Izhaja vsak dan svečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za avstro-ogernke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za čotrt leta 4 gld., za jeden icesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za poSiljanje ua dom računa ■« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko ve«, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniBtvn naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Štiri meščanske šole na Kranjskem. Letos se bode deželnemu zboru baviti tudi z vprašanjem ustanovitve višje ljudske šole, in dekliške meščanske (višje dekliške) šole v Ljubljani. Običajno ni to naloga deželnega zastopa, marveč razsoja o tem v zmislu obstoječih zakonov c. kr. deželni šolski svet, zaslišavši prej nižje šolske urade. Ali ker namerava domoljub Gorup v namen ustanovitve omenjene šole Ljubljanskemu mestu kupiti poslopje, to je sedanjo deželno bolnico, ki je lastnina dežele ; privoliti mora deželni zbor v ta nakup. 0 tem ni več dvombe, da bi dežela ne hotela tega poslopja prodati pod toli ugodnimi pogoji, zlasti, ko je že skleneno, da se zgradi nova bolnica zunaj mesta. Kupljeno poslopje postane darilo Ljubljanskega mesta, ki naj ga porabi v omenjeno svrho, ali če se mu ne zdi prikladno, da preskrbi drugo poslopje za dekliško meščansko šolo. Bolnica bode postala last Ljubljanskega mesta, ki s tem prevzame skrb za stvarne potrebščine nove učilnice in tudi skrb za učiteljske plače, kakor hitro bodo postavni faktorji, t. j. c. kr. deželni šolski svet na predlog mestnega šolskega sveta novo šolo za potrebno spoznali. Vbo to je namreč utemeljeno v obstoječib šolskih zakonih. Ker je Ljubljana vender z raznimi stroški zelo obložeua, utegne v slučaji, da bi deželni zbor v zmislu veledušne ponudbe sam ne hotel prevzeti ustanovitve višje dekliške šole, marveč to prepustil s podarjeno bolnico vred Ljubljani, vender potrkati Ljubljansko mesto na deželni zbor, da bi dežela prevzela nekoliko stroškov. Ako bi dežela taki prošnji UBtregla, morala bi pa tudi uslišati jednako Še pred nekimi leti predloženo prošnjo Krškega šolskega okraja zastran plač meščanskih učiteljev na Krškem. Prišlo bi na ta način vprašanje meščanskih šol na Kranjskem sploh na dnevni red. In tu bi bila prilika, da se to vprašanje temeljito reši in revidira celo obstoječa določba. Slehern okraj na Kranjskem res ne potrebuje meščanske šole. kakor veleva zakon; dekliške meščanske šole celo nikjer na Kranjskem treba ni, kakor v Ljubljani; toda za tri deške meščansko šole je lahko dokazati, da so potrebne v naši deželi, in sicer za sleherni del Kranjske jednu. Dolenjska Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacalav Bouoš - Tfebizsky, preloiil I. Gornik. :Dr-u.grl đ.el. (DiUju.) II. Na fari Okroubelski potegnil je na večer jed-nega iz onih dnij, o katerih baš pripovedujemo, nekdo močno za zvonec. Ni bilo sicer nič nenavadnega. Po župniji razlegno se prodi mi glas zvonca često tudi o polunoči, ako se kje v okolici pripravlja bolnik na poslednjo uro, in so sorodniki odposlali posla z besedami: „pa ženite konja, kar morete!" Duhovnik ni gospodar svojemu času niti po noči, ko je povsod vse progrezlo v globok sen. „Naj gre gospod kaplan l" S tem besedami odprl je gospod župnik dveri v družinsko sobo in takoj zopet zginil v svojo sobo. Izraz na njegovem obrazu pričal je, da je bil neljubo močen. A jedva je sedel zopet za mizo, prikazalo se je mej vrati zarudelo obličje Katrino. stran ima že učilnico te vrste na Krškem. Na Gorenjskem naj stopi namesto odpravljene gimnazije v K ran ji deška meščanska šola ua to mesto, ker jo tako malo upan|a, da se zopet gimnazija re-aktivuje. V iste prostore, kjer je bila do zdaj gimnazija, stopi naj meščanska šola, kateri naj mesto izroči sedanje priprave in učila, in kateri naj izkaže naklonjenost kakor gimnaziji Mesto naj prevzame samo skrb za Šolske potrebščine, Čeravno bi bilo celega okraja to dolžnost v zmislu dotične šolske postave, da bodo le druge občine rajše privolile. - Notranjska bi tudi take učilnice potre bovala in bi bil za to primeren, kraj v Idriji, kjer je v mestu in v okolici dovolj šolske mladine. V Idriji bi bile tudi manjše težkosti zastran vzdrževanja šole. Ker ondu že cesarski rudnik skrbi za vse potrebščine ljudske šole, ne bode se branil pri deški meščanski šoli prevzeti vsaj skrbi za stvarne potrebščine, za prostore in šolske priprave, kajti Šola bi v prvi vrsti koristila rudniku in Idrijskemu prebivalstvu sploh. Kakor sem razložil, bila bi glede vseh projektovanih meščanskih šol skrb za poslopja najmanjša stvar. Večja preglavica bodo delale učiteljske plače, ki bodo znašale pri sleherni Šoli od 3000—4000 gld. Pri sedanjem velikem obdačenji ljudstva je to precejšnja svota, ako pride le jed-nerau okraju na rame. Precejšnjo olajšanje bi bilo za dotične okraje, (Krški, Ljubljanski, Kranjski, Logaški), ako jim dežela polovico tega bremena odvzame. To tudi z ozirom na koristi, ki jih bodo dajale meščanske šole, krivično ne bo. V prvi vrsti ima od šole dobiček seveda mesto, kjer je sedež učilnice; v drugi vrsti dotični okraj. V tretji vrsti so pa tudi sosedni šolski okraji. Skušnja uči, da v meščansko šolo na Krškem n. pr. prihajajo otroci iz raznih okrajev. To izvira iz osnove in namena šole. Meščanska šola uči več, kakor navadne ljudske šole; uči toliko, kolikor potrebuje dober trgovec in večji gospodar ali izobraženejši obrtnik. Meščanska šola dobro pripra\lja za strokovne šole: obrt-nijske, kupčijske iu kmetijske učilnice. Poglavitno je pa to pri tej šolski kategoriji, da stavi dobro podlogo zlasti onim učencem, ki so namenjeni učiteljskemu stanu, kise pripravljajo za učiteljišča. Iz teh lastnostij meščanskih učilnic se takoj sprevidi „Saj sem že rekel, naj gre gospod kaplan!" Gospod župnik rekel je z ostrim glasom, a Katre to ni prav nič preplašilo. Za tridesetletnega bivanja v tukajšnji župniji naučila se je trme gospoda župnika še preveč poznati. »Navsak način hoče k vam, gospod župnik!" „Kdo je . . .?" Gospod župnik je hotel pristaviti še jedno besedo, a v čas se je zavedel. „Občinski pastir iz Jific!" „ Vedno kaj iz Jific! Saj pravim, da so to vas imeli vzeti že davno vsi . . .!" „A kaj morem zato, častiti gospod ?