Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za insera' Podružn.! Jesenice, Kranj, Novo mesto,
OVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. Kopitarjeva 6, Ljubljana. — Telefoni 40-01 do 40-05. - Redazione, Ammlnlstrazlone: Kopitarjeva 6, Lubiana.
Telelonoi 4001—4005.
Abbonamentl: Me«e Din 30; Estero, me«e Din 50; Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C C. P« Lubiana 10.650 per gli abbo-namcnti; 10.349 per le inserzioni.
Filiali: Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Uničevanje ostankov sovjetske
vojske v Ukrajini
Napadi na sovjetsko brodovje in bombardiranje Petrograda in Moskve Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 24. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na prostoru vzhodno od Kijeva so bili včeraj uničeni novi sovražni oddelki. Ostanek sovražne vojske je bil stisnjen t dva tesno obkoljena kotla in zračna slika o položaju te vojske je kaotična. y nekaj dneh bodo te sile popolnoma odstranjene.
V	zalivu pri Kronstadtu so nemška bojna in strmoglavska letala z bombami v polno zadela bojne ladje in neb sovjetski rušilec. Na obrežju Belega morja jo skupina bojnih letal uničila veliko industrijsko podjetje. Ponoči so letala uspešno na-
Sadala vojaške naprave pri Petrogradu in pri loskvi.
V	boju proti Anplijj so bojna letala ponoči bombardirala pristaniške naprave pri Kanalu sv. Jurija in na južnem delu otoka. Veliki požari med drugim tudi v pristanišču Milfort, so označevali uspehe napada.
Sovražnik ni niti podnevi, niti ponoči priletel nad nemško ozemlje.
Petrograd ie že večinoma razdejan
Stokholm, 24. sept lp. Posebni dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča s finskega bojišča, da so sovjetski ujetniki izjavili, da je že večina Petrograda porušena in da živi prebivalstvo v Petrogradu silno bedno in nesrečno življenje.
Prav tako se je izvedelo, da so sovjetski branilci Odese prejeli od vrhovnega poveljstva ukaz, da se morajo vojskovati do zadnjega moža. Utrdbe okoli Odese so bile še izpopolnjene.
Berlin, 24. sepl AS Po uradnih poročilih se vidi, da ie nemško letalstvo nadaljevalo s svojim bombardiranjem Petrograda in njegove okolice. Pri tem je letalstvo zlasti podpiralo delovanje nemške vojske. V zaporednih valovih so letala napadala topniške postojanke in postojanke sovražne pehote. Nemška letala so v nizkem poletu napadala tudi zbiranja sovražnih čet ter jih obsipala z ognjem iz strojnic. Bombe z nemških letal so razrušile nekaj cest. Bombe so tudi zadele skladišča in druge vojne cilje v Petrogradu.
Uspehi finske mornarice
Helsinki, 24. sept. AS. Vzhodno od otoka Su-ursavi je hitri čoln finske vojne mornarice potopil sovjetsko minonosilko, od 36 članov posadke
Vojne priprave v Nizozemski Indiji
Kobe, 24. sept. lp Z japonskim parnikom se Je iz Nizozemske Indije semkaj pripeljalo nad 100 japonskih beguncev, in sicer zlasti žena in otrok. Japonski državljani ne morejo več v Nizozemski Indiji opravljati nobenih trgovskih poslov, ker so vsi japonski krediti v Nizozemski Indiji zamrznili. Japonski državljani skušajo prodati svoja posestva in svoje tvrdke, vendar pa iz Nizozemske Indije ne morejo odpeljati s seboj več kot 30 niz. gold. Ja.ponski begunci pripovedujejo, da se vršijo velike vojaške priprave v Nizozemski Indiji, in sicer nizozemske oblasti tam sodelujejo z Angleži in Amerikanci. \endar pa so domačini s temi odredbami vedno bolj nezadovoljni
Gospodarsko propadanje Južne Afrike
Lizbona, 24. sept. AS. Iz Capetowna, glavnega mesta Južne Afrike, se je izvedelo, da je gospodarski položaj Južne Afrike vedno slabši. Ves pridelek oranž in limon, približno 5 milijonov zabojev, gnije v afriških skladiščih. Anglija je bila pripravljena pokupiti to zalogo, toda nima dovolj ladij na razpolago in zato bodo morali vso to ogromno količino oranž in limon pometati v morje.
se jih je 35 potopilo. Finsko topništvo je na južnem delu jezera Ladoga potopilo sovjetski parnik.
Švedska vlada je protestirala, da bi bila resnična novica, da se je sovjetsko vojno brodovje na Baltiku zateklo v švedske vode. V Helsinku poudarjajo, da ima sovjetska Rusija na Baltiku še približno 40 voinih ladij, med temi dve kri-žarki in 10 torpedovk. Te ladje so sedaj zbrane med Kronstadtom in Petrograciom, kjer jih nemška letala stalno napadajo.
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta, 23. sept. AS. Madžarski glavni stan je objavil naslednje uradno poročilo:
Operacije zaveznikov se razvijajo po določenih načrtih. V nekaterih žepih se je že ugotovil razpad sovražnih sil in se sedaj nadaljuje čiščenje. V drugih žepih se nadaljuje uničevanje sovražnih sil, ker je obkolitev sovražnih sil vedno bolj tesna. Sovjetske čete skušajo izvesti nalogo, ki jjm je bila zaupana. Tam, kjer se vojskujejo madžarske čete, je odpor sovjetskih čet vedno manjši.
Mirno življenje v Kijevu
Berlin, 24. sept. Ip. Kakor se je izvedelo iz dobro poučenega vira, je življenje v Kijevu popolnoma urejeno in to kljub razdejanju, ki ga je povzročila sovjetska vojska. Prebivalstvo Kijeva sodeluje pri pri odstranjevanju min
Maiski priznava
ogromne sovjetske izgube
Bern, 24. sept. lp. Iz Moskve prihajajo poročila, da misli sovjetka vlada objaviti posebno iz-
javo, v kateri bi obdolžila angleško vlado, da ni držala svoje besede in da ni Rusiji pošiljala važnega vojnega gradiva. V Londonu so najbrž izvedeli za te namene in zato je angleški tisk nenadoma začel objavljati članke, v katerih zahteva večjo pomoč za boljševiškega zaveznika.
Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski je izjavil, da je sovjetska vojska imela ogromne izgube. Sovražnik je zasedel važne industrijske pokrajine in je morala sovjetska vlada izprazniti mnogo tovarn orožja Poteklo bo mnogo časa, da bo sovjetska vlada lahko drugod zgradila tovarne in krila izgube. Zato ima Rusija pravico pričakovati pomoč od narodov, ki ljubijo svobodo. Druge države se naj prepričajo, da sovjetska vojska nujno rabi pomoč in da bo poslana pomoč tudi njim v korist.
V Londonu niso zadovoljni s sovjetsko vojsko
Stockholm, 24. sept. AS. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter« poroča svojemu listu, da so angleški politični krogi zelo nervozni zaradi poteka dogodkov na ruskem bojišču in da tudi niso zadovoljni s sovjetskim poveljstvom. Vojaški sotrudnik lista »Timesc piše, da je položaj na južnem bojišču najbolj kritičen. Vsi angleški vojaški krogi priznavajo, da so Sovjeti pred svojo najtežjo nalogo, vendar pa je veliko vprašanje, če bodo to vprašanje lahko rešili. Angleški dnevniki zahtevajo, da naj se pošlje večja pomoč sovjetski vojski. »Times« piše, da bo Anglija izgubila zadnjega zaveznika, če bi Sovjetska Rusija morala izginiti. Nobena vojska ne more nadomestiti ruske vojske.
Dopisnik lista »Socialdemokraten« poroča iz Londona, da so tudi ameriški krogi zelo razburjeni zaradi poteka dogodkov na ruskem bojišču. V Londonu pravijo, da je v tem trenutku položaj Amerike isti, kakor jo bil položaj Anglije takoj po konferenci v Monakovem Trgovanje na ameriški borzi v Newyorku je včeraj poteklo v ozračju velikega nezaupanja in razburjeni« zaradi dogodkov na ruskem bojišču
General IVavelI ;e prišel v Tiilis
Ankara, 24. sept. AS. Izvedelo se je, da je general Wavell prišel v Tiilis, da bi organiziral obrambo Kavkaza.
Rim, 24. sept. AS. Iz angleškega vira se je izvedelo, da sta general Wavell in general Auckin-leck, poveljnika angleških bil v Indiji in na Bližnjem vzhodu, zahtevala od Londona, da naj an-glpška vlada vojnega gradiva v Rusijo čez Iran več ne pošilja, ampak da naj to vojno gradivo dodeli njunima vojskama na Vzhodu.
Carigrad. 24. sept. AS. Poročajo, da so vojaški poveljniki iz bližnjega Orienta in Indije sporočili v London, naj se material, ki je namenjen Rusiji, nemudoma pošlje v bližnji Orient, kep bodo zaradi nemškega napredovanja angleške pošiljke v Rusijo dospele itak prepozno. Prav tako javljajo, da Wavell že organizira obrambno črto na Kavkazu, da tako reši vsaj en milijon sovjetskih vojakov, ki bi bili uporahni na britanski Ironti na Bližnjem vzhodu,
Moskovska konferenca obsojena na neuspeh
Berlin, 24. sept. as. Vojaški krogi v Berlinu izjavljajo, da je bitka pri Kijevu prav tako važna, kakor bitka pri Kutnem na Poljskem, bitka v Flandriji in pa dve prvi uničevalni bitki proti sovjetski vojski pri Bialistoku in Minsku. Po tej bitki pri Kijevu je treba smatrati položaj sovjetske vojske za zelo kritičen in sovjetska vojska nima več na razpolago zadostnega vojnega gradiva. Pri tem položaju je treba smatrati zasedanje takozvane moskovske konference za smešno. Prav tako so hrez pomena angleške pošiljke tankov v Rusijo.
Vojno poročilo štev, 478
Dva vetika angleška parnika
potopljena
Podrobnosti o drznem vdoru v Gibraltar
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Severna Afrika: Na bojišču pri Tobrukn živahen ogenj našega topništva. Poskusi sovražnega letalstva so bili takoj odbiti. Angleško letalstvo je izvedlo polete na Benghazi, Tripolis, Homs in Misurato. V tem zadnjem mestu obžalujejo smrt petih oseb, sedem oseb pa je bilo ranjenih. Protiletalsko topništvo v Tripolisu in Homsu je sestrelilo v plamenih'dva sovražna bombnika.
Vzhodna Alrika:Na raznih bojiščih v pokrajini Gondar ofenzivni izvidniški napadi naših oddelkov, ki so pognali v beg sovražne oddelke ter jim prizadejali izgnbe.
Na Sredozemskem morju so edi-nice Kraljevega letalstva pod poveljstvom poročnika pilota Maria Samija in podporočnika pilota Piera Luigija Laura napadla sovražni konvoj. Bomba je v polno zadela oborožen sovražni parnik z 2.500 tonami, ki je eksplodiral in se hitro potopil. Parnik s 1000 tonami je bil hudo poškodovan.
Naša podmornica je v vzhodnem delu Sredozemskega morja pod poveljstvom poročnika bojnega broda Olinda di Seria torpcdirala petrolejsko ladjo z 12.000 tonami.
Angleške intrige v Turčiji
Berlin, 24. sept. lp. V Berlinu zelo pozorno spremljajo razburjenje, ki zaradi sovjetskih porazov narašča v Ameriki in v Angliji. Razburjenje je posebno veliko v Ameriki, kjer so ameriški iisti začeli objavljati poročila iz Japonske, ki pravijo, da je Japonska postala nenadoma bolj odporna proti ameriškim zahtevam. Pogajanja med Tokiem in Washingtonom so se začela zavlačevati in le malo verjetno je, da bi se mogel skleniti kakšen poseben sporazum med Ameriko in Japonsko.
V Londonu in v Washingtonu pa so postali Vznemirjeni tudi zaradi stališča Turčije. Zdi se jim namreč, da bi ludi na Turčijo mogli vplivati porazi sovjetske vojske. Agencija Reuter je namreč včeraj objavila poročilo, v katerem pravi, da imajo nemški vojaški uspehi v južni Rusiji predvsem političen pomen, ker hoče s temi uspehi Nemčija vplivati na stališče Turčije in Japonske. Seveda so pri tem Angleži samo odkrili svoje namene, kajti vojska, ki dosega take uspehe na bojišču, ne potrebuje političnih intrig. V Angliji so zaradi teh nemških uspehov postali tako vznemirjeni, da sami odkrivajo svoje intrige v Turčiji.
Angleška vlada so je zato odločila, da čim
prej razčisti turško vprašanje. Angleški veleposlanik je te dni opozoril turško vlado na načrte Osi v Dardanelah. Angleži so že zasedli Sirijo, Irak in Iran in sedaj skušajo rešiti pred »nemško nevarnostjo« tudi Turčijo, seveda na isti način, kakor so to storili na primer v Perziji. Ne smemo pozabiti, da se ob vseh turških mejah v Siriji, Iraku in v Perziji zbirajo ogromne angleške sile. istočasno pa se turški vladi prišepetava, da je Os pripravljena na neke poteze proti Dardanelam.
Moskovska vlada seveda podpira te angleške intrige v Turčiji. V Berlinu so ugotovili, da so sovjetska letala metala padalce na bolgarska tla zato, da bi ti padalci na meji med Bolgarijo in Turčijo izzivali in povzročali obmejne spopade. Pri ruskih padalcih so namreč našli bolgarske vojaške obleke.
Po poročilih iz Bukarešte se je izvedelo, da je včeraj bolgarski kralj Boris s posebnim vlakom potoval skozi Bukarešto v Hitlerjev glavni stan. To potovanje je izredno pomembno, ker odhaja kralj Boris k Hitlerju v trenotku, ko je napetost med Bolgarijo in Rusijo dosegla tako stopnjo, da je potrebno razčiščenje. kajti Bolgarija je trdno na strani držav, ki s« vojskujejo proti boljševizmu.
Poznejša poročila so dopustila ugotoviti, da sta dve od treh sovražnih ladij, ki so jih potopila naša hitra pomorska vojna sredstva v Gibraltarju, bili petrolejska ladja >Fiona Shell« in >Denbydale<, poškodovani parnik pa, ki ga je smatrati za izgubljenega, pa je parnik >Durhamc. Izgube angleškega trgovskega brodovja znašajo zaradi našega napada na Gibraltar 4 edinke.
Helsinki, 24. sept. AS. Vsi listi objavljajo pod velikimi naslovi poročila in podrobnosti o napadu italijanskih hitrih čolnov na Gibraltar. Dnevnik »Hufvustadsbladet« piše, da je italijanska vojna mo.-narica vedno budna na Sredozemskem morju, da bi napadla sovražnika in ga zasleduje celo v njegove najbolj utrjene postojanke.
STANE LE 9 LIR • OBSEGAL BO CEZ 220 STKANI • OBLIKA POLOV K; A STRANI „(3LOVENCA"! • NAKOCITiS GA TA K O JI
Amerika preži na francoske kolonije
Rim, 24. sept. AS. Posebni dopisnik lista >Po-polo di Roma« poroča iz Lizbone, da imajo Amerikanci in Angleži posebne načrte s francoskimi kolonijami.
Iz Severne Amerike že vozijo vojno gradivo v Liberijo, prav tako pa so Angleži izkrcali mnogo vojnega gradiva v Freetownu in Sierri Leoni. Dopisnik pravi, da so Amerikanci še pred kratkim izjavili, da francoske kolonije ob Atlantiku in na Antilih nimajo nobenega strateškega pomena, da bi lahko služile ameriški vojski, sedaj pa jc ameriški tisk nenadoma začel poudarjati, da naj ameriške ladje z orožjem odplujejo v Martinique, Gua-dalupe in Abidjan. Pred tem pa so ameriški listi trdili, da so neke tuje ladje že vozile orožje v te francoske posesti in da se je tem ladjam posrečilo prebiti angleško blokado.
Ta gonja ameriškega tiska pa Je samo uvod v to, kako škodovati francoskim posestim v kolonijah in kako prisiliti ameriško javno mnenje na to, da bi Amerika sama zasedla ali pa z orožjem opremila vojna oporišča v Dakarju, Martinique in v Abidjanu. Ta načrt sta na svoji atlantski konferenci že izdelala Churchill in Roosevelt, izvedel hi ga pa general de Gaulle.
Nov izzivalni ukaz ameriške vlade
Stockholm, 24. sept. as. Iz poučenega vira v Washinglonu je dopisnik lista »Goteborg Posten« izvedel, da je ameriška vlada ameriškemu vojnemu brodovju in ameriškim bojnim letalom, ki pa-trolirajo na Atlantiku, ukazala, da naj takoj začno loviti podmornico, ki je potopila parnik »Pink-star« v vodovju okoli Islandije.
