness to do so. After all, organizations are self-governed groups and arguments from tiie outsiders hold no brief on the decisions arrived at by the majority of members. No one is under compulsion to share our views and ideas, and neither do we care to force ourselves upon anyone. To date we have been fully capable to solve our own problems to the entire satisfaction of all concerned. The status of impartiality has been embodied in our Union several years ago. That this policy has been a good one can best be attested by the fact that from the time this has been put into effect our Union began and continues to make appreciable gains in numbers and in finances. Further, subsequent conventions have concurred this view. Our financial standing compares favorably with any similar organization, and so does the progress and growth in proportion. Also, facts bear out our contention that strife within our Organization is at a minimum, and members are not restarined by any red tape from expressing themselves. All the pe.ople do not think and act alike. They never will. Some feel more at home in one organization, others in another. Whoever believes that it shall serve his interests best if he joins a Slovene fraternal benefit organization which is pledged to ideas alien to fraternal insurance, then by all means he should enroll in such an institution. After all, it is only gentlemanlike and courteous to respect the beliefs of others. Far better for him to join that one organization than none at all. However, he and she who wishes to join a fraternal benefit organization dedicated exclusively to the idea of fraternalism, and one which does not coerce Comrades Hit 2783, With; Games of 942,901,940 Waukegan, 111.—Comrades, No. 193, SSCU, bowling team scored another victory, this time at the expense of Kirns Plumbers. Each game was won by a handsome margin. L. Rode easily captured high honors with a 62.2 series consisting of games of 180, 204 and 238. F. Mali was right behind with a total of 613 with games of 211, 172 and 230. Comrades hit a total of 2783 pins, their high for the season, but not the highest—the season is just beginning. M. Kirn, with a 570 series, was high for the Plumbers. By a queer twist of fate L. Rode had to buy five beers because of a gentlemen’s agreement; this in spite of his high scores. It so happened that he failed to strike in the beer frames. This was loads of fun for the beer drinkers. A return match with the Plumbers is scheduled for Sunday, Jan. 3; then follow in successive Sundays: SNPJ Little Forts and KSKJ St. Joes. We would like very much to have a home-and-home match with Joliet. Arrangements can be made to send both Comrades, No. 193, and St. Rochus, No. 94, SSCU locals of Waukegan. Where, oh, where is the SSCU bowling tournament going to be held this season? Here’s to a better and bigger SSCU. COMRADES L. Rode ......... 180 204 238 F. Mali ......... 211 172 230 F. Bebelc 188 163 180 J. Podobnik ..... 186 139 122 F. Zupec ........ 177 223 170 Totals ........ 942 901 940 KIRN’S PLUMBERS Yelovsek ........ 187 142 149 Ogrin ........... 174 142 188 Petrovič ........ 161 175 136 Mivsek .......... 156 172 195 Kirn ............ 178 182 210 Totals ........ 856 813 878 Frank Belec, No. 193, SSCU. :bkiefs American-Jugoslav Club of Chisholm, Minn., last week reelected Carl Dosen president and Frank Tekautz financial secretary. Louis Marn was elected recording secretary and John Kotchevar treasurer. Mayor Rudolph Stukel spoke ut the business session. James Lushine of Eveleih (Minn.) High School was elected captain of the 1937 varsity squad football team. He succeeds Frank Kotchevar, guard, who graduates next spring. Lushine will be a senior next year and is a 230-pound tackle who during the past season was outstanding, being selected on a number of all-Range high school elevens. When Ely, (Minn.) High School swimming team triumphed over Eveleth recently, by a score of 46 to 25, Grahek, Ely’s star performer and men’s state diving champion, took two firsts, one in the 40-yard free event and the other in the diving event. G. W. Officers for 1937 The year 1937 will demand much from Mathew. L. Molk, newly elected vice president of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, of Cleveland, O., for in addition to his duties with the G. W.’s he also will have to find time to execute the duties as vice president of Adrija, singing society of Euclid. But as they say, “Variety is the spice of life,” Mattie should find it comforting to hold office in two such widely interested groups, and harmony certainly should be the keynote. Other G. W. officers elected are: J. “Bub” Kardell, president ;Mrs. Agnes Kardell, secretary; Sammy Richter, recording secretary, and Ann Hoenig, treasurer. Trustees consist of Anglist Kikel, Johnny Merhar and J. Kochevar. Meetings have been changed to the fourth Tuesday of each month and will continue to be held in Room No. 2 of the Slovene National Home. Frank Indihar, clerk of the Village of Gilbert, Minn., was chosen president of the Range Municipalities Association at the organization meeting held Monday at Chisholm. Mayor Rudolph Stukel of Chisholm, who called the municipalities together, was chosen vice President. Over sixty range officials were present at the organization meeting, where each municipality was entitled to one delegate. Principal discussion at the meeting was the heavy losses sustained by range communities over the recent decision of the State Supreme Court which affirmed the mineral tax valuations for the most part set by the District Court for St. Louis County. (all Special Meeting Denver, Colo.—Vice President Joseph Cessar of Colorado Sunshine Lodge, No. 201, SSCU, requests all members to attend a special meeting to be held Wednesday, Jan. 6, at 7 p. m., at the home of Millie Erickson, 1254 Downing St. The purpose of the meeting is to make arrangements concerning our anniversary social. Albin J. Petelin, Sec’y. ---------o------- Comrades to Consider Change in Lodge Name Waukegan, 111.—The annual meeting of the Comrades Lodge, No. 193, SSCU, was one of the most dismal affairs I ever attended. A few of the members' had good excuses, but I wonder what happened to the rest of them. Due to the fact that many Waukegan people think that the name Comrades stands for some Communistic lodge, we intend to change our name in the near future. The members must think of some good names, for at the next meeting the voting on the change will be held. Bowling teams of St. Rochus Lodge, No., 94, SSCU, thought the Comrades’ victory a few weeks back a fluke, so another match was held Sunday, Dec. 20, when Comrades won all three games. The first game was the only close battle, while the remaining two proved a walk;)forthe Comrades. Matt Kirns Plumbers have been scheduled as our next opponents. COMRADES Rode ............ 157 175 178 Moli ............ 164 148 199 Belec ........... 154 149 158 Podobnik ........ 179 189 170 F. Zupec ........ 180 176 168 Totals ........ 807 837 878 ST. ROCHUS M. Zupec ........ 142 174 168 V. Devjak 152 131 179 F. Mivshek ...... 182 171 148 F. Stenonik 139 143 136 J. Nagode ....... 192 133 157 Totals ........ 834 752 782 Frank Belec. o----------- Washington has more than 100 farms with a total of over 3,000 acres. and Hungary. Mr. Andrica spent five months in Europe making the films, which are offered free to nationality, civic and educational organizations, and the Press provides complete equipment for the films, as well as an operator. Louis Adamic, the well-known author who has written two outstanding novels, in addition to “The Native’s Return,” is working on a new novel, which according to reports will be called “My America.” It Will deal with the problems of immigrants and their children born here. Adamic is leaving soon on an extended trip to South America. After 38 years’ service at sea, Captain Robert Stuparich, a Yugoslav, was retired from active command of the Italian liner Vulcania. Thirty years ago he entered the service of the Cosulich Line, and when it merged with the Italian line he automatically made the transfer. Interlodge League to Observe Ninth Anniversary With Gala Dance Jan. 9 at S. N. Home New and different, but up to high standards. That has been the keynote of all the Interlodge League affairs during its nine-year tenure. This will again be brought out, more forcefully than ever, at the Community Reunion and Ninth Year Dance which will be held Saturday evening, Jan. 9, 1937, at the Slovene Auditorium, 6417 St. Clair Ave. Gene Beecher and his nationally famous orchestra will play for the dance. He is just finished with a long engagement at the Mayfair Casino, Cleveland’s exclusive night club. He has also played at the Lotus With the Cleveland SSCU Bowling League Cleveland, O. — National Stars, one of the two ladies’ quintets in the Cleveland Bowling League, defeated the Indians with three straight games, while the Arrowheads, the other ladies’ five, made it a clean sweep over the Pathfinders. Although “Samson” Drob-nic’s headpin was painted a beautiful red, it failed to help him very much. Perhaps it was too bright. In the other games bowled last Sunday, Colorado Sunshines, maintained their lead in the circuit by taking two games from the Happy-Go-Luckies, and Cardinals made it Over 8,000 employees of the Fisher Body Corp., Cleveland