„ Katra podprla si je zdaj boka. „Morem, ne morem! — Polni roki imam dela, ne vem, kje imam glavo! — Naj ustopi!" Prišlec odkril se je stoprav v sobi. „Kaj hočete? — Ali ne utegnete po dnevu? — Kakor da bi imel človek le vas — ravno vašo občino. Reči vam moram, da nimam z nobeno podružnico toliko Bitnosti j, kakor z Jificami!" Gospod župnik je govoril eeela proti prejšnji svoji navadi, ostro, hitro in vedno gledal pri tem v papir, niti opazivši, da Jifiški sluga že kučmo mečka pod pazduho in da se ves trese. njih splošni značaj, vsled katerega bi se ne moglo očitati deželi, da podpira učilnice lokalnega pomena. Najmanje bi se moglo to trditi tedaj, ako bi deželni zbor naklonil nekaj podpore novi dekliški meščanski šoli v Ljubljani. V ta jedini večji slovenski dekliški zavod hodile ne bodo le Ljubljanske deklice, temveč iz raznih delov kranjske dežele bodo starši pošiljali svoje hčere v popolnejšo izobrazbo v lepih in praktičnih znanostih, katere se jim bodo vender že jedenkrat podajale v našem slovenskem jeziku. Iu će bodo deželni zbor pospešil ustanovitev še deških meščanskih šol v Kianji in Idriji, utegneta tudi ta zavoda dobiti slovenski značaj ne pa nemškega, kakoršnega ima meščanska šola na Krškem, ki se ga menda vsled HoČevarjevih ustanov menda nikoli ne bode mogla otresti. Občni zbor „Slovenskoga učiteljskega društva" v Ljubljani. Letošnji občni zbor ^Slovenskega učiteljskega društva" vršil so je včeraj v društvenih prostorih sv. Jakoba trg Št. 10 ob navzočnosti 30 društveni-kov. Predsednik g. A. Žumer otvori zborovanje s pozdravom p. n. društvenikov, omenja društveni in gmotni uspeh društvenega slavnostnega koncerta pod vodstvom g. prof. Nedveda, s katerim je društvo dokazalo svoje lojalno stališče kot vesel, solnčen dan društvenega leta, kot žalostna oblačna dneva pa nenadna smrt prestolonaslednika cesarjeviča Rudolfa, ki je bil nada tudi učiteljstvu, šoli in izomiki narodni in smrt vladnega svetnika in administrativnega referenta v deželnem šolskem svetu J. Hočevarja, s katerim je izgubilo društvo večletnega uda in podpornika in učiteljstvo in šolstvo kranjsko sploh najboljšega prijatelja in zagovornika. V znak sožalja se je zbor vzdignil s sedežev. Glede stališča društva omenja, da je to sedaj na drugem položaji, kakor je bilo prej. Sjdaj so po deželi okrajna društva z istim delokrogom, kakor naše društvo in ta društva v nekoliko absorbujejo vna-nje člane, ker učiteljstvu pri naših slabih gmotnih razmerah ne more več društev podpirati. Zaradi tega je želeti, da nam ostane zvesto učiteljstvo Ljubljansko, Ljubljanske okolice in iz tistih okrajev zvesto, kjer „Ponižuo prosim — prihajam za pogreb!" „Kaj? — Ali ste zopet vdovec? — Ali je dolgo temu, kar ste imeli poroko?" „V torek po sv. Matevži bo leto." „Že tretjo ženo —tt „Ponizno prosim, blagovolite —" „Idite mi! — Zdaj ne dobote več privoljenja za ženitev! Zapomnite si! Niti ne prikažite se mi . . A kdaj hočete pogreb? — Pred vsem kdaj pa je umrla?" „Častiti gospod, moja žena je hvala Bogu zdravu, kakor riba, in zadovoljna sva drug z drugim, hvala Bogu l" „Torej kaj hočete tu? — Hitro! Zopet, kaki nemiri! Mislite, da imam skrbeti samo za vas, za vašo občino? Mislil sem, da bo va* novi sodnik razumnejši. A vse je na las jednako. — Delajte, delajte!" „1 no, častiti gospod, prihajam za pokopi" „Pokop ali pogreb, vi — vse jedno!" Gospod župnik razjezil se je na mero. Pastirju stopal je mej govorom gorak zuoj na čelo. Bilo mu je v istini huje, nego v vicah. Iu prišlo mu je na misel, da res navaden človek ne zna z gospodo govoriti. Se ni okrajnih društev Namera društvu je : duševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo. V tem zmislu je društvo tudi v preteklem letu delovalo in je po možnosti moralično podpiralo težnje učiteljstva. O društvenem delovanji poroča gospod tajnik A. Razinger sledeče: V prvič mi je čast na tem mestu poročati o odborovem delovanji „Slov. učiteljskega društva", a oprostite me, da ne nameravam svojega poročila olep-šavati z besedami, temveč poročati Vam v kratkih potezah o njegovem delovanji, Občni zbor lanskega leta je bil dne 23. oktobra in isti dan slavnostni koncert, kateri je gotovo vsakemu udeležencu v nepozabnem spominu. Čisti dohodek (120 gld.) razdelil se je mej deset učiteljskih vdov. Novo voljeni odbor ustanovil se je v seji dne 12. novembra 1. 