Berlin, 24. sept. AS. Glede na izjave ameriškega zunanjega ministra Hulla, da bo zaradi domnevne potrebe odslej treba morda spremeniti ameriško nevtralnost, je včeraj zastopnik nemškega zunanjega ministrstva povedal, da odgovarja ta izjava zunanjepolitičnemu stali-
šču ameriških krogov, kpkor ga Nemčija že dolgo opaža. To stališče je dobilo izraza v tem, da so se Amerikanci odpovedali političnemu programu, razglašenemu pred zadnjimi predsedniškimi volitvami. Izjava zunanjega ministra o opustitvi nevtralnostnega stališča, naj pripravi razpoloženje v ameriški javnosti ter po Rooseveltovem naročilu že vnaprej zaduši vsak morebitni odpor.
Demonstracije proti Rooseveltu
Washington, 24. sept. as. Ko se je zopet začelo te dni zasedanje ameriškega parlamenta, so pristaši gibanja proti vojni priredili demonstracije proti Rooseveltu. Na teh demonstracijah je govoril poslanec Fish. ki je zahteval, da naj ameriška vlada pojasni, ali hoče mir ali pa vojno. Fish je rekel, da spravlja Roosevelt Ameriko v vojno, katere še ni napovedal in se hoče pri tem izogniti določbam ameriške ustave, ki --hteva Ha mora kongres odobriti vojno napoved
Spopadi med angleškimi in sovjetskimi vojaki v Teheranu
Sofija, 24 sept. Ip. Po poročilih, ki so jih prejeli bolgarski listi, so se v Teheranu spopadli angleški in sovjetski vojaški oddelki. Pri spopadu so streljali na obeh straneh. Mnogo angleških in sovjetskih vojakov je bilo ranjenih. Poveljstvi obeh posadk sta imeli o tem poseben posvet. Do nadaljnjega je prepovedan angleškim in sovjetskim vojakom svoboden odhod v mesto.
Železniška nesreča v Švici
Bern, 23. sept. AS. Pri Thumu se je zgodila železniška nesreča. Število smrtnih žrtev je naraslo na 11, 20 oseh pa io bilo ranjenih.
Uradni razglasi
Seznam državnih praznikov, prazničnih dni in narodnih praznikov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da določi skladno a
predpisi, veljajočimi v Kraljevini, praznične dneve, ki naj veljajo v Ljubljanski pokrajini, odreja: Čl. 1. Državni prazniki, praznični dnevi z vsemi pravnimi učinki in narodni prazniki eo:
a)	Državni prazniki: dan 9. maja. obletnica ustanovitve Imperija; prva nedelja v mesecu juniju, proslava Zedinjenja Italije in njene ustave; dan 28. oktobra, obletnica pohoda na Rim; dan 4. novembra, obletnica Zmage.
b)	Praznični dnevi z vsemi pravnimi učinki: vse nedelje, novoletni dan, dan Sv. Treh kraljev (6. januar), praznik sv. Jožefa (19. marec), 21. april, ustanovitev Kima, 9. maj, obletnica ustanovitve Imperija, dan Vnebohoda, dan sv. Rešnjega Telesa, praznik sv. apostolov Petra in Pavla (29. junij), dan Vnebovzetja blažene Device Marije (15. avgust), dan 28. oktobra, obletnica pohoda na Rim, dan Vseh svetih (1. november), dan 4. novembra, obletnica Zmage, praznik Brezmadežnega spočetja (8. december), božični dan (25. december).
c)	Narodni prazniki: dan 11. februarja, obletnica sklenitve pogodbe in konkordata s Sv. sto-lico, dan 23. marca, obletnica ustanovitve fašijev, dan 21. aprila, ustanovitev Rima, dan 25. aprila, obletnica rojstva Ouglielma Marconija, dan 24. maja, obletnica vojne napovedi, dan 12. oktobra, obletnica odkritja Amerike, dan 11. novembra, rojstni dan Nj. Vel. Kralja in Cesarja.
Cl. 2. Za ves čas, dokler traja vojna, se odloži praznovanje državnih praznikov, prazničnih dni in narodnih praznikov z vsemi pravnimi učinki, izvzemši: vse nedelje, novoletni dan, dan Sv. Treh kraljev (6. januar), praznik sv. Jožefa (19. marec), dan Vnebohoda, dan sv. Rešnjega Telesa, praznik sv. apostolov Petra in Pavla (29. junij), dan Vnebovzetja blažene Device Marije (15. avgust), dan Vseh svetih (1. november), praznik Brezmadežnega spočetja (8. december), božični dan (25. december).
Čl. 3. Visoki komisar določi sproti, spreminjajo določbe čl. 2., katere obletnice naj se praznujejo kot državni ali narodni prazniki v smislu črk a) in c) čl. 1. te naredbe.
Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 19. septembra 194l-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Zji.žane staro sine dobe za šolsko obveznost
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi čl. 2. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, glede na zakon o ljudskih šolah z dne 5. decembra 1929 in smatrajoč za umestno, da se premakne šolska obveznost na zgodnejši čas, po naliki kakor določa v Kraljevini veljajoča zakonodaja, oilreja;
Čl. 1. § 56. zakona o ljudskih šolah z dne 5 decembra 1929 se spreminja takole:
»Šolska obveznost se začne v letu, v katerem dovrši deček ali deklica šesto leto starosti.«
Čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo z začetkom šolskega leta 1941-XIX/1942-XX.
Ljubljana, dne 18. septembra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Cene z ta tetine 1941 za oddajo Prevodu
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X, št. 291 in svoje naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX, št. 83, glede na uredbo o cenah z dne 12. marca 1911.. M. s. št. 358 in smatrajoč za potrebno, da se določijo cene za oddajo žita pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu, odreja:
Čl 1. Za oddajo žita letine 1941 Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino se odrejajo tele cene, franko zbirališča, katera določi ta zavod:
pšenica , , . . , , L. 155.— za stot
rž .. ....... „ 150.— „ „
ječmen ■■■■■■ „ 145.— „ „
oves....... „ 135.— „ „
Koruzi se določi cena s posebno naredbo.
Člen 2. Te cene veljajo za zdravo, tržno in suho blago z naslednjo hektolitrsko težo:
tiJOApodoMtvC
Pred letošnjim vetesejmom
Bliža se otvoritev jesenskega velesejma, ki obeta letos postati zelo lepa prireditev. Ob tej priliki je prav, če podamo nekaj podatkov o gradnji paviljonov, s katerimi je velesejem nadomestil prejšnje 6tavbe, ki so 6tale od leta 1921 in niso bile baš največji okras našega mesta za tako reprezentativno prireditev.
Letošnja dela so se začela v maju, ko je bilo dokončno odločeno, da bo velesejmska prireditev v oktobru. Od tedaj 6e je začelo na sejmišču živahno delo za dograditev paviljonov. Približno okoli 250 delavcev je 6talno delalo na velesejmu, bili so to mizarji, zidarji, tesarji, elektrotehniki, tapetniki, krovci, steklarji, pleskarji in slikarji, da naštejemo samo najbolj številne zastopane panoge. Ogromno delo je bilo tudi z navažanjem gramoza, katerega je bilo pripeljanega na sejmišče okoli 4000 m" in je že sedaj sejmišče lepo izravnano. Samo delavskih mezd je bilo izplačanih za okoli SOO.OCO lir, kar dokazuje, da je tudi v tem oziru velesejem izpolnil važno nalogo, da je namreč po njem in radi njega prišlo do kruha mnogo delavstva.
Dela 60 bila izvršena tudi izredno hitro. Za vzgled postavimo paviljon tvrdke Fiat, ki 6e je odločila postaviti lasten paviljon. V 21 dneh je bil dograjen veliki paviljon tvrdke. ki ima površine okoli 500 m2 obenem z opečnimi zidovi, stropom in stolpom ter kritjem. Delavstvo je delalo v treh skupinah in namesto v 21 dneh, kakor je bilo projektirano, je bil paviljon dograjen v rekordnem času. To dokazuje izredno sposobnost našega delavstva in tehnično opremo naših tozadevnih podjetij, ki so izvršila vsa ta dela. Ta paviljon stane okoli 250.000 lir.
Skupno lahko računamo, da znašajo nove investicije na velesejmu dosedaj že okoli 3 milijone lir, kar je znatna vsota. S to vsoto je bilo storjeno izredno mnogo za poživitev našega gospodarstva. Ni pa s tem storjeno V6e, kar lahko stori velesejem. Velesejem bo postal še bolj važen za našo pokrajino, saj bo omogočil naši pokrajini ožje gospodarske stike z drugimi italijanskimi pokrajinami, kar bo poživilo gospodarstvo naše pokrajine. Niso pa 6 sedanjimi deli dokončana vsa gradbena dela velesejma. Po zalvoritvi se bodo dela še nadaljevala in bo ravnotako prenovljen ves vhod, ki je zaenkrat samo začasno zgrajen, da bo odstopil mesto lepši ureditvi.
Zato bo Ljubljana imela priliko letos videti naš velesejem v popolnoma drugačni obleki kot prejšnja leta. Izpremenjena ne bo samo njegova zunanja plat, temveč tudi notranja. Kajti na velesejmu ne bo več raznih nadrobnih prodajalcev, dežnikarje smo jih imenovali. Značaj velesejma bo letos resnejši kot prejšnja leta. To se bo poznalo tudi na takozvanemu veseličnemu prostoru.
Po številu razstavljalcev bo letos velesejem rekorden. Na njem bo zastopana vsa važnejša pro- r izvodnja Ljubljanske pokrajine, pioleg tega pa bodo I zastopane tudi največje italijanske tvrdke, razen ' tega pa bodo dale lep pregled italijanske proizvodnje tudi razne kolektivne razstave n. pr. raznih ministrstev itd.
Razstavljalcev bo skupno skoro okoli 1000 ln sicer so razdeljeni takole: industrija 371, obrt ljubljanske pokrajine 50, obrt kraljevine Italije 98, kmetijska razstava 247 tvrdk in končno še avtar-kična italijanska tekstilna industrija s 194 razstavljala. To tvorijo največji del razstavljalci z znane beneške razstave, ki je bila te dni zaprta.
Za obiskovalce je važna novost, da bo velesejem odprt tudi zvečer, kajti razstavni proslori bodo odprti do 9. zvečer in bodo tudi lepo razsvetljeni. Za razsvetljavo je že veliko pripravljenega in bodo obiskovalci lahko si tudi zvečer znotraj in zunaj dobro ogledali i vse razstavljene predmete.
Pričakovati je tudi izredno velikega obiska. Kajti po V6ej Italiji je že velika propaganda za velesejem in obetajo 6e nam številni vlaki 6 tisoči obiskovalcev. Za časa velesejma bo vozil iz Ljubljane v Trst poseben vlak, ki bo odhajal zjutraj; iz Treta in se zvečer vračal iz Ljubljane, tako da
bodo lahko Številni Tržačani m prebivalci pokrajin, ki gravitirajo k Trstu, prišli vsaj za en dan na velesejem.
Kmetijska razstava
Letošnji Ljubljanski velesejem, ki mu ie pokrovitelj Ekscelenca Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, ne bo samo industrijsko-obrtniškega značaja, marveč bo znaten del posvečen tudi kmetijstvu. Ne glede na obsežno razstavo kmetijskih strojev in orodja italijanske in deloma tudi nemške produkcije, bomo imeli tnkorekoč 7 raznih kmetijskih razstav.
1.	Lep pregled o italijanskem kmetijstvu bo podalo Kmetijsko ministrstvo v Rimu v paviljonu »M«.
2.	Kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine bo upoštevala današnje prehranjevalne pri like in tozadevno reorganizacijo v kmetijski delevnosti. Podala bo čira popolnejšo sliko današnjega stanja kmetijstva pri nas, smer za izboljšanje kmetijske proizvodnje in poudarila važnost našega kmetijstva za prehrano. Razstava bo imela tri glavne oddelke: Znanstveni in poučni del, praktični del in prehrano.
Praktični del bo obsegal glavne kmetijske proizvodne panoge, ki so važne za lastno pre- i hrano, in bo imel sledeče odseke: poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo s pokušnjo dolenjskih in belokranjskih vin mlekarstvo, čebelarstvo s prodajo medu, gozdna zdravilna in aromatična zelišča s pokušnjo raznih domačih čajev in zeliščnih likerjev, gobarstvo, male živali.
3.	Federnzione nazionale dei con6orzi pro-vinciali tra i produttori deH'agricultura (Nacionalna zveza provincialnih združenj poljedelcev) iz Rima je zasedla 160 m® razstavnega prostora, kjer bo razstavila med drugim tudi razna semena, konopljo, vino, sadje, grozdje in sir.
4.	Federazione italiana dei consorzi agrari (Italijanska zveza poljedelskih združenj) iz Rima bo v posebnem velikem oddelku razstavila inimo drugega tudi razne kmetijske stroje in orodje, razna gnojila, sredstva za zatiranje sadnih in drugih škodljivcev, semena, razna živila, sadje in vino.
5.	Sosedna Goriška pokrajina bo razstavila v svojem lastnem paviljonu. Velik del razstave soške zemlje po posvečen kmetijstvu. Goriški poljedelci bodo pokazali svoje uspehe zadnjih 20 let. Razstavljeno bo sadje, sveže in kandi-rano, grozdje, vrtnarski pridelki Vipave, mar-
melade, mlečni proizvodi, vino, okrasno cvetje
in lepotično rastlinstvo.
6.	Tudi pri nas so italijanska vina zelo cenjena. Zato bo gotovo vzbujala veliko pozornost obsežna razstava najl>oljših italijanskih vin, ki bo nameščena v prejšnji veliki sejemski restavraciji. Tam bodo vina občinstvu na pokušnjo, dobiti bo moglo tudi dobre mrzle prigrizke in točila se bo Meinlova črna kava.
7.	Kakor italijanska vina, tako so tudi svetovno znane razne vrste italijanskega sira. V posebnem oddelku na velesejmu ■ bo prirejena razstava italijanske produkcije sira vseh vrst, ki se bo tudi prodajni in dajale pokušnje.
Vse to skupaj bo tvorilo impozantno revijo poljedelstva kakršne na Ljubljanskem velesejmu še nikdar ni bilo. Prav gotovo bo vzbudila upravičeno zanimanje slehernega, zlasti pa našega kmetovalca.
Nov avtarkični proizvod
predložen Duceju
Te dni je Duce sprejel zastopnike družbe Li-noleum, ki ima tvornico v Nami (pokrajina Ter-ni), ki so mu pokazali vzorce novega avtarkičnega sredstva »Italeum« za podlage za mornarico, železnice in stavbe, ki se izdeluje iz popolnoma italijanskih 6novi (gumi iz grozdja). Ta snov je tudi važna za druge tehnične panoge, ker lahko nadomesti cin kot varovalno sredstvo v škatlah za konzerve in nadomešča lahko tudi gumi za nekatere porabne svrhe
•
Zadružna gospodarska banka je oprostila in izplačuje po petem izplačilnem načrtu: 1. na V6e stare vloge za leto 1940 natekle obresti; 2. na vse stare terjatve do Lir 19.000.— se izplačuje 10%, čez to vsoto pa po stanju 30. 6. 1941 po 5%; 3. upnikom specialnega rezervnega fonda so oproščeni vrnjeni zneski, kolikor ti ne presegajo Lir 760.—, kjer je bila njihova prvotna vloga že celotno realizirana. Vse morebiti na ta plačila v naprej prejete akontacije se bodo pri tem odštevno upoštevale. Upniki specialnega rezervnega fonda prejmejo razen tega v smislu predpisov jx> sklepu zadnjega občnega zbora nadaljnjih 6% njihove kvote t. j. v 6kupnem znesku 4,769.545.— dinarjev, ki se preknjižijo na njihovo 6taro vlogo in s to vred dalje obrestujejo.
Nova tvornica za milo. Ga Bifenc Marija iz Zgornje Zadobrove, občina Polje, je prosila za obrtnoobla6tveno dovoljenje za adaptacijo mlina g. Oražma Josipa v Zg. Zadobrovi št. 29 radi ureditve tovarne za milo. Komisijski ogled in obravnava bosta 29. septembra ob 14.
Izredni občni zbor delničarjev tvrdke Gre-gorc & Comp. Za 4. oktober je sklican izredni občni zbor delničarjev tvrdke Gregorc & Co., d. d., veletrgovine s kolonialnim špecerijskim blagom. Na dnevnem redu je sklepanje o likvidaciji družbe.