division of General Motors, were thrown out of work last Monday afternoon when a sit-down strike went into effect. A large percentage of the Fisher Body employees are Slovenes. The strike came as a result of the management’s refusal to arbitrate at 11 a. m., the appointed hour between the union heads and the Fisher officials, who postponed the meeting until 2:30 p. m. Workers reporting for late afternoon shifts turned over their lunches to the sit-down strikers and returned home. The new European travel films of Theodore Andrica, the Cleveland Press nationalities editor, are proving so popular with Clevelanders that Mr. Andrica is swamped with requests to show the films. The 6,000 feet of films are in color and shew natural, unposed scenes in Jugoslavia, Poland, Rouma-nia, Czechoslovakia, Germany its members to any religious, anti-religious or political point of view, then he and she will be welcomed to join our Union. Our members will continue to enlighten the public on the fine qualities of our Organization—qualities which make us proud members. Always we shall strive to secure new members by pointing out statistics which bear out the excellent record maintained by our Union. BUT—we shall never even attempt to reach our objective to increase the membership by attacking the policy employed by other fraternal organizations. To do so is not brotherly and below the American standard. two out of three from burghers. the Pitts- Arrowheads 776 879 854 Pathfinders .... 765 815 721 National Stars ... 825 791 777 Indians 794 774 718 Cardinals 773 823 821 Pittsburghers .... 777 802 740 Colo. Sunshines.. 810 812 740 Happy-Go-Lucky 779 801 801 TEAM STANDING W L Colorado Sunshines .... 27 12 Pittsburghers ........... 23 16 Pathfinders ............. 20 19 Happy-Go-Luckies 19 20 Cardinals ............... 18 21 National Stars .......... 18 21 Arrowheads .............. 18 21 Indians ................. 13 26 OI....ies 78 989 890$ — Several excellent individual games and three-game series were kegled last Sunday and for this reason the scores are reported herewith: 3 G. Ind. August Guzik ......... 502 192 Mary Perdan ......... 426 162 Betty Štucin ................ 161 Christine Stucin ..... 442 194 Sylvia Jelercic ...... 416 179 J. Merhar.............. 497 174 C. Mandel.............. 490 175 E. Delly............... 459 169 M. Molk ............. 487 177 P. Krall............... 473 168 F. Drobnič ............ 466 180 W. Guzik ............. 599 228 A. Jelercic .......... 505 198 J. Lunka .............. 586 235 J. Glavic ............. 519 185 M. Krall ............. 548 185 B. Rupert ............. 497 178 T. Sluga .............. 503 179 A. Sluga .............. 500 180 J. Champa ............. 491 200 Frank ‘Lefty” Jaklich, Secretary. -------o------- Why Mr. Winchell! Fatty: Who gave the bride away? Catty: Walter Winchell, last Thursday.—Widow. Gardens and is heard regularly over the NBC. The contract signed with him specifies his original band. A girl vocalist will appear with the orchestra. The National Home auditorium will be changed for the dance. A special dance hall stage will extend into the hall and form an ample shell to blare the music into the auditorium. Amplifying systems throughout the hall will also tend to give everyone of the vast crowd expected his share of enjoyment from the music. Amber lights will play upon special decorations now being devised to transform the auditorium into a beautiful ball room. Past Events It is no more than right that the ninth year of the Interlodge League be opened with pretentious attractions and novelties such as Gene Beecher’s orchestra and the specially built stage and decorations. The- league has a brilliant history for booking attractions and promoting novel events. Followers still remember a few years ago when at the outdoor program at Mervar’s farm Alice Joy, radio songstress anu movie actress, mingled with the crowd. Movies taken of the events stili have her smiling into the camera. It was at one of these outdoor affairs that a parade cf over 100 cars started from the St. Clair neighborhood and went to Mervar’s. It was at one of these outdoor affairs that the Interlodge inaugurated a Marathon danco. Last year the- league introduced a canopy and footman in front of the auditorium and took pictures of dancers and celebrities in the auditorium. Besides social activities, the sports program of the Interlodge League has been followed successfully, year after year. Its basketball seasons have boasted of the city’s best players. Its basketball teams are rated with the best in the city. It is the only league in the city charging a 5-cent admission to the games. Its basketball teams pay no money for playing, and at the end of the season champions and runners-up arc given trophies and individual awards and all the players are feted at a banquet—all this without ever asking a one-cent contribution from any lodge or fraternal group that uses the facilities and services of the league. In going into its ninth year, the Interlodge knows that its hundreds of loyal supporters and boosters will turn out for the Community Reunion Dance which will be another highlight in the league history, with Gene Beecher’s orchestra being the shining light of the evening. Expecting a record attendance, the league has put on sale tickets at neighborhood centers, so as to avoid crowding at the box office on the evening of the dance. It has made it worth your while to buy them in advance. Tickets are selling for 35 cents in advance and 40 cents at the box office, giving you a saving if you buy them in advance. They are on sale at Makovec’s, St. Clair National Home, and Slovene Horn'' on Holmes Ave. It is advised to get them early. Reviews Pathfinder-St. Joseph SSCU Activities During 1936 Gowanda, N. Y.—The St. Jo--seph-Pathfinders Christmas party turned out to be a very delightful affair, with approximately sixty juveniles present and a good number of adults. The juveniles played various games until Santa Claus arrived. Santa presented each juvenile with a gift and a box of candy. Following the distribution of gifts the juveniles entertained themselves with games, while the adults journeyed to the basement, where they spent a pleasant evening in dancing and singing. Refreshments were also served. All in all, everyone, both young and old, had a good time, and, as usual, absentees missed out on another good time. A party of this type should be made a permanent annual affair. The committee in charge of the party wishes to thank Gib Harris, chief of police, for his contribution to the party. As this year slowly draws nearer to its end, our thoughts drift back to the many events of the past year. In January the following officers were installed : Louis Andolsek, president; Mary Zuzek, vice president; Doris Sternisha, recording secretary; Philip Palcic, secretary; James Golcar, treasurer, and Ernest Palcic, athletic supervisor. February witnessed one of the most successful sports dances ever to be held in the Slovene Hall by any organization. Ernie Palcic was chairman. In March Ted Stitzel was elected manager of the Paths baseball team. In April “Mish” Strauss, Ernie Palcic and Hank Zuzek journeyed to Waukegan to attend the SSCU bowling tournament. “Mish” Strauss emerged as women’s singles champion and as a partner in the women’s d o u b 1 es championship. The Paths baseball team joined the Lake Shore Minor League. May saw a very sad event take place as Ernie Palcic, Paths’ ace reporter, transferred from Gowanda to far away Kings Park, N. Y. The Paths’ anniversary dance was held, and as usual turned out to be a very success ful affair. Our team won th< first three league games. In June the Paths baseba1 team extended its winning streak to seven straight league games. July brought the St. Jo-seph-Pathfinders Annual Field Day, one of the most popular affairs held in Gowanda. Each succeeding year finds this affair growing in popularity. The amazing Paths baseball team extended its winning streak to 12 straight league games. In August another good Pathfinder member left us. James Golcar, our treasurer, moved to Detroit. The Paths baseball aggregation, after winning 13 straight games, finally dropped the last league game, and in the playoffs scored a victory and suffered one defeat. In the local little world series, the Paths lost three straight games to the Boosters, who were proclaimed champions of Gowanda. In September the Paths held their annual fall dance, this affair turning out to be a successful venture. The girls’ bowling team joined the Hi-Lo bowling league, while the men’s team joined the B league. Paths’ and Boosters’ baseball players held a beer party at Anckner’s Highland Park, with beer being furnished by Lloyd Phillips. It was a very wet and dizzy affair. In October the Paths girls1 bowling quintet led the Hi-Lo league. The Paths baseball team was presented with the Lake Shore Minor League trophy at a banquet held at Angola. November found the girls bowling team still leading the ladies’ Hi-Lo league. The Pathfinders men’s bowling team was defeated by Patsy Krall and his Eastern Stars bowling team of Cleveland, two games to one. In December election of officers took place, as well as the Christmas party reported in the first paragraph of this article. Members of Pathfinders and St. Joseph lodges can proudly point to the achievements accomplished by their lodges. They can be proud they are members of such progressive lodges and the wonderful organization, the SSCU, the best Slovene fraternal benefit organization in this great nation of ours. The newly elected officers are looking forward to the year 1937 with greater anticipation than did their predecessors even during the boom days prior to 1929. They are confident that with the co-operation of each member the year 1937 will turn out to be a banner year for the Pathfinders. And as we close the books for 1936, we extend to everyone a happy New Year. Thomas Sternisha, No. 222, SSCU. Secretaries, Note! Will the lodge secretaries who have failed to report the names and addresses of athletic supervisors elected at the December meeting please do so at once, forwarding this information to Nova Doha, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. The complete list of names and addresses is necessary in order to complete the roster of the national SSCU athletic board which is published in the English section of Nova Doba from time to time. Colorado Sunshine Denver, Colo.