1. tako-Ie: A. Žumer, predsednik; A. Funtek, namestnik: A. Razinger, tajnik; Ivan Tomšič, blagajnik; Fr. Kokalj, knjižničar; J. Furlan. Fr. Govekar, I. Kruleč, A. Praprotnik, odborniki. V tej seji je sklenil odbor, da društvo pristopi k „Zveziu slov. učiteljskih društev in imenoval delegati vse člane društvenega odbora. Takoj v drugi odborovi seji posvetovali smo se o najemu društvene sobe v ta namen, da bi postalo društveno delovanje živahneje. Društveni večeri, kateri so skoro dve leti prenehali, naj bi se zopet oživeli in tudi mejsobojno občevanje postalo bi s pridobitvijo društvene sobe tesneje. Posrečilo se nam je v ta nameu dobiti to pripravno sobo, v kateri danes zborujemo in premestilo se je semkaj tudi društveno knjižnico. Obrnili smo se s posebno okrožnico do ča-stitib druHvenikov, od katerih smo pričakovali, da nam še zvesti ostanejo, naj nam naznanijo, so li še udje našega društva ali ne, iu ob jednem sklenili le one prištevati našim članom, kateri do dne občnega zbora uplačajo društvenino. Za dobavo zadostnega števila novih učnih čr-težev obrnilo se društvo s prošnjo na visoki c. kr. dež. šolski svet. Na vabilo osnovalnega odbora .zveze", da bi naše društvo za prvo zborovanj« „zveze" slovenskih učiteljskih društev prevzelo nkrb za vsprejem, krai zborovanja i. t. d., ustreglo je radostno in vse ukrenilo, kar je bilo v njegovi moči. Omeuiti mi je posebno, da je župan Ljubljanski radovoljno prepustil za posvetovanje delegatov „zveze" mestno dvorano in isto tako predsednik čitalnice Ljubljanske čitalnično dvorano za I občui zbor „zveze". Slavni čitalnični pevski zbor priredil jo ua našo prošnjo na čast došlim delegatom slov. učiteljstva pevski večer in odlični meščani gg. Fubian, Jakopič, Perdan, Polak, Poženel, Rohrmann, Fr. Ks. Souvan dali so nam svoje vozove na razpolaganje, s katerimi smo pričakovali na kolodvoru častite tovariše. Vsem tem kličemo tu zbrani. Slava! „Matica Slovenska" podarila je društvu 190 iztisov knjige „Nauk o telovadbi", za kateri dar se je društvo zahvalilo pismeno; ob jednem sklenilo se je vsakemu društveniku dati po jeden iztis, ostale izvode pa hraniti v svoji knjižnici. (Daljo prih.) „In kdo je umrl? — Govorite vender, človeče!" „Sodnik Ourada. — On sicer ni umrl, kakor drugi —" Gospoda župnika minilo je že potrpljenje popolnoma. „Ali ste zgubili po poti pamet? — Taki fantje ste kakor štori. Iu potem naj govorimo ž njimi! — Konečno pa vi niti niste pastir v Jificah! „Od včeraj, častiti gospod!" Čepica zmečkana pod pazduho menda še nikdar ni toliko skusila, niti pri največjem tepeži v krčmi, niti pri največjem gomolenji, kakor danes. aAli bom vender jedenkrat kaj zvedel od vas ? — Nimajo li ondu boljšega posla? „Nihče ni hotel sem, možkih je malo doma, ženska stvar pa ta ni." „Kaj ni ženska stvar?" ,Da bi hodile komu pokop naročat. — Našega sodnika našli so za rana za vasjo prebodenega." „Vaš sodnik Ourada je mrlič?" „Večni pokoj mu daj Bog! — A vreden ga ni. Saj ljudje prav pravijo." „In kako se mu je to zgodilo, prosim vas V" Jeza gospoda župnika je že miuovala, govoril je tudi mnogo uljudneje. »Sam Bog vedi. Najprej preklel je sina, sin Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4. oktobra. Dne 1. oktobra je dr. Julij Gregr razlagal vo-lilcem svojim v Praškem predkraji „ Vinohrady4 svoj program. Temu poslancu čcAkeniu se dozdeva, da je dualizam največja nesreča za Avstrijo, dua lizem, s katerim se je urejevanje najvažnejših zadev izročilo delegaciji, ki je nem parlament, v katerem imajo le Ogn veliko besedo. Ogerska se je le zaradi tega tako povzdignila, ker jej Avstrija oddaje najboljše moči. Ogri so že podkopali avstrijsko kmetijstvo, sedaj pa bočejo še najprvo industrijo na Češkem, sladorno industrijo. Razlika potreb raznih dežela ne dopušča, da bi so zadovoljile po jednem kopitu, bolski zakon, ki bi ugajal Tiroleera, bi ne bil po godu Čehom in drugim nurodnostim. Tako jo sedaj vedno pogajanje. Skleneni zakoni so podobni iz različnih kosov skrpani suknji in to suknjo naj bi nosili vsi, bodisi kdo velik ali majbeu, suh ali debel, raven ali grbast. Če sklene deželni zbor kak primeren zakon, pa ne dobi sankcije, če ne ugaja dvornim svetnikom na Dunaji. Najhujši je pa deželuozborski volilni red. Kosoga delali, gledali so le na Nemce in njihove interese, kako bi Čehe pripravili pod nemško igo. Šteli so vsacega Nemca za dva, Čeha pa le za polovico. Sedaj pa zahtevajo Nemci, da naj bi s« odhranili ti odnošaji za večne čase, da glodajo še, kako hi še kaj pridobili. Čehi žele močno, vsem narodom pravično Avstrijo. Ko bi bila Avstrija pravična Cehom našla bi v njih boljšo zaščitnike, nego jih ima v Nemcih. Da celo bitva na Belej gori Čehom ni toliko škodovala nego februvarska in decemberska ustava. Do 1848 leta priznavali so samostojnost in državne pravice Češke in brez dovoljenja njenega deželnega zbora se ni smel pobirati davek niti za vojne potrebe, Češkej so ni trebalo brigati za Tirolsko in Goreujo Avstrijo. Zato pa mora Češka zahtevati, da se ji vrnejo pravice njene in samostojnost. Za vzgled vzemimo samostojnost Ogerske. Bivši namestnik «lalma< luski baron Rodic misli baje izdati knjigo o ujegovej upravi v Dalmaciji. Ta knjiga bode politično jako zanimiva. Delo je že končano, samo uvod bode pisatelj še napisal. V uvodu misli narisati zgodovino Dalmacije od 1848 do 1870. leta. Leta 1870. prišel je namreč baron Rodic" v Dalmacijo. Ta knjiga bode zanimala gotovo vsakega pravega Avstrijca, ker je baš Radić naredil konec italijanskega rovanja v Dalmaciji. Pred njim so v tej deželi vladali blizu jednaki odnošaji kakor sedaj v Trstu in Istri. Tisza je svojim volilcem v Velikem Varadinu razlagal sedanji politični položaj. Glede vnanje politike izustil se je