Pohod na Kavkaz
pšenica rž . . ječmen oves ,
76 kg 70 „ 58 „ 42 „
Dopisnik Štefanija javlja iz Berlina: Stopili smo v četrti me6ec vojske s Sovjetijo. Sedaj so objavili nemški listi zemljevide vzhodnega bojišča, na katerih pa ni več Moskva kot skrajna vzhodna točka, temveč Kavkaz. To je značilna stvarnost novega položaja na vzhodu, ki ga je mogoče označiti sledeče: Vse ozemlje, ležeče zapadno od črte Petrograd-Azovsko morje je v posesti nemških čet. Kot novo bojišče se odpira porečje Dona in Volge in Kavkaz.	«
V luči teh uspehov je razumeti, zakaj je boida pred nekaj tedni bilo rečeno perzijskemu šahu, naj se vsaj mesec dni upira angleško-sovjetskemu ultimatu. Trideset dni odpora bi zadostovalo, da bi nemške vojske prišle onstran Kavkazal Morda so to le glasovi, toda čisto gotovo je, da je eden izmed ciljev, za katerim gre nemška vojska tudi Kavkaz. Zlasti zaradi tega, ker je to edina praktična pot, po kateri morejo Anglosaksonci Sovjetom dobavljati orožje. Pa tudi zaradi tega, ker je klima ob Črnem morju tako mila, da se lahko boji nadaljujejo do januarja in še čez. Pod tem vidikom so boji pri Petrogradu le dopolnilo k bojem v Ukrajini. Gre zato, da Petrograd pade pred zimo in da nemško poveljstvo lahko nov milijon mož vrže na južno bojišče.
Hitri pohod čez Kavkaz bi Germaniji omogočil trojni udarec: Rešeno bi bilo vprašanje petroleja, zaprta bila pot za anglosaksonske transporte in obenem bi bilo zasedeno najvažnejše sovjetsko industrijalno ozemlje: ozemlje Dona, kjer je Harkov srce pokrajine; Stalingrad, ki jt središče železne industrije z 200.000 prebivalci; zaseden bi bil Atemovsk, ki je glavno mesto donske kotline, Logansk, s 100.000 prebivalci, kjer so največje železolivarne, Kramatovsk, kjer so največje delavnice v Rusiji, Orlovka, kjer je 60.000 stanovalcev samih tehnikov itd. Bližnji nemški cilji so torej vredni naporov in v Londonu in Washing-tonu ne skrivajo skrbi zaradi razvoja na vzhodu.
Boji za Petrograd
Italijanščina brez učitelja
94
Za vsak kilogram več ali manj se računa na določeno ceno po en odstotek več ali manj.
Člen 3. Za primesi je dovoljen naslednji odstotek:
pri pšenici ali rži . « » ■ . . 1% pri ječmenu in ovsu < • ■ • • 2%
Za večjo množino primesi nego je zgoraj navedena, se zniža cena za toliko odstotkov, kolikor odstotkov primesi se ugotovi nad dovoljenim odstotkom.
Člen 4. Mešanici pšenice in rži (soržici) se določi cena glede na razmerje pšenice in rži v mešanici.
člen 5. Pri odbranem semenskem žitu ali za katero je izdal priznalnico kmetijski oddelek Visokega komisariata, se cene iz čl. 1. zvišajo za 307o.
Čin 6. Kršitelji le naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941., M. s. št. 358.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 20. septembra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Opozorilo lastnikom avtomobilskih vozil
Sedanje dovoljenje za promet z avtomobili, motornimi vozili in motorji na bencin so podaljšana do 31. oktobra 1941, ne da bi bilo lastniku treba vlagati novih vlog ze to, kar si je izprosil.
Gledališče.
Kdaj se začne gledališka sezona — quando s'inaugura la stagione di teatro? Operno gledališče — il teatro d'opera (la scena Urica). Dramsko gledališče — il tedtro (la sefina) di prosa.
Stalno gledališče — il teatro stabile, subvencionirano gledališče — il teatro sovvenzionato. Potujoče gledališče — il teatro ambulante (bolje: una compagnla drammatica ambulante).
Vodja (ravnatelj) igralske skupine (hkrati glavni igralec) — il capocomico. Igralec — 1' attore, igralka — 1' attrice. Angažirati — scritturare. Režiser — il regista. Glavni igralec — il primo attore. slavna igralka — un' attrice di grldo, karak-terni igralec — il caratterista, statist (komparz) — la comparsa.
Igrati na odru — recitare, igra na odru — la recitazione, predstava — lo speitacolo. Dikcija — la dizione, kretnja — il gesto, mimika — la mi-mica, maska — la masehera, la truccatura.
Blagajna — il botteghino. Vzemimo dva sedeža — prendiamo due posti. Sedež se imenuje tudi la poltrona, lo scanno. — Parket — la platSa. Prva, druga vrsta balkona — la prima, la seconda galleria Naša »galerija« pa ie po italijansko — il loggione Loža Iprvega, drugega reda) — il palco ali: il palchetto (di primo, di secondo 6rdine). Veža (foyer) — 1' 6trio, Izhod za silo — 1' uscita di si-curezza.
Zavesa — il sipdrio, (vrtljivi) oder — il palco-scenico (girčvole). — Rampa — la ribdlta, šepetal-čeva omara — la biica (ali: la botola) del suggeri-tore. Kulisa — la quinta. Scenerija — la sceneg-giattiira.
Ploskanje — 1 'applctuso.
Ljubiteljski igralec — il filodrammdtico
Spored gledališča ((repertoarni načrt, oglas)
—	il cartellčne. Opera — 1'opera f., il melodramma. Kapelnik — il mačstro concertatore (il direttore d'orchestra). Primadona — la prima donna. Sopranistka — il soprano, altistka — il contralto, tenorist — il tenorista, basist — il bdsso, baritonist — il barltono. Korist (koristka) — il (la) corista. Bolet (pantomima) — il ballo figurdto Baletni zbor
—	il cfirpo di ballo. Prva balerina — la prima bal-lerine.
Scenograf — lo scenografo. Scenerija — la messinscena.
Ansambl (skupina, družba) — l'assičme (la compagnia).
Berilo.
Cartiso barltono.
Nel 1915 Caruso doveva cantšre a Bfienos Aires nei »Paglieicci« di Leoncavallo. II Teatro Co-lon era gremfto, il termdmetro dei prezzi era salito ad altčzze vertiginose, atiche perchč il gran tenore da1 inni1 non aveva piu cantato nell'America del Sud.
Tutti aspettavano con impazienza febbrile, che il sipario si alzdsse. Invanol I minuti passavano, e
10	spettAcolo non acennava a cominciare.
Nell'orchestra i suonatori avčvano gia accor-dato gli strumenti, e si guardavano l'un 1'altro con aria interrogativa. II podio del direttore restava vuoto.
Allora il pubblico meno tollerante comincift a strepitare ed a gridare il n6me di Caruso; ma nessuno ddva sžgno di vita sul palcoscenico.
Ad un tratto apparve* Caruso alla ribalta. C6me? Perche? Non tocca" al® barltono" di cantare
11	prologo, il fam6so prologo dei »Pagliacci«?
Stup6re, commčnti, qualche protesta Ma Caruso fčce cčnno di tacčre, e tutti si calmarono come per inežnto A116ra liii si avanzb e disse:
— Signčrc e signčri, un'improvvisa indispo-sizi6ne impedisce al baritono di cantare il prologo. Se permettžte, lo so6tituisco lo; e frattanto si tro-veri un dltro barltono per il rdsto dell'6pera.
Ona frenesia di appUusi accolse* qučste pa-rdle. Un tendre c6me Cartiso, che cšnta da bari-1 tono? NeSnche nell'Am6rica del N6rd era mAi successa una c6sa similel
Fatto" sta* che il pubblico restft sorprčso, estasišto, incantšto di qučsta trasformazične mu-sicAle, ed alla fine del prologo confuse" il prfiprio grldo d'entusiasmo eolla vellutata sonoriti del cantdnte.
Pripombe.
t io nekaj let. — 1 nedoločnik: appnrdro. — • tocca al barltono dl cnntare = baritonist mora peti (Je na vrsti). — 4 nedoločnik accfilef*™. — • dejstvo ostane (je). — • nedoločnik: oonfAndoiu.
Boj za Petrograd je neprestano silovit, toda obramba postaja vedno težja. Primanjkuje vode in živeža. Prebivalci nimajo kje stanovati, ker je mesto močno porušeno. Tudi električnega toka ni več. V nizu nemških napadov na ljeningrajsko obrambno črto je neka nemška oklepna divizija dosegla uspehe, ki jih v Berlinu imenujejo »odlični«. Med svojim napadom na zelo moderne utrdbe, v katerih so se sovjetske čete ob podpori oklepnih voz močno upirale, je ta divizija uničila 302 sovjetska tanka. Pa tudi na ljudeh so imeli Sovjeti velike izgube. Včeraj je mesto Kronstadt bilo neprestano pod ognjem nemškega letalstva.
V	središču je maršal Timošenko z velikim številom padalcev severno od Velikih Lukov in z oklepnimi oddelki na Valdajski planoti hotel napasti desno krilo Leebove armade. Toda Nemci so uspeli, da so se Rusi morali umakniti proti jugu. Tudi armada Bocka je odposlala čete v odsek Ve-likije Luki. Timošenku grozi obkolitev.
V	okolici Kijeva divjajo najhujše borbe. Nemško topništvo strelja ogenj in dim, s katerim jemlje sovražnim četam vsako vidljivost in možnost gibanja, ter tako pripravlja pot metalcem ognja, ki uničujejo obkoljenega sovražnika. Nekaj predmestij v Kijevu so sovjetske čete zažgale pred svojim begom. Sovjetske čete so razstrelile ceste, da bi ne mogle napredovati nemške kolone. Toda vse ovire so bile premagane. Obkoljene Budjeni-jeve armade skušajo le nadlegovati nemške čete. Na umiku so sovjetske čete v resnici povzročile strašno razdejanje. V Kijevu in v provinci so bila zažgana vsa skladišča za živila, uničene vse električne centrale, vse železnice in mostovi. Preden so nemške čete prišle v mesto, so morale nemške tehnične čete šele napraviti nekatere glavne ceste prehodne. Nemško letalstvo vzhodno od Kijeva silno napada sovjetske motorizirane enote. Uničenih je bilo več kot 900 avtomobilov, razen tega pa še ogromno vojnega materiala. V bojih, vzhodno od Kijeva, kjer so zajete sovjetske čete, so Rusi imeli želo velike izgube. V bojih 18. ln 19. sept. je samo ena nemška divizija uničila 19 tankov, 38 topov in nad 500 avtomobilov. Druga pehotna divizija pa je uničila 420 tankov. V drugem odseku pri Poltavi je bilo uničenih 128 tankov. Odbiti so bili vsi poizkusi ubežati nemškim kleščam, ter je bilo zaietih 51 tankov, 38 topov in 500 avtomobilov.
Pohod na Volgo
Nemški pohod se nadaljuje proti vzhodu. Ene čele korakajo vzhodno od Kijeva, druge pa proti Harkovu in Donu. Harkov je neposredno ogrožen. Na Azovskein morju so Nemci že nekaj dni. Meli-topol je že padel ali je tik pred padcem. Tudi Rostov bo skoraj ogrožen. Lahko se reče, da bodo po zlomu sovjetskega odpora nemške čete kmalu na Volgi. Čisto izključeno je, da bi se Budjeni mogel upirati na Donu.
Tudi pri Odesi se razvijajo silni napadi, ki se jih udeležuje 4 ali 5 nemških divizij. Tudi Krim je že skrajno ogrožen.
Izprehodi po friaški okolici:
Repentabor
Kraška trdnjava in kraševska božja pot - Zanimiva zgodovina
."■■ Trst, septembra.
"Veliko zgodovinskrn spomenikov šteje tržaška pokrajina, ki še danes oznanjujejo slavo in mogočnost preteklih rodov. Eden najbolj značilnih in najlepših je Repentabor, znamenit tem bolj, ker je čisto ves domač in še danes služi kraškemu ljudstvu, ne sicer kot branik pred sovragom, pač pa kot zatočišče žalostnih duš, ki prihajajo k re-pentabrsiki Mariji po pomoč in tolažbo. Repentabr-ske pečine, nekdaj oblivane s krvjo branilcev in napadalcev, štrle še tudi danes mogočno in nedostopno v nebo, toda po njihovih skalnatih stezah prihajajo na vrh samo še pobožni romarji in radovedni izletniki, ki jih ta prekrasna točka v neposredni bližini Trsta vedno privablja.
Repentabor je res či6to blizu Trsta. Komaj dobro uro hoda je tja, če se popelješ iz mesta na Opeine s tramvajem. Če pa se bojiš hoje po vročem kraškem soncu, pa se odpelješ s postaje Campo Marzio z goriško železnico in izstopiš na postajališču Monrupino (Repentabor). Od tam imaš na vrh komaj 20 minut. Priporočljiva je najbolj kombinacija. Tja z železnico — da vidiš Repentabor s severovzhodne strani, od koder se ti pokaže v vsej svoji romantiki, kakor mogočen srednjeveški grad, ki mu nihče ne more do živega, nazaj pa peš do Opčin po lepi asfaltirani cesti. Z opčinske strani je pogled na Repentabor povsem drugačen, bolj domač se ti zdi, ker 6topa v ospredje predvsem cerkev, pod njo pa zakrivajo zeleni hrasti skalovje in pečine, na katerih stoji.
Cerkev in župnišče.
Repentabor je središče istoimenske župnije, ki jo tvorijo razne vasi. Župnijska cerkev pa stoji na popolni samoti, družbo ji dela le župnišče. Obe stavbi sta zgrajeni na 6lrmi pečini. Obdani sta okrog in okrog s trdnjavskim obzidjem, tako da predstavlja vse skupaj veliko, dobro utrjeno taborišče, pravo srednjeveško trdnjavo, ki je še danes ostala ohranjena in prav takšna, kakor tedaj, ko so se v njo zatekali Kraševci s svojimi družinami in imetjem ter iskali za njenimi močnimi zidovi in skalami zavetje in obrambo pred Turki.
Tudi še danes je dostop na Repentabor zvezan z romantičnimi doživetji, ki vzbujajo v popotniku spomine na davno preteklost. Ko zaviješ s ceste v hrib, na strmo pot, dobivajo sive skalnate stene in sivo zidovje cerkve in taborišča vedno mogočnejšo obliko. Zdi se ti, da je vse to samo živa, ogromna skala — kar v resnici tudi je, saj nikjer ne opaziš prehoda iz skale v zidovje, ki je sestavljeno iz istega kamenja kakor pečine, na katerih stoji. V serpentinah te privede pot do navpične skalnate stene, ki je na vrhu ojačena z visokim obzidjem, skozi katero vodi v notranjost taborišča dvoje vrat. Tudi danes so ta vrata zaklenjena. Na vzhodna vrata boš zaman trkal, ker so preveč oddaljena od župnišča. Podati se moraš naokrog ob južnem pobočju ter obstaneš zopet pred vrati, ob katerih visi ročaj zvonca. Potegneš zanj, pa se skoraj ustrašiš: to ni več signalni zvonček, temveč pravcati zvon, ki zazvoni visoko nad teboj ter se meša med lajež dveh velikih psov, ki kažeta zobe z obzidja vsakemu došlecu. Dobro je branjen Repentabor tudi danes, brez dovoljenja njegovega gospodarja — repentabrskega župnika — je vslop nemogoč. Res, kakor da greš k srednjeveškemu graščaku, tako se ti zdi, ko prihajaš na obisk k re-pentabrskem gospodu, toda ko si odklenil vrata z velikim ključem, ki so ti ga spustili, v globino na železni verigi, te sprejme zgoraj sama prijaznost in gostoljubnost, znana daleč naokrog. Po strmih stopnicah prideš skozi vrata na zeleno ravno planoto, zasajeno z mogočnimi bresti in lipami, ki dajejo tako hladno senco. Na vzhodni strani te obzidane planjavice se dviga repentabrsko svetišče, ob njem napol razpadla srenjska hiša, ki je včasih služila za zavetje družinam repentabrskih branilcev, na zapadni strani pa stoji župnišče, enonadstropna velika starinska stavba, pred katero dela senco velik latnik z mogočnimi starimi vinskimi trtami, in lep vrtič, prepoln najlepšega cvetja.
Krasen razgled.