—All members of Colorado Sunshine Lodge, No. 201, SSCU, are hereby notified of the changes made in administrative officers for the year 1937. The changes which were made at the December meeting resulted from the inability of many of the former officers to attend the meetings because of out-of-town work or night work. The following personnelvwas elected by our lodge: George Hranchak, president; Charles H. Chitwood, vice president; Joseph Cessar, financial secretary (unanimous choice) ; Mary' Žgajnar, recording secretary, and Margaret Smole, treasurer Board of trustees are : Albin J Petelin, chairman; Charles H. Chitwood and Frank J. Sabec. Entertainment committee consists of Albin Petelin, Mary Žgajnar and Margaret Smole. Lodge Medical examiner is Dr. E. A. Imbro, 4640 Brightor Blvd. Monthly meetings are to be held every third Thursday oi the month, starting at 7 :30 p. m., at the Home of Slovene Societies, 4464 Washington St. All of the new officers deserve the full support and co-operation of all members, for they are capable and well fitted for their offices. At this time the lodge wishes to express its thanks to all the former officers who executed their work in such fine fashion. During the last few months we have welcomed the following members into our adult department: Frank J. Popish, Charles H. Chitwood, Mary Chitwood and Frank Judish, and into our juvenile department Charles T. Smole Jr. and Charles H. Chitwood Jr. Colorado Sunshine Lodge extends to all members and readers a very happy and prosperous New Year. Albin J. Petelin, Sec’y. o------------- The End Man Frankie, Tim and Vic Star in G. W.’s 24 to 15 Victory Cleveland, 0.—With Frankie Cimperman accounting for 8 points, Tim Posnel 7 and Vic Dobie 7, the George Washington, SSCU-Bukovnik Studio cage team came through with a 24 to 15 victory over the Clairwoods, one of the SDZ teams entered in the Interlodge League. Golobic, the lanky center, contributed a basket .and Haffner a foul to complete the G. W.’s scoring. The G. W.’s never were behind during the contest. At the end of the first half the score was 10 to 6, third quarter 13 to 8 and at the end 24 to 15. Tony Zakrajšek, Louis Skoda and Sammy Richter substituted during the game, and that a team is just as strong as its reserves was amply demonstrated by the reserve strength produced by this trio. As the Nova Doba goes to press, the Interlodge Basketball League will wind up the first half. Mountaineers Baseball Team Seeks Match Games Paderewski in Movies Judge: Do you challenge any of the jury? Defendant: Well, I think I can lick that little guy on the end. Write to Frank Sluger, Box 428, Davis, W. Va., for Details Davis, W. Va.—At the annual meeting of West Virginia Mountaineers Baseball Club of Lodge No. 106, SSCU, the following officers were elected: Stanley Ujcic, president; Har )ld Mosser, secretary and treasurer; John Kerzic, assistant secretary, and Frank Sluger. athletic supervisor. The lodge ieam is considering a chance to enter the Green Mountain League next year. The bo? have a chance to advance in the field of baseball and there tore get more outsiders intei 3sted to join the lodge. Several new members were added the past season, and t good strong team has been as sembled to furnish good opposition to any team from this i outside locality. Mountaineer Baseball Club is trying hard b; various means to raise enough funds with which to make ; trip to some distant town out r the state. We have tried dances, card parties, radio performances and many other ways to raise funds. Although it is too early to consider a trip, the boys are anxious to get started, go places and see things. Any athletic supervisor reading this article who may be interested in a match game should please communicate with Frank Sluger, Box 428, Davis, W. Va. Our team is interested in playing baseball teams situated within the state of Ohio and Pennsylvania. We can assure all interested parties plenty of strong competition. John Kerzic, Assistant Secretary --------o------- The federal government is exempt from paying the local 2-cent gasoline tax for official cars. At the age of 3 Ignace Jan Paderewski began learning piano in his native Poland. At the age of 7 he was placed under a teacher. He played from eight to fourteen hours a day and at times as many as 18 hours. In 1887, at the age of 27, he made his debut in Vienna, and then played in hundreds of concerts in quick succession, touring the United States 11 times, becoming renowned the world over as one of the greatest pianists of his day. In January, 1934, his wife, to whom he had been married 37 years, died. The shock of her death added to his ill health and he went into retirement at his home near Lausanne, Switzerland. About eight months ago he began to recover from the neuritis which had crippled his left arm and shortly after he was persuaded to make a motion picture which would bring his image and his music to the greatest audience of his career. About two months ago, at Denham, England, the movie, “Moonlight Sonata,” was finished. Within a few days of his 76th birthday, Paderewski had concluded his debut in a new medium, and the movies had taken another stride toward artier things. Paderewski spent six weeks making his scenes in the film. Every afternoon at 3 he came to the studio accompanied by his doctor, hairdresser and piano tuner. Until the piano tuner said the piano was ready, Paderewski did not play. Present at every sequence also was his famous highbacked piano chair. The chair, made many years ago, has accompanied him on his toup all over the world. The story of the movie is, ol course, incidental to the scenes in which Paderewski appears It concerns a pianist who makes a forced plane landing in a remote part of Sweden where, through his music, he patches up a broken romance. In the picture Paderewski plays five pieces—the Beethoven “Moonlight Sonata,” Liszt’s “Second Hungarian Rhapsody,” Chopin’s “Polonaise,” Schubert’s “Impromptu” and his own “Minuet.” Some of the sequences in which he appears alone are the longest in the history of the motion picture industry. The playing of the Beethoven Sonata and the Rhapsody each take more than nine minutes. Making a motion picture with microphone and camera as principal critics was a novel experience for the man who has played before audiences ol thousands. He banned interviews and visitors from the set but was extremely cordial to his co-workers. Two thing:-bothered him. One was the endless waiting to meet the de inands of the camera. The other was the glaring kleig lights. When the filming of the picture ended, Paderewski returned to his home in Switzerland. He said he believed thal “Moonlight Sonata” would b( his only venture into the movies. In commenting on it, he explained he had made it foi the living present, not for pos terity. “Everything passes,” he declared. “Nothing can live for ever.”—Pathfinder. As We Live We Learn East Palestine, O.—With the coming of each year we seem to revive faith in ourselves. Hope rides the crest of the waves of the future. No matter what our plight may have been in the past year, there arises within ourselves a renewed interest in life itself. Each passing year makes us older and more experienced in the ways of the world. From the past come memories happy and otherwise. Life is kind and unkind to us all, yet we are taught by both acts, kind or unkind, something of real value to ourselves. We live and we learn—learn more about ourselves and the world about us. It remains for us to use this knowledge for our own benefit and for that of others —at home, at work, at lodge, everywhere. Joe J. Golicic, No. 41, SSCU. Slovene to Attend Modern Language Association’s 53d Annual Meeting A poll shows the favored dish at CCC camps to be pork and applesauce. Except for their uniforms, the boys could scarcely be told from congress-men.