ministerski predsednik ogerwtti, da se je nadejati, da se obrani mir, če tudi položaj ni tak, da bi se mogla vojska zmanjšati. Podrobneje je pa Tisza govoril o reformi uj)rave. Sedanja volilna sistema upravnih uradnikov ne ugaja, ker uradniki neso stalni in nemajo upanja, da bi napredovali. Svojej nalogi bodo po vsem kos le stalno nastavljeni uraduiki po poklici. Osnovalo se bode upravno sodišče, premenil občinski red. Tisza je grajal postopanje opozicije, ki se kaže v osobnih napadih. V tem oziru se on ujema s svojim starim nasprotnikom Ludovikom Kossuthom, kateri odločno obsoja osobnosti, priporoča pa stvarne napade. ViBttHfc države. Sedaj, ko se je približal čas, da car ruski pohodi nemškega cesarja, začeli so ruski listi bolj pisati o nameravanem pohodu Nedavno so vsi ruski listi zatrjevali, da ta shod ne bode imel nobenega političnega pomena. Sedaj pa nakrat „Nov. Vremja" zopet njega, na večer potem odgual je svojo ženo od hiše in zapahnil za njo dveri. Deklama je bilo žal matere in ali sta jo iskat, a vse njune poti so bile zaman. Sodnik hitel je za njima in ni se vrnil več." „Tako, tako! Saj pravim, da se pri vas dogajajo Čudne reči! Kje se je kaj takega zgodilo! Jifice so bile najtišja vas iz vseh. O njih ni bilo čuti vse leto in čez leto zopet ničesar. Od nekega rasa pa bi se o njih mogle pisati kronike in kake kronike ! — Naj pride kdo iz sosedov sem. Žalostno je, da pošiljajo svojemu sodniku naročit pogreb občinskega čednika. Sporočite jim to! — Z Bogom!" Gospod župnik premeril je nekolikrat sobico z resnim korakom. „To bo olje v ogenj! Kdo more za to! Ourada ni bil mnogo vredeu! A imel je nekakov kroj, znal se jo vsaj pogovoriti, bil je dvorljiv . . . Kakor pravim: to bo olje v ogenj!" Gos])od župnik sedel je zopet za mizo skrbno zroč v polupClno listino, po grobem papirji sodeč, uradno listino. Danes se ni lagal, ako je rekel, da ne ve, kje ima glavo. Zagnal bi vse najraje v peč, ne morda, da bi si ne vedel pomoči, — izpoznaval se je namreč v uradnih stvareh večkrat bolje, nego sam ju8ticijar — da bi odgovoril na vpraSanja, ki in „Graždanin" trdita, da bode ta shod imel važne politične posledice. Nemčija bode gotovo porabila priložnost, da si pridobi naklonjenost Rusije. Začela se bodo pogigauja o raznih prepornib vprašanjih, katera kakor breme teže evropski mir. Če tudi stoji Nemčija na čelu tripe!ali|aoceF piše „Graž-danin" vender ve njen voditelj, da se na to alijanco more zanašati le v miru, sporazumljeuje z Rusijo bi pa za Nemčijo bilo najboljše sredstvo za pre-maganje raznih težav. Sploh zadnje dni ruski listi nekaj prijaznejše pišejo o Nemčiji, nego so še nedavno. Ut hnila je pa popolnoma vest, da cesarjevič pohodi razstavo fraucosko. Pri razdelitvi premij razstave francoske se je opažalo, da se slavnosti ni Udeležil noben član rmkega veleposlaništva, dočirn so bili pmotni tajniki in atašeji druzih veleposlaništev. Vse to jo gotovo pomenljivo. M>rda je izid volitev na Francoskem malo neugodno uplival na rusko-fiancoske odnošaje. — Bivši učenec, generala Dragorairova v vojaškej akademiji piše „ Przegladu" o moli, ki bode imel glavno poveljništvo ruske vojske, če pride do vojne, nastopno: „General je visoke rasti, močne postave, precej rejen, plešast iu mračnega obraza, precej je podoben Bismarcku, če tudi ga nazivljejo „ruskega Moltkeja". Ta pridevek že zaradi tega ni umesten, ker Dragomirov ni strateg, temveč izvrsten taktik. Nasprotnik je prevelikemu zboljšanju orožja, ki slabo upliva na vrlo3t vojaka. Vojak mu je le tedaj kaj vreden, če je vsako minuto pripravljen umreti. Pri vsakej priložnosti ponavlja besede Suvarova : „Kroglja ni nič, le bajonet je vse" in nasprotuje kratkemu aktivnemu službovanju, ki je škodljivo odgoji vojaka. Sicer je jako pravičen, ne pozna ne narodnih, ne verskih razlik. Častniki se ga boje, vojaki ga ljubijo. Pri nekej priložnosti se je izrekel general o vojakih raznih naroduostij tako-le : Francozi iu Italijaui so slabi vojaki, ker pri vsakem porazu beže, ko bi se imeli umikati. Nemcem manjka naudušeuja. Rusi stoje v ognji kakor hipnotizovani, premikajo se kakor avtomati, robski izvajajo povelja, pa nič ne mislijo; zato pa zgodovina ne omenja hrabrih del posamičnih ruskih vojakov. Kakor ustvarjen za vojno je pa Poljak. Vsak Poljak, ki gre v boj, je pripravljen za smrt, nič druzega ga ne zadrži, kakor kroglja v srce. Škoda, da živimo s Poljaki, kakor mačka in miš. „Norddeusche Allgemeine Zeitung" omenja v političnem pregledu nu prvem mestu, da se govori, da hoče Turčija priznati Koburžana knezom bolgarskim. Ker tej vesti nikdo ne oporeka, misli nemški oficijozni list, da je jako verojetna. Iz tega se sklepa, da bi tudi Nemčija sedaj bila pripavljena priznati Koburžana, ker sicer bi bil Bismarckov organ se kaj izjavil proti njegovemu priznanju. Vodje ustašev na Kreti so skoro vsi pobegnili iz dežele. Šakir paša je bil ukazal vojaškim poveljnikom, da naj jim dado priložnost, da ubeže\ Turki hi bili v zadregi, ko bi jih bili ujeli. Vojaško sodišče bi bilo moralo jih obsoditi na smrt ali pa v dolgoletno ječo. Izvajanje obsodeb bi pa iz nekih ozirov bilo neumestno. Vzbudilo bi namreč veliuo nevoljo na Grškem. Prebivalstvo na otoku se je sedaj že največ pomirilo, le posamični ustaj-niki klatijo se kot „klefti" po gorah. Dopisi. Iz Borovnice 3. oktobra. [Izv. dop.] Pred 13 leti dozidalo se je pri nas novo šolsko poslopje, na videz sicer prav lepa zgradba, a kdor si