Prvo, kar očara vsakega obiskovalca Repentabra, je čudovit razgled, ki se širi na vse strani. Na jugu vidiš kraško planjavo do zadnjih kraških vrhov nad Opčinami in Bazovico, na zapadu se blešči sinjemodro Jadransko morje — ves severni del tržaškega zaliva z izlivom Soče, gradeškimi lagunami, severnoitalijamsko nižino, na severu zapirajo pogled mogočni kameniti masivi Čavna in Nanosa, za katerimi se ob čistem vremenu beli v daljavi snežna glava Triglava in julijskih velikanov, na vzhodu pa se zelenijo z gozdovi pokriti vrhovi Snežnika ter drugih kraških gora in planot. Z daljnogledom pa vidiš za morjem zidovje Benetk, na gradeških lagunah znano morsko kopališče, božjepotno cerkev Barbano, ki leži na zelenem otočku ter je znana po svoji procesiji, ki se vrši na čolnih, za njo se dviga v zrak stolp staro-slavnega Ogleja, mogočnega nekdanjega gospodarja naših krajev, ki pa je danes satno 5e majhna vas.
Zanimivosti na Repentabru.
Ko se utrudijo oči od razgleda v daljavo, se ozreš po bližnji okolici, ki je prav tako čudovita
in znamenita. Cerkev je starodavna, večkrat prenovljena in v notranjščini zelo lepa. Bogato je opremljena z domačim marmorjem, ki ga lomijo v velikanskih kamnolomih vse naokrog repentabrskega hriba, lepo je poslikana, vzorno vzdrževana. Svoječasno so obiskovalci občudovali 15 metrov visoko drevo, ki je rastlo na vrhu 6tolpa iz kamenite razpoke. Stolp z vedno zelenečim drevesom je izgledal od daleč kakor kraški fant, ki si je zataknil pušeljc za klobuk. Pred leti so to drevo, bila je rešeljika (iz plodov se pridobiva znameniti mara-skino) podrli. Uganko, kako zamore dobivati drevo dovolj hrane iz same žive skale, pa lahko rešuješ na drugem primeru, kjer raste prav takšna zelo stara rešeljika iz 6kale, na kateri stoje razvaline repentabrske srenjske hiše.
Starost in slavno zgodovino repentabrske cerkve pričajo grbi in znaki, vzidani v cerkveno zidovje. Zanimiv je posebno eden, na katerem je vklesan kljukasti križ. Pred vhodom v cerkev stojita dva i i kamna izklesana kropilnika iz nekdanjih cerkev v Vogljah in Vrhovljah, ki sta bili porušeni za časa Jožefa II. Zanimanje obiskovalcev pa vzbuja predvsem velik kamen, v katerega je vklesana vdolbina v obliki stopala majhne ženske noge. Izročilo pripoveduje, da je to sled 6topala Device, ko je obiskala repentabrsko goro. Zanimivo je tudi župnišče. »Zadnjo steno proti severu mu tvori visoka in gladka skalnata škrbina.
Planjavica na vrhu med cerkvijo in župniščem je pod senco brestov in lip, včasih pa je bilo tu pokopališče. Zemljo za božjo njivo in župnijski vrt so vso spravili na vrh iz doline. Kadar okrog cerkve kopljejo, vedno nalete na okostja, ki v tej suhi prsti le počasi trobnijo. Sedanji župnik je natančno preiskavai obzidje zlasti okrog vhodnih vrat. ter je odkril temelje stražne hišice, v kateri je bivala včasih noč in dan straža ter pazila na okolico. Še sedaj se vidi vdolbina ognjišča v obzidju.
Bivanje na tem samotnem griču ni niti dolgočasno, niti samotno. Obiskovalcev je vedno več kot dovolj, saj je Trst tako blizu. Repentabor ima v poletju krasno podnebje — morski zrak se meša tukaj s kraškim, ki prihaja preko gora in gozdov s severa. Ozračje nikoli ni vroče in soparno, pa naj vlada drugod še takšna vročina. Toda pozimi kraljuje tukaj burja, ki zasipava s snegom vse dohode ter odreže prebivalce od sveta. Strahotno moč ima veter, včasih pomeče na tla tudi težke kamenite plošče, s katerimi sta pokrita župnišče in cerkev. Divje razsajajo tudi nad Repentabrom nevihte in strele. Stavbe imajo sicer strelovode, toda kamen, na katerem stoje, je slab prevodnik elektrike, samotna višina pa je bliskom vsa izpostavljena. Stanovalci Repen-tabra vedo povedati marsikatero zgodbo o udarih strele, ki jih je včasih vse omamila, drugič je zažgala blazino pod spečim človekom, pa se mu ni nič zgodilo.
Iz zgodovine Repentabra.
Repentabor ima za seboj slavno zgodovino. Raziskoval jo je znani zgodovinar Matija je bil od leta 1879. do 1. 1894. župnik tabru. Zapustil je z roko pisano zanimivo
niko, ki jo še danes hranijo v župnišču. Podajam jo samo v kratkem izvlečku:
Pisec uvodoma izvaja ime Repentabor iz »rup« — skalnatih dolin ter navaja v dokaz razne podobno imenovane kraje (Repno, Repnje itd.) v slovenskih deželah, ki stoje na skalovitih, jama-stih tleh. Tabor pa se naziva po starem taborišču, ki je stalo na vrhu hriba poprej, preden se je zidala cerkev. Najbrže že v predrimskih časih, gotovo pa že za časa Rimljanov, saj je tekla spodaj pod njim rimska cesta, ki je vodila iz Trsta čez Kras in Vipavo na glavno rimsko cesto, Vio Emilio, ki je vezala Rim z Norikoin in Panonijo. Sled te ceste je še danes vidna pod ostanki tretjega taborskega obzidja. Ko so kopali nekoč v kleti župnišča, so našli bronasto sulico, ki se hrani v tržaškem muzeju.
Najstarejši napis je na vratih, ki vodijo iz Cola v Tabor. Ta napis pravi (če je resnica, se pač ne ve): leta 911 je Tabor zidan, leta 1750 je cerkev delana, leta 1802 je turen storjen, leta 1828 so ta vrata postavljena. Toda že zdavnaj se je tukaj nahajala cerkvica Matere božje, o tem priča listina iz leta 1316, ki se hrani v kapiteljskem arhivu v Trstu. V tisti dobi so tomajski kooperatorji pobirali v vaseh Repno, Voglje kvarter — to je od vsakih deset snopov grofove desetine dva snopa žita. O starodavnosti Tabora in cerkve pričajo tudi vzidani grbi. Eden, ki se nahaja na vrhu zazidanega stebrišča na vzhodni strani župnišča, je grb Devinskih grofov. Devin-ski gospodje so živeli v gradu Devinu od 1. 1139 do 1. 1399, ko je ta rod izumrl ter so jih nasledili grofje Walsee, ki so bivali v Devinu od 1400 do 1472. Tudi njihov grb je vzidan v cerkev. De-vinski gospodje in grofje VValsee so bili lastniki Repentabra. Templarski križ, vdolben v tretjem grbu, bi morda kazal na to, da je bila cerkev z gradom svoječasno tudi v lasti templarskega reda, kar pa v zgodovini nikjer ni potrjeno.
Med ljudmi je še živa pripoved o začetku cerkve: Ovčarju (prebivalci repentaborske župnije so se svoje dni večinoma pečali z ovčjerejo, o čemer pričajo še dandanes njihova imena) se je prikazala bela žena ter mu naročila, naj na hribu sezida hišico. Res jo je pozidal, pa se je
spet skesal ln Ie stavbo podrl. Drugo lulro pa ]i zučuden videl, da je čez noč nastalo novo zidovje, večje in prostornejše od prejšnjega. Videl je, kaj to pomeni ter je namesto hišice postavil na skalnatem grebenu kapelico v čast Matere božje. Po drugem izročilu so hoteli Ropenci (prebivalci vasi Veliko Repno) postaviti cerkev na Krogljoin hribu (hribček med Repnim in Colom). pa jim je nekaj podiralo zidovje; ko pa so začeli na drugem grebenu zidati, je čez noč zidovje samo naprej rastlo. Po tretjem izročilu so našli vrhu grebena skalo, v kateri je bila vdolbina, podobna ženski stopinji, ter so dejali, da je to stopnjica Matere božje. Poleg skale so začeli zidati cerkev, ta skala pa je še dandanes naslonjena na kropil-nik pred cerkvijo. Vse to pa so le pravljice. Repentabor je spadal prvotno pod tomajsko župnijo. Najstarejši pergament v repentaborskem arhivu je iz leta 1512, takrat pa je bila tu žo samostojna župnija.
Tako kronika učenega repentaborskega župnika Matije Sile, ki je sestavil tudi seznam župnikov in upraviteljev repentaborske župnije. Begajoč do leta 1765 nazaj. Od tedaj do danes jo 27 župnikov skrbelo za duše repentahorskih žup-ljanov. To kroniko vodijo repentaborski gospodje, nasledniki župnika Sile. ter je zabeleženih v njej še veliko drugih zanimivih dogodkov. Med domačini pa še žive druga izročila o postanku Repentabra, o njegovi zgodovini in bojih, ki so se pod njegovim obzidjem odigravali. Mnoga ta izročila se strinjajo z dognanji c. Sile, samo glede izvora imena »i?epen«, »»Repno« so si navzkriž: domači ljudje pravijo, da izvira to ime od repe, navadno repe, ki jo pridelujejo na repentabrskih njivah takšno, kakor nikjer drugje na Krasu. Posamezni kosi tehtajo namreč 7 in več kg. In repa je šo dandanes na Repentabru v veliki veljavi, posebno kisla, ki mora biti v vsaki hiši vse leto pripravljena ter prihaja na mizo tudi ob največjih praznikih.
Kakor smo že uvodoma povedali, le Repentabor znana božja pot. Glavne pobožnosti so na Veliko Gospojnico, 15. avgusta, ko slavi župnija svoje opasilo (žegnanje). Na ta praznik se zbere na Repentabru vsako leto ogromno ljudi od blizu in daleč. Pa tudi sv. Roka časte, po stari navadi se tedaj zbero na Repentabru gg. duhovniki iz vseh okoliških fara, k slovesni maši pa pride veliko vernikov.
Še dandanes je zidovje Repentabra trdno ka-kod skala, na kateri stoji. Predniki sedanjega rodu so znali dobro graditi. To zadnje ohranjeno taborišče naše zemlje bo preživelo tudi nas ter bo govorilo še prihodnjim rodovom o borbah in nevihtah, ki so divjale po Krasu in o slavnih delih prednikov.
S P O M T
m
Šport prihodnje nedelje:
Kolesarsko prvenstvo in dva atletska mitinga
Ljubljana, 24. septembra.
Medtem ko se naši nogometaši ne morejo sporazumeti glede prvenstvenih tekem, minevajo nedelje brez posebnega športnega programa. Izjema bo v soboto in nedeljo, ko bodo priredili atleti svoje zaključne mitinge, kolesarji pa dirko za slovensko prvenstvo.
Zanimanje za kolesarski šport se je med nami zadnje čase močno poživilo. Staro dobro kolo, katero so motorna vozila tako neusmiljeno izpodrivala, je dobilo spričo novih razmer spet svojo veljavo. V Ljubljani še menda nikoli ni bilo toliko koles in kolesarjev kot jih je sedaj. Večina jih uporablja kolo kot koristno prevozno sredstvo po mestu, vedno večje pa je tudi število kolesarjev, ki prirejajo izlete v lepo ljubljansko okolico.
Najvnetejši in najsposobnejši med njimi so včlanjeni v kolesarskih društvih. V nedeljo bomo imeli priliko videti in ugotoviti, koliko jih je in kdo je najhitrejši med njimi. Ob pol dveh se bodo zbrali v nedeljo pred Martinčevo restavracijo v Zg. Šiški, kjer bodo čakali na startni znak. Potem bodo vozili po lepi poti skozi Koseze, Podutik, Glince, Dolnice, Dravlje — nazaj v Šiško. Omenjeno progo, ki znaša 8 km, bodo prevozili turisti dvakrat, juniorji šestkrat, kolesarski mojstri pa desetkrat.
V soboto in nedeljo bodo imeli tudi lahko-atleti dve lepi prireditvi v Tivoliju. V soboto bodo tekmovale ženske, v nedeljo pa juniorji. Obe atletski prireditvi se pričneta popoldne ob 16.40.
i zgodovino, tija Sila, ki f c na Repen- I nimivo kro- i
Po odhodu trenerja Koestnerja je prevzel plavalne treninge SK Ilirije^ priznani tekmovale
lec Branko Ziherl, ki je študiral telesno vzgojo
Najlepše darilo
Vašim družinam
IB B
S
Vam Ko dalo lastništvo naših časopisov z najzanimivejšo knjigo letošnjega leta »Slovenčevim koledarjem«, ki stane za naročnike »Slovenca«, »Slov. doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« le 9 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške, skupaj torej 11 lir. Za nenaročnike omenjenih listov stane koledar 20 lir.
Le oni bo dobil »Slovenčev koledar«, kdor ga bo vnaprej naročili Spričo težav dobave materiala bomo tiskali le ono število izvodov, za katerega vemo, da ga bomo prodali.
Letošnji »Slovenčev koledar« ne bo nič manjši po obsegu, po vsebini pa mnogo pestrejši in skrbneje urejen kakor lansko leto. Ustregli bomo zlasti s številnimi zemljevidi pokrajin, kjer se danes odigravajo važne bitke, ki kujejo usodo sveta.
Vsak naročnik »Slovenčevega koledarja« bo pa poleg dobil v dar še prelepe naše domače jaslice, delo našega akademskega kiparja Goršeta.
Naročite »Slovenčev koledar« takoj, le še par tednov imate časni
»Slovenčev koledar« naročite pri naših zastopnikih ali pa po položnici, ki bo ta teden priložena listu izključno v ta namen.
»Slovenčev koledar«, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
m m
najprej v Varšavi, pozneje pa na visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu.
Hrvati imajo svoj športni tednik »šport«, katerega izdaja Hrvatski državni tiskovni zavod, urejuje ga pa Božidar šarkanj.
Nordijske zimske igre odložene. Predlog švedske športne zveze, da bi v zimi 1942 priredili prve Nordijske zimske igre, ni naletel na zaželeno zanimanje. Zaradi tega so misel za eno leio opustili in odložili vprašanje zimskih iger na 1943 leto.
Švicarji so že začeli s pripravami za udeležbo na zimskih igrah v Garmiscli-Parten« kirchenu. V Aarau so povabili čez trideset trenerjev, ki bodo prevzeli jesenske treninge vojaških smuških štafet. Predvideno je, da bodo trenirali najprej 35 štafet, pozneje pa bodo to število z izločilnimi tekmami zmanjšali.	i
Primo Camera, bivši svetovni boksarski prvak, bo v kratkem že v tretje poizkusil svojo kariero. Najpreje je bil boksar, za tem filmski igralec, sedaj pa, ko je 35 let star, bo preizkusil svoje sposobnosti v novem športu — rokoborbi. Kakor poročajo, bo nastopil Primo Carnera v kratkem proti rojaku Ninu Arnoldiju.
Nogometne tekme za Tschammerjev pokal 60 prinesle preteklo nedeljo sledeče izide: Dunaj: Admira — Kickers Stuttgart 5:0 (4:0); Stettin: Dresdner — LSV Kamp 4:1 (2:0); Gelsenkir-chen: Schalke 04 — Austria 4:1 (1:1); Kiel:. Holstein Kiel — SV Jena 2 :1 (2 :0).
Graški športni klub je gostoval preteklo nedeljo v Celju in izgubil tekmo proti Celjanom s 3 : 4 (2 : 2).
Mariborski Rapid je gostoval v Kapfenbergu, kjer je ludi pustil obe točki za štajersko prvenstvo domačim. Rezultat 3:1 (1:0) za Kapfenberg.