—San Fi-ancisco Chronicle. Employment Record for Cleveland Encouraging Greater numbers of qualified workers are finding work through the Cleveland office of the Ohio State Employment Service in the present improvement of business conditions. This year end is expected to ^how a much larger total of men and women placed in private employment than in the previous and recent years, this public agency reports. Records of the Employment Service show that re-employment is distributed over all localities of the Cleveland district, with equal consideration of all citizens. In some lines of special skill workers so qualified have been in demand more than others. It is noticeable that the call for workers in numerous instances has passed the stage where former workers have oeen given chance to resume their previous jobs and other workers are needed to fill the rolls. From registration lists of the Employment Service many workers are being supplied. Recently there has been inquiry for men who speak various languages for sales work. Junior workers who have high school education and preliminary technical training are being sought as apprentices in factories and shops, which also seek younger women for work for which they are adapted. Experienced women workers for laundries, and in building janitorial or cleaning service duties, are inquired for, also for domestic service and as maids in homes. Restaurants and hotels are adding this type of worker to their staffs. There are calls for couples of middle age experienced in service in private families, and openings for work for men on nearby farms. In addition to the regular calls for unskilled men workers, there are current calls for skilled workers classi fied as machine men, die mak ers, steel mill workers, etc., for factories. In specially qualified workers, such as machine, machine tool and tool and die designers, also designing engineers on electrical controls, contacts and switches, there is better than average opportunity for employment. -------o------- A Point of View Forty per cent of the country’s school buildings are unsafe, says one of our educators. Floors which stood up easily under penmanship and geography are found too flimsy for tap-dancing.—From Barron’s. Cleveland, O.—Anthony J. Klančar, editor of SDZ News, is leaving for Richmond, Va., where he will attend the 53d annual meeting of the Modern Language Association of America. This is the second year of his membership. The association is composed of linguists from all over the United States. Most of its members are professors of languages. Klančar will read a paper before the Slavonic Section of this association. His subject will be “Sir Walter Scott in Slovene Literature.” He has been working on this subject for weeks. Most of his paper will be devoted to Josip Jurcic, whose “Deseti brat,” the Slovene novel, shows definite influences of Sir Walter. “In this work we find the clearest ex-ample of the influence of Sir Walter Scott on Yugoslav literature,” Klančar said when asked about Sir Walter and Yugoslav literature. Translation of “Deseti brat” (Tenth Brother) was carried in the English section of Nova Doba in 1933 and 1934. This Slovene novel was translated by Joseph L. Mihelič of Lorain, 0. This is the second paper that Klančar has read before the Slavonic Section of the MLA. His last paper was on translating from the Yugoslav languages. Klančar will stay in Richmond till Jan. 1. Klančar is the only Slav of Cleveland to be a member of this linguistic society. He became a member at the invitation of Dr. Arthur P. Coleman, professor of Slav Languages at Columbia University, now secretary of the Slavonic section. Anthony J. Klančar has translated several outstanding works of Slovene writers, some of which have appeared in the Nova Doba. Blood and Battle Field A World War Chronicle BY IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREHEK (Continuation) We find the roads choked with Jewish refugees who weep and wring their hands and beat unmercifully at the small, shaggy, unkempt horses that tug so desperately to pull their overloaded wagons out of the muddy ruts. We marvel at the supine and stolid indifference of the Russian natives to the scenes of panicky disorder about them; even our arrival and that of the Russian soldiers fails to stir them. They wait imperturbably in their miserable hovels and gaze unmoved after the fleeing Jews. Some of these latter have been their greatest scourge and affliction and their most grievous deceivers, yet these people are of a temperament so inherently gentle that they evince not the slightest satisfaction at the turn the affairs of these erstwhile oppressors have taken; on the contrary, their sole emotion, If any, is one of sympathy with the leeches who have bled them all along, and here and there they may even be seen helping them load their wagons and receiving nothing but curses and abuse in return. Oh, good and charitable people! who can pen your sufferings, the wrongs and crimes committed against you? How often have you been cut down by the blight of war, patiently submitted to every indignity and offense. All your life your only companions have been sorrow and weeping. How often have you been driven by base men, browbeaten, swallowed-wrongs without a murmur of protest. And if perchance you begged for justice your pleas were never heard, your complaints ignored; for you were too gentle, too honest and too humble. Whole days and nights we push on ignorant of time and. destination. Our front line defenses are smashed in countless places and gaps many kilometers wide offer ingress to the enemy. It is becoming increasingly more difficult to secure proper reinforcements. At this particular time it really is a simple matter for the Russians to engulf and swallow up our whole division. But they do not take advantage of the inimitable opportunity and with that lose the one opportune moment to achieve a tremendous coup. One morning we wade across the Potok Čarni and on the opposite side gaze soberly about us. Only a few months before a magnificent forest stood here. Now there is nothing to attest to it but blasted stump and stubble ... sad reminder of giants that stood here once so thick that their massed jungle growth overhead effectually kept the sun from seeping through. But the whirlwind war has swept through and destruction is absolute and complete. This afternoon our forces fall upon | the Russians on the edge of the forest, but prove unequal in the contest, for in a remarkably short time we are hopelessly routed. We manage to fall back on old and abandoned keeps and in these we face a steady rain of fire for five consecutive days. The major of the First Battalion loses his head and as the infernal clatter and bursting show no sign of abatement he suddenly quits his post. “Gospod Captain,” he says to his subordinate, “I’m finished . . . you take my place. I’ve got to get out of here.” Then, directing his servants to gather up his personal effects, he flees to the safety of the rear. There is a long period of quiet, punctuated at wide intervals by a j scries of vindictive bursts of artillery I fire. When it subsides on the fifth I day we know that we are hopelessly beaten. The companies led by Slovene j commanders give themselves up without further resistance. Meanwhile the colonel’s orders keep coming in by Tt ttj' ;r< foj E >ča edi od Č Ha teir 93 i: !ai 0 moral vsak član in članica • letu 1937 plačati vsak tretji nesec po 25 centov v društveno »lagajno. To velja tudi za od-laljene člane. Društvena blagajna potrebuje te prispevke. Prosim člane, da bi v bodoče )olj številno posečali društvene leje. Navadno jih pride toliko, ia je komaj mogoče sejo otvo-•iti, pa še tisti so večinoma u-■adniki. Dalje prosim, da bi ilani točno in pravočasno plačevali svoje asesmente. Ases-menti za leto 1937 bodo morali biti plačani do 30. dne v vsakem mesecu. Prosim, da člani to upoštevajo, da ne bo potem pregovarjanja in kritike zaradi suspendacij. Srečno, zdravo in uspešno novo leto želim vsem glavnim uradnikom in vsemu članstvu J. S. K. Jednote. — Za društvo Golden Gate, st. 141 JSKJ : Louis Lesar, tajnik. je naše narodno svetišče in za- . vetišče, kjer se zbiramo sami : med seboj in na svojem, ne da < bi se bilo treba drugorodcem i klanjati. Dom je delavsko j podjetje in od tu se širijo de- < lavske ideje, kultura in napre- ] dek. V tem mestu so druge < številnejše narodnosti kot smo i mi, pa nimajo svojih Domov ter morajo svoje prireditve več- . krat obdrževati v našem Do- i mu. To so dohodki, ki nam pokrivajo tekoče stroške. Tem potom naj izrazim za- ' hvalo in priznanje pevskemu i zboru “Prešeren” in Gospodinj- ] skemu klubu za sodelovanje v korist Doma. Pri vseh prireditvah za podporo Slovenske- : pi Doma sta nam bila omen j e- ' na odseka drage volje na razpolago. To je vredno poudariti, kajti le v sodelovanju je napredek, brez sodelovanja pa je nazadovanje in razdor. V slogi je moč, v neslogi propad. Torej, člani in članice Doma, pridite gotovo na letno sejo 3. januarja in si izvolite odbor, v katerega boste imeli zaupali j e. Le na ta način se nam bo mogoče rešiti potežkoč, katere nam je pustila depresija in deloma morda tudi nespora-j zumi v prejšnjih časih. — Za j Slovenski dom: Paul Klun, predsednik. Joliet, III. Društvo sv. Petra in Pavla, št. G6 JSKJ je obdrževalo svojo mesečno in letno sejo dne 20. decembra. Seja je bila pri-lično dobro obiskana, vendar ne stoprocentno, kakor smo pričakovali. Na omenjeni seji je bil za leto 1937 soglasno izvoljen ves stari odbor, ki je sledeč: John Živetz Sr., predsednik; Joseph Wolf, podpredsednik; Peter Musich, tajnik; John Adamich, blagajnik; Louis Martinčič, zapisnikar; Frank Vranichar, Frank