jo bolj natanko ogleda, takoj opazi, da so bili graditelji njeni precej kratkovidni ljudje, ker niso na to mislili, da bode morebiti s časom šolo treba razširiti. Ta potreba — šolo razširiti — pokazala se je so bila zapisana na listini, katero mu je danes so-seben posel izročil, bilo je treba časa in tehtnega premišljevanja. Gospod župnik pokvaril je že dobre tri pole popirja, na četrti pa je bilo za dve tretjini več počita nih nego napisanih vrstic. (V stari farni matriki našel sem dotično uradno listino, iu Če vam navedem le nekoliko onih vprašanj, gotovo bodete prestali čuditi gospodu župniku, da mu odgovor nanje dela toliko težav.) „Je li imel gospod kaplan v istini propoved, ki je mogla biti uzrok razburjenosti mej poddanim ljudstvom ?a „Jeli posečla kmetBke hiše in s katerimi seljaci v župniji je najpogosteje govoril?" „Je-li prihajal k njemu kdo na Btanovanje in kdo?« „Kakega mišljenja je bil v obče? — Kakega značaja?" Na konci pa je bilo pripisano: „Blagovoli vaša Castitost na gori omenjena vprašanja odgovoriti, kakor Vam veleva vest, iu kakor pričakuje od Vas duhovski Vaš urad, kar najhitreje iu kolikor možno najtemeljiteje." (Daljo prih.) kmalu, kajti za 300 učencev ni zadostovala več dvorazrednica in višje šolske oblasti zaukazale so, da se mora šola razširiti v trirazrednico. Kje in kako za to dobiti potrebnega prostora? Vsako pre- in prizidovanje bilo bi le nezmisel. — Občinski možje, na čelu jim za blagor občin in napredek šolstva jako delavni c. kr. okrajni glavar, gospod Mah kot, sklenili so po daljšem posvetovanji, da se nadučiteljevo stanovanje priredi kot šolska soba in za slučaj, da bi se šola razširila v čveteroraz-rednico, se lahko v to porabi še stanovanje dražega učitelja, kar se da z majhnimi stroški doseči, ker ni druzega treba, nego odstraniti jedno steno. Sedaj treba je bilo skrbeti gg. učiteljem za stanovanje. Za prezidovanje pri ttarem šolskem poslopji bil je proračun narejen na blizu 70O0 gld., in ta denar pobiral se je že pri c. kr. davčnem ur.idu na Vrhniki, a popravki pri razširjenji šolskega poslopja niso bili baš veliki in je preostajalo še precej denarja in naš zavedni občiuski odbor sklenil, da naj se s tem denarjem zida blizu šole, ;na jako lepem prostoru, novo stauovališče — „učiteljski dom". Dr>.gi čitatelj, ta lepa misel se je tako izvrstno obnesla, da se vse čudi tej lepi zgradbi, s katero je preskrbljeno stanovanje štirim učiteljem. Borovnica je torej prva ua Kranjskem, ki se lahko z učiteljskim domom ponaša, na čemer so ji more le častitati. Komu pa gre hvala, da se je vse to delo tako točno in hitro izvršilo? V prvi vrsti našemu za napredek občine jako skibečemu, nesebičnemu g. županu Jos. Ver biču, kateri je vedel dobiti precejšnjo vsoto denarja brezobrestno na posodo pri veleslavnem deželnem odboru, da se je moglo to delo tako hitro izgotoviti, dalje veleza-služnemu gosp. M ah k o tu, c. kr. okraj, glavarju, ki je župana v vsakem oziru tako blagohotno podpiral, in pa vsem zavednim Borovničanom, katerim Bog njih velikodušno požrtovalnost pri tem zidanji stotero povrni! Pred sklepom naj je še opomnjeno, da je tukajšnji posestnik, g. Lovro Ver bič kupil na samem stoječo hišo, katero je popolnoma prenovil, oskrbel z vsem potrebnim pohišjem, zlasti z dobrimi posteljami ter jo občini podaril kot hiralnico in bolnišnico. Mož, ki žrtvuje v tako blage namene blizu 3000 gld., pač zasluži, da se mu na tem mestu izreče očitna zahvala in to tem bolj, ker bi morala občina itak na svoje stroške si sezidati v ta namen primerno poslopje, Domače stvari. — (Cesarjev imendan) praznoval se je danes v Ljubljani jako slovesno. Po vseh cerkvah bile so slovesne sv. maše, dijaki in učenci ljudskih šol imeli so v cerkvah Božjo službo ter povsodi peli na konci cesarsko pesem. Ljubljansko vojaštvo imelo je cerkvepo opravilo v nunski cerkvi in potem de filovalo pred generalom pl. S eh i 1 h a v s k i m. — V stolni cerkvi služil je sv. mašo knezoškof doktor M i ss i a. NavzoČni bili so deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar dr. Poki u k ar in ce sarski svetnik Murnik, župan GrasBelli, kup čiJBke zbornice predsednik V. Petričić, mnogo uradnikov deželne vlade, sodnije, mestnih odbornikov, magistratnih uradnikov in druzega občinstva — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani.) P. n. društvenike opozarjamo, da bode jutri zvečer ob 7. uri sedma glavua Bkupščina v II. nad stropji „mestne hiše". — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Me toda) je imelo po navadi prvo sredo v meseci dne 2. oktobra svojo XXIX. sejo. Navzočni: Prvomest nik T. Zupan. Odborniki; Dr. vitez Bleivveis, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec, dr. VoŠnjak, Anton Žlogar. — Službeuo zadržan kanonik Andrej Zamejec. Od nadzorništva: Orosl. Dolenec, dr. Fran Papež. — Blagajnik naznanja, da še dokaj podružnic letošnjih prispevkov ni doposlalo, zato se uljuduo opozarjajo, da blagohotno ustrežejo družbinim pravilom. — Tajnik omenja tekočih opravil, naznanja kako so bili sklepi zadnje seje izvršeni. Vsem po družnicam so razposlani „Vestniki III." v razdelitev mej čč. družbenike. Pridejana je okrožnica glede razpečavanja „knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda." I. do III. zvezek je že pridejan po nekoliko izvodov v blagohotno razprodajanje. Koroškim podružnicam pa je bilo še nekaj drugih knjig darovanih v raz delitev mej šolsko mladež. — V kratkem