Tri prve nagrade si je priboril na teniškem turnirju v Varese Giovanni Cucelli, katerega smatrajo trenutno za najboljšega italijanskega igralca tenisa.	i
24 kolesarjev se je udeležilo dirke okrog Pohorja, ki se je vršila preteklo nedeljo. 20 jih je prispelo na cilj. Poleg dirkalcev iz Maribora in Celja so sodelovali tudi gostje z Dunaja in Gradca. Proga, ki je bila dolga 182 km, je bila podeljena na tri etape: 1. Maribor—Celje (60 km), 2. Celje—i Slovenji Gradec (52 km), 3. Slovenji Gradec—Maribor (70 km). Kolesarsko prvenstvo okrog Pohorja si je priboril tokrat Dunajčan Kari Kiihn. Podrobni rezultati so: 1. Kiihn (Tobačne tovarno Dunaj) 5 : 32 : 26, 2. Suzan, Dunaj 5 : 45 : 30, 3. Gregorič, Slovenji Gradec 5:32:26, 4. Podmiljščak, Celje 6 :03 :43, 5. Haberl, Dunaj, 6. Rakef, Maribor.	i
V Brodu na Savi bodo gradili velik stadion, ki bo stal 2 milijona kun. Poleg športnih klubov bosta prispevala k tej vsoti hrvaško propagandno ministrstvo in mestna občina.
znov v
Odvratna protinemšha propaganda v južni Ameriki
Berlin, 24. sept. AS. Nemško časopisje se 3va peča z odvratno protinemško propagando Južni Ameriki, ki jo vodi \Vashington. Iz Argentine se je hujskanja preselila sedaj v Čile. Kakor znano, je bilo v zadnjih dneh v Čile zaprtih precejšnje število Nemcev. Nasilje se ni ustavilo niti prfld nemškimi konzularnimi zatsopniki. Nemški tisk poudarja, da je to v nasprotju z mednarodnim pravom in da se te stvari dogajajo pod vplivom ameriških dolarjev. Listi tudi trdijo, da Nemci Čile niso ničesar kaznivega zagrešili. Značilno je. da se nemoteno vrši protinemška propaganda, ne da bi čilska vlada kaj posredovala. Nemce se hoče proglasiti za brezpravne elemente, pa čeprav so s svojim delom toliko storili za napredek južne Amerike. Na ta način se močno slabšajo diplomatični odnošaji p—"4 NemčiLo in Čile.

Koledar
Četrtek, 25. septembra: Kleofa, mučenica; Tata, mučenica; Paeitik, spoznavalec; Avrelija, devica.
Petek, 26. septembra: Ciprijan, mučenec: Justina, devica in mučenica; Evzebij, papež
Nekaj številk o gimnazijah
Ljubljana, 24. sept.
Ljubljanska pokrajina šteje sedaj celotno 8 realnih gimnazij, 1 klasično gimnazijo v Ljubljani in 3 zasebne gimnazije. Od realnih gimnazij se nahaja t v Novem mestu, druga v Kočevju, ostale vse v Ljubljani, kjer so nameščene 4 moške in 2 ženski. Od zasebnih gimnazij je 1, ki jo vzdržuje mestna občina ljubljanska, a ima samo še VIII. razred in bo s prihodnjim letom popolnoma opuščena. Zasebno žensko realno gimnazijo vzdržujejo dalje sestre uršulinke 111 ima ta zavod s tem letom 7 razredov. Klasična gimnazija zavoda sv. Stanislava je naposled začasno nameščena v Ljubljani.
Koliko je vpisanih vseh dijakov in dijakinj na javnih in zasebnih gimnazijah? Na vseh javnih gimnazijah jih j<; 7501, od teh 3004 učenke. Na posamezne zavode se razdele; klasična gimnazija v Ljubljani 932, od teh 134 dijakinj, I. moška realna gimnazija (Vegova ulica) 1244, II. moška realna gimnazija na Rakovniku s 7 razredi 35S, III. moška realna gimnazija in IV. moška štejeta vsaka po 6S8 dijakov iri sta obe nameščeni na bežigrajskem gimnazijskem poslopju. Na I. realni gimnaziji je še vpisanih S dijakinj. Na 1. ženski realni gimnaziji je 1092 učenk, na II, ki ima 7 razredov, pa 910 učenk. V Novem mestu je 476 dijakov in 229 dijakinj, v Kočevju pa 159 dijakov in 113 dijakinj Na mestni ženski realni gimnaziji v 8. razredu je 100 dijakinj, na uršulinski realni gimnaziji s 7 razredi 4i8 dijakinj in na škofijski klasični gimnaziji 194 dijakov.
Vse naše gimnazije štejejo torej 4497 dijakov in 3004 dijakinj.
„Sta'j»B hnjšimto" bo imela __k 24 Kniis te&ume usebins
jBTEp
Knjige bodo le po 5 Lir
—	Družba sv. Mohorja sporoča svojim poverjenikom, da je izšla prva knjiga letošnjega daru, Finžgarjev »Gospod Hudournik*. Poverjenikom v Ljubljani bomo knjigo dostavili. Drugi pa naj po-njo pridejo ali koga pošljejo — s potrdilom in štampiljko župnega urada — v Mohorjevo knjigarno na Miklošičevi cesti 19 (palača Vzajemne zavarovalnice). Tistim, ki je ne bodo sami dvignili, jo bomo poslali obenem s Koledarjem, da jim prihranimo stroške. — Odbor.
Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednik je brez-dvomno »DOMOLJUB«!
—	Učinkoviti velesejmski lepaki. Te dni so
začeli lepiti po Ljubljani in drugod učinkovite ve-lesejmske lepake, ki vabijo na obisk letošnjega jesenskega velesejma. Kakor smo že poročali, je bil izbran za velesejmski lepak osnutek, ki ga je izdelal g. Trpin in ki v lepih barvah prikazuje gospodarsko delavnost Ljubljanske pokrajine. Že prej so bili lepaki razposlani po drugih krajih Ljubljanske pokrajine, prav tako pa vabijo po vsej kraljevini na obisk ljubljanskega velesejma.
poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. Razstava bo pokuzala dosedanje in odprla pogled na bodoče uspehe. Izpopolnjevale ..jo bodo fotografije in grafikoni, žitarice (klasje in zrno starih in selekcionirn-nih kultur) in okopavine s prikazom rastlin in gomoljev.
Ljubljana
1 Glasbena akademija. Sprejemni in popravni izpiti bodo v četrtek, 25. IX., violina, klavir in orgle, v petek, 26. IX., kompozicija, nauk o inštrumentih, oblikoslovje, v soboto, 27. IX. solo-petje, operna šola, v torek, 30. IX., glasbena zgodovina. metodika, estetika in drugo. Natančen razpored izpitov je razviden iz razglasa na oglasni deski zavoda.
I Občni zbor Narodne galerije bo v sredo, 8. oktobra 1941 ob petih v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
1 Začetek sezone v Drami bo v soboto, dne 27. t. m., začetek sezone v Operi pa v sredo, dno 1. oktobra. Reflektanti za abonma naj se priglase v veži dramskega gledališča med 10. in 12. in 15. ter 17. uro.
1 Otvoritvena predstava v Operi bo 1. oktobra, v sredo, za red Preniierski. Pod muzikalnim vodstvom Antona Neffata in v režiji režiserja Cirila Debevca bodo peli Verdijevo »Aido«, katere zasedba partij je sledeča: Aida — Heybalova, Ra-dames — Franci, Amneris — Kogejeva, svečenik — Betetto. egiptovski kralj — Popov, Amo-nasro — Primožič, sel — Rakovec. Koreograf: inž. P. Go'.ovin.
1 Prošnja za stanovanja. Ravnateljstvo Ljubljanskega velesejma je poslalo vsem imetnikom večjih stanovanj sledečo prošnjo: Za čas Ljubljanskega velesejma, to je od 4. do 13. oktobra se predvideva ogromen naval obiskovalcev, ki pa, žalibog ne bodo mogli biti sprejeti v že tako prenapolnjene hotele. Ker pa čast in korist mesta zahtevata, da obiskovalci odnesejo dober vtis ne samo od ljubljanske delavne naprednosti, ki bo razvidna iz velesejma, temveč tudi od njene gostoljubnosti, vas naprošamo, da ukrenete vse mogoče in nam pustite na razpolago eno izmed vaših sob vsaj za prvih 15 dni oktobra. Zavedajoč se Vašega sodelovanja pri ogromnih pripravah, ki naj pokažejo vso ljubljansko uslužnost, se Vam že vnaprej zahvaljujemo ter Vas uljudno prosimo, da pošljete potrebne podatke glede razpoložljivih sob (število postelj in njih račun za prenočišče) na upravo stanovanjskega urada Ljubljanskega velesejma) Gledališka ulica 11 od 9—12 in 16—19. To prošnjo je podprl predsednikov namestnik ljubljanske mestne občine z nujno prošnjo, da bi se ji ugodilo.
1 Graditev kopališča v Koleziji lepo napreduje. Gradbena dela za novo in sodobno kopališče v Koleziji so sedaj v polnem teku. Tudi veliki bazen je že skoraj ves zabetoniran. Ker naj bi po načrtu kopališče imelo prostora za več tisoč liopalcev, čaka še veliko dela. Zgraditi bo treba kaiiine in garderobe z omaricami. Če bomo imeli ugodno jesen, bodo zidarska dela trajala še dolgo časa in bo tako mogoče velik del končati še pred mrazom, ki bo gradbeno delavnost ustavil. Takoj spomladi bodo nadaljevali z delom in je prav verjetno, da bo z začetkom kopalne sezone kopališče že lahko izročeno svojemu namenit.
1 Živahen tržili dan. To sredo je bilo živahno tržno vrvenje. Veliko je povpraševanje po domačem krompirju. Lopa na Vodnikovem trgu, kjer mestna občina prodaja krompir, je bila od ranih ur do poznega dopoldneva oblegana. Drugače ni bilo domačega krompirja na trgu Na prostoru ob Ljudski knjigarni je bilo na prodaj mnogo domačih jabolk, tako lepih kosmačev. Tam je vladala velika gneča. Jabolka 60 bila po 2.50 in 3 lire kg. Na trgu je od dneva do dneva večje število raznih užitnih gob na prodaj. Izbira gob je lepa, toda redki so jurčki, po katerih gospodinje vedno najrajši povprašujejo
LMska hnglgarna
=============== LJubljana
je odiiria v svojih prostorih Pred Škofijo 5
//
Oddelek za pisarniške Ko šolske potrebščine
ter se priporoča cen:enim odjemalcem
—	Vreme in megla. Že deveti dan vlada pravo sončno jesensko vreme. V sredo ponoči je bilo jasno nebo močno zvezdnato. Proti jutru se je začelo po barjanski ravnini in tudi po Ljubljanskem polju razlivati gosta, nizka megla. Valovila je vse dopoldne tja do 11. ure, ko je naposled sonce prodrlo megleni pnj-čolan in toplo zasijalo. Okoli 7. ure je bila megla izredno gosta tako, da so gorele električne luči po cestah in ulicah. Človek ni videl niti sto korakov pred seboj. Prometnih nesreč zaradi megle ni bilo. Od t>olf'neva naprej je bilo jasno in toplo. Vsi vremenski pojavi kažejo na lo, da bo lepo vreme trajalo še dalj časa. Barometer se zopet dviga, dvignila pa se je tudi dnevna toplota. Barometer je v sredo kazal 770.1 nun, prejšnji dan 769.3 mm. Najnižja jutranja temperatura je bila v sredo zjutraj +10.8° C ter se je dvignila od prejšnjega dne za dobre 3 stopinje. V torek najvišja dnevna toplota +21.2°, ko je bila prejšnje dneve +19° C.
—	Dar za socialno pomoč. Gospa Premelč Iva, upokojena učiteljica v Ljubljani, bivajoča v Splitu, je darovala L 50.— Učit. odboru za socialno pomoč namesto venca na grob umrle gospe Stritof Antonije.
Maiočite
„Slovencev koledar"
dokler je še čas!

*******i
_ Kupčije z zemljišči in hišami. Zemljiška
knjiga kaže v septembru manjšo živahnost pri kupčijah z zemljišči in hišami. Opažati je nekako mrtvilo na nepremičninskem trgu. Je na prodaj mnogo hiš, vil, posestev in posameznih zemljiških parcel v skupni vrednosti do 13 milijonov lir, toda povpraševanje je znatno ponehalo. Doslej je zemljiška knjiga v septembru zaznamovala do 23 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 481.784 lir.
— Semenogojskn razstava na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo našemu kmetovalcu nazorno pokazala, katera semena in
in jih najrajši kupujejo. Gospodinje pa so se navadile tudi že na druge užitne gobe. Mnogo pouka jim daje razstava gob ob semenišču. Neka kmetica je prinesla na trg »mrtvaško trobento«. To gobo 60 vse gospodinje občudovale. Največ je bilo na prodaj medvedjih parkeljcev.
I Pevski pouk v Slogini glasbeni šoli. Mnogo je pevcev, ki se žele izobraziti v petju, pa tega ne morejo storiti, ker je pouk solopetja ali predrag, ali pa. ker nimajo namena učiti se petja na način, kakor se morajo šolati pevci solisti. Glasbena šola Sloga bo uvedla zato s I. oktobrom skupinski pouk petja kot poseben predmet. Pouk bo obsegal vse ono, kar mora dober pevec vedeti o pet ju. Pouk ne bo le teoretičen, temveč tudi praktičen in bo tako vsak udeleženec imel priliko svoj glas tudi vežbati. Tečaj bo primeren za zborovske pevce. LMele-ženci tega pevskega pouka bodo mogli obiskovati tudi tečaj osnovne glasbene teorije za odrasle, ako se n:so s pojmi glasbene teorije že seznanili. Pouk bo trajal celo šolsko leto. Uko-vina lio nizka. Predmet bo otvorjen, ako se bo priglasilo zadostno število udeležencev. Pri večjem številu udeležencev se bo tečaj delil na več delov, šolska pisarna je v Pražakovi ul. 19.
1 O nastanku Rožne doline in drugih naselbin Delavskega stavbinskega društva je bilo na kratko pisano zadnjič v našem listu. Pri tem pa se je vrinilo nekaj pomot, ki motijo. Izmed tistih prvih odbornikov in dr. Krekovih sodelavcev živi danes le še gospod Ziler, ki je bil v našem listu pombtno zapisan za Sila. G. Alojzij Kocmur, ravnatelj Prvega delavskega konzumnega društva, je bij sicer do zadnjega predsednik Stavbinskega društva, vendar je 011 to svoje mesto nastopil potem, ko je odstopil dr. Krek, kar se je zgodijo šele okoli leta 1910. Med ustanoviel.ji Stavbinskega društva pa g. Alojzija Kocmur,ja ni moglo biti, ker je takrat hil še premlad. — Vse'<ahor pa je omenjena notica o zgodovini delavskih naselbin v Ljubljani prav primerna da sedanji rod opozori, kako strnjeno in složno so takrat reševali pereča socialna in druga vprašanja, kar naj bi sedanjemu rodu bilo v pobudo in vzgled.
1 Pouk gitare. Interesenti, ki se zanimajo za učenje gilare, naj se prijavijo v času od 25. IX. do 10. X. v pisarni akademije. Gosjx>ska ul. 8-1.
1 Ključnico si je zlomil. Ko se je v sredo nkrocr dveh nonoldne nelial s kolesom uradnik
Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev Driga Gregor po Medvedovi ulici, se je hotel ogniti dekletcu in pri tem zavozil na rob pločnika. Pri padcu si je zlomil ključnico in so ga reševalci prepeljali v Šlajnierjev dom.
Gledališče
Drama: Sobota, 27. septembra: »Katarina Me-
dičejska«. Premiera. Otvoritvena predstava. Red Preniierski. — Nedelja, 28 «et>tembra »Katarina Medičejska«. Izven.
Radio Ljubljana
Četrtek, 25. septembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Razna glasba; ob 8.00 točen čas — 8.15 Radijska poročila — 12.30 Radijska poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13.00 Čas in radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Radijski orkester Adamič in njegovi solisti — 14.00 Radijska poročila — 14.15 Izmenjalni koncert iz Nemčije — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Bleščeča glasba; orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20.00 Čas in radijska poročila — 20.20 Komentar v slovenščini — 20.40 Mavrica pesmi; orkester Cetra pod vodstvom Barzizza — 21.15 Operna glasba pod vodstvom Draga Marija šijanca s sodelovanjem Elze Karlovčeve in tenorja Francla — 21.50 Pogovor v slovenščini — 22.00 Bleščeča glasba pod vodstvom Arlandija. V odmoru slovenska poročila — 22.45 Radijska poročila v slovenščini
Lekarne
. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvrševa c. 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Na poti Vrstovškova ulica. Lepi pot. Dobrilova ulica do Trnovske cerkve je neka gospa izgubila 4 ključe. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
Izgubila se je denarnica s 40 lirami Pošteni najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca«.
Našla se je denarnica z manjšo vsoto denarja in nekaj odrezkov krušne karte, ravno nasproti Sv. Jožefa. Dobi se v trgovini R. Mi-klauc pred škofijo.
Jazbečarka mlada, svetlorjava se je izgubila 23. t m. na Bleiveisovi cesti (Narodni dom). Sliši na ime Čiba, št. 4017. Oddati proti nagradi: Ruta r jeva 9, I. nadstropje.
Iz Goriške pokrajine Zastopnikom naših listov!
Sporočite nam pravočasno naročnike »Slovenčeve knjižnice«. - Prva knjiga bo izšla že drugi teden — 1. oktobra.
Sporočite nam tudi, koliko knjig boste
vzeli v komisijsko prodajo!