Pirc Jr. in Frank Nemanich, nadzorniki. Društveni zdravnik je dr. Joseph A. Zalar. Ker sem še za v naprej prevzel tajniške posle, prosim člane in članice, da sodelujejo z menoj in mi s tem delo olajšajo. Prosim tudi, da se kar mogoče številno udeležujejo društvenih sej. Jaz pa od svoje strani obljubim, da se bom r nestrankarsko, napram vsem g enako držal pravil. Prihodnja i mesečna seja, ki bo prva v no- c vem letu, se bo v navadnih pro- s štorih vršila dne 17. januarja, i Sobrat Jos. Zalar Sr. bo za- \ prisegel novi oziroma ponovno i izvoljeni društveni odbor. t Poročati mi je tudi žalostno 1 vest, da je dne 18. decembra s preminil naš sobrat Matt Go- j i lobič, dolgoletni in pril j ubije- j ni član našega društva. Poko- | Ipan je bil dne 21. decembra na n j St. Joseph pokopališču. Po-:i i ko j ni sobrat Golobič je vstopili« v naše društvo in Jednoto 18. h decembra 1910, torej je bil I polnih 26 let naš dober član. . Večkrat je imel pri društvu tu-idi razna odborniška mesta. Mi-I slini, da ni imel nikakega so-jvražnika, ker je bil z vsakim j prijazen in je vsakemu privo-jščil dobro besedo. Bolehal je Idalje časa za rakom v grlu in jna posledicah omenjene bolezni umrl. Rojen je bil v Otovcu pri Semiču v Beli Krajini. Spadal je k društvu št. 66 J. S. j K. Jednote, k društvu 87 KSKJ in k samostojnemu društvu “Triglav.” Uradniki društva sv. Petra in Pavla št. 66 JSKJ so pokojnika spremili do groba. Člani, znanci in prijate-, lji bomo dolgo pogrešali splošno priljubljenega pokojnika . Matta Golobiča. Bodi mu lah-- ka ameriška gruda! — Bratski ■ pozdrav! \ Peter Musich, tajnik društva št. 66 JSKJ. j ———- Pittsburgh, Pa. Fraternal Order’s Commit-i tee, 1209 Commonwealth Bldg., t 816 Fourth Ave.,' Pittsburgh, i Pa. Kaj je namen Fraternal i Order Committee? Ta odbor je bil ustanovljen na konferenci podpornih organizacij 25. oktobra 1936, da pomaga po svoji najboljši moči, da se organizirajo vsi jeklarski delavci v unijo, da si na ta način izboljšajo svoj življenjski standard ter tako osigurajo sebe in svoje družine. Glavna naloga tega odbora je, da seznani tujerodno delavstvo o koristih, katere bo imelo od delavskih organizacij v industrijah, kjer je zaposleno veliko število delavcev vseh narodnosti, ki so dolga leta trpeli hude posledice, ker so bili prepuščeni milosti jeklarskih baronov. Večina delavcev v tej industriji je, ki opravljajo težka dela, dela, ki ne zahtevajo drugega znanja kakor zdrave in močne mišice. . . Naravno je torej, da so taki delavci tudi naj slabše plačani. V tem odboru je zastopanih 17 velikih organizacij, ki štejejo nad pol milijona članov različnih narodnosti, ki niso nikdar poprej sodelovale za kakšno skupno stvar, akoravno so imele veliko silo, ker so baroni in politikarji skrbeli, da so narodi in delavci ostali poce-pani v narodne in posamezne skupine, kar je služilo v dobro svrho le onim, ki so jih vedno izrabljali. Ko se je pričela velika kampanja za organiziranje masnih industrij, je napočil nov dan za vse neizkušeno delavstvo, da se tudi oni organizirajo v svrho svoje protekcije. Delavstvo se je pričelo zanimati za organizacijo, ko jim je postalo Lewisovo gibanje jasno. C. I. O. je takoj ob pričetku poudarjal, da je mesto vseh delavcev, ne glede na narodnost, v industrijalni uniji, ki bo skrbela za vse enako. Nastalo je vprašanje, kako bomo dosegli uspeh pri kampanji, če ne bo vsak delavec in vsaka narodnost storila nekaj, da pride do sporazuma med narodi. Do tega pa bo prišlo le tedaj, ko se vsi zavemo, da se moramo boriti skupno. Tukaj je dober začetek, katerega moramo skrbno negovati. Fraternal Order Committee deluje roko \ roki š SWOC povsem nepristransko. Odbor ima nalogo, da dela boljše zveze in gladi pot v jeklarski kampanji med vsemi narodi s tem, da jih seznani potom javnih shodov, na katerih govorijo u-nijski organizatorji in druge vplivne osebe. Odbor vodi pouk o unijski potrebi potom časopisja, letakov in brošur, s katerimi se prodira v širše mase delavcev, da se jih prepriča in pridobi za organizacijo. Preiskovalni oddelek SWOC bo si pomočjo podpornih orga-inizacij sestavil več važnih po-jdatkov, ki bodo potem priobčeni v vseh delavskih publikacijah in po radiju v kampa-i nji za izboljšanje delavskih razmer. S temi dokazi bo CIO pritiskal na državne in federalne oblasti, da se sprejmejo potrebni zakoni, s katerimi se bo ščitilo delavce pred številnimi poškodbami, ki so posledica slabih varnostnih odredb, za katere trpijo delavci in organizacije. Ta oddelek bo pričel zbirati podatke v zvezi z “group insurance,” katerega |vsiljujejo jeklarski baroni vsem delavcem, da jih s tem privežejo na kompanijsko stran. To je že danes v vsakdanji praksi po vseh večjih tovarnah ter služi baronom kot najboljše orožje v boju z delavci. Delavci pa morajo zu to protekcijo plačati pretirane cene radi tega, ker imajo trvd-ke tudi pri tem svoj dobiček. Danes so pri rokah dokazi, da je bilo veliko število delavcev na škodi, ker so sprejeli to protekcijo v nadi, da je boljša kakor pa zavarovanje pr; bratskih organizacijah. Ko st bili pa odpuščeni od dela, so izgubili vse, delo in denar. . Group insurance je danes raket, katerega bo treba razga- liti delavcem, da bodo vedeli, zakaj jim ga tako vsiljujejo. Ti podatki, ko bodo pri rokah, bodo natančno opisani za splošno javnost, da se.bo vedela po njih ravnati in odkloniti te vrste zavarovanja povsod. Radi tega priporočamo vsem organizacijam, da gredo SWOC na roke pri zbiranju tega važnega materijala. — Za Fraternal Order Committee: Geo. Witkovich. Waukegan, III. Člane društva sv. Roka, št. 94 JSKJ tem potom obveščam, da je bilo na glavni letni seji tega društva sklenjeno, da vsak enakopravni član plača v januarju po en dolar naklade v društveno blagajno. Člani so prošeni, da to obvestilo upoštevajo. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 94 JSKJ: Anton Stanovnik, tajnik. Conneaut, O. NAZNANILO IN ZAHVALA. — Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-bridko vest o veliki izgubi našega priljubljenega in nikdar pozabljenega očeta Matevža Drašlerja, ki je na naglo za vedno v Gospodu zaspal dne 8. novembra 1936, v starosti 69 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 11. novembra 1936 na pokopališče sv. Jožefa v Coneau-tu, Ohio. Blagopokojnik je bil rojen 25. decembra 1867 v vasi Borovnici. V Ameriko je prišel j leta 1893. Tukaj zapušča šti- 1 ri žalujoče hčere, Mrs. Rose Eger, Mrs. Mary Yerman, Mrs. 1 Evelyn Gusich, Mrs. Jane Ob- i ranovich, enega sina, Mathew Drašlerja, in tri sestre, Mrs. j Johanno Paijser, v stari do- t movini, Mrs. Mary Bečaj v;; Farrell, Pa., in Mrs. Frances | Branžel v Forest Hill, Pa. j* V globoko dolžnost si šteje- 1 mo, da se iskreno zahvalimo i vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so i nam bili v tolažbo ter nam po- I magali na en ali drugi način. Ravno tako vsem, ki so ga pri- < šli pokropit, in vsem, ki so ču- : li in molili, ter vsem, ki so se ■ udeležili pogreba. Prisrčna i hvala vsem darovalcem številnih vencev in cvetlic in sicer: Mr. in Mrs. John Prijatelj, Mr. in Mrs. Joe Sterle, Mr. in Mrs. John Sedmak, Mr. in Mrs. John Kovačevich iz Conneaut, Ohio, Mr. in Mrs. T. Ehrlich, Mr. in Mrs. Paul Wilcox, Mrs. Ray, Mr. in Mrs. Baldwin, Mr. |in Mrs. Mosier, Mr. in Mrs. Ovenden, Mr. in Mrs. Crosby, I Mr. in Mrs. Lee Wells, Mrs.! Burnham, Mt>. in Mrs. Elwood.l Mr. in Mrs. Ollie, Mr. in Mrs.! ; Ed Harper, Mr. in Mrs. Roy j Harper, Mr. in Mrs. Jones, Mr. i in Mrs. Harmon, Mr. in Mrs. ill. Fowler, Mr. in Mrs. Sanders, Mr. in Mrs. Nagel, Mr. in Mrs. Hines in North Kings-iville Band in Boys of Hi - Y i Club, vsi v North Kingsville, I Ohio. Mr. in Mrs. Joe Šiška, Cleveland, Ohio. Lepa hvala uadnikom društva Mir, št. 142 SNPJ in društvu sv. Janeza Krstnika, št. 71, JSKJ za vence in udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala za vence uradnikom in članstvu N.Y.C. Boiler Makers Local 416 iz Gle-1 velanda, Ohio. Posebno hvalo izrekamo Rev. Grilbonu za opravljene cerkvene obrede. Najprisrčnej-ša hvala vsem, ki so darovali za maše zadušnice, kot sledi: Mr. in Mrs. Viktor Drobnič, Mrs. Tillie Jones, Mrs. Frances Branzel, Mrs. Mary Bečaj,, Mr. Joseph Jerman, Mr. Fr. Gusich, Mr. Roy Obranovich. Za lepo prirejeni pogreb se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Mr. Leo Cunningham. Ravno tako izrekamo iskreno hvalo vsem znancem in prijateljem, ki so tako blagohotno naklonili avtomobile. Ako smo morda koga izpustili, prosimo oproščenja in se ravno tako1 zahvalimo. Predragi oče! Zapustil si nas, toda zapustil si nas prehitro in prerano. Vsi smo Te spoštovali in ljubili. Želeli smo Te imeti še mnogo let, toda usoda Te je od nas ločila. Preselil si se v Večnost k naši pokojni toda nepozabni dobri materi. Počivaj v miru, sveti naj Ti večna luč! Snidemo se nad zvezdami! Žalujoči ostali: Mathew, sin; Mrs. Evelyn Gusich, Mrs. Rose Ege, Mrs. Mary Jerman in Mrs. Jane Obranovich, hčere; številni sorodniki. --------o------- Roald Bradford: Stvarjenje sveta in raj po predstavah ameriških črncev V starih časih so bile popolnoma drugačne prilike. Na svetu ni bilo prav ničesar, saj sveta samega ni bilo nikjer, lil nikjer ni bilo ničesar in vsak dan je bila nedelja. V ozadju pa je sta,l Gospod Bog in imel vsak dan pridigo od jutra do večera. Razen ob sobotah, ko so vsi hodili jest pečene ribe. Tako so nekega dne spet vsi šli na pečene ribe. Jedli so pečene ribe in kašo, zakuhano na mleku z jajci in lako dalje. Naenkrat pa je tudi Gospod pojedel nekoliko te kaše in nitka j mu ni šla v slast. “Tale kaša,” pravi, “ni, kakor bi morala biti. Pregosta in pretrda je.” “Pa je v nji mnogo sladkorja in jajčk in mleka in takih stvari, Gospod,” odvrne arh-angel Gabrijel. “To že vem,” reče Gospod, “ali vse se mi zdi, da bi bilo treba dati vanjo nekoliko več nebesnega svoda. “Nebesni svod nam je pošel, Gospod,” odvrne arhangel Gabrijel. “V čebru ga nimamo niti kapljice več.” 