odpre naša družba nov „otroški vrtec" v Rojanu pri Trstu, oglasilo se je že veliko otrok. Ukrenilo se je, kar je potrebnega za to zabavišče. V našo „osnovno šolo" pri sv. Jakobu v Trstu v I. in II. razred ter v ondotno zabavišče zglasilo se je veliko otrok, živ dokaz, da je slovenska Šola v Trstu nujno potrebna. Rešenih je bilo še nekaj drugih prošenj in društvenih zadev. — (Gosp. Josip Zelen k,) znani rodoljub, doslej odgojitelj na Dunaji, naselil se je stalno na svojem posestvu pri sv. Urbanu v Slov. goricah. — (Premeščen) je g, Avgust Maruši č, kancelist v Bojah k okrajnemu sodišču v Podgradu. — (Dr. V. Bogišić,) ki "je sestavil in uredil črnogorski imovinski zakonik, dobil je od srbskega regenstva red sv. Save. — (Današnja šolska svečanost) prve mestne 5razredne deške ljudske šole je bila sijajna. Ob 10. uri dopoludne so bili učenci in učitelji, mestni šolBki svet in mnogo starišev in šolskih prijateljev pri šolski maši v novi cerkvi presv. S. J., kjer bo učenci prav ubrano peli. Po maši je bilo blagoslovljene novega šolskega poslopja, katero je opravljal g. kanonik Andr. Zamejec. Po blagoslovljenji so se učenci, učitelji, sta riši in p. n. gosti zbrali v okrašeni telovadnici. Slavnost bo s svojo navzočnostjo počastili najviši dostojanstveniki p. n. gg. deželni predsednik, baron W in kler, deželni glavar dr. Poki u kar, deželni šolski nadzornik Jakob Smolej, okrajni šolski nadzornik Fr. Leveč, rav natelja gimnazije in učiteljišča, vadniški in mtstni učitelji, občinski svetovalci in dr. — Najprej je govoril g. župan glavnega Ljubljanskega mesta Petei Grasselli izročivši ključ od šolskega poslopja šolskemu voditelju A. Praprotuiku, kateri je v imenu učiteljev te šole obetal, da bode učiteljstvo po svojih močeh skrbelo, da bodo obilne obresti dajal kapital, ki ga je mestna občina založila v novo Šolsko poslopje. Potem je govoril g. deželni predsed nik občinskemu zastopništvu, učencem in učiteljem, za tem pa g. okrajni šolski nadzornik poudarjaje vzajemno delovanja šole z domom. Gosp. katehet Iv. Smrekar je v daljšem govoru razložil, kaj po-menja cerkveno blagoBlovljenje. K sklepu bo učenci zapeli: „Veselje čuje se povsod" in cesarsko peBeu Prva mestna šola bode to lepo Btavnost z zlatimi črkami zapisala v svojo kroniko. — ( „S U d mark") imenuje se društvo, ka tero se snuje v Gradci in kateremu j e namen po speševati naseljevanje Nemcev na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem ter v to svrho 1. ) kupovali kmetije, katere se bodo potem oddale ubožnim osebam (vincarjem, hlapcem) iu rodbinam, ki nemajo nič ali pa premalo premoženja v last, (proti nizkemu obrestovauju kupnine) ali pa v najem 2. ) dajati podpore takim osobam pri nezgodah, ali kadar prično kako obrt. 3.) ustanavljati posojilnice štipendije, razširjati časnike in knjige itd. — Člani smejo biti le Nemci. Doneski so določeni od 1—50 gld. Kakor se vidi iz tega programa, bode delovanje tega društva jako nevarno, da, naravnost pogubno za naše kmete, katere itak že tare huda beda. Kakor zloglasni „Schulferein" pogublja našo decj, tako bode društvo „Stidmark" stezalo pohlepne svoje roke po slovenski zemlji in z vsakovrstnimi zvijačami in spletkami slovenskega kmeta spravljalo na beruško palico, na slovensko zemljo pa potiskalo nemške naseljence in tako gradilo nemški most proti Adriji. Proti tej preteči nevarnosti treba skrajne pozornosti in odločnih korakov, sicer nas bode najprej ob jezikovnej meji, potem pa polagoma dalje zadela ista usoda, kakor Poljake na Poznanjskem. — (Deželna podgimnazija na Ptuj i) ima letos 105 učencev, katere poučuje 8 profesorjev. V prvem razredu jih je 49, v drugem 17, v tretjem 29, v četrtem 19. — (Zadoščenje.; Poštni in brzojavni ravnatelj Birringer bil je, kakor smo nedavno javili, umirovljen. Ž njim ločil se je z odličnega mesta zagrizen nasprotnik slovanstva, ki je to svoje sovraštvo prej kazal po Dalmaciji, zadnji čas pa v Trstu, Slovencem na škodo. Znana tatvina na pošti, ko je izginilo nad 50 000 gld., zlomila mu je vrat, nam pa zopet dala dokaz, da se taki starokopitui birokrati zgubljajo z vidika, narodi pa ostanejo. — (Moška kaznilnica v Mariboru) otvori se v nedeljo dne C>. t. m. ob 9. uri zjutraj. MouBignor Fr. Kosar, oskrbnik Lavantinske škofije jo bode blagoslovil in se bode tem povodom darovala prva sv. maša v kapeli. — Jetniškim paznikom na tej kaznilnici imenovan je g. Mat. IvanuŠa, doslej diurnist pri zemlj. knjigovodstu na Ptuji. — (118 prosilcev) oglasilo se je za učiteljsko službo na moški kaznilnici v Mariboru. — (Novost pri vojaštvu) Počenši s 1. dnem t. m. odpal je pri vojacih znani BPraesenti»-t". Vojak na straži ne prezentuje več, ampak poprime samo za puškiuo kopito, kadar ide kak tastnik mimo. — (Plemenske bike,) ki jih je kmetijska družba kranjska v Postojini postavila na prodaj, kupili so: Fr. Babe iz Goč, Jan. Dekleva iz Petelinjega in Anton FranetiČ iz Dolenjevasi. — (Popravek.) V 182. šte.v. javili smo, da jo bil J. Čeme vsled ovadbe nekega kurilca zaprt, ker je baje „kradel cele vreče po 100 kg kave vagone pa zopet s plombo zapiral" ; nadalje, da se je našlo v njegovem stanovanji „več praznih vreč s črkami in številkami, kakor tudi orodje, s katerim je plombo prereza val" in da je „ prodajal ukradeno kavo raznim liudem". Rečeni J. Ćerne prinesel nam je danes dokaz, da je preiskava proti njemu po § 109. kaz. zakona ustavljena, ker se je pokazalo, da je ovadba kurilca K r a I j i č a b i I a ne o]b n o-v a n a. — (Vinska letina.) V Dolenjih Halozah je grozdja veliko, a jagode so drobne, ker je perje že v juliji bilo suho. — Na Dolenjskem se letos nič ne hvalijo, pač pa deloma po Vipavskem. — V Dalmaciji okolu Zadra prodaja se boljši mošt po 4 gld. 50 kr do 5 gld. hektoliter. Zaradi strupene rose novo vino ni močno, ima po največ le Hj stopinj. — V Šibeniku predaja se kilogram grozdja po 6, v Spletu po li kr. — (V Pre luk i blizu Reke) izstrelili so te dni v tamošnjih kamnolomih dve velikanski mini, nabasani & 13 000 ki smodnika. Obe mini sprožili sta se istodobno električno in odkihnili Bta 75 000 kub. metrov kamenja. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Belig'rad 3. oktobra. Pogajanja, koliko časa naj bi kraljica Natalija bivala v Belem-gradu, so se razdrla in se sedaj razpravlja samo še o tem, kakim načinom naj bi se vršil sestanek kralja Aleksandra z materjo. Odločitev je v rokah Milanovih, čegar odgovor na predlog regentsva še danes pričakuje. Peterburg 3. oktobra. Veliki knez Vladimir odpotoval je danes s soprogo v inozemstvo. Dunaj 4. oktobra. Povodom imendne cesarjevega bila so cerkvena opravila po vseh cerkvah. Pri slovesne j maši v votivnej cerkvi bili so nadvojvode Albreht, Leopold Salvator, RainiT, vojni minister, deželnobrambcni minister, pri maši v sv. Štefana cerkvi ministri, dostojanstveniki in veliko pobožnega občinstva. Novi OrleanS 4. oktobra. Na paro-hodu „Cormona" v Port Hudsonu, na reki Misisipi, počil je kotel. Štirideset osob mrtvih. Razne vesti. * (Z Dunaja) se javlja: Zlatarski pomočnik Alojzij Jager, ki je nedavno iz Celovca semkaj prišel, stavil je v malo loterijo na Gradec 10 gld. in nekda zadel 48 000 gld. Doznavši svojo srečo, je omedlel in se zgrudil na tla. * (Blagajnik zginil.) Z železnične postaje v Požunu zginil je 30. m. m zjutraj blagajnik Atila Feliks. Koliko je ubežni uradnik poneveril, se dozdaj ni moglo dognati, ker je blagajuične ključe s seboj vzel. * (Kolera.) V Mezopotamiji umrlo je za kolero do 23. m. m. 6000 osob. * (Nezgode na železnici.) Po noči na 30. m. m. trčila sta vkupe v predoru pri Arijanu na Laškem dva osobna vlaka. Pri postaji W:ldparku na progi Stutgart-Vaihingenske železnice je pa trčil, kakor smo v predvčerajšnjem listu brzojavnim potom ob kratkem poročali, 1. t. m. ob jednaj3tih dopoludne osobni v tovorni vlak. Oba stroja »ta se zdrobila, 3 sprednji osobni vozovi so se porušili in le zadnji vagoni so še dosti nepoškodovani ostali. Sedem osob je ubitih in 43, mej temi 8 teško ranjenih. Nesrečnim ranjencem so se večinoma polomile rok'j ali noge. Prizor fcil je grozen. Iz Stutt-garta prišlo je več zdravnikov na pomoč na lici mesta. Mrtvi so: strojevodja Merk, kurilecStro-bel, katerega so vsega sežganega izvlekli iz stroja, krčmarica Hof iz Vaihirigena, novak Vendelin Schneider, ki se je peljal k vojaškim vajam, goapa Pongrac, neka gospa, koje perilo je zaznamovano s začetnicama C. S. in 201etna deklica iz Rottweila. Mej ponesrečenci ni nobeden Avstrijec. Velik ovinek, radi katerega strojevodji nesta videla nasproti prihajajočega vlaka, prouzročil je strašno nezgodo. VABILO JOUR-FI2U katori bodo v poslavIj«'n j<> brsta dr. Jal. Dereani-ja 7 soboto dne 5. oktobra 1.1. v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. Ziičctek ol> uri. 1. 2. S. 4. V S P O R E D : Pozdrav. „ Venec narodnih pesnij". Pojeta gospodićini. Komični prizor. Skupine. Izvršujejo telovadci „Sokola". Svirala bode vojaška godba 17. pešpolka baron Kuhn in peli iz posebne prijaznosti gospodje či-talniški pevci. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Program vojaške godbe: Verdi: Koračnica iz opere „Aida". Flotoir: Ouvertnra k operi „Stratlella*'. Kremser: ,,Aeli, \vift herrlich ist die Liehc", valček iz operete ,,I)er Botschaftor". Fmerschitsch: „Slovnnske varijacije" (za krilni rog). Fr. Wagner: ,,Iinmer Hilol", polka fra m;. Donizctti: Tercet iz opere „Lm-rezia Horgia". Knil: „Kdehvois.s", polka-maznrka. Peter*: ../.nič* narodnih nesnij". Konoadk: ,,Die Lantensclilagerin'-, gavota. Millncker: „(tilda", valček iz opereto „Der Viceadmiral". ViUuir: ,.Mrtva ljuliav", pesen za trobento. Gleisner: „Flotte Ocister", hitra polka. Vabiva vse p. n. brate k prav mnogobrojni udeležbi. Gostje dobro došli! V Ljubljani, dno 2. oktobra 1889. Dragotin Hribar. Drd. Fr. Tckavčič. iJftlJlISH m M t C. jI za vse ieto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15u 322J&S rJT tuj b i : 3. oktobra. Pri MtMi i : London, Kfmchhof, Paulin, Rrnts z Dunaja. — Fellu iz Gradca. — Troster iz Zadra. — Nerat iz naflbo a. — Gabršek s Krhkega. — Jelevc iz Ogulina. — Bnrklunlt iz Linca. Pj i Slonu : Tegie iz Szatniaru. — S.st 6 iz Semon-drija. — Gasparmi k Primorskega. -- Martini, Fabzarf, Ho* noral, Libije, C. in 1*. flloaetig iz GOriod. —Ilenkel, Grllis, Fenschel, Werner, (loldhamer. Ziwny i Dunaja. — Zim-monnati iz Kosega — Svoboda iz Idrije. — Feldnian iz Gradca. Meteorologično poročilo. 3 Ćaa opazovanj a Stanje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 3 okt. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733 0 mm. 7358 mm. 738'1 mu. 8 0° C 14 2° C 8 4° C si. zab. si. jz. si. zah. obl. obl. d.j:lS. 0 80 mm. dežja. Srednja temperatura 102°, za 31° pod normalom. dne" 4 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta..... Srebrna renta ..... £lata renta ...... marčna renta .... Akcije narodne banke. . Kreditne akcije..... London ........ Srebro........ Napol......... C kr. cekini ...... Nemćkc marki; .... 4"/o državno sn-čk« iz 1. 186 4 Državne srećke iz l. lrttii O^t-rska zlata renta 4W,0 . . ."gorska papirna renta 5*/0 . gld. 8385 8470 110-55 99ti0 922 — 305 75 119-95 gld danes 8360 84 70 110 f>0 99 60 922 — 305-50 120 05 Dunava reg. srečke Zemlj. obč. avstr. 4 5°: it it zlati zast tladolfove srečke..... Akcije anglo-avatr. ba »ke lrammway-dru6t. velj 170 gld. 949 _ v 9 5) .V 68 — 't 5-68 5B 55 — nS-677, 260 gld. 192 gld. 75 ur. 11" i , 175 M 75 „ 99 »» 95 „ 94 »» 95 „ lig. ■ — t> n 100 gld. 122 11 25 M st. listi . l->0 p> 20 „ 100 gld. 181 1» 50 „ 10 „ — M i» 120 „ 137 ti 1" Gierkovo veliko mehanično svetno in originalno avtomačno gledališče na cesarja Josipa trgu« Jutri v soboto dne 5. oktobra t. I. velika predstava z novim programom. Vsak (lun velika predstava. Začetek zvečer ob Va8- uri. — Vsake* nedeljo dve predstavi. Začetek I. ob */aŠ- uri popolndne, II. ob */a8. uri zvečer. PROGRAM: I. Zimska pokrajina na Norveškem z vzhajanjem lune. II. Vihar na morji in potop ladijo v morskej ožini Gib-raltarskej. III. Avtomatiška družba umetnikov z zavsem novim pro-grn mom. II koncu: Spremenljivo diorame, osvetljeno z apneno lučjo (vodeiičt;vo-kisličt!vim plinom). (Novo!) Za mnogobrojni obisk prosi z velespoštovanjem (814) Oskar Gierke. Predprodaja ustopnic vrši bo od 10. ure zjutraj naprej pri gledališkej blagajnici. Vozni red c. lir. Rudolfove železnice od 1. oktobra 1>89. Osobni vlaki Odhod 1 Št. 1718 Št. 1714 Št. 1716 Št. 1712 po noči ■jutriij dopol. popol. Ljubljana, juž. žel. . . . 6-lf) 11-40 5-25 Ljubljana, kud. žel. . . . 6-49 11-45 5-30 Vižmarje....... 7-00 11-55 5-39 Medvode ....... 7-12 1207 5-51 Loka........ 7-25 1221 604 Kranj ........ 7-42 12-38 6-20 Sv. Jošt (m. p.) . . . . 7-47 12 43 6-25 8-02 1258 6-39 809 1 04 6 45 Radovljica (m. p.) ... 8-22 1 18 658 Lesce-Bled...... 830 1-28 7-06 8-41 1-39 7-17 •lavornik....... 8-50 1-48 7-26 900 1-58 7-35 Dovje........ 921 219 7-52 Kranjska Gora .... 9-4S 248 816 Rateče-B-ela Peč .... 959 3-03 8-30 Terbiž ..... prih. 10-15 320 8 45 d »pol. popol. zvećor Osobni vlaki Odhod Št. 1711 zjutraj Št. 1721 dopol. Št. 1715 popol. Št. 1713 zvečer 8*47 115 615 Ruteče-Bela Peč .... 404 1-33 6-36 Kranjska Gora .... 41H 1-48 6-51 4-43 218 7-16 Jcscuico ....... 503 240 7-40 Javoruik ....... 509 2 47 7-46 5-18 2-56 7-55 3 11 8-12 5-35 318 8-19 Otočo (ni. p.)..... 547 3 31 8-32 3-39 8-41 6-10 3-51 8-f)4 618 3-58 9-02 6-34 4-14 9-20 6-48 4-27 9-34 7-01 4 39 9-46 Ljubljana, Kud. žel. . prih. 7 09 4-47 9-55 Iijunijami, juž. žel. . „ 713 4-51 10-00 zjutraj popol. Kvećcr Opazka: Vlaka št. 1718 in št. 1721 vozita le ob nedeljah iti praznikih od IU. junija do 15. septembra. LoTsti pes (VorsteMunilT so je včeraj zatekel. — Barve jo rujavolisastc in sliši na Ime ,.1'or.or". — Najditelj so proBi. da ga odda proti iiHgriitli v (JoNportMitili iiliculi si. 129 I. iin«lwtr. W* 120 gld. ~VC in no več se zahteva najemnine na leto za prodajainico s sobo, kuhinjo in magacinom, ležečo ob okrajni cesti, poleg farno cerkve in jedi&O V občini. Ponudbe naj sv> dopoš'jpjo g. Ivanu Krnjn-cu v St. IIJ p. Voloiiji Štajersko .' (797—2) 4 i 11 ^-sfljvisjr odHkovanje !! LOHSE-ov šmarnični Eau de Cologne I bil j« odlikovan na zadnji M^lhournskej razstavi in je zaradi svojih ONveie- rr» valuili lastnmtii slavno znan ne le kot dodatek k vodi za toileto in kopelj, V temveč tudi posebno zaradi M\oji-ga močnega, iti i % I j m ;«»<•< '^a duha za & 'žepno robec, obleke i. t d , iu ga v vseh deželah bolj cenijo, nego jednotno «[ Kolonjsko vodo. v Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin, I dvorni pa.rf-a.3^nLeuLr, (719—4) p Dobivajo so v vseh prodajaliiicuh parliinia in galanterijskega blaga.1 Hi :§ (k a kisla voda j ' natriju in litiju najbogatejša preskuse- <> zdravilno s cdstvo proti mehur-3 nim boleznim, kamenu v mehurji, pro-tinu, dalje proti boleznim v že« v ^V lodci, mol.ril, dolgotrajnemu kataru dihal, zlatej žili iu zlatenici. ^-^T- v\s, \t<- Z» S >5>\vO^^ Kot S^^S^ ^^^7 okrepčujoča sadnimi soki in slad kOrjem pomešana, |e Radenska voda v obče ptiljubljena. Kopališče Radensko Kopnujo v stutiiii in vjeklenici uplivu po-»ebno pri: protinu, lioločinah mokril, nmlokrviiosti, ionskih boloznih, ala-bodtih i. t. d. St>ino%nii«ive po coni. 1'rni pil. r (brezplačno) od rnv-llJilrlls! vit : kil* puli-.« «■ Itli.lencu blizu J.)ii«.iiinin Kadeiuha klala voda, ob vznpžjji Slovenskih goric, ne zamenjati ■ Kud{roiiNko, to je KjulIiersl»iBi*t;t-r. Čeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender Be peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojeno ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odinaši. (264—25) Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-i in M. Kastnor-Ji v Ljubljani. Usojam si naznaniti, da sem odprl svojo odvetniško pisarno i (809) V Florijanskih ulicah h. št. 6. Dr. T. HORVAT, C. Kr l»:-iv. železniška tovarna SV na Dvoru na Kranjskem "^3® priporoča se za zalaganje (217—58) Uoiiii'i'i-ii•■:'» lllegn blaga* pt-t-1 v velikej izberi, ogujišć iu ogajlttotiili «lel«»Tf lcotlov v vsakorSnjej obliki in velikosti itd. itd., litega bla ;a za stavbe: stebrov, oprijemučev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepSanih, palic za okrižja, celih drŽaliSč. polževih stopnic, strešnih oken itd., ecvij yn. stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, ru