*
Domov se je vrnil, da bi počival v domači zemlji. Na praznik 8. septembra smo v Sovod-njah ob Soči slovesno položili k zadnjemu počitku g. Ivana Pelicona, ki je v visoki starosti 84 let mirno v Gospodu zaspal. Rajnki je bil do svoje starosti vrtnar pri baronu Bianchiju v Rubijah. Pred leti je šel k svojim na Štajersko, odkoder se je pred kratkim vrnil. Vedno je izražal željo, da hoče počivati v domači zemlji. Kakor ria bi slutil, da se mu bliža slovo, je pred kratkim prišel domov in tu po kratki bolezni izdihnil. »Le ena se Tebi je želja izpolnila...!« Pokojnik je bil dober krščanski mož, ki je prav očetovsko skrbel za svojo družino. Eden izmed sinov, dr. Serafin Pelicon, je salezijanec in biva sedaj na Hrvaškem, drugi je znani slaščičar v Ljubljani, vsi so lepo preskrbljeni in vsi razen salezi.janca so prihiteli na pogreb. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim iskreno sožalje!
Iz Tržaške pokrajine
Spretni zlatarji in draguljarji. Trst ima znane trgovine zlata, dragocenosti in draguljev. Lepo je bilo gledati izložbe teh prodajaln, v katerih se je V6e bliščalo in iskrilo ter so bili včasih izloženi predmeti v milijonski vrednosti na ogled. Sedaj pa, ko je prodaja zlata in draguljev prepovedana, pa so izložbe zlatarn in draguljarn dobile čisto drug izgled. Priznati pa je treba zlatarjem, da so spretni. Namesto zlatega okrasja in dragega kamenja vidiš 6edaj v izložbah prelepe umetniško izdelane predmete za okrasje in opremo stanovanja iz srebra, dragocenega brušenega 6tekla, raznih drugih plemenitih kovin ter spoznavaš, kako visoko stopnjo je dosegla italijanska umetnostna obrt in stanovanjska kultura.
Tovorni avto je podrl hišo. Na Bazovici se je pripetila nenavadna nesreča. Po cesti iz Reke je privozil v vas velik, z drvtni naložen tovorni avto s prikolico. Na vozilu pa nekaj ni bilo v redu, najbrže 60 odrekle zavore, pa je na strmi cesti e tako silo zdrvelo naprej, da ga šofer ni več obvladal. Avto se je zaletel v hišo, v kateri se nahajata pekarna in trafika. Podrl je vrata na obeh lokalih, nato pa se je prevrnil. Pri tem so se od gasogenske naprave vnela drva ter so začela goreti. Pomagat so prišli gasilci, ki so požar zadušili.
Iz Spodnje Štajerske
Pomanjkanjo stanovanj v Mariboru. Politični komisar za mesto Maribor, Knaus, je izdal oklic, kjer poziva prebivalstvo mesta Maribora, naj pomaga oblastem v njihovem prizadevanju, da bi se omililo pomanjkanje stanovanj v tem mestu. Oklic zlasti poziva vse tiste, ki imajo velika stanovanja, katera niso dovolj izrabljena, naj oddajo eno ali več sob. Oklic izraža upanje, da ni izšel zaman in da bo tako mogoče zadovoljiti mnogo tistih, ki iščejo strehe, da bo ceio mogoče dobiti primerna stanovanja tudi za cele družine. Lastnik stanovanja pa ima prosto izbiro, da si sam izbere v svoje stanovanje tistega, ki ga sam hoče. Kdor ima kaj prostega stanovanja, naj to pismeno sporoči političnemu komisarju.
Smrt v Mariboru. V Mariborski bolnišnici so umrli: 54 let stara kuharica Alojzija Dvoržak iz občine Zgornja Sv. Kungota, 361etna žena pekovskega mojstra Marija Pučko iz Pobrežij ter 39 let stara Emilija Bitenc, žena upokojenca iz Maribora. — Dalje je umrla v Mariboru 51 let stara Gabrijela Menih, žena železniškega uradnika.
Poslovilni večer pri Sv Marjeti niže Ptuja. Vodja krajevne skupine bramboveev štajerske domovinske zveze pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Franc Laurenčič, je bil od tukaj odjioklican ter je bil na njegovo mesto imenovan njegov dosedanji namestnik Ludvik Vernik. Pri tej priliki so odhajajočemu Laurenčiču priredili poslovilni večer, na katerem je spregovoril tudi vodja krajevne skupine 6erf. ieral pa ie kvartet bratov Zupec.
Iz Novega mesta
Naročniki »Slovenca« tudi iz okolice Novega mesta lahko poravnajo naročnino za list pri »Slo-venčevi« podružnici v Novem mestu. Pri njej prav tako lahko naročite »Slovenčev koledar« in knjige »Slovenčeve knjižnice«.
Gmotni uspeh cerkvenega koncerta. Rdečemu križu v Novem mestu je prireditelj obeh cerkvenih koncertov, ki sta se vršila v kapiteljski cerkvi te dni, izročil čisti izkupiček 1373.40 lir, da ga uporabi v dobrodelne namene Vodstvo obeh novomeških cerkvenih pevskih zborov, ki sta pri koncertu sodelovala, se ob tej priliki zahvaljuje vsem pevcem in pevkam ter godbenikom, ki so pri koncertu sodelovali in vsem, ki so posetili koncert. Posebno se pa zahvaljuje milosti, gospodu proštu K, Čerinu, ki je z njemu lastno širokogrudnostjo omogočil, da sta se koncerta mogla vršiti.
Prometna nesreča. 321etni Ignacij Krašovec iz Zgornjih Prekop pri Št. Jerneju se je v ponedeljek s kolesom vračal iz Novega mesta proti domu. Na cesti je imel nesrečo, da se je s kolesom prevrgel v trenutku, ko mu je pripeljal nasproti avtobus, ki vzdržuje zvezo med Novim mestom in Toplicami. Krašovec si je pri tem zlomil ključnico, zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
Sanitarna kolona v Novem mestu. V torek dopoldne je prispela v Novo mesto sanitarna kolona notranjega ministrstva. V teku dneva je bila pregledana novomeška šolska mladina in mnogo odraslih. Splošni pregledi so se vršili v prostorih poliklinike, specialni pa v obeh vozilih, ki sta opremljeni z vsemi najmodernejšimi aparati.
Dve nesreči pri sekanju drv. V ženski bolnišnici imajo te dni dve žrtvi nesreč, ki sta se pripetili pri sekanju drv. Sta to 411etna Marija Zupančič iz Št. Ruperta, ki se je usekala v roko, in lOIetna Anica Kren iz Drganjega sela pri Šmihelu. Dekletce je bratu pomagalo pri sekanju drv. Nesreča je hotela, da jo je brat nevarno usekal v nogo.
Dve nesreči v Novem mestu. Pri igri je padel eno in jx)lletni Kari Majerle, sin kretničar.ja iz Novega mesta in si zlomil nogo. V shrambi je padla 591etna kuharica v Novem mestu Alojzija Volner in si zlomila roko v zapestju. Obe se zdravita v tukajšnji ženski bolnišnici
Bukev ga je podrla. Drvar Omando Gruden, ki je bil rojen nekje na Tirolskem, sedaj pa živi v Vahčji vasi v občini Semič, je s svojimi tovariši v gozdu podiral drevje. Pri tem se je padajoči bukvi prepozno umaknil, ki ga je moLno oplazila po hrbtu in podrla na tla. K sreči mu hrbtenice ni zlomilo, pač pa je dobil hude notranje poškodbe.
Mišek je kar zavriskal in tekel s pismom k Miški.
»Draga Miška, pripravi kovčege; pojdeva k stricu.«
Sivec in Sivka sta kar strmela od začudenja.
»Saj je norost, kar nameravata! Zdaj da bi šla k stricu, ko Vama piše, da je tam takšna nevarnost!« je vzkliknila Sivka.
Toda Mišek in Miška si nista dala dopovedati. Zložila sta obleke v kovčeg in se pripravila za potovanje.
»Naj se le pripravi, razbojnik!« je govoril Mišek, medtem ko je otipaval svoje mišice na rokah. »Uhlje mu potrgam, ako ga dobim!« je žugal, ko je tlačil v kovčeg kos vrvi.
»Čemu ti bo vrv?« se je začudil Sivec.
»Razbojnika bom zvezal, ko ga spravim na tla!« je pojasnil Mišek.
»Nekoč sem bral, da je Netopir napadel celo človeka: vzel mu je briljantni prstan, potem ga je pahnil v prepad ...« je vedel povedati Sivec.
»Meni se kaj takega ne more zgoditi, ko nimam diamantnega prstana,« je odvrnil Mišek.
Ko je Sivec izprevidel, da sta Mišek in Miška trdno odločena za potovanje, ni več poskušal, da bi ju pregovoril. Ponudil se je, da jima bo pomaga! spraviti kovčeg na postajo. Kovčeg je bil težak. Sivec ga je pograbil na enem koncu ;na drugem koncu pa ga je Mišek porival z nasajeno sesalko za prah. Sivka in Miška sta stopali zadaj.
KULTURNI OBZORNIK
Razstava beneških graiihov 18. stoletja
Marijan Marolt
Opazovanje teh razlik v kvaliteti in tehniki pa ni tako zanimivo, kakor razgled po vseh takrat v Benetkah delujočih slikarskih Šolah, ki so tu zastopane bodisi po svojih mojstrih samih, bodisi po njihovih posnemalcih. Prvenstvo ima seveda stari Tiepolo, Giambattista. s svojima sinovoma Giandomenicom in Lorenzom. Oče je dolbel in vžigal v baker svoje lastne domislice, njegova monumentalna dela pa sta spravila, popolnoma dorasla očetovi genialnosti, v grafične liste tudi oba sinova. Gian Domenico je reproduciral ali pa morda po svojih lastnih grafikah slikal tudi svoje kompozicije. Tako nam razstava kaže v ujedankah poleg serije Bega v Egipt ie celotni Križev pot, ki v olju v cerkvi dei Frari ni več ves ohranjen. Ta Križev pot je v marsičem poučen za primerjavo z Bergantovim Križevim potom v Stični, ne morda toliko zaradi morebitne medsebojne odvisnosti, kolikor zaradi dveh približno sočasnih interpretacij iste snovi. Saj so Berganta primerjali s Tiepolom, Se preden se je pojavila slovenska umetnostno-zgodovinska šola.
Drugo veliko umetniško družino tvori Giovanni Batistta Piazzetta s svojimi učenci, med katerimi je ravno za študij našega Berganta najpomembnejši Giuseppe Angeli, čigar Madonna, mimogrede povedano, ima sedaj redko čast, da v frarski cerkvi v glavnem oltarju nadomestuje Tizianovo Assunto. Piazzetta sam se kot grafik ni mnogo udejstvoval, čeprav je njegov domnevni grafični avtoportret simbol te razstave. Imel je pa sijajnega oboževalca v včasih čudovito mehkem Marcu Pitteriju, ki se je znal v svojih grafičnih reprodukcijah poglobiti v duha svojega mojstra in prijatelja. Serija beneških tipov na tej razstavi nas spominja spet na Berganta, prav tako kakor znova potrjujeta dva v originalu ne več ohranjena, pa tu eden po Pitteriju in drugi po Zanettiju vrezana portreta Giuseppeja Angela o ozkem sorodstvu tega maloznanega Benečana z mojstrom slovenskega rokokoja.
Tretja velika osrednja osebnost, to pa res velika potenca, je Antonio Canal, imenovan Canaletto. Ce ga gledaš v Louvreu, Accademiji, Ufficci-jih ali Stari Pinakoteki. ti je pač svojevrsten, pa vendar nekam akademski hladen novotar naturalizma. Ko ga pa gledaš na tej razstavi v kakšni Beraddijevi ali Brustolonovi reprodukciji, prav posebno pa, ko občuduješ njegove lastne grafike, dobiš pred tem lirično domovinsko navdahnjenim mojstrom nedvomen respekt, kot sa zasluži le velika umetniška osebnost. Prav ima katalogov uvodnik, če pravi v zvezi s Canalettom, da je ta čas ustvaril navado gledati na to čarobno lagun-sko mesto na popolnoma nov način, »kot smo ga še danes navajeni«. II Canaletto je rojen grafik in šele v drugi vrsti slikar. Vse do njega so bila arhitektonska ozadja le Stafaža pomembnim dogodkom. ki se odigravajo pred ozadjem. Njegove oljnate benečanske vedute delajo res včasih vtis takih štafaž brez ospredja. Ko ga pa gledaš na tej razstavi, spoznaš v njem krajinarja in vedu-tista, ki je dobil svojega enakovrednega naslednika šele desetletja pozneje v Turnerju — čeprav v svetu drugačne motivike.
Krajinarju naiuralistu Canalettu stoji ob strani kiajinar romantik Marco Ricci iz Belluna, ki je deloval že v začetku stoletja, pa se ti zdi, kot bi spadal tja v konec veka. ko je zaživelo zanimanje za vse razdrto in zapuščeno, fantastično in viharno razburjeno. Drugačen spet je Michele Ma-rieschi, ki kaže podobno kot Canaletto v svojih oljnatih delih velik smisel za monumentalnost benečanske arhitekture, pred katero se gibljejo figure kot majhne, včasih komične, včasih nerodne lutke. Arhitekt Giambattista Piranessi je morda najzagonetnejši pojav med beneškimi grafiki, fantast, nekakšen prototip švicarskega Fiiss-lija, le da ustvarja svoja strahotna dejanja v okviru ogromnih arhitektonskih kuliserij; njegova poteza je v najboljšem pomenu besede pompozna. Krajinarjem in upodobljevalcem arhitektur se pridružujejo ne kot izvirni, pač pa kot sijajni re-produktivni grafik (po Guardiju) Dionigi Valesi. že omenjeni, zelo rafinirani, zlasti v draperijah bravurni G. B. Brustolon in »pastirski« krajinar B. Zilotti.
V naslednjo skupino bi stavil grafike, ki so prikazovali sodobni beneški družabni genre. Več ali manj spadajo sem že Piazzetta s svojimi »tipi«, pa tudi Canaletto 9 »pritiklinami« s svojimi vedu-tami, pa tudi dogodki v Riccijevih krajinah, da ne govorim o genresko občutenih bibličnih scenah Gian Domenica Tiepola. Tu je osrednja osebnost v benečanskem slikarstvu Pietro Longhi, ki se sam z grafiko menda ni pečal, ka je nekaj nje-
govih del vrezal v baker sin Alessandro, nekaj Francoz Flipart in drugi.
Alessandro Longhi je pa tudi rezec obličij sodobnih beneških umetnikov. Portret je sploh tema, ki je morda motivno najštevilnejše po-kazana. Toda v portretu so na grafični razstavi predstavljeni v prvi vrsti rokodelci-reproduktorji in le maio del presega običajno tovrstno šablono; o dveh Angelovih sem že zgoraj napravil opazko.
To je le kratek, zelo nepopoln pregled o razstavi, ki je verna slika zadnje velike umetnostne epohe Benetk pred moderno, še mnogokaj bi bilo treba povedati, saj je grafikov tukaj zastopanih nekaj čez devetdeset in poleg njihovega »sculp.« je še množica »inv.< in »pinx.« Vsako ime je vredno posebnega študija in gotovo je italijanska umetnostna znanost bila in je v polnem razmahu svoje delavnosti. 2e ko sem svoj čas pisal na tem
mestu o razstavah Veroneseja, Brescianske renesanse in Lionarda, sem poudaril, da fašistična Italija z vnemo pravega znanstvenega mecena prireja take razstave, ki so postale prej nepoznana privlačnost za turista-umetnostnega sladokusca. To prizadevanje tudi v teh resnih časih ni prenehalo. Italija ne kaže svojih umetnostno-zgodovinskih vrednot kot kuriozitete. zavite v meglo romantično zanemarjenih občutenj. Zanimanje, ki ga kaže ital. javnost za tovrstne prireditve, more biti vzpodbudno tudi za italijanske sosede. Naša želja bi bila, da bi to razstavo, če ne vso. pa vsaj izmed sedanjih 613 razstavljenih listov izbrano desetino ali petino primerkov mogli videti v Ljubljani. Slovenski umetnostni znanosti bi se pri podrobnem proučevanju odprli zanimivi pogledi na umetnostno snovanje čarobne južne umetnosti, pa tudi marsikatera sodba o slovenskem, ljubljanskem »osemnajstem« bi se popravila in končno-veljavno fiksirala. Bolj pravilno bi vrednotili visoko vrednost našega rokokoja, čeprav le vkljub • vsein zvezam s posvetnimi, trgovskimi, gledališkimi in družabnimi Benetkami ostal v glavnem religiozen in plemiški, ni pa bil obenem še meščanski kot v Benetkah. Če je v tem skrita posebna slovenska nota, je pač naša. Pa tudi to bi videli: Tiepolov in Piazzettov Slovenci nismo imeli, imeli pa smo svoje velike može. ki so izoblikovali duhovno podobo sodobne Ljubljane na prav dostojen in nas vreden način.
delske pridelke za 8 do 9 milijonov meterskih stotov. Z izvedbo velikih izsuševalnih del \ Banatu se bo pa žitni pridelek v tej žitnici dvignil za nadaljnjih 300 do 400.000 meterskih stotov. V vseh melioriranih krajih misli srbska viada naseliti kmete begunce iz Makedonije in vseh ostalih bivših jugoslovanskih krajev.