'Nebesni svod je bilo takrat lepše ime za vodo, ki je tedaj padala iz oblakov na nebesnem svodu, kajti zemlje še ni bilo.) “Nekako mi ta nebesni svod zapravljate,” pravi Gospod Bog. “Tako se mi zdi, da vam moram vsako pot, kadar pridem na pečene ribe, ustvariti prav čeden kos svoda. To pot ga vam bom moral ustvariti pač toliko, da vam ga bo dovolj za mesec dni ali pa vsaj za vse nedelje v letu. Prav naveličal sem se že delati čudeže, kadar potrebujem kosmič tega svoda.” In tako je stopil Gospod Bog malo na stran in napravil čudež in dejal: “Bodi nebesni svod! In če pravim: bodi nebesni svod, hočem reči, naj bo že velik kos svoda. Res sem že sit tega, tla nastane samo majhen kos svoda, kadar začnem delati čudeže.” Ali da ste mi videli ta svod in one oblake na njem! Začelo je deževati kakor iz vedra na vse in povsod in sploh, tako da angel j 1 in manjši kerubini skoro niso j mogli letati; vsak je stal do kolen v vodi, mraz jih je tresel in z zobmi so šklepetali, zvijali so se in skrivali, kamor se je kdo mogel. “O jej,” pravi neka angelska mamica, “zdi se mi, da bo najboljše, ako zberem svoje kerubinčke in jih odnesem domov, da sirotke posušim. Že zdaj se tresejo, kakor da so se prehladili.” “Menda vendar ne boste kazili družbe zato, če so se kerubini malo zmočili,” reče Gospod. “Jaz jih bom posušil.” In tako je Gospod Bog napravil še en čudež in dejal: “Bodi sonce, da posuši te-le kerubine tukaj!” In takoj je bilo sonce in kerubini so se posušili. Toda ne za dolgo. Kmalu so bili spet nvokri, kajti te- Gospod Bog, kajti Gospod Bog je dober. “Naberi si jagod, kolikor hočeš. .Pa breskve tudi. In cimbare in slive, če jih imata z Adamom rada. Samo ene stvari bom prosil, da se ne dotikata. To je moj sadovnjak z jabolki. Imam namreč poročila, da je jabolk letos malo in jih bodo na jesen dobro plačevali. Zato si le trgajta jagode, breskve in podobno, samo po jabolkih ne segajta.” Ampak videli boste, kaj se je zgodilo. Eva ni rada jedla jabolk, Adam tudi ne. Komaj Pa je Gospod Bog odšel, je Eva zagledala veliko kačo, kako leze naravnost proti njej. To je bil boa konstriktor. “Glejte si no, kaka pošast,” je zavpila Eva in pobrala kamen. “Zalučim ga vate, le počakaj, razbijem ti tvojo butico. “Tedaj pa se je kača obrnila in se splazila skozi plot na vrt z jabolkami. Eva pa je zlezla za njo čez plot. Tako sta se Eva in kača lovili precej časa. Eva se je jezila, kača pa se je plazila sem in tja, dokler ni Eva naposled pomerila in ji vrgla kamen. Eva je bilo spodobna ženka, ali na vse zadnje je bila le samo ženska. In kdo je še kda} videl, da bi kaka ženska kaj zadela. Tako tudi Eva ni zadela kače, zato pa je zadela jablano. In z jablane je padla veliko rdeče jabolko naravnost pred Evo. “Glej, glej,” je zaklicala E-va, “jabolko.” Obstala je in ga dolgo gledala. “Nisem ga hotela sklatiti,” si je dejala, “ali ko je že padlo, ga ne morem obesiti nazaj na jablano. Ce ga pustim na tleh, pridejo prašiči in ga bodo požrli, pa je tako lepo, da ga je res škoda za prašičke.” In si ga je odgriznila košček. “No, ni bogve kaj,” si je rekla. “Radovedna sem, ali ga I bo Adam jedel.” Prinesla je (jabolko Adamu, ki je ravno 'oral in mu ga je dala. j “Jabolk nimam rad, dekle,” pravi Adam. “Zakaj mi ne i ponudiš česa, kar imam rad?” j “To se ve, ti jabolk nimaš rad,” reče Eva. “Ti sploh nikoli nimaš rad tistega, kar ti dam jaz. Ti moraš vselej dolgo razmišljati, preden imaš kako stvar rad,” in Eva je zajokala in zatulila na vse grlo. “Toda, pojdi no, menda vendar ne, boš jokala, dragica,” jo tolaži Adam. “Jaz sem se malo pošalil. Daj, da zagriznem.” “Zdaj pa nalašč ne,” kriči Eva. “Ti si surov in prostaški, če hočeš vedeti, zatiraš me ker sem samo uboga, mala, slaba ženska, ti pa si velik in močan mož. Ničesar ne dobiš.” “Toda, srček, tako ne smeš govoriti,” jo miri Adam. “Kaj takega se vendar ne dela, no-ričica. Saj nisem mislil zares. Daj mi odgrizniti košček jabolka, pa ti bom kupil novo obleko.” . Naravno, kadar začne mož praviti ženi o novi obleki, mora biti pripravljen na naj hujše. Eva je nehala jokati Adam pa je pojedel jabolko in ji kupil novo obleko. Toda s tem ni bilo še vse končano. Gospod Bog je videl Evo v novi obleki in je brž vedel, koliko je ura. Strašno s6 je razjezil, saj vendar ni vzel v službo človeka, da bi mu kradel jabolka. Raztrgal je kontrakt, ki ga je sklenil z Adamom ga izplačal in mu vzel osla, ki ga je bil Adamu posodil, Adama in Evo pa je izgnal. In ni bilo dolgo, pa se je izvedelo o Adamu, da se doli v pristanišču poganja za težaško delo po šestdeset centov na dan. o , PRIROČNO MERILO 9 'ga svoda je bilo vendarle preveč. “Tako ne pridemo nikamor,” pravi Gospod. “Gabrijel, najbolje bo, ako gremo mi moški in začnemo kopati prekope in drenaže, da ta svod nekoliko odpeljemo.” “To je krasna misel,” reče Gabrijel, “samo da to ne pojde, saj nimamo kam napeljati te vode.” “Res,” pravi Gospod Bog, “mislim, da bom moral pokazati še en čudež in ustvariti kraj, kamor bi to vodo lahko odpeljali. Že vidim, da vselej, kadar začnem delati čudeže, nastane nekaj drugega in novega.” Pa je spet stopil na stran in začel delati čudež rekoč: “Bodi zemlja, da bo zadržala vodo!” In ta mah je i bila tu zemlja. No, in svod se je začel stekati na zemljo, po nji pa so začeli teči potoki, j reke in veletoki; svod namreč j ni bil nič drugega, kakor zelo j gosposka beseda za vodo, saj to sem že povedal. Tako je bila zemlja in svod je bil odpeljan, da je ostal še velik kos suhega prostora. “Zdaj pa poglej, Gospod, kaj si napravil,” pravi Gabrijel. “Vem, da to ni moja stvar in da se ne smem vtikati v to, kajti moja dolžnost je, da se vedno samo vežbam na angelski trobenti, da zatrobim sodil ji dan. Toda nekdo bo moral vendar obdelovat zemljo.” Tu se je Gospod ozrl, koga bi poslal obdelovat zemljo, pa je videl, da imajo vsi angeli polna'krila dela. “Aha,” reče Gospod, “že vidim, da bom moral predvesti še en čudež, če hočem imeti koga, ki bo obdeloval zemljo. In pri moji veri, da prihodnjič, ko bi zopet moral delati čudež, da bi bil nebesni svod, se tega ne bom lotil tako zlahka.” I.n Gospod je vzel pest blata, napravil iz njega kroglico in začel delati čudež: “Iz tega blata naj bo človeštvo!” In blato se je spremenilo v človeka. Gospod ga pogleda in vpraša: “Kako ti je ime, človek?” “Adam,” mu pravi ta moški. “Adam — kakšen A-dam?” vprašuje Gospod dalje. “Samo Adam in nič več,” odgovarja ta. “Kako ime pa ima tvoja rodbina?” “Jaz nimam . nikake rodbine, prosim,” pravi , l Adam. “O jej,” pravi Gospod, “to i moramo takoj popraviti. No-ji : čem, da bi mi na farmi delali j i sanici. Ti vedno tekajo za žen-j - skami in prihajajo zjutraj pre- i pozno na delo, pri delu pa so, ’I zaspani.” -| “Jaz ne tekam za ženskami,” - pravi Adam, “še mar mi ni-, j so.” >'j “Tako?” pravi Gospod. “Kdo -iti naj pa to verjame? Ti imaš’ i!morda še čisto nedolžno srce,j - ali kaj to, prva lepa ženska, J 3 ki ti pride na pot, te bo popol-1 noma izpremenila. To mora-o mo takoj urediti, da boš za- - spal.” a In tako je Gospod Bog us- - paval Adama in mu izrezal re-!- bro in iz tega rebra napravil a | žensko po imenu Eva. Ko se j.je Adam spet osvestil, je videl o;da leži poleg njega Eva in ihiaj o glavo na njegovi blazini. s-j “Odkod si se pa vzela, de-i, kle?” pravi Adam. r “To ni važno, odkod sem se vzela,” odvrne Eva. “Tu sem 1- in to je dovolj, mar ne?” o In tako sta se Adam in Eva e vzela in si ustanovila domače >- ognjišče ter za Gospoda pridete lovala žito in take reči. Vse io je šlo kakor po maslu, dokler ni prišlo poletje. Eva je šla i- nekoč po črne jagode in po na-i- ključ ju je tudi Gospoda Boga 3- vodila pot v oni kraj. “Dobro jutro, gospa Eva,” *- je rekel Gospod Bog, “ali ja-1: gode nabiraš?” le “Tako, malo, Gospod,” pravi je Eva. “Adam misli, da bi jih o- bilo treba vkuhati za zimo, rad a- jih je.” e- “Kar poslužita se,” pravi Pittsburgh, Pa. Vse člane in članice Slovenskega doma v Pittsburghu pozivam, da se udeležijo glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 3. januarja 1937, in se bo pričela ob dveh popoldne. Na omenjeni seji bo treba rešiti več važnih zadev in izvoliti odbor za leto 1937. Dolžnost vsakega zavednega člana je, da se te seje udsleži. Naš Dom Kadar ni drugega merila pri rokah, je navadna cigareta prav priročno in zanesljivo merilo. Vsaka cigareta meri namreč natančno dva in tri četrtine palca. ------------------ — gioao [0E301 Knut Hamsun: BLAGOSLOV ZEMLJE (Prevedel Rudolf Kresni) Ol Sl [OcaoE SOE3OE0 In doma ni zapustil najmanjše vrzeli. Pri gradnji hiše ga ni nihče pogrešal; nasprotno: tako je dobi] oče spet Siverta. Sivert je veliko več koristil in je izdržal od jutra do večera. Za poslopje tudi nista potrebovala veliko časa, saj je bil le pristavek, troje sten ;tudi debel jima ni bilo treba obtesavati; napravila sta vse na žagi. Krajniki so jima potem prišli prav pri strehi. Lepega dne je stala izba res dovršena pred njunimi očmi, pokrita, s podom iz desk in vdelanimi okni. Pred žetvijo nista utegnila več napraviti. Opazila in popleskala bosta pozneje. Tedaj je nenadoma prišel čez hribe Geissler z velikim spremstvom! In spremstvo je bilo na konjih, na krasnih konjih z rumenimi sedli; najbrže so bili bogati potniki; bili so težki in debeli, konji so se pod njimi kar šibili. Sredi teh velikih gospodov je šel Geissler peš. Vsega so bili štirje gospodje in Geissler, poleg njih še dva sluga od katerih je vodil vsak po enega tovornega konja. Na dvorišču so jezdeci razjahali in Geissler je dejal: Tu imamo Izaka, samega mejnega grofa. Dober dan, Izak! Vidiš, spet sem prišel, kakor sem bil dejal. Geissler je bil še zmerom stari; čeprav je prišel peš in čeprav je visel njegov ponošeni plašč ohlapno in prazno čez njegova vpala pleča, se je zdelo, da se ne čuti prav nič manjšega od ostalih, ampak je njegov obraz izražal ošabneža in človeka, ki je pametnejši od drugih. Dejal je: Ti-le gospodje in jaz kanimo iti malo v hrib; predebeli so in bi se radi znebili malo masti. Gospodje pa so bili še precej prijazni in dobrodušni; Geissler-jevim besedam so se smehljali in se opravičili, da so vdrli kakor v vojni na posestvo. Da imajo živež s seboj, da ga torej ne mislijo spraviti na beraško palico; bili bi mu zelo hvaležni, če jim more dati strehe za čez noč. Mogoče bi smeli prenočiti tu-le v novem poslopj u. Ko so nekaj časa počivali in je bil Geissler pri Ingri in otrocih v hiši, so se vsi gostje napotili v hrib in jih ni bilo nazaj do poznega večera. Popoldne so čuli ljudje doma zdaj pa zdaj povsem nerazumljive glasove, strele, in na povratku so gospodje prinesli s seboj v vrečah novega kamenja za poskušnjo. Razvil se je dolg, učen razgovor, in pri tem so strmeli v neki zemljevid, ki so ga narisali v sirovih potezah. Med gospodi je bil prvi izvedenec in drugi inženir, tretjega so imenovali deželnega svetnika, zadnji pa je bil lastnik rudnikov. Zračna železnica, so dejali, žična železnica, so dejali. Geissler je spregovoril zdaj pa zdaj kako besedo, in zdelo se je , da gospodom vselej prav pove; r.a njegove besede so veliko dali. Čigav je svet južno od jezera? je vprašal deželni svetnik Izaka. — Državni, je hitro, kakor mimogrede odgovoril Geissler. Bil je čuječ in zvit, v roki je držal dokument, ki ga je Izak podpisal nekoč s svojim imenom. — Saj sem ti ver.dar že dejal, da je državen, čemu vprašuješ še enkrat po tem? je dejal, če me misliš kontrolirati, prosim! Pozneje zvečer je Geissler povabil Izaka samega v hišo in dejal: Ali hočemo bakreni hrib prodati? — Izak mu je odgovoril: Pa saj mi je gospod pristav hrib že enkrat odkupil in plačal. — Prav je dejal Geissler, hrib sem kupil. Toda ti dobiš še odstotke od nadaljnje prodaje ali obrata; ali hočeš prodati te odstotke? — Tega Izak ni razumel, in Geissler mu je moral pojasniti. Izak ne more spraviti v obrat nobenega rudnika, on je poljedelec, on obdeluje zemljo, on sam, Geissler, pa tudi ne more začeti ludniške-ga obrata. A denarja, kapitala? O, kolikor ga hoče! Toda on ne utegne, ima še toliko raznih stvari pred seboj, neprenehoma je na potovanju, skrbeti mora za svoja posestva na severu in jugu. Zdaj hoče on — Geissler — prodati tem švedskim gospodom, ti da so vsi sorodniki njegove žene in bogati ljudje, strokovnjaki, oni lahko začno rudnik in ga spravijo v obrat. Ali Izak zdaj razume? — Meni je prav, kakor vi hočete, je dejal Izak. Čudno — to veliko zaupanje je ubogemu Geisslerju dobro delo: Da, jaz še ne vem, če se bo tebi kaj prida obneslo, je dejal in se zamislil. Pa kakor bi trenil, je bil ves trden in je nadaljeval: A če mi daš proste roke, se bom zate vsekakor bolje pogajal, kakor ti sam. — Izak je začel: Vi ste bili za nas od prve ure dober gospod . . . Geissler je nagubil čelo in Izaku vzel besedo? Torej, dobro je! . . Prihodnje jutro so gospodje posedli, da bi pisali. Pisali so zelo resne stvari; najprej kupno pogodbo na štirideset tisoč kron za bakreni hrib, potem nekak dokument, v katerem se je Geissler v korist svoje žene in otrok odpovedal slehernemu vinarju od teh štirideset tisoč kron. Poklicali so Izaka in Siverta, da bi listine podpisala kot priči. Ko je bilo to storjeno, so gospodje hoteli od Izaka kupiti odstotke za vprav malenkostno vsoto, za petsto kron. Toda Geissler jih je pretrgal z besedami: — Nič šale! Izak o vsem ni dosti razumel, on je že enkrat prodal in svoje plačilo za to prejel, sicer pa, krone — kaj bi s kronami, to niso tolarji. Sivert pa si je ob vsem tem več mislil, postal je na način pogajanj pozoren: To je bila gotovo kaka družinska zadeva, ki so jo tulca j urejali in uredili. Tako je dejal eden gospodov: Dragi Geissler, tebi res ni treba imeti tako rdeče obrobljene oči! Nakar je Geissler bistroumno, toda mehko odgovoril: Ne, tega mi res ni bilo treba. Pa je že tako na tem svetu, da ne gre vse po zaslužen ju. Kaj je bilo tako, da so bratje in sorodniki gospe Geisslerjeve odpravljali njenega moža, da bi se na mah otresli njegovih obiskov, in se hoteli osvoboditi zopernega jim sorodstva? Saj kakor je kazalo, bakreni hrib najbrže ni bil brez vrednosti, tega ni nihče trdil, a bil je zelo od rok, gospodje so kar povedali, da so ga zdaj kupili, da ga bodo spet prodali ljudem, ki bi rudnik veliko laže spravili v obrat in ga izčrpali, kakor sami. V tem ni bilo nič nenavadnega. Povedali so tudi odkrito, da ne vedo, koliko dohodkov bi prinašal rudnik. Če bi bil kak rov že odprt, potem ni štiri-desettisoč kron nikako plačilo; če pa ostane hrib tak, kakršen je zdaj, potem je proč vržen denar. Toda vso stvar so hoteli vsekakor urediti in zato so ponudili Izaku pet sto kron za njegov delež. Jaz sem Izakov pooblaščenec, je dejal Geissler, in jaz njegove pravice ne prodam izpod desetih odstotkov kupne vsote, štiri tisoč! so dejali gospodje. Štiri tisoč! je vztrajal Geissler. Hrib je bil Izakova last, on dobi štiri tisoč. Moj ni bil, dobil sem štirideset tisoč. Naj se gospodje potrudijo in to premislijo. (Dalje prihodnjič.) Čuvajmo našo organizacijo Piša Janko N. Rogelj Naša Jednota je izključno bratska in podporna organizacija. V njenih vrstah ni mesta za kako strankarsko politiko ali versko propagando. Pod tem namenom je napredovala ter stala trdno kot skala; konvencija za konvencijo odobrava ter sprejema ta čisti namen, ker v njem se zrcali bratska in sesterska ljubezen do bližnjega, iz tega namena odseva potrebno in pogrešano samaritanstvo za vse člane in članice naše priljubljene Jugoslovanske katoliške jed-note. Mi živimo v Ameriki, po večini že dolgo let našega življenja. Mnogo izmed nas je prišlo v to vabljivo in svobodno deželo, ko smo bili še mladi, toda že siti cesarskih zakonov in zapovedi, pa je ta ameriška Svoboda šla v naša srca in možgane, da smo postali zvesti in lojalni, stalni in dobri — Američani. Prežetim te svobodne misli, ki nam jo dnevno nudi nova dežela, da brez strahu in sramu lahko govorimo svoj mater ni jezik, da poleg ameriške zastave tudi razobesimo slovensko zastavo, se je v vsakemu posamezniku porodila trdna in ne omajana zavest, da smo prav tako svobodni kot so tukaj ro jeni Američani. Kdor čuti to zavest v sebi, lahko veruje v lepe principe nove, svobodne dežele, ki nam je dala tako človečanske pogoje do boljšega življenja in svobodno pot do gospodarskega razvoja naših podpornih organizacij. Naša organizacija veruje v svobodno pot tega ali onega razvoja, pa naj bo to razvoj posameznih skupin ali posameznega človeka. Naša organizacija ne moti in ne ovira nobenega; ona propagira bratstvo in .samaritanstvo v okviru svoje ustave in pravil, v okviru postav te nove zemlje. To je naša pot; politika in versko prepričanje je za deva Vsakega posameznika. Mi priznavamo svobodo prepričanja in mišljenja vsakega posameznika, učimo naše članstvo, da spoštuje vsako iskreno mišljenje in pošteno prepričanje drugih. Naša organizacija stoji na stali šču, da je prepričanje posameznika njegov najintimnejši in najsvetejši del njegovega notranjega življenja. Vse to naša organizacija ceni in spoštuje, Kdor bi skušal zlorabljati te plemenite principe naše članske duševnosti proti naši organizaciji da na račun te zlorabe kuje uveljavljanje kake druge moči, ki bi bila na škodo naši Jugoslovanski katoliški jednoti, proti takemu neveščemu in neameri kanskemu domišljavcu ne bomo molčali. Takemu, netaktičnemu priseljencu bi svetovali, da naj prvo preživi potrebno dobo let na svobodnih ameriških tleh, da se navzame duha in svobode katerega so s krvjo, delom in du ševnostjo pridobili osvobodite lji ameriške neodvisnosti. Spoštovanje je naj lepša člo veška lastnost, in iskrenega spoštovanja je deležen vsak, ki spo štuje našo organizacijo. Lah ko ponovim besede odličnega in spoštovanega Slovenca, ki je dejal ob priliki: “Po moji sodbi če Slovenec odpade od svoje na^ rodnosti ali kat. vere in molč: izkazujmo mu spoštovanje, poc pirajmo ga v njegovih podjetjih, ker njegov odpad je njegova privatna zadeva.” To so be sede Slovenca, ki ljubi ameriško svobodno izražanje vsakega posameznika. Vi vsi, ki ste člani in člani ce naše Jednote, čuvajte njene principe. Čuvajte njene prin cipe, branite jih, ker so princi pi vaše dobre in močne Jedno te. Vi jih morate braniti, ker drugi jih ne bodo. Zaključujemo staro leto, ziroma smo ga že zaključili, novim letom stopamo na novo pot, katero nam je začrtala zadnja konvencija. Odprli vrata malo bolj na široko, pri-' pravili smo nove in boljše u-godnosti za vse, ki hočejo postati člani naše Jednote. Pri-agodili smo pravila odraslega in mladinskega oddelka načinu in potrebam, ki nam jih nudi in daje ameriška zemlja. Našim potomcem smo pripravili pot, ki je obdelana in prikrojena po ameriškem sistemu. Naša Jednota je nepristranska, ona je le varna in vabljiva zavarovalnica za vsakega sloven- našo novoletno rezolucijo, ka-! tere naslov naj bo: čuvajmo 1 naše organizacijo! I ------()----- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV v Rumo. Občinski odbornik Siki;' ga je na skrivaj spravil v bolnišnico. Naposled se je le doznalo, od kod ima hudo rano. Nekega dne je prišel v vojaško bolnišnico poveljnik nove avstrijske posadke, polkovnik Szigeti. K sreči je bil to mož dobrega srca in na višje poveljstvo je napravil poročilo v sporazumu z nekim poštenim zdravnikom, da je Mikša pri justifikaciji 14. septembra ostal sicer živ, a da je tako hudo ranjen, da se vsak čas pričakuje njegova smrt. Mikšo so potem hitro premestili v bolnišnico v Sremski Mitroviči. Avstrijske oblasti so nanj pozabile in mož je o-kreval. Da se po kakem nesrečnem naključju ne bi nanj spomnili, se je zatekel spet k občinskemu odborniku Šikiču, ki ga je skrival in mu naposled preskrbel službo v občinski pisarni. Po raznih občinskih pisarnah je Mikša služboval do leta 1926, od takrat pa je brez stalne zaposlitve. V rurnski občini, v trošarin-skem oddelku dela med ostalimi uslužbenci kot dnevničar 43-etni Čira Mikša. Mož ima raz-aito čeljust in hudo iznakaženo ice. Strašne brazgotine pričajo o prvi tragediji, ki je tega moža kot odločnega nacionalista zadela v začetku svetovne vojne. Zdaj preživlja drugo tragedijo, ker zasluži pri rum-ki občini samo 600 Din na mesec, a še to kot dnevničar od danes do jutri, a mora preživ-jati ženo in pet otrok. Pred vojno je bil Mikša občinski pisar v vasi Platičevu. £o se je 14. septembra 1914 srbska vojska .umaknila preko Save, so vdrli v vas avstrijski vojaki pod vodstvom nekega stotnika. Ob 12. so ti vojaki prišli v občinsko poslopje in so nam naleteli na tajnika Mašiča, blagajnika Repaiča ter na pisarja Ivkoviča in Mikšo. Zapisali so njih imena ter jih zaprli v neko sobo. Ob 4. popoldne so se vrata odprla in v sobo so vojaki pahnili še vaškega učitelja Jovanoviča in tajnikovega brata posestnika Jovana Mašiča. Pol ure pozneje so spet prišli avstrijski vojaki ter ob zidu sobe razpostavili šest stolov. Svojim jetnikom so veleli, naj sedejo na stole. Potem je prišel v sobo neki narednik s šestimi vojaki, vsak vojak je na enega jetnika naperil puško in zagrmeli so streli. Mikša je občutil strašen u-darec v obraz in vrgel se je na tla. Na tleh so vsi razen pisarja Ivkoviča obležali mrtvi. Ivkoviča so ubili z drugim strelom, potem pa so vojaki odšli! iz sobe, Mikša pa se je dvignil, zbral zadnje moči in skočil ven na dvorišče. Pri vhodu na dvorišče pa je stala skupina vojakov in zato se je umaknil spet v sobo Iter se vlegel med mrliče. Kmalu so se vojaki vrnili, pobrali vsem svojim žrtvam ure, denar in druge dragocenosti in odšli. Mikša je še slišal, kako so se pogovarjali, da bodo pozneje, ko se bo stemnilo, občinsko poslopje zažgali. Nekaj časa je še počakal in v mraku se je potem srečno splazil iz poslopja. Več dni se je skrival pri nekem svojem prijatelju, ker pa se je huda rana gnojila, se je podal Ljubljanski javnosti, a še bolj policiji in pa upravi jet-nišnice je ostalo v živem spominu ime Rudolfa Vodopivca, prevejanega, drznega pustolovca, ki je s svojimi duhovito nesramnimi domisleki dal pred dobrim letom toliko opravka kriminalnim organom in sodišču. Za njegove potegavščine so mu nazadnje v hiši pravice odmerili 16 mesecev robi je, ki jih je dobršen delež tudi pošteno odsedel. A ko je bil 31. avgusta lani po stari navadi zaposlen v jetniški delavnici za metle, se mu je nasmehnila prijazna prilika, pa se je iztihota-pil iz hiše in v neznano negotovost, čeprav ga je za varnim obzidjem čakalo samo še par pičlih mesecev kazni. Delj časa je za beguncem manjkalo vsakršne sledi. Te dni pa poročajo iz Dubrovnika, da ga je prijela tamkajšnja policija. Vodopivec se je po vsej priliki odločil, da tople poletne mesece prebije na rivieri, ki je pogostokrat v resnici pripraven teren za vsake vrsti domačih in tujih pustolovcev. V Dubrovniku so je predstavil kot zaupnik in odposlanec angleškega admirala Hendersona in je na Lapadu najel lepo vilo zanj, češ, da v kratkem pride na oddih. Vodopivec je strokovnjak za velike gradbene načrte in obrate in je takoj najel kopo obrtnikov, naj vilo preurede in opremijo za odličnega gosta. Nadejal se je, da bo pri teh poslih padla kakšna provizija zanj, a nazadnje so ga dogodki vendarle segnali v slepo u-lico. Ko je lastnika vile malo predolgo vlekel, da nakazila za najemnino še od nikoder ni, je ta policijo opozoril nanj in v odposlancu angleškega admirala so kmalu prepoznali pobeglega kaznenca iz Ljubljane. Vodopivec, ki je doma menda iz Sarajeva, a je po rodu Slovenec, je lani .sredi avgusta opeharil nekega taksišoferja iz Ljubljane, kateremu se je predstavil kot osebni tajnik in ekonom nadškofa dr. Sariča, da ga je prepeljal od škofovih zavodov v Št. Vidu do Bleda, kjer se je po njegovih zatrjevanjih tedaj mudil njegov visoki gospodar. Na Bledu je dal za hip ustaviti pred nekim hotelom, češ, da ima v hiši o-pravka, nato pa je po starem lahkoživskem in pustolovskem triku pri drugih vratih izginil. Medtem ko je ogoljufani šofer poklical žandarmerijo, da je začela poizvedovati za sleparjem, je imel Vodopivec še dovolj časa, da obišče blejskega župnika in pod kdo ve kakšnimi pretvezami še njega ocigani za nekaj gotovine. Z Bleda jo je preko Jesenic in Rateč mahnil na avstrijsko stran, a že takoj v prvi vasi onstran meje, v Št. Lenartu na Koro- škem, napletel novo potegavščino. Tesarskemu mojstru L. Kravini se je predstavil kot in-ženjer Nikola Meštrovič iz Zagreba, ki je prišel po nalogu neke finančne skupine, da nad Podkorenom zgradi velik avstrijskim in jugoslovanskim turistom namenjen hotel. Ko je tesarskemu mojstru zgovorno naslikal bajne možnosti zaslužka, si je dal izplačati za okrog 6500 dinarjev kredita, češ, da denar potrebuje za nekakšno kavcijo, ki jo mora položiti na jugoslovanskem konzulatu v Celovcu. Z denarjem jo je popihal proti Madžarski, a čez nekaj dni se je spet pojavil v Ljubljani, kjer se je nastanil nekje v Jenkovi ulici in se je predstavil kot slušatelj prava. Isti šofer, ki ga je bil takrat opeharil za vožnjo do Bleda, pa ga je menda že naslednji dan spoznal na ulici in ga oddal prvemu stražniku. Zdaj bo Vodopivec v kratkem spet priromal v Ljubljano, da odsedi, kar je še neizplačano ostalo za njim, zraven mu bo pa pripadlo še nekaj malega iz dubrovniške afere. potem pa je ostal hudo bolan v Rusiji. Skoraj 20 let je delal v, Odesi. Miletič pripoveduje, da je tam nad 200 naših rojakov, ki bi se radi vrnili v domovino. KILA ALI HERNIA f Klinika za zdravljenje iste brez operacije v Na tej kliniki se tudi zdravijo vari* cose veins (razširjene žile), hydrocele> Fistula, fissure, hemorrhoids (zlata žila) in varicocele. Dr. M. A. Brandon 426 Broadway Bldff. Lorain, O. « Klinike se tudii obdržujejo v Carter hotelu v Clevelandu, O. (vsako sredo popoldne* in v Columbusu, O. v uradu dr. E. P. Benedicta, 1205';. N. High St. ^ V Odesi čaka nad 200 naših ljudi na vrnitev v domovino. Po 0-letnem bivanju v Rusiji je prispel v Subotico 42-letni Danilo Miletič, ki je mostarski rojak. Mož je leta 1916 pobegnil v Rusijo in stopil v vrste jugo-slovenskih vojnih dobrovoljcev. Udeležil se je borb v Dobrudži, TniTITtITITTTTITTTTTTTm URE, PRSTANI, ZLATNINA, DEMANTI, in SREBRNINA! Najnovejši “1937” Sparton in Zenith Radios. Društvene zastave, trakovi, re-galije itd. Prenovimo tudi stare zastave,— Po darila za praznike k “pov-žarju” IVANU PAJKU, 24 MAIN STREET, CONEMAUGH, PA. Najnovejša knjiga! Sezite po najnovejši knjigi, iz katere dobite lahko vse podatke za pridobitev ameriškega državljanstva Knjiga vsebuje vse najnovejše postave in je pravkar izšla. Dobite jo samo pri založništvu “AMERIŠKA DOMOVINA” SLOVENSKI DNEVNIK slovenska unijska tiskarna 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Pošljite 25c v znamkah ali money ordru in knjigo vam takoj odpošljemo. VAŽNO ZA VSAK0GA S KADAB pošiljat« denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite kojra iz starega kraja; KARTE prodajamo za vse boljše parnik« »o najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete. Potniki so s našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO v ITALIJO Za $ 2.55 100 Din Za S 6.50 100 Lir Za 5.00 200 Din Za 12.25 200 Lir Za 7.20 300 Din Za 30.00 500 Lir Za 11.70 500 Din Za 57.00 1,000 Lir Za 23.00 1,000 Din Za 112.50 2,000 Lir Za 45.00 2,000 !>»« Za 167.50 8,000 Lir Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Po&iljamo tudi denar brzojavno in izvrfiujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišita nam, predno se drugje poalužite, za cene in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (GIm Naroda—Travel Bureau) U* West 18 Rt N#w York. N. T. GLAS NARODA NAJSTAREJ8I NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI le najbolj razilrjen tloveuskl Ust v Ameriki; donate vsakdanje svetovne novosti, najboljša Izvirna poročila lz staro domovine; mnogo Sale ln prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 ln pričeli ga bomo poilljatl. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 216 W. llth St* Nev York, N. X, S