Izplačilo plač srbskim državnim uradnikom. Srbsko finančno ministrstvo in glavna
blagajna sta dobili zadnje dni vse polno brzo javk od državnega uradništ— - '
Srbije, v katerem prosi za izp----- ,
sec avgust, ker nima nobenih sredstev za pre-
X ' . 1 1 _ _ I _ L ■ M n m n it m« iniriiiot trn i« larnni ♦ r» f* n
Iz Hrvatske
Izjava hrvatskega prosvetnega ministra romunski časnikarski agenciji «Rador«. Prosvetni minister dr. Budak je oni dan sprejel zastopnika romunske časnikarske agencije »Rador« ter mu je ob tej priliki dal izjavo. V njej je doglavnik poudarjal, da je poglavnik začel ustanavljati svojo ustaško organizacijo že leta 1928. pod imenom »Hrvatski Domobren«. To delo je potem leta 1929. nadaljeval v inozemstvu pod sedanjim imenom »Hrvatski ustaški pokret«, ki je v skladu z ideali nove Evrope in vojaškim duhom hrvatskega naroda. Minister dr. Budak je eatem omenjal velike napore sedanje hrvatske vlade, ki je organizirala vse panoge državnega življenja. Omenjal je tudi mogočen razmah hrvatske književnosti, ki ji bo izkazala posebno priznanje tudi zavezniška Italija s tem, da bo v kratkem izdala izbor najboljših del 40 hrvatskih pripovednikov.
Načelnik konzularno-gospodarskega oddelka v zunanjem ministrstvu. Na predlog zunanjega ministra dr. Lorkoviča je poglavnik podpisal odlok, s katerim je postavljen dr. Peter Digovič za načelnika konzularno-trgovinskega oddelka v zunanjem ministrstvu.
Skrb ministrstva za korporacije za zapuščeno mladino. Ministrstvo za korporacije je posvetilo vso skrb zanemarjeni mladini, ki se je do sedaj klatila po ulicah, prodajala razne predmete ali pa prosjačila. Za takšno mladino bo ministrstvo za Korporacije ustanovilo posebne zavode, v katerih jih bodo vzgajali in popravljali za dobre člane človeške družbe.
Šolski zakon za nemško narodnostno skupino na Hrvatskem. Prejšnjo soboto je poglavnik dr. Pavelič podpisal novi šolski zakon za nemško narodnostno skupino na področju neodvisne države Hrvatske. Po tem zakonu bo imela nemška narodnostna skupina na Hrvatskem lahko svojo šolo, če se bo za šolski pouk prijavilo 20 otrok, svojo pomožno šolo za 10 otrok in svoje nemške oddelke za manj kot deset otrok. Po zakonu sme nemška mladina obiskovati samo nemške šole. Nemške ljudske, srednje in ostale strokovne šole bodo podrejene posebnemu oddelku za nemško šolstvo v prosvetnem ministrstvu. Načelnika tega oddelka bo imenoval prosvetni minister na predlog voditelja nemške narodnostne skupini. V nemških šolah se bo poučevala tudi hrvaščina, hrvatska zgodovina in hrvatski zemljepis. Šole občujejo z oddelkom za nemško šolstvo v prosvetnem ministrstvu kakor tudi z nemškimi občinami samo v nemščini.
Čl«ni hrvatske častne delovne službe potujejo na kurze v Nemčijo. Vodja hrvatske častne delovne službe, Ferdinand pl. Hala, je dal časnikarjem izjavo, v kateri je poudaril, da bo odšlo v najkrajšem času na državne stroške v Nemčijo 730 gojencev hrvatske državne častne delovne službe, ki bodo v Nemčiji študirali ustroj nemške delovne službe. Vsi gojenci bodo ostali na študiju v Nem čiji več mesecev ter bodo potem prevzeli razna mesta v hrvatski državni častni delovni službi, ki bo pričela vsestransko delovati dne 1. aprila 1942,
Zimska pomoč na Hrvatskem. Pod okriljem ministrstva za korporacije so v Zagrebu ustanovili osrednji odbor za zimsko pomoč.
Hrvatski časnikarji potujejo v Nemčijo. Skupina uglednejših hrvatskih časnikarjev je odpotovala na daljše študijsko potovanje v Nemčijo.
Finski poslanik za neodvisno državo Hrvat' sko. Prihodnji ponedeljek bo prispel v Zagreb finski poslanik iz Rima dr. Oni Talas ter bo izročil poglavniku poverilne liste svoje vlade, ki ga je
imenovala tudi za poslanika za hrvatsko državno področje.
Poglavnik sprejel člane berlinske filharmonije.
V nedeljo je sprejel poglavnik v slovesni avdienci člane berlinske filharmonije ter jih je pozdravil z nemškim nagovorom, v katerem je dejal, da je Hrvatska srečna, da lahke ramo ob rami koraka z velikonemškim Rajhom Adolfa Hitlerja ne samo na vojaškem, temveč tudi na kulturnem področju.
Tipiziranje industrijskih proizvodov. V ministrstvu za obrt, veleobrt in trgovino sestavlja posebni odbor strokovnjakov predloge za normaliziranje in tipiziranje hrvatskih industrijskih proizvodov.
Iz Srbije
Preosnova srbskega šolstva. V zvezi s pred-stoječo preosnovo srbskega šolstva, se srbski merodajni krogi zavzemajo tudi za uvedbo delovne službe v srednjo šolo.
Ustanovitev posebnega orožniškega poveljstva v Banatu. Načelnik drugega oddelka pod-banata v Velikem Bečkereku policijski prefekt Fran Reith, objavlja natečaj za sprejem novih orožnikov.
Vpostavljen promet na progi Belgrad — Obrenovac. Od 17. t. m. je zopet vpostavljen železniški promet na progi Belgrad — Obrenovac.
Naredba Osrednjega urada za nsnje za izdelavo in popravilo obutve. Osrednji urad za usnje je izdal posebno naredbo, ki vsebuje nova določila za izdelavo novih čevljev in popravilo starih. Po tej naredbi je na srbskem področju prepovedano vsako izdelovanje laka-stih čevljev, izdelovanje ženskih čevljev iz zlatega in srebrnega ševroja, iz zlate ali srebrne tkanine, atlasa, svile, umetne svile, zlato-pisa-nega ševroja in iz vseh njihovih kombinacij, iz žameta, izvzemši domače obutve vseh vrst. Prepovedana je tudi izdelava vseh vrst copat z usnjeno peto. Prav tako je prepovedana vsakršna izdelava nove obutve z dvojnimi usnjenimi podplati, uporaba celik kosov usnja za izdelavo pet, uporaba usnja za izdelavo pet pri ženskih čevljih in izdelava nizkih ženskih čevljev z visoko peto, uporaba govejega in telečjega za izdelavo domače obutve in uporaba govejega ali telečjega usnja za izdelavo otroških čevljev do št. 20.
Po tej naredbi morajo čevljarji uporabljati za popravilo čevljev že nošeno usnje ali odpadke od usnja in morajo prvenstveno popravljati čevlje s krpanjem. Prepovedana je tudi zamenjava starega prednjega dela na čevljih z novim in s templanjem.
Velike melioracije v Srbiji. Kakor znano je srbska vlada rezervirala eno milijardo za obnovitev države. V obnovitvenem načrtu zavze majo prvo mesto melioracije. Površine, ki pri hajajo v poštev za melioracijo, leže pred Bel gradom, vzhodno od Tise v Banatu, ob Savi pri Šabcu, kakor tudi v dolini Morave do Niša in ob Donavi pri Smederevu, pri Negotinu in na drugih mestih.
Kraje, ki jih bo srbska vlada meliorirala, bo morala najprej razseliti. Med Drino in Savo bo treba zboljšati 45.000 ha. Stroški za ta dela so preračunani na 25 milijonov dinarjev. Največji načrt izsuševanja je pa predviden za dolino Morave, za kar bodo porabili 550 mili jonov dinarjev ter bo na ta način dobila Srbija novih 157.000 rodovitne zemlje, ki bo povečala polje-
B o g a s t a v Koe»y6sbl:	26
RIM
»Prosim,« je rekla žena tukajšnjega paznika beli ženi »zoppa« z Via Appia in odprla ozka vrata na dvorišče. Odpirajo 6e tudi vrata v notranjost Rotonda. Svet se takoj spremeni. Okroglo je vseokrog, celo okna v zidu 60 okrogla. Sredi dvorane stoji kamenita miza, obdana z balustrado, 6tene pa so od vrha do tal pokrite z rimskimi freskami preganjalcev kristjanov, branečih se pred krščanstvom. So v rimskih čeladah in togah, kar jim zelo pristaja, v železnih hlačah, skozi katere je videti napeta stegna, ter z golenicami na nogah. V rokah imajo meče, sekire in žage, kretnje divj_e, kajti zadajajo smrt drugim ljudem. Budž grozo in strah, čeprav so barve že zelo obledele.
Čudno je danes gledati te stvari. Človek človeku reže stopala in ude Tam drugi seka človeku glavo. Tretjega pribijajo na križ. Na stebrih vise ljudje, nekaj vročega jim lijejo v usta. pobijajo jih z mečem, mečejo jih v zverinjake levom pod zobe, kamenjujeio s kamenom, žive zakopavajo v zemljo, mečejo jih steklim psom, pečejo na ražniih, tolčejo s palicami, žagajo z žago iji trgajo s kaveljni deviška prsa.
Tu nabada podivjan bik mučenico na rogove, tam se na drugo skupino vržejo panterji, tam se pod neko mlado deklico v kotlu užiga ogenj, da jo sežge. Gori tudi dekle, privezano na steber ter ima 6amo še krvav madež namesto prsi; četrti rujejo jezik iz ust; dalje tam četverijo nekoga s konji, režejo roke ali mečejo v žrelo ognju; obešajo jih z glavami navzdol in so vsi preluknjani z ostrimi žeblji. Tam vlivajo na nage krop ali pa se morajo ženske in moški kopati v vreli vodi. Lomijo jim roke s koli, meljejo jih med kamni, zabijajo otroke pred očmi staršev. Tu je naslikana vsa zgodovina te čudne in neslavne rimske zgodovine.
Rim: Vhod v Mussolinijev Stadion.
uri	»""« .....................- i
življanje. Finančno ministrstvo je zaradi tega naročilo vsem svojim podrejenim uradom, da naj takoj izplačajo mesečne prejemke državnemu uradništvu za mesec avgust.
Premog iz Nemčije za Srbijo. Srbska industrija bo dobila v najkrajšem času 50.000 ton premoga iz Nemčije.
Slovenska poroka v Belgradn. Dne 14. t. m. sta se v cerkvi Kristusa Kralja v Belgradu poročila carinski uradnik Ludvik Janiš in Terezija Kapus. Mladi par je poročil dr. Jenko. Ob vstopu v novo življenje želimo obema mnogo sreče in božjega blagoslova.
Smrtni slučaj. V Belgradu je umrl od kopi zadet zavarovalniški ravnatelj iz Maribora g, Skaza.
Skupno kosilo nemške kolonije v Belgradn. Prejšnjo nedeljo je nemški poslanik pri vojaškem poveljniku za Srbijo g. Benzler povabil na skupno kosilo v prostore nemškega poslaništva vse vidnejše zastopnike nemške, kolonije v Belgradu. Pri kosilu so gostje dobili samo eno jed, ker je bila vsa prireditev v okviru akcije za zimsko pomoč.
Nad 100.000 dinarjev za Nemški Rdeči križ. Svojo veliko narodno zavedno«! je te dni zopet pokazala nemška narodnostna skupina v manjšem banatskem naselju Stefansfeld._ Pri zadnji nedeljski nabiralni akciji so meščani tega mesta zbrali za Nemški Rdeči križ nad tOO.OOO dinarjev.
Vojni ujetniki na dopustu. V smislu prejšnjega popisa vseh obveznikov biv. jug. vojske, se vsi ti obvezniki smatrajo za vojne ujetnike na dopustu.
Nabiralna akcija za obnovo Smedereva in begunce je dala dobre rezultate. Nabiralna akcija za obnovo Smedereva in za begunce je vrgla 18 milijonov dinarjev, ki so jih izročili sedanjemu ministrskemu predsedniku generalu Nediču. Od tega zneska so takoj dali za najpotrebnejše v Smederevu 2 milijona dinarjev, ostali denar borlo po porabili za kritje stroškov za vzdrževanje beguncev v Srbiji.
Število črk
pri posameznih jezikih
Razni narodi imajo zelo različne črke in znake za posamezne glasove. Večina jezikov na svetu, vseh jezikov je okoli 2.000, se poslužuje 25 do 30 črk. To velja predvsem zn jezike kulturnih narodov. So pa tudi jeziki, ki imajo mnogo manj črk in znakov, nekateri jih pa imajo tudi dosti več. Tako ima n. pr. havajski jezik samo 12 črk odnosno znakov, na drugi strani p« ima tatarska abeceda, ki je najbolj komplicirana na svetu, 202 črki.
Najstarejše drevo na s vela
Nedaleč od vasi Santa Maria del Tule pri Ohacu v Meksiku stoji ob robu tamošnjega močvirja cipresa, za katero pravijo, da je najstarejše drevo na svetu. Pred leti je v tem kraju divjal hud vihar ter je cipresi odlomil debelo vejo. Znani botanik profesor V. G. Land je zatem proučeval odtrgano vejo, ter je na kolobarjih v lesu ugotovil, da je cipresa stara nekaj nad 7000 let in je po tem takem najstarejše drevo na svetu, ker so ostala drevesa, ki so jih dotedaj smatrali za najstarejša, stara komaj 2.000 let.
Anekdota
Slavni pridigar zaspal
Znameniti dunajski pridigar Abraham a Santa Clara, ki je imel pri vsaki «voji pridigi na stotine poslušalcev, je nekega dne dovolil svojemu znancu misijonarju, da je pridigal z njegove prižnice. Pri njegovi pridigi je bil tudi Abraham a Santa Clara, ki je pa med pridigo svojega znanca zaspal in je s tem zelo razžalil svojega prijatelja. Pri skupni večerji mu je prijatelj to tudi oponesel in je svojo užalje-nost izlil v besede: »Brat v Gospodu! Ti si mojo pridigo enostavno prespal.«
»Imaš prav,« mu odvrne Abraham a Santa Clara. »Priznam, da sem res zaspal. Zaradi tega se pa nikar ne pritožuj samo name. Ker, če sem res zaspal, ti moram očitati tudi jaz, da si me ti uspaval.«
Ljudje gredo po ulici v bolnico, ki ni dale? odtod. Skozi okno gledajo bolniki - vojaki. Invalid stopa tam prvikrat na sonce. Ob berglah stopa že čisto sam. Ljudje v tem okraju so ubogi, obrazi so izmučeni, videti je v njih vso bedo in skrb sedanjih dni. Zraven gre ubogo dekle. Toda izku-btla je svoje Srne trepalnice ter narisala mongolske. Ima strogo in resno lice. Ustavila se je za
hip na robu pločnika, da je šel mimo pogreb. Ob njej se je ustavil tudi invalid.
»II morto porta il vivo,« je spregovorilo dekle, hoteč na ta način začeti pogovor. Invalid je še pomolčal. Pogledal je nanjo, si malo pomagal z berglami in rekel: »Si s tega konca?«
»Da,< je reklo dekle.
»Zo večkrat sem te videl skozi okno,« je rekel
invalid, pogledal nazaj na okno bolnice in videl, da ga opazujejo, zato je sramežljivo rekel: »Spremil bi te, pa ne morem hoditi. Srečno hodi!«
Nekaj ljudi sedi pod črnim zidom majhnega gledališča. Kamen je porastel z mahom. K teatru je prizidana stražnica, ki nosi številko 22 B. De-čak odpira najprej majhna, potem pa večja vrata v amfiteater. Po hodniku se gre navzdol. Kakor v Marcellovem teatru so tudi tukaj kamnite glavice, notranjščina ni velika, svetloba pada od zgoraj. Na koncu je amfiteater zaokrožen v polkrog, v zidovju pa je še videti davne oboke in kamnite sedeže.
Od zunaj je slišati pogovor. Tam se je vsedel stari pletač »fiasco« in košar, ki hodi po Rimu iz enega konca na drugi. Sedaj bi rad z žico privezal svoje čevlje.
»Ne boš šel več naprej, moj dragi Venditti,« je rekel sam sebi. »Prenočeval boš pri Umbertu.«
Za hip je pomolčal, potem pa je 6pet glasno premišljeval: »Toda lepše bi bilo, ko bi še danes mogel priti do Frascatija.«
Dva dežnika gledata iz njegovega naplečnika. Poleg njega leži okovana palica ter šop viter za koše. Takoj je pripravljen spustiti se v jiogovor Toda zagrenjen zaradi ljudi, se rajši sam s sabo glasno pogovarja.
»Hišo mi je razrušil zadnji potres,« je mrmral. Ta nesreča se mu je zgodila pred šestindvajsetimi leti, pa Venditti ne zna povedati tega števila Dvakrat je razprl izdelane diani in pokazal dvakrat po deset prstov: »Dieci e dieci.t Potem je dvignil še šest prstov in dodal »E sei«.
Obul je na nogo z živo zvezani čevelj, dvignil hlače in z vitro privezal nogavico. Nato začne s svojim delom. Z zakrivljenim nožem je razdelil rumeno vitro na posamezne kose canna, nato je sredi teh kosov z nožem zarezal zarezo, nato pa kratke vitre položil za hrbet. Upognil je protje, skozi prevlekel vitre in napravil krog.
»Dieci, dieci e sei!« je ponavljal vase. »In toliko ljudi je bilo našlo smrt.«
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
P r • d s t ■ v • oD 16. In 19. uri, ob nedeljah In pninlklh pa ob 10.30, 15.. 17. m 1». url
Znanost In življenje sta v irainein Motiiliktn 7. zakoni naravo In morale v filmu znanstvenih eksperimentov
Mož — močnelSI od smrti
Kod dodatek: OTOKI NA PACIFIKU KINO SLOGA T K L. 37-30
FIlm iz življenja študentov, o romantiki mladih let. o ljubezni
Študentka nemile
ELENASTUDENTESSA IN CHIMIOA. Madolei-ne Renaud. Constant Romv. J. Luis liarault in dr.
KINO UNION TEL. 22-21
Velik Ufin dokumentarni film
Vojna s Sovjeti
Slike Iz gigantske borbe na vzhodnem boJISču
KINO MATICA . TEL. 22-4)
RomantiCni doživljaji mladih brezdomcev nr-Jetne Španske popevko iu narodni plesi v lilmu. polnem vedrega humorja Cinnni nnri Kstrelliln ('astro, Mignel □ inOVI nUbl Ligero. Alhcrto Romea WAKNi.lt OLANU
muTapetevseoinJhrIljnosti tibetsftih planin
Predstave ■ 110 lelia ob 2, pol 5 ln ob 7,delavnik ob 7 Medtedenski spored (torek, sreda četrtek) (1 L A S I DALJAVE Prihodnji spored: Pomladna pesen (il.Lugo) Jokleni Šerif (F. Soott)
KINO KODELJEVO - TEL. 41-64
e	%
ISTITUTO FACCHEITI - TREVIGLIO
(presso Milano)
Ai giovani Sloveni, per i creseenti rapporti com-merciali cou 1'Italia. e oggi di grande utiliti la conoscenza della Lingua Italiana. LUstituto Fac-ohetti č 1'unico in ltalia specializzato ner Corai rapidi di Lingua italiana. di lingue Moderne e di materie commerciali per giovani di Lingua strauiera. Diplomi. Sports. Chledere prograuinii.
Za mlade Slovence Je danes radi naraščanja stikov z Italijo zelo koristno znanje italijanščine. Istituto Faechetti ie edinstven zavod v Italiji, specializiran v hitrih tečajih Italijanščine, modernih jezikov in trgovinskih predmetov zn mladino tujih jezikov. Diplome. Šport. Zahtevajte
programe. *
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pti naročilu.
1 Sliižhcl
Dobe:
Kuharico
vajeno kuhanja dobro meščanske hrane ter opravljanja ostalih hišnih del, sprejmem k mali družini. Reflektlra se le na pomočnico z daljšimi Izpričevali v starosti 30 do 40 let. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Stalno« 11423.
| Agilne akviziterje -ke
Iščemo za prodajo knjige. Zaželjenl razen Iz Ljubljane tudi Iz večjih krajev Ljubljanske pokrajine. Hitre ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Dober zaslužek 11.447«.
Hlapca
za vsa kmečka dela takoj sprejme Cerne Jože, Ljubljana VII. - Vodnikova 133.	b
Sodar - pomočnik
vešč tudi vseh kletarsklh del, se takoj sprejme. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 11.445.	b
BŽiiralij
Kanarček
rumen, s črno liso na vratu, je ušel. Oddati ga je proti nagradi Cesta v Rožno dolino 2.	j
irm
Dva srednješolca
sprejmem na stanovanje In hrano v centru mesta. Pogoj: prispevek v živilih. Informacije pri upr. »Slov.« pod »Mladini Izdatna hrana 11.455«. D
Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie dl
BUONI ml TESORO NOVENNALI 5'/.» PREMI
Interessi e Premi esentl da ogni imposta presente e futura
PREZZO di emissione: L. 97.50 per ogni cento lire di capitale nominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L 4,800.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia:
Istitnto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale Fascista per PAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sieilia — Banca Nazionale del Lavoro
Cassa Depositi e Prestiti — Istitnto Nazionale delle Assicnrazioni
sta per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d	_	__________ _____ _________ ________
—	Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fašcista delle Casse di Risparinio — Istituto di Credlto per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Proviucie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Amhrosinno — Bnnco Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compngnia di Assicurnzioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicnrazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale deH'Agrico!tura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana
—	Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Ber^amasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gandenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
—	Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Bar.ca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
—	Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovanu — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazioni di Categoria, nonehe gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio™
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
9 letnih 5'/. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premije so opro&ene sleherne sedanje in bodofe davnine
'-■K
EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis, PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh:, podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'Italia.
.
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicnrazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale Fascista per l'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sieilia — Banca Nazionale del Lavoro
—	Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi tli Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicnrazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale dell'Agricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana
—	Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio
Sella & C., Biella _ Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca
Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
—	Banca di Calabria;
Banca Mutna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
—	Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tndi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.

čilalered«^
Carbone di Jegna e legna dardere acquistansi. Grandi quantitativi. — Assumiamo rappresentanze. — Scrivere:
Ditta fRAIMCESCO SIGNOMNI, Via Vignafl 3, Milano
Lesno oglje in drva kupujemo v velikih količinah. — Sprejemamo zastopstva. Pisati:
EHSI3
Kupujem
vse vrste cunj, šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih eenah. Alojz Grebene, Vošnjakova ulica St 4. teleton «4-2«.
Suhe gobe
prodaš po najvišji ceni v trgovini Cuček, Sv. Petra cesta 13, tel. 31-85. 1
OBJAVE
Vsem cenjenim trgovcem!
Tvrdka Ant. Krisper, veletrgovina galanterije v Ljubljani, Izjavlja, da je njen zastopnik za Ljubljansko pokrajino samo g. Anton Lenščak. Vsakega drugega, ki bi nastopal v imenu tvrdke, sklepal sleparske kupčije ln zahteval predujme, prosimo, da ga takoj prijavite naj-bližnjl varnostni straži.
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-
Siubac in »Bogoljuba«, naročate inserate in obite razne informacije. — Poslovne nre od pol 8 zjutraj do pol i pop. In od 8 do t pop.
Telefonska Številka 30-39
31
Dolarske hijene
»Gre za vašega dvojnika, gospod Grill... Zanima nas ta Franck Paimer, o katerem ve časopisje toliko povedati.«
Paimer se brezizrazno smehlja. »Gotovo!« pravi samo zato, da nekaj reče. »No, in dalje?«
»Prav gotovo ste dobro poučeni,« nadaljuje inšpektor Taylor, »da tej nori zgodbi o dvojniku Palmerju prav za prav nihče v New Yorku ne verjame.' Tudi mi smo bili spočetka mnenja, da ste vso to zgodbo vi sami izmislili, zato da bi zbolj-šali svoj položaj na borzi.«
»No, in če je bilo temu tako, kaj potem?« oprezuje Paimer, katerega Gizela medtem ves čas C6tro opazuje.
Sedaj se oglasi komisar Brovvn: »Mi smo namreč medtem ugotovili, da ta zgodba ni brez podlage in da se je zgodila v resnici.«
Paimer stisne zobe. Ves čas čuti, kako ga opazuje Gizela. Tudi pogledi obeh uradnikov se mu zde sumljivi. Zaveda 'se, da ga sedaj lahko izda najbolj neznatna malenkost. Prav zato pa je odločen, da bo 6edaj, ko gre za vse, vztrajal. Dobri namen, da bo Gizeli vse povedal, je že pozabljen. Preveva ga le še misel na samoobrambo.
»Ne razumem vas popolnoma, inšpektor Tay-lor! Ne vem namreč, kakšni so bili sploh razlogi, da ste se vi vmešali v to zadevo.«
»To je popolnoma enostavno, gospod Grill!« Inšpektor Taylor govori mirno in hladno. Z njegovega obraza 6e ne da prav ničesar razbrati. Zato se tudi Paimer zastonj trudi, da bi uganil, kaj namerava inšpektor.
»Kakor hitro smo pri nas na policiji vzeli v poštev tudi možnost, da je zgodba s Palmerjem resnična, je pcetalo za nas odločilno samo dejstvo, da je Paimer storil več kaznivih dejanj...«
»Kako to?« uide Palmerju, ki se seveda takoj ugrizne v jezik: saj ne sme 6amega sebe zagovarjati, to bi lahko še bolj povečalo sum. »No, in kaj 6te podvzeli?«
»Ugotovili smo najprej, da je neki Franck Paimer iz Liverpoola v resnici dopotoval v New York. Ugotovili smo dalje, da je ta Paimer večkrat hodil skupaj z neko Maud Uppertovvn. Te ugotovitve potrjujejo podatke, ki jih je prineslo časopisje. Mi sami pa tudi poznamo Maud Uppertovvn in vemo, da je agentinja Južne Unije. Postali smo pozorni nanjo že pred leti, saj ima v resnici burno preteklost!«
Paimer 6e trudi, da bi bil ljubezniv. »Zdi se mi, da 60 odgovorni gospodje pri Južni Uniji zagrešili najbrž več prestopkov, kakor pa ta Franck Paimer!«
»Seveda!« Prvič se spremeni resni inšpektorjev obraz. Njegov 6mehljaj hoče potrditi neizgo-vorjeno misel: češ, pri Južni Uniji mi pač ne bi mogli ničesar. Prijazno nadaljuje:
»Mi smo smatrali, da bo gospodični Morton in vam, gospod Grill, prav gotovo ljubo, če se vsa 6tvar do kraja pojasni. In prav zato 6mo gnali vso stvar naprej.«
»To je torej edini razlog?« vrta Paimer, ki 6e še ni otresel nezaupljivosti.
Inšpektor Taylor menca, potem bežno pogleda svojega predstojnika komisarja Browna. Tudi ta nekaj časa cinca, končno pa reče: »Mislim, da vam tudi to lahko zaupamo.«
Inšpektor Taylor pokima: »Imamo še drug, zelo pomemben razlog! Ce nam obljubite, da bo to, kar vam bom povedal, ostalo med nami ..«
»Toda gospoda, to je vendar samo po sebi umljivo!«
Inšpektor Taylor še nekoliko okleva, nato pa začne: »Že večkrat 60 bile pri nas vložene prijave proti Samu Rackleyu, predsedniku Južne Unije. »Toda, na žalost nismo nikdar mogli ničesar doseči.« Inšpektor skomigne z rameni. »Saj veste
sami dobro, da so borzni posli navadno vsi tako dobro zakrinkani, da oblasti nikdar ne najdejo zadostnih razlogov, ki bi jih upravičili, da bi posegle vmes.«
»Seveda ne,« se smeje Paimer. »Sicer bi morali nastopiti tudi proti meni, zaradi te nore zgodbe...«
»Vi ste pa objavili resnico gospod Grill,« pravi s poklonom Taylor. »Vsekakor naši višji
Eredstojniki upajo, tako namreč misliva oba, da o prav v tej zadevi prišla tudi za policijo priložnost, da bo ujela Sama Rackleya.«
Paimer nekaj časa premišljuje, 6aj mora vsako besedo dobro pretehtati.
»Za mene bi bilo v resnici razveseljivo, če bi se vam to posrečilo!« pravi počasi in 6 trudom išče primernih besed. »Za mene samega je sicer v nekem oziru malo nerodno, če se preveč zanimate za Palmerja. Saj vam je znano iz časopisov, Tam sva se o vsem podrobno
ločila sva se kot dobra
da je bil v moji hiši, razgovorila. In priznam, prijatelja...«
Komisar Brovvn obžalovaje vskoči: »Seveda, saj razumemToda upoštevati morate, da se je sedaj zadeva sprožila. In da je ni mogoče ustaviti.«
»Kaj boste torej začeli,« sprašuje Paimer.
»To zavisi vse od odločitve naših višjih oblasti. Najprej smo se seveda po radijskem pogovoru z ladjo »vinetio« prepričali, kaj je 6 Palmerjem.«
Nehote se zdrzne Paimer: Sedaj bo pa prišel udarec! Vprašali so ladjo »Vinetio«. Kdo ve, če je pravi Grill pod spremenjenimi okoliščinami, za katere je gotovo izvedel, že zaradi brezžične zveze ladje s celino, ostal pri vlogi, ki jo je prostovoljno prevzel. Ce Grill ni molčal, vesta oba uradnika točno, kdo je on. S težavo 6pravi Paimer iz sebe: »In kaj ste zvedeli?«
»Odgovor, ki ga je poslal kapitan ladje »Vinetia«, je bil popolnoma jasen. Glasil se je: Iskani Paimer je na ladji, drugega sumljivega dosedaj nismo nič opazili.«
Paimer 6e oddahne. Kljub temu pa premore le žalosten smehljaj. Vedno bolj čuti, da ne bo mogel zdržati in da mu bodo živci odpovedali. Gizela ga ves ča6 opazuje in ne razume, zakaj obisk obeh uradnikov tako razburja njenega zaročenca. Ker nastopi v pogovoru mučen premor, spregovori ona:
»Res, od srca sem vesela, da bo škandal v klubu Washington tako popolnoma pojasnjen.« Gizela pristopi k Palmerju. »Posebno sem vesela tega zaradi tebe, Jonnvl«
»Seveda,« pokima Paimer in 6 strahom gleda v oba uradnika. »Ni mi popolnoma jasno, čemu naj to služi. Saj je res, da se je Paimer dal zapeljati in da je odigral vlogo, ki naj bi mi napravila velikansko škodo. Toda upoštevati morate, da Paimer niti slutil ni resničnega ozadja vse komedije, ki jo je igral. Njegova dobrosrčnost in lahkovernost je bila brezvestno izrabljena. Kakor hitro pa je spoznal, kaj naj bi rodilo njegovo po-
!. 1.I..1 —. X/\1 L m/ln.l IM	!	»al^Mnl
četje, "je takoj prišel k meni in mi vse priznal. Povem tudi odkrito, da mi je on sam pokazal edino rešilno bilko, po kateri 6em 6e izvlekel iz
poloma. Lahko mi verjamete, da nimam niti najmanjšega razloga, da bi bil nanj jezen. Zato tudi ne bi hotel, da bi on še 6edaj imel sitnosti zaradi tega.«
»Kako mislite to glede rešilne bilke...«
Paimer vskoči komisarju razburjen v besedo: »Vi ne veste, da spočetka sploh nisem videl nobenega izhoda. Mislil sem, da me čaka neizogiben polom. Sklepal 6em namreč — in isto so mislili vsi — da sta se Pacifiški tn»t in Južna Unija začasno združila, da pospravita mene. Paimer pa, ki je pri Rackleyu vendar le sem in tja ujel kako besedico, mi je sporočil, da je Južna Unija le spretno izkoriščala in povečala vtis, da Pacifiški trust sodeluje z njo. Povedal je, da Pacifiški tru6t v resnici nima nobene zveze s to borzno špekulacijo ... Prav ta novica pa me je rešila in mi omogočila, da 6em pripravil Pacifiški triret do tega, da mi je priskočil na pomoč.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. -Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenči$