r.
I!
i i
Največji slovenski dnevnik v Združenih driifth
Velja za vse leto - - -	$6.00
Za pol let«.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON : C O ETLANDT 2876.
NO 84. - STEV 84
NARODA
n
en
i
List slovenskih delavcev t Ameriki.
Hm largest Slovenian Daily in the United States.
f»toed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 .leaders.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON; C0RTLANDT 2876.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 10, 1923. — TOREK, 10. APRILA. 1923.
volume xxxi — LETNIK XXXI.
AMERIŠKE KONCESIJE PRED ZBORNICO
Koncesijo, katero je dobil ameriški pod-admiral Chester, so ižpreraemli department, ki so jo preiskali. — Amerikanci se hočejo polastiti popolne kontrole nad anatolskimi petrolejskimi polji. — Ekonomsko suženjstvo.
SKRIVNOSTNI UMOR NA STATEN ISLAND!)
Carigrad, TuKijn. S. aprila. — Koncesija, podeljena miu'h^k«'imi | m m)-,'t<l mil ;ilu ( hcstor-ju. j«' bila v«"eraj pred-lozi-iia veliki 14ti'«mIiii skii]is«'iui. s številnimi modifikacijami. katcii' so niipravili nizlif-ni vladni department i, ki so pregledali na«" rt.
Odkar so karala vsa /namenja da bo koncesija najbrž sprejeta M" pitala ta koncesija predmet <t h napadov turškega časopi-/i.lnji t.ik napa*! obstoja \ • •<1 j >rt «-m pUmu, katero je naslo-\ publicist .Fu-uf l»»\j na narodno skuprw'ino. V tem pismu vprašuj**. j»- v interesu Tr<"ij«> do-v..Im i t k•» v a/no k«un-»»Mj<» jn šr> prav m»sebnn Amerikan<M-m. o ka-1 i*i i h srdi. da so bili vedno sovražni Turčiji in da vedno skuša-]i škodovati njen itn interesom, od M ui I ros premirja [m <lo konferen-«•»• v I.ausannu.
* M prt o pismo izjavlja nadalje; Ti ameriški konee<.i«m;ir.ii s. okušali posilili t i Chesterje-\ > trit načrta, da se pola ste p<»pol-io* kontrole anatolskih petrolej-*kih virov. ('e natančno pregleda-ii)" načrt, zapazimo takoj. da se jm lui.i i ti thkozvani železniški koti ••'♦»ijonarji v resnici za petro-P jskitni viri.
\".š<-k nesramnosti bi bil dovoliti t;iko koncesijo, pralno j«' )M«l|iwin mir. Sedanji načrt je bolj »kodljiv in kvaren Turčiji k »I pa je hi! prvotni in dežela m<>ra pripraviti na usod»'polne po-e v bodočnosti v slučaju, dal
ITALJANSKI OSEMURNI DELAVNIK DELOMA OKKSEN.
F
ZNANI POSTNI BANDIT ZOPET POBEGNIL.
Nož, s katerim je bil izvršen umor, je bil kupljen v New Yorku. — Policija je preiskala vsa zabavališča, katera obiskujejo Italija-
ni v New Yorku Staten Islandu.
m na
New York, 9. aprila. — Sled ljudi, ki so umorili dve mladi ženski na Staten Islandu v četrtek ponor-i ter vrgli na cesto po-
-—	j leg* Sea View Ro,1d, je dovedla
r«H**iiJi sino, da je ita.ljaatskij detektive v zapadnL N«w York, ministrski svet odj>bril predlože-# V zapadnem New Yorku je nam-
ili na«'rt za ureditev delavnika. Sirt-r načrt drži Surnega dnevv nefra dela, toda dostavlja, da o-mejitev dola ni upravičena tam, kj.-r bi prinašala fabrikaeiji ali ljiea, delavstvu škodo. Tako se je razširil delavni ras na ladjah, kjer t<> nar. kuje tuja konkurenca na nuVrju itaijanski trgovski mornarici. Sestavil se je nato še poseben «»<K»*k. ki bo proučaval nadaljno ureditev delavnega, časa, po zahtevah pridelovalne tehnike. Za poljedelske delavce se določi 12 ur dela na teden več. ,Zakon st-j-pi v veljavo G mesecev po objavi.
NOV PORAZ BONAR LAWA,
Konservativna vlada Bonar Latva je doživela danes nov pora/. Liberalee Sir R. J. Thomas je bil namreč izvoljen v poslansko zbornico z 400 glasovi večine.
Med	I ■■
bi bil načrt spre; .'t. <V smatra- • ZAPLETENA POLITIČNA Siri. ■ obšinia drla gl. le žele/.niške TUACUA NA ŠVEDSKEM.
k"iišrrukeij«» /a resnično pogreb-	-
t .i. n.ij bi jih delili različni kon- Niča, 0. aprila. — Švedski i-.-sij.marji različnih nar dov. ('he- Švedski kralj (iustav. ki se ;e St.-rjev načrt je treba modifiei- mudil tukaj na počitnicah je ran--glasu,, s potrebami in in- ral nenadoma odpotovati zastran
nevarne politične situacije, ki se na načrt je ' jt> pojavila na Švedskem.
reč našla policija trgovino, v kateri je bil kupljen mesarski nož. s katerim sla l»ili umorjeni Mrs. Irena Blandino ter njena prijate-Miss Eihel 1'hUlips. Poli-
POSLEDICE L0UCHEUBJEVE6A OBISKA
Vršila se bo najbrž konfernca v Parizu, kjer bosta francoski in belgijski ministrski predsednik sestavila predloge glede uravnave Ruhr vprašanja, ki bodo nato predložene ostalim zaveznikom.
cija pa ni h->ti-!a navesti imen do tičnili prostorov.
Oblasti skušajo najti sedaj nekega BemdHio l».-li.-ato. ki je bil baje edini in prvi postavni mož Mrs. Irene Blandino ki se je v treh letih trikrat zvezala z različnimi moškimi, brez vsakih eerimontj, cerkvenih ali posvetnih. Policija je pridržala njenega zadnjega "moža", brivca Blandino in njegovega pomočnika I^renza, ker nista mogla dati oblasti"! zadovoljivih ugotovil glede njih alibija. boreaizo je bil baje ljubček sedemnajstletne Eihel Phillips, ki je bila tudi umorjena.
Splošno se domneva, da bo policija dvignila še danes proti gotovim osumljenim osebam obtožbe Možak, nad katerim so bili: Velikanske ljudske množice
Pariz, Francija. 8. aprila. — Sedaj so splošno priznava, da je ministrski predsednik Poineare odobril olusk Louis Loueheurja v Londonu. Vsled teg;a je postalo kritiziranje prejšnega ministra za opiošeene pokrajine manj sovražno, čeprav zro njegovi najbolj ostri politični nasprotniki na njegove napore še vedno s sovraštvom.
To velja prav posebno glede Andre Tardieu-ja, katerega se smatra splošno 2a najbolj uplivnega tekmeca Louis Louclieurja za mesto ministrskega predsednika. Tardieu se zaveda uspeha, katerga je dosegel Loucheur s svojim pohodom v London ter tudi ve, da bo Loucheur bodoči mož v ruhrski zadevi, kakorhitro bo postalo jasno, da so se prizadevanja Poincareja izjalovila.
Ne glede na jezo Tardieu-ja pa je postalo sedaj povsem ocito m jasno, da je šel Loucheur v London kot nekak izvanreden poslanik, s polnim odobrenjem francoske \lade in mogoče tudi s privoljenjem angleške. En uspeh tega obiska je viden
že sedaj. Belgijski ministr. pred- d<Xit ^ svojim reparacijskim ob-
sodnik Theunis ter minister za
veznostun.
Slika nam kaže znanega poštnega roparja Chapmana, ki je 29. marca pobegnil iz zvezne jetnisnice v Atlanta, Ga. Po lradem boju, v katerem je bil ranjen, so ga pri Colbert vjeli. Par dni pozneje ga je znova zmanjkalo iz jetnisnice.
NOV SERUM PROTI jZAGHLOUL PAŠA SLADKORNI BOLEZNI SVEČANO SPREJET
zunanje zadeve, Jaspar, bosta pri-! Ugotovila teh ministrov Jima-sla koncem tega tedna v Park. i traJ0 splošno za znak, da se ne da se posvetujeta s francoskimi, strmia francoska vlada s sedan-oblastmi. Na posvetovanjih se bo'^ prizadevanji Loueheurja in razpravljalo o obisku Loueheurja njegovimi pogajanji z angleško v Londonu. Temu sestanku bodo j vlado> ki 80 se v™da v ^^onu. sledile konference z Italijani v Rimu.
Ti sestanki se bodo tikali i zdela nj a obsežnega načrta, katerega bodo lahko sprejeli vsi zavezniki, vkljnčno Anglijo. Ta načrt bo pripravljen ter predložen j>*e*n-eiji, kakorhitro bo nemška vlada naprosila za pogajanja. Splošno se domneva, da se bo to zgodilo
radi umora po prvem redu.
V teku zadnjih štiri in dvajsetih ur je obiskala policija vse gostilne in vsa zabav al išea, v kate-j rih se zbirajo ltaljani in sicer v i Jersey City,- v Bavonnu in naj ♦Staten Islandu.	' G
že vsi obupali, je po preteku dveh mesecev popolno ma ozdravel. — Od 80 do 140 funtov.
so pozdravile oproščenega kaj kmalu, egipčanskega voditelja kot Precej razlike v mnenju je o-junaka.
rati x teresi dežele.
Nadaljni napad
paziti glede mere uspeha, katerega je dosegel M. Loucheur, ko je skušal pridobiti angleške dr-Pred kratkim je iznašel <lr. F. Zaghlotil paša, egiptovski nacijo- žavnike za francosko naziranje Banting serum proti sladkor- nalistJčni voditelj, ki je bil pred j glede celega Ruhr vprašanja.
Pariz, Franeija, S. aprila. —
Mrs. Bladino in njena prijate-j ni bolezni. Serum so preiskusili i kratkim izpuščen iz an jiea sta spadali v ono vrsto, dne 2. februarja na Josephu Cor- i jgtništva v Gibraltarju,
žen^k, ki se hočejo zabavati preko , bettu, dijaku Columbia univerze
vprizoril jw».slan»»e Server b«-.i. On jnavi. da th> pomenja načrt nič! »Irugepa k<>t ekonomsko suženj->tv<», ki bo skrajno šk-nlljivo in-trresom tur»k»«ra nar.*la.
OLIMPIJSKE IGRE V LOS ANGELES.
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA r^LAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V Tn»TT*F.HrR DRŽAVAH
Rim, Italija. 9. aprila. — Nove olimpijske igre ?>e bodo vršile v L"s Angeles, v Californiji. soglasno s sklepom mednarodne atb-tič-ne zveze.
DENARNA IZPLAČILA
V JUOO&LAVUI, ITALIJI IN ZASEDENEM
MMMMimI
Jafoalavlja:
Bupalllt am mmOm* voštm trn taplifijt "Kr. pafltal hkoval and b "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zasretra. Beopado. Kimajo, Celja. Maribora. Dubroraiks, BpUta. Sanjara aH drugod, ktor to pa* aa bltr*
maatw«UJa aa
Ovadil ta
100 Din. ..	$ 1.30	.. K	400
200 Din. ..	$ 2.40	.. K	800
500 Din. ..	$ 5.50	.. K	2,000
3000 Din. ..	$10.90	.. K	4,000
2000 Din. ..	$21.60	.. K	8,000
5000 Din. ..	$53.50	.. K 20,000	
Italija te ■			k*
		'JaAn	
m»leškega je bil
j ------- ..... ........................ sprejet v Franciji kot kak trium-
svojih sredstev in ki so priprav-Xew Yorku. Bolnik je tedaj , fator.
ljene plačati ceno za to. Plesanje, 4 tehtaI so funtov. Do včerajšnjega Qd polomov v Toulonu, kjer vino. smeh in zidane nogavice, —, dne se je zvečala njegova teža za ^ je izkrcal pa do hotela? ^ zo. to so bili življenski ideali teh dveh G0 funt0v.	pet y Marsilju. Gd postaje pa do
Včeraj je Corbet t pripovedoval yi|(. katero je	je bil nje.
newyorsknn zdravnikom: ^	v avtomobil naravnost
— Učinek seruma sem takoj ob-
že-nsk. Seveda sta tudi našli moške. ki so bili za trenutek pripravljeni ugoditi vsaki želji, ki se je pojavila v njih brezmiselnih in lahkovernih srcih.
To pa je dovedlo obe do hude-
gov avtomoDii naravnost pokopan pml cvetkami, katere so mu
čutil. Tedaj sem imel v svoji krvi poklonile delegacije egipčanskih devet odstotkov sladkorja, sedaj (Ujakov s franeoskih< angleških
ga imam pa normalno množino.
ga in nepričakovanega konca. Po-jminir<»^ en odstotek. S«-<laj po še-iicija je mnenja, da sta bili obe ; stih letih lahko zopet jem krom-zvabljeni v neki bungalo^- na p}r jn kruh.
Staten Islandu, kjer sta bili u- i Serum bodo uporabljale tri morjeni. Nikdo še ne ve dosedaj. newyorike bolnišnice. Zamore se zakaj sta bili dejanski umorjeni.' uporabiti le v zadnjem Stadiju Mogoče je. da sta obe mladi žen- sladkorne bolezni, ski zasledili skrivnost, ki je bila; Corbett je bil tako bolan, da lastna krogu zločincev, v ko jih i se ni mogel sam obrniti v poste-družbi sta zahajali in da sta mo- i j i. Njegova žena j»' že kupila rali raditega umreti. Lahko pa j»*; prostor za njegov grob. tudi mog<>če, da je blazen ljubo-.	->
50	lir ................$ 3.00
100	lir........$ 6.70
300	lir........$16.20
500	lir................$26.50
1000	lir ................$52.00
Za pošiljatTp, ki presegaj« me«* prt tiaf dinarjev ali pa ivaftM Ur dovoljujemo pa —ptnta ie posebni papaat.
Vrednoirt dinarjem in liram j*tlaj nI stalna, menja w regrat ln nepričakovano; is teta razloga nam ni moetW-e jMxtati natančne cene vnaprej. Rai'uunuio i«* «vul utieza dne. ko nam do^i« poslani denar v roke.
Qie*c btpiaMl v iiriihtt iihrli alalia ■■■■>!■	t
Ja

s umne ž umoril Mrs. Bladino tei uničil j^Je«? nje tudi Miss Phillips, da se iznebi na ta način nadležne priče.
Detektivi so včeraj preiskali n; stotine bugalowov pri Midland Beaeh na Starten Islandu v namenu. da zapazijo sledove krvi. Našli pa niso ničesar.
NOVA POSLEDICA VERSAILL-SKE MIROVNE POGODBE.
NEMdKA "CESARICA" NEPRIJAZNO SPREJETA.
Helgoland, Nemčija, 0. aprila. Soglasno z zversaillsko mirovno pog-o^lba je morala Nemčija razorožiti (»t >k Helgoland, katerega je dobila od Anglije tekom neke kup čije. kat»-ro je sklenil Bismarck s
in švicarskih vseučilišč obenem z drugimi, ki simpatizirajo z nje govimi prizadevanju
Edini dogodek, ki je slabo vpli val na njegov sprejem, so vpri-zorili v Toulonu angleški potniki, na parniku. Prekinili so sprejemne govore, ko so pričeli perti v zboru angleško narodno himno Njegovo zdravje je precej tr-j pelo tekom ujetništva in nj»*<rovi-prva skrb bo, utrditi ga v kakem francoskem kopališču.
Pričela so se že razpravljanja o njegovem povratku v Egipt. — Zaghloul sam ni hotel razpravljati o svojih načrtih glede bodočnosti, a njepov odpor proti An gliji je razviden iz vsake besedice. katero izpregovnri. On trdi da ne more zavladati v Egiptu mir dokler ne bo dobil popolne ne odvisnosti. Splošno se domneva.
Poloficijelni Temps izjavlja, da} ne more opaziti nobene iz premem-be v naziranju in stališču kabineta Bonar Lawa. List trdi še vedno, da ni francoska vlada niti za trenutek opustila svojega dosedanjega stališča glede obsega vojne odškodnine, katero mora plačati Nemčija.
Precej značilnosti pripisuje javnost ugotovilu Stressemana. — predsednika nemškega državno-zborskega komiteja za zunanje zadeve, da bi spresjela Nemčija 26 tisoč milijonov zlatih mark kot OSTER NAPAD NA LUDEN-
takratnimi angleškimi vladarji.
Nemška vlada je zgradila veli- da bo moral zapustiti Egipt gene
Berlin, Nemčija. 7. aprila. — Princesinja Hermina. žena bivšega nemškega kajzerja. ki je pred kratkim odpotovala s svojega doma v Doornu na Holandskem, da obišče svoje sorodnike in prijatelje v Nemčiji, je bila precej neprijazno sprejeta od oblasti Tu-ringije. Oblasti so namreč odredile. da ne sme v deželo.
V državnem zboru Turingije je 26 soeijalistov. ki so brez dvoma izvedli pritisk na vlado republike z izjavo, da bi bilo bivanje žene bivškega kajzerja nevarno ob-atoju države.
kanske naprave, kojih namen je bil obvarovati otok preti uničenjem. a soglasno z versaillsko mirovno pogodbo je bilo treba vse te utrdbe uničiti. Prebivalstvo o-tolca je vsled tega v nevarnosti, da ga nenadno prepluje morje. Na celem otoku živi približno tri tisoč ljudi.
NAGE PLESALKE.
Iz TI ud son okraja poročajo, da sta nastopili tam v neki postiLni dve ženski brez obleke, popolnoma nagi, ker sta se hoteli predstaviti kot Evi, v uniformi paradiž*.
ral Alenbv v slučaju, da bi bil dovoljen povratek paši. ker je storil baje veliko taktično napa,-ko, ko je izgnal pašo iz Egipta.
Pozor rojaki, ki imate avstrijsko vojno posojilo!
V.si oni rojaki, ki imajo obveznice avstrijskega vojnega posojila, naj jih izroče temu ali onemu jugoslovanskemu konzulatu v Združenih državah. To morajo storiti najkasneje do 30. aprila. One, ki bodo dospe-le na konzulat po 30. aprilu, bodo izgubile vsako vrednost. Vsak, kdor misli dobiti kak denar nazaj. naj se oglasi pismeno ali ust meno do 30. aprila na tem a-li onem naslednjih konzulatov: Consulate Generale of Serbs, Croats and Slovenes. 443 W. 22. St.
New York. Consulate Generale of Serbs. Cr<»-ats and Slovenes, 936 N. Mchigan
Ave, Chicago, 111. Consulate Generale of Serbs, Croats and Slovenes, 244 Kearney St.
San Francisco. Cal.
delež Francije pri vojni odškodnini, a ne morejo drugi zavezniki upati, da bi bili plačani vlstem razmerju. To se smatra za napor, da se ustvari nesoglasje med zavezniki .
DORFFA JN HITLERJA.
Monakovo, Nemčija, 9. aprila. Dr. George Heim je v govoru, katerega je imel pred švabsko-kr-ščaiLsko kmečko zvezo, ostro na-
jZnačilen je tudi obisk dr. Dor-	delovanje generala Luden-
tena, voditelja porenskega sepa-; dorffa ter Hitlerja, voditelja ba-ratističnega gibanja, v Parizu. — j varskih fašistov. ČJeprav izjavlja franeoski zunan-' " ZakaJ np	Ludendorff
jL urad, da je zaman skušal raz-	M- Saiko ali v Turingi-
kriti cilj njegove misije, je komaj	bi imela dosti Pri],ke»
mogoče ločiti njegovo potovanje Preizkusita svoje bojne sile proti od ugotovila Loueheurja, ki se je komunistom? — je vprašal dr. tikalo načrtov za avtonomno Po-. He™1-
rensko,	^ nadaljnem je rekel govornik:
London^ Anglija, 8. aprila. —I ~ Mi	dobro' da J« Lil-
Ministr. predsednik Poineare je!dendwff sredice načrtov, za ka-potrmi tukajšnjega francoskega tere se Bavarska ne briga. Pusti-
PREDSEDNIK SE JE VRNIL V WASHINGTON.
Washington, D. C.. 9. aprila. — Predsednik Harding je bil danes, nanovo dkrepljen od počitnic, kate re je imel na jugu, zopet pri svoji pisalni mizi, pripravljen, da o-pravlja vsa dela, ki so ga čakala, S svojo ženo je dospel včeraj iz Angoste, Ga., kjer se je mudil tekom preteklega tedna.
poslaništva informiral angleško vlado, da je bil obisk Loueheurja v Angliji. povsem neoficijelen. — Slično obvestilo je bilo poslano tudi belgijski vladi.
To se je zgodilo danes, ko je Poineare obiskal svojega prejšnjega ministra ter mu baje povedal, da mu njegova prizadevanja ne ugajajo posebno.
Paril, Francija, 8. aprila. — Pet ministrov v kabinetu minisr-skega predsednika Poincareja je danes obiskalo različne dele Francije, da prisostvujejo razkritju spomenikov za vojne žrtve in vsi ti ministri so informirali francoske državljane na slovesen način, da ne bodo Francozi izpraznili Sohra, dokler ne bo Nemčija za-
te Bavarcem Bavarsko.
Ludendorff, ki ni Bavarec, je bil pred kratkim napaden, ker baje zlorablja gostoljubnost Bavarske.
NOVO ZASEDEN JE ANGLEŠKEGA PARLAMENTA.
London, Anglija, 9. aprila. — Danes se bo sestal angleški parla-mena in Bonar Law, ministrski predsednik, bo moral odgovarjati na številna, njemu zelo neprijetna vprašanja, ftnano je, da »te* vil ni člani angleškega parlamenta strogo obsojajo sedanjo njegovo brezbrižno politiko v zadevi Ruhr okraja ter francoske politi« ke t splošnem.


GLAS NARODA. 10. APR. 1923.

GLAS NARODA"
Wt*|
OWM< and Publ.thtd by
■loTtnie Publishing Ooaptij
<A C»r—r—ion)
Peter Zgaga
HAMK IAKMR.
m«c« of Bu*ln«M •* th« Corporation and
0 Cortland« ttrM*. Sorau«* af ManHattan. Naw V«rk CUV. N. "Q L A • N AAOOAf


>a»uad Koary Day K»eaH luatoyi and Holtdaya._
Z« Mta Mta Mil« IM U AaMftkd	2« Ntw Y«rfc u Ml« M*.....m. VM
tn Canada n ■	----------------U pal Ma	n i • ••^ai
Za pal lata —...... .	HJO	Za Imtwnitv* U MU lak n^n ff*
Za Ittn Mi ...................... H*	«» P*'	— —■
SuMcrlptlon Vaar»y M 00	_
r

Advartiaamant on A QfCC IM
-04aa Naroda** Uhaja vukl dan livztmti nad«) tn ur m nI ur.
[ j! prod podpis* ta oarbroatl aa na prloMuJaJo. »U p« Monty Order. Prt urtmrmbl kraja nirotnlkof. prosimo. da tudi prc)dn]a blTaltftC« naznani, da bitraja najdemo naalonUta-
Ali bodo
rastli.
"O L A • NARODA* it. Itmugh of Manhattan. Taterhona: Certlandt tWVt
Vftft. H V.
daugherty proti delavcem
- !
Geiu mlin piuvthiik Združenih držav ni zanikal javnega,
i*a>iiikar>k< -ga ugotovila. da naj m- njegova politirna stranka izreev za protiunijski shop.	i
Ta izjava .juridicinga svetovalca predsednika je značilna. Osvetljuje naiiuer okoliro generalnega pravdnika, njegovo spoznavanje >o«-jjalnili gibanj, njegovo učenost in njegovo poštenost.
OImmm lm-r-e rudi Temno senco na etiko, razumevali j« m simpatije jurisfnv po vsej deželi, kajti ee ni zadela izja\a prvega jurista v deželi na noben odj>or, ]>otem po-uieiija i", da j«- ves juristovski stan proti uniji zavednih delavcev.
V	tmij>kih šopih j«- kolektivno barantanje priznano in prav iak»» .jt- priznana pravica delavcev, da »si smejo, izbrati osel**, ki naj jih zastopajo.
pi«»tiunijskciii š«.pu pa je kolektivno barantanje! prepovedano, in dclodajalee zastopa svoje delavec, ali paj izbere one. ki naj jih zastopajo.
To je glavno bistvo spornega vprašanja kljub zmede-, liitn izjavam protiunijskili delodajaleev in njih agentov.1
V	industrijah, kjer ni kolektivnega barantanja, vla-f da popolni absolutizem. To velja posebno glede jeklarske j industrije, ki je sedaj uveljavila svojo la-stuo 4'unijo".
V	tej deželi je približno pet milijonov delaveev, ki vztrajajo pri svoji zahtevi, da se pogajajo z delodajalci s post< dovanjem svojih lastnih zastopnikov. To poiuenja.j da se zavzema pet milijonov moških in žensk za prostost; indilst rije.
Ti delavci zahtevajo svoj glas pri uravnavi mezdnih in delavnih ]»ogojev. Z vso »nllocnostjo zavračajo sistem, ki ga ivarja s<*inik Gary. Nikakor nočejo delati za; debnlajlce. ki pravijo: "Plačati vam hočemo toliko. O i 3i«»beiii stvari. <> čemur bi se dalo se ne morete pogajati, in j kar pravim jaz. to velja'*.
Ker noče strokovno linijsko gibanje sprejeti tega su-žer jstva. mu nasprotujejo pohlepni delodajalci in njih

vasi otroci da postanejo močni in zdravi.
NI samo vprašanje visokosti, pač pa popolen te lesni ln duševni razvoj otrok mora biti resna Lriga vsakega očeta in matere Gotovo žele, da so njih otroci koren jaški, močni in polne stasi.
Hrana, katero dajete vašim otrokom, ima določen vpljiv na rast vaših otrok. Znanost nam je pokazala, da daje mleko v veliki meri moč in dolgo življenje. Pri razvijanju odrasčujo-čih otrosi v močne in zdrave može ter žene, dajte jim mnoga Eagle Mleka, kajti Eagle Mleko je čista hrana, ki jim daje vse bistvene potrebščine, katere njih telesa morajo imeti z namenom, da pravilno rastejo.
Otroci po celi deželi, njih tisoče in tisoče, se imajo zahvaliti za svoje živahno in močno zdravje edinole Eagle Mleku. Nobenega dvoma ni o čistosti Eagle mleka ali o uspehih, katerega je tisoče evropskih mater dobilo od njega uporabe. Eagle Mleko se rabi za hranitev otrok v nežni dobi v večji meri kot vse druge otročje hrane skupaj. Kajti to je samo Čisto mleko in slr.dkor v priročni obliki, ki se lahke prebavlja kot otročja hrana.
V st aro krajskem listu "Straža*' čitam naslednje zanimivo porodilo :
Na peronu glavnega kolodvora v Mariboru stojita že več dni dva poštna ročna vozička, naložena s poštnimi paketi za rekrute iz Srbije, Črne gore in Macedonije. Na obeli vozičkih so pritrjeni napisa, ki svarijo potnike, naj se ne približajo paketom, ker so — okuženi od uši. Pisec teli vrstic .si je ogledal oba vozička s paketi. In kaj je videl? Po paketih kav mrgoli — maeedonskih in črnogorskih uši. Mariborska pošta se l>rani prevzeti te pakete. Menda l»odo uši s paketi vred t transporti rali zopet nazaj na Balkan. — Stvar je zelo resna. k»-r so usi prenašalke pega ve a. ki je prav te dni zahteval med nami drago žrtev (kaplana Kajdiža).
* * *
Včeraj se je poročila laška princesa. Jolanda z l;iškini grofom Bergoln.
Zaenkrat je Mussolini jeva moč tako velika, da bo on skrbel za prestolonasledst vn.
Moč romunske armade.
Kraljevina Romunija obsega okrog 300 tisoč kvadratnih kilometrov in šteje nad petnajst mitf-jonov prebivalcev. Pred vojno je bila znatno manjša (137.902 km in okrog 7 milijonov prebivalcev"). Prirastek zemlje in prebivalstva je posledica spojitve Se d m o praške. Besarabije in Bukovane z Romunijo.
Med prebivalstvom prevladuje romunski element, ona tretjina odpade na narodne manjšine. — Madžare, Nemce, Rusine, Poljake. Ruse in Žide.
K<«i industrijalna država je Romunija bogata v prvi vrsti na pivu. špiritu in petroleju. Organizacija njene armade temel»i na splošni vojaški obveznosti, ki obsega letnike 21 — 46.
Ativna služba traja dve leti, v rezervi dvanajst let. to je do 30. leta starosti, v deželni brambi pa t- let. Aktivno službo nameravajo skrajšati na 14 mesecev. Vrhovni poveljnik armade je v mirnem m vojnem času kralj. Njego vekse-kutivni organ je vojno ministr->t vn. v <'-i<xr.r kompeteneo spada generalni štab.
V leritorijalnem pogledu je ilr-
Mark of The Borden Ca****
iteff. v. S. Pat. off.
BOROJ
PRESERVED MILK fgjSJ and fer additional	tT*
S:^position.	label will Vs*


BORDEf4 COMPAN
Mi smo natisr..»i v vaSem Jeziku navodila kako Je trena pripravljati Eagle Mleko za otroke vseh starosti. Če hočete ta navodila. izpolnite ta kupon in ga nam polnite danes.
THE BORDEN COMPANY
Borden Building, New York
——— kupon -
Označite, kakšno knjižico hočete. NAVODILA	KNJIGA
ZA HRANJENJE	ZA OTROKE
IME ____
NASLOV
(Slovenian)
/ava razdeljena na 7 korskih ok-I Nemško časopisje poroča: j rajev in posebni okraj, ki obsega j Po nekaterih nemških krajih je j celo Besarahijo. Vsak kor.ski ok-j baje tako pomanjkanje. da mora- raj ima v mirnem času dve divi-j jo ljudje prodajati svoje zlate zo-i ziji pehote, v slučaju vojne pa še be, da dobe kaj za vgrizniti. j nadomestno divizijo rezerve. IV-
*	.* *	j hotna divizija obstoji iz dveh br:-Wki new a ršk i li>t piš»-: *ra<l. a J polka, a 3 bataljone. T^a-Vr New Jersey j«- spil star i'ar- laljon se i na tri stotnije in odmer kvart butlegarskega žganja, delek strojnic. P«>!e« pehote spa-lz omedlevice se je šele tedaj pre-' da v divizijo še ena brigada top-budil, ko so ga obstreHli. ni.štva (1 polk poljskega in 1 jioik
*	* *	havbic). Artilerijski polk se deli Newyorški moti ni /.ur u al po- na 4 baterij«*. Ker razpolaga polk
roča:	pehotnih divizij še z «-nf» brigado
"Poleti bodo nosila nevvvorška konjeništva t po 2 i>olka s f> šva-deklet-a ve4ike uhane"'.	droni z švadronom strojnic in 1
Boljše nekaj kot pa nič.	polkom težkega topništva.) Po-
*	* *	leg korov in divizij pa ima ro-Na samotni newyorski cesti je munska armada še 2 konjeniški
srečal ropar uglednega Newyor- diviziji, dva polka ti*žkc artilje-čana.	rije od 10 — 21 cm, 1 polk trd-
— Roke kvišku!—mu je za po- njavske artiljerije, eno brigado vedal. — Denar s»*m ali ti pa raz-, železniških, eno brigade* tehniških
~TTT7|"
lijem možgane.
— Kar razlij jih prijatelj — se je glasil odgovor. V New Y.»rku se namreč da živeti brez možgan. brez denarja j^a nikakor n<'.
je banka vrnila kot nepravil-i kjelr šikaaiirajo jugoslovanske u- .-i bili izročeni Pasteurjevemu ;
(V ženska ne ve. ka.i bi napravila s kako stvarjo, jo spravi \ -vojo ročno torbico.
Morilec Ljubovcja C vit asa,
. .	šefa odseka za invalide v Zagre- ( dovoljila le s protektoratom.
ca Lazarja Krstovica, ki je po-)1>u iuva|id Matija	jo bU
tvarjal menice na svoj m na nje-t ^^ zair^](>k,.mu
iH»1itit'iii ;i<rc»nti, ki zalitovaio. trni so postavno uveljavi in- - , 4 .. . - , h ir -	t1..j; ,1,
J	*	»	*	uu_ Sele tretjo menico je bans.a go\ee m ooitniKe, pa iiku »iingv
dividliallltk liaraiitailjp.	I eskontirala in obvestila o tem tu- jugoslovanske prebivalce na vae
Strt»kt'»vno ui:ijsko ^ibiuijc si jo priborilo svojo pot j ^ jKKipisauka. Mltnarevič je ostr- inogoee načine. Nujno potrebno ♦ i« ► ^t'«lanj<» ]n»zit-ijf i lir za illrrin.	mel, odbit el takoj v banko i:i ug"- je. da se jugosl. vlada odločno /a-
I .rta ill Ma S«? jr strokovno linijsko pihanje osamljeno' tovi!. da je menica falzitk-irana. vzame za te svoje državljane, ill bit point mM borilo proti zlu otrtkške<ra dela- borilo se je Mlinarevič je .sicer podpisal me-
osaml jriio za klanji sistem tajnega glasovanja; za direkt-	na 500,)0 11>il1 in to Za Rllsij° 111 več cen2nre"
nt) zakoiMMla jo. za javnr štdr.' za proste šolske knjige inij" UH* !>rV^ ^^ na	Ministrstvo pošte in b,-zojava je
,	! .	videli sledovi brisanja. <>!>«'1 ukinilo eeaizuro. ki st- je vr«*la nad
za natlal 1110 sočna 11 o zakonotlaio.	ku; nAtvurioni	» »	D -
.	,	^ . j - 1 ostali menici s a oni potvoi (p^^to 17. Jugoslavije v Rusijo.
I lare 111 tlelavni poboji S«) skrajne važnosti za delav- Ki-stič je bil te dni končno areti-t r. a življenjski standardi, niso edine vrednosti, ki pridejo i ran in je svoje dejanje tal^oj pri-V]M»štev.	■ znal; izdal je tudi svojega soknv-
l>uh in rut neo<lvisnt>sti med delavri spadata med dva-najverja kapitala narotla. Bojazljivost ni nobena značilna poteza strokovno linijskega gibanja
Strokovni nnijonisti ne stoje kot ponižni sužnji pred avtokiatiriiim tlrlodajalt-rin in njegovimi jeznimi pogledi, kadar zapazi slednji, da je njegova sila nntl njimi zavedno izginila.
Strokovni nnijonisti so sprednja straža v veliki bitki za praviro in rloveranstvo. \a fronti so. Bore se proti opoziciji, tla bo lahko velika armada dr/avl janov zasedla j naprej potisnjene po^toinnko.	i t.^var
K strokovnim unijam prihajajo ljudje najprej s svo-j glasno izjavile, da je tobak prav jimi |»ovestmi t» tiranstvu in kriviei.	; slaV kakovosti, da ne odgovarja
Mogočno gibanje, ki oju-avlia te kriviee, pa hoče uni-; prip^ianim borcem in da je ne-rlti generalni pravdnik.	'	mogoče izdelovati iz njega pred-
T, ..	,. , , .	,	.	.pisane vi-ste »valčic ;n smodk. Mo-
il javni uradnik le proti kolektivnemu barantaniu. , ,	,.. ,
. '	. ,	.. ,	, , 1	nopolska uprava je zaradi tega od-
vogelnemu kamenu strokotnio umjskega slavoloka.	irtNlila koiuLsijo> ki ho pr^iedala
Pott»m postave bore uveljaviti, da se ne smejo delav-1 kupljeni tobak. Eventualno se bo ri pogajati drugaee kot posamič.	{nakup odj>t»v«lal in blago vrnilo.
zavodu v Zagrebu.
lko-
Navaden človek ima 1»' kdaj kak užitek.
Včasih ga ima pa vseeno. Na V božjo čast	primer tedaj, ko vidi svojega me
> priredili Hočevarji Lumpen- sarja kupovati v groceriji.
.•aH", na katerem je bilo zelo veselo in	nekoliko pregrešno. Toda nabralo se j.- nad 10.000 K /.a — nove cerkvene zvonove. Kronika ne poroča, ali se je razposa-jene veselice udeležila tudi preča-•rita duhovščina. Menda se je za-
gov račun. Oba sUi bila izročena sodlš«'u in se domneva, da sta izvršila več takih operacij.
Sleparija s holandskim tobakom.
Iz P.e»grada poročajo: Tobak, katerega je naša numopolska u-prava. nan>čiia v Holandiji za 50 miljonov dinarjev, je netla\"no do-in se je razposlal posameznim arnani v predelavo, ki <pa so so-
Iz Jugoslavije.
Velika tatvina v Zagrebu.
V zadnjem času je iz delaA"niee I državnih želeaniic v Zagrebu za-i	i	j čelo zmanjkovati raznih kovin, ni
Imenovanja v diplomatičai alaibi. • rajev^ki trgovec Sreten Kratic j pa se mogio priti na sled tato. V Dosedanji tajnik pri jugoslo- • predložil banki garantno pismo! zadnjih dneh pa je policija polo-vanskem poslaniitvu v Berlinu dr. j na 150,000 Din s podpisom sara- j vila ttlpo tatov ter jih spravila v Vladimir Rybar je imenovan za jev-skega miljonarja 3ilinareviča. j zapor. Skoda znaša 2 miljona K.
S pismom naj bi se pokril Krsti-,
,'ev tekoči dolg. Ko je Krstie že Madžari proti jugoslovanskim dr-popolnoma izčrpal to pokritje, je	žavljanom. t
po«.lkonzida pri jugoslovanskem
konzulatu v Celovcu.
Velika sleparija t Sarajevu.
Podružnica beograjske Zemljo-radn»«"-ke banke v Sarajevu je po-r^ala žrtev velike goljufije. Banka je bila oškodovana ca 300,000 di-
banka zahtevala menieo za to svo-to. Ta je tudi takoj predložil menico za 150,000 Din, katero pa je 'banka odklonila, ker so bili na nji sledovi brisanja. Tudi drugo me-
Iz madžaiiskih obmejnih krajev prihajajo vedno nova poročila o persekucijah, ki »o jim izpostavljeni oni prebivalci, ki so ngitirali ta Jugoslavijo. Posebno besne
narjev. Pred nekaj meseci je aa- nico z Mlinarevič e vi m podpisom Madžari ▼ svojem delu Baranje,
državnemu jiravdmštvu v nadaljnje postopanje. ITdniženje invalidov objavlja izjavo, v kateri najodločneje ob-;oja TkaTčičev čin ter izreka so-;.alje rotlbini Ljubivoja < Vitaša.
Kralj obiskal kliniko.
Kralj Aleksander je v .sf»rem-vu dvornega numšala in dežurnega p<bočnika obiskal beograj-ko kliniko medicinske fakultete na Vračarju ter si ogledal vse prostore in naprave. Profesorski /.lx>r je kralju razkazal in pojasnjeval razvoj in napredek mlade iiedic.in.ske fakultete.
Smrtna obsedba v Osijeku
Okrožno sodišče v Osijeku je obsodilo na smrt Ivana Pajanka, ker je lani pred Božičem v dogo voru in s sodelovanjem svoje žene, bivše vdove, na bestijalen način zadavil njeaiega sina Tomaža,' t ar eg a komaj 2 leti. Tomaževo mater je v<led tega pekla vest in1 je sama napravila k«»nec svojemu življenju: nekega jutra .so jo našli obešeno v stanovanju.
Stekel pes v soli.
V slavonskem selu Narta pri Belovaru se je jn^it^Pfl med odmo-rom stekel pes v tamkajšnjo ljudsko noIo ter ogrizel tri f>tr»>ke. Učitelj je prepodil psa ter preprečil Se večjo nesrečo. Ogrizeni otro-
Znacilen odgovor.
Znani operni dirigent Ochs je bil znan po svojem vročekrvnem temperamentu. V gotovih trenutkih ni bilo dobro ž njim češenj zobati. O njem krožijo različne anek dote, od katerih navajamo eno: Nekoč je hudo oštel damo, s ka-tare umetnostjo ni bil zadovoljen. Dama se je razburila in dejala, da se za toliko časa odstrani, dokler ae dirigent ne bo dostojno vedel. — Potem pa kar izostani-te! — je zakričal za njo Ochs.
ALI VESTE, —
•la je Jugoslavija edina evropska dežela, ki se lahko preživlja s svojimi produkti in ji ni treba skoraj ničesar im-portirati? Ali veste, da ae lahko veselite 100% čistih turških cigaret, če kadite Helmar?
Najbogatejši človek na svetu je oni. ki je popolnoma zadovoljen
s tistim, kar ima.
* *
*
Nemški bankovci bi bili veliko več vredni, če bi bili beli na eni -trani. da bi lahko človek kaj napisal nanje.
* * *
Vse smo že slišali od raznih govornikov, ene stvari pa še nikdar.
Nikdar še ni izjavil izvoljeni kandidat: Hvala vam lepa. drag> volile i za izkazano zaupanje. Po-pravici vam povem, da jaz nisem zmožen za urad, v katerega ste
me izvolili. Vsiedtega odstopam. * * *
Pri zadnjih volitvah so dobili liberalci v Sloveniji samo enega poslanca.
Klerikalci jih imajo skoraj dva ducata.
To je žalostno poročilo o napredku v Sloveniji.
Se bolj žalostno bi pa bilo. če bi imeli liberalci dva ducata poslancev.
<"et, saperne Ln pijonirske bataljone. sedem oddelkov aeroplanov štiri polke obmejnih strelcev. <-n kor žandarmerije itd.
Romunska armada sestoji i/. "J" divizij pehote, razdeljene na 307 bataljonov. 2 diviziji konjenice. 156 švadronov konjenice. :]0*J bateriji in 80 aeroplanov. Število ar made zna.;y 11.500 častnikov in 176.500 podčastnikov in prost sikov skupaj z orožništvom in obmejnimi četami 24s tisoč.
Stroški za armado >•> preračunani za leto 19±M_':; okrog 1702 milijonov l»*j. to je 142 milijonov francoskih frankov.
Okrog dve tretjini svoje armade ima Romunija v transilvanskih in besarabskih garnizijah. ker se boji Rusije in Madžarske. I)is»->-plina v armadi je vzorna in bolj-ševiška agitacija ni dosegla nobenega uspeha. Orožje in tehniška sredstva so večinoma francos kega. deloma pa tudi madžarskega, nemškega in ruskega izvora. Romunska armada je vaJTen 1'afc-tor za vzdrževanje ravnotežja na vzhodu.
Spalna bolezen v Ameriki.
Tukajšnje časopisje poroča, da se močno širi spalna bolezen, oso-bito v mestu New York. V enem tednu je bilo registriranih 32 slučajev. Od prvega januarja letos je bilo 260 slučajev. Umrlo je od tega 112 oseb. Po vesteh iz Moskve, pa se spalna bolezen močno širi tudi v Rusiji. V Moskvi je registriranih že nad 50 slučajev. — V Sibiriji je blezen zavzela take dimenzije, da ljudje trumoma u-mirajo.
NOVA ZANIMIVA KWJIOA
NA KRVAVIH POLJANAH
Ivan Matifič
$1.
50
RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ^ slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoske planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Ix>ga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo resana, vsebuje 270 strani in 25 slik iz vojne.
"GLAS NABDDA" 82 Cortlandt Street, New York, N. 7.
eras yn»DX"m xra "Kes.
Nobenega stika ni med alkoholom in zločinom.
6lan londonskega detektivskega urada pravi, da prdhibicija ne zmanjša števila zločinov. — Primere med Anglijo in Ameriko. Zlepa se da marsikaj doseči, > silo pa le malo. — Tudi v Angliji bi se prohibicija izjalovila, če bi bila uveljavljena, toda Angleži so v tem oziru veliko bolj previdni. — Agitacija za zmernost je značilna za dvajseto stoletje.
Ko sem prosil Sir Ba-sil Thom-&ona. naj govori o odnošajih med alkoholom in zločinom, je Lzprva o«l klonil.
—	Ne, — je rekel, — ne bilo hi lepo, ee hi storil kaj takega. Vi Amerikanei ste zelo gostoljuben narod. Sprejeli ste me na prisrčen način. Nočem igrati uloge ol>-iskovalca, ki se naenkrat izpre-meni v kritika.
Ko pa so ga pozvali, naj govori o pijači in nepostavnosti in da naj omeji svoja opozavanja na izkušnje v Anpliji, je konečno pri vol il.
—	Nobenega stika ni med alkoholom in zločinom — v Angliji. Ko pravim to, imam v mislih resne zločine, — zločine, ne kršenja; zločine, ki ne predstavljajo resnično nevarnost za družbo.
—	Vojno pro< i družbi vojuje zločinec iz navade, po poklicu. Vi sami ste se prepričali, da zločinec iz navade ali po poklicu ne pije. Kakorhitno prične piti, preneha biti zločinec i/, navade in sicer iz enostavnega razloga, ker ni več sposobm. I'speien vlomilec ali tat potrebuje trdne živce ter jasno glavo.
To ugotovilo glede zmernosti in pogosto celo totalne abstinence prof^sijonalnih zločincev ne po-trehuje nikakega nadaljnega pojasnila. Moje drugo ugotovilo, da ni nobenega stika med alkoholom ter zločinom v Angliji, pa je treba nekoliko jMijasniti Ln omejiti. Našli smo, da ima alkohol npliv na spolne zločine, kot j*' napriuier odvajanje itd. Čeprav imamo v Angliji več *»jv.«lnih zločinov kot jih imate v Ameriki v razmerju s prebivalstvom, vendar ne predstavljajo te vrste zločini poscbho \elikega »lela skupnih kriminalnih kršitev v Angliji. Na drugi strani pa imamo ni ♦•zmerno manjše šte\ ilo umomv. V preteklem letu smo zaznamovali v Angliji in Walesu. s skupnim prebivalstvom skoro štiridesetih milijonov duš, J- tri in šestdeset umorov. l*ri nekako desetih teh umorov je igral alkohol sploh kako ulogo. čeprav se ne spominjam niti enega slučaja, o katerem bi lahko rekel, da bi ne bilo dot i<*nega umora, če bi ne bilo alkohola.
—	Jaz govorim filozofski, ne pa kritično ter k»»t človek, ki se resno zanima zl resen problem. l*ri-merjanjo kriminalnih statistik Anglije in Amerike bo pokazalo. «la moram o iskati nekaj drugega kot je alhohol k<»t resnični vzrok zločina. V preteklem letu se je pripetilo v Angliji in \Vale>u, s skupnim prebivalstvom skoro 40 milijonov 1«» *ri in šestdeset umorov. V|Zdruzenih državah, ki imajo nekaj več kot sto milijonov prebivalcev pa se je pripetilo devet tisoi in petsto umorov. Soglasno s poročilom American Bar Association je poskočilo v Ame riki V prerteklih desetih letih število ulomov za tiaač in dvesto «m1-* tot kov. Anglija ima več manjših zločinov nejM»itenosti v razmerju h prebivalst v«*n. Združene države pa imajo več rednih zločinov.
—	Dosti čujemo govoriti o stiku med povojnim učinki ter zločinom. T «j«* zelo pripravna torija. a bjpez podlage ter bajka. Vojna ni razvila v vojakih kriminalnih nagnenj. To nam dokazuje preiskava zW-in-skih • statistik. Združene države niso imel.- po vojni t«kozv*nefra kriminalnepa % ala. Povečanje zločina v Združenih državah se je pričelo let« 1*90 in to povečanje je bilo večje med 1910 in 1916 pa med 1916 in 1TJL V Aaijrliji smo dosegli v tem oairu višek v letih o<l 1908 do 1913.
—	Res je, da se j« pojavil po Napoleonskih vojnah kriminalni val. Ta val pa^e bil poseldica ekonomskih razlogov. Kadar postane človek dosti lačen, gre in krade. To velja za vse ease in narode, popolnoma neoditsno od dejstva, te jo bOa kaka vojna ali ne. V
Nemčiji imajo sedaj kriminalni val. To pa radi tega, ker je tako preživljati se in ker je vlada slaba. —
Tudi v Angliji je bilo žlivlje-nje trdo, a imeli smo strogo izve-denje kriminalnih postav in prišli smo lačnim na pomoč, kar je prav tako važno v časih ekonomskih kriz. Naše podpiranje nezaposlenih ter starostne penzije sta bila velika faktorja, ki sta preprečila, da niso postali lačni amaterji v zločinu. Dejanski smo lahko zaprli šestnajst jetnišnic iz skupnega števila tri in šestdesetih. Teh šestnajst jetnišnie so po-sečali jetniki, obsojeni na sedem dni zapora, — potepuhi in pi-jančki.
Čeprav priznavamo v polni meri zla v nezmernosti, nismo nikdar poskusili prohibioije, ob nobenem času vojne, niti takrat, ko so nas Nemci najhujše pritiskali. Če že iz nobenega drugega razloga raditega. ker smo vedeli, da prohibioije ni bilo mogoče izvesti v Angliji in je tudi danes ni mogoče. Poskusili smo primemo o-tnejitev zavživanja opojnih pijaC in ta je bila uspešna ne le tekom vojne, ker je zmanjšala nezmer-nost ter povečala Lndustrijalni proizvod, pač pa se je tudi izkazalo, da je to konstruktivna zakonodaja. Innda je za posledico bolj nezmernostne običaje. Tekom vojne je bilo naprimer "trltanje" strogo pre|>ovedano. Ta prepoved je bila pozneje razveljavljena, a ''tritanje"	prišlo i/ navade.
Ljudje so sjhiznali, da je medsebojna obveznost, da se kupi run-do pijae. zlo ter opustili to grdo navado. Vojnočasne omejitve glede ur prodaje ter moči pijač so bile ublažene. Kljub temu pa ni trgovina z opojnimi pijačami več taka kot je bila v stari An-srliji in isto volja glede pivskih običajev.
Naslednja stvar bo mogoče zanimala Ameriko: — Vedno smo našli, da je nemir meti delavstvom ponehal, kakorhitro so bile odpravljene vojnočasne omejitve glede piva.
Dvajseto stoletje je videlo gibanje v smeri proti zmernosti, ki je obsegalo celi svet. Tudi Anglija ga je čutila. Muslim, da je bilo zelo močno tukaj v Združenih državah. Gibanje postaja močnejše tudi v Angliji. Po mojem mnenju pa ne bomo imeli v Angliji nikdar prohibieije. Kako morete s silo izvesti prohibicijo, če nočejo sadni sok i prenehati s ferment iranjetn ali vretjem? Cela armada policistov, armada špijo-nov ter špijonaža ml hiše do hiše ter kleti do klesti bi mogoče s silo izvedla prohibicijo za nekaj časa. Kaj takega j>a ne bočno imeli nikdar v Angliji, razven če bomo iz-premenili svoj narodni značaj.
—	Hočem reči le eno stvar glede prohibioije v Amerika. Če je resnica, da je prohibicija odpravila salon in da ni prinesla mesto njega nobenega večjega zla. potem je izvrstna stvar. Leta 1882 sem imel farmo v Iowi. To je bila prohibicijska država in videl sem salon v njegovi najgrši obliki. Ameriki je treba čestitati, da se je iznebila takih prostorov. Ona postava v lowi pa je bila mrtva točka. Krili so jo v prek vsi, javno in nesramno.
—	Narod, razven oni, ki živ? pod avtokraoijo. se more zavarovati pred nepostavnosl jo edinole na en način: ohraniti mora re-špekt do postav. Če ni nobenega respekta do postav, je treba cele armade policistov in narod je na poti proti avtokraciji.
—	Stari stvari so bistveie, če hočemo, da bo narod ohranil re-špekt do postav. Prvič smo sprejeli le take postave, ki so izvedljive in katere nameravamo izvesti. Drugič mora biti pravosodje vzvišeno nad vsakim dvomom političnega ali kakega dragega vpliva. Na aonto pričakovati, da
bi imeli uspešno policijo, če niso njeni načelniki stalni.
—	Rekel sem, da mora biti kazen hitra, gotova in določna. Po mojem mnenju je ravno radi tega število umorov v Angliji sorazmerno tako nizko. Policija je aretirala v preteklem letu ter spravila pred sodišče 56 morilcev iz skupnega števila 63 umorov, ki so bili izvršensi. Med aretacijo in obravnavo sme poteči le najkrajši mogoči čas in isto velja glede časa med obsodbo in izvršenjen« te obsodbe. Nagla kazen za krivce upliva na druge veliko bolj kot pa stroga kazen.
—	Zelo važno je tudi, da ve kriminalni razred, da ne bo kazni kfivcev znižal ali celo razveljavil kak svet lajikov ali poml-lostilni svet.
Kako si slajšaš življenje.
Član parišk-j medicinske akademije dr. Armanmgaud .je presenetil javnost z vestjo, da je našel tajnost dolgega življenja v esejih Mcntalgneja. Ko ga je šel neki novinar vprašat, kakšna je ta tajnost. ga je prekinil učenjak z vprašanjem:
44 Povejte mi odkrit own-no, brez laskanja, koliko memto, da sein star?"
4 4 Petinšestdeset.'' 44 Vidite, mladi mož, kako sijajno se je obneslo moje sredstvo: star sem resnično že enoinosemde-set let."
44Kako je to mogoče?'* "Čitajte Montaigneja, ako hočete doJ go živet i!' *
Novinar je odgovoril, da je to že večkrat storil, a da prosi vendarle fHHlrobnej»ili navodil.
In učenjak je dejal: Montaigne-jevo načelo je sledeče: Mi uživamo sedanje in pretekle radosti premalo, ker se bavimo preveč /. 1 »odličnostjo. Na**edo naui mora biti: misliti na pretekle užitke, ua doživi jene vesele čase in na srečo, ki na* obdaja. Jaz se bavim sistematično vsak dan s svojimi srečnimi spomini. Avtomatično se spravljam s tem v dobro voljo, ki vpliva zelo ugodno tudi na moje misli glede bodočnosti."
Ta j n< »stni recept francoskega akademika se torej glasi: Vračaj se in utapljaj se v vesele spomine, v radost, smeh, dovtip in srečo ter beži pred žalostjo, čmer-n<«st jo in duhomornimj skrbmi! Veseli se tega. kar imaš, in ne javkaj po tem, česar nimaš! Bodi optimist ! Zaupaj vase in. v dobro zvezdo! Oživljen je je umetnost zase; težkokrvnl ljudje pa niso u-metniki. Vsaj užitni ne. Kdor govori le o boleznih, dolgovih in želodčnih skrbeh, je neznosen. Jem-1 ji življenje kolikor možno lahko in veselo, pa boš živel srečno in dolgo! — Dober recept, samo žali-bog. da ni vsakomur užiten. Ako j bi bil, bi bilo človeštvo brez dvoma zadovoljnejše.
Novinarji med seboj.
Clemencean se je spri z novinarjem Crucy-jem. — Bivši ministrski predsednik je utajil svoj intervju. — Odlok sindikata.
Želja po bogastvu.
V Evropi jim ni veliko za delo, ampak poskušajo na vse mogoče načine, kako bi z lahkoto prišli do velikega bogastva.
Neki pariški poročevalec piše:
Pariška politična javnost se te dni razburja nad sporom, ki je nastal med bivšim ministr. predsednikom nemenceaunm in znanim pariškim novinarjev Cruev-jem.
Crncv je Clemeneeaua intervju-val v ameriškem vlaku, preden se je Clemeneeau povrnil v Francijo, ter je njegove odgovore j»o kablu brzojavil svojemu listu v Pariz. Njih publikacija je povzro-čila precej senzacije. Ko se je pa "Tiger" v Havru izkrcal, je oči-vidno o stvareh razgovora postal drugega mnenja ter je tajil, da bi se bil intervju s Crucyjem sploh vršil. Take stvari se večkrat do-gode in navadno novinar molči, ker ve, da politik postavlja interese svoje stranke nad vse, tudi nad svoje lastne interest.
Ali Crucy ni hotel igrati tako smešne uloge ter je bil mnenja, da novinar baš toliko velja kakor politik. Clemeneeau je politik in žurnalist obenem. Zato je Cruej stvar predložil sindikatu novinarjev, naj o njej razsodi. Podal je vse dokaze, ki so pričali za njegovo dobro vero in za resničnost njegovih trditefc. Sindikat je odločil v njegov prid in zoper "Očeta zmage".
Jaz mislim, da sta imela prav Crucy in Udruženje novinarjev. Clemeneeau je velik mož, ki smo mu mi dolžni veliko zahvale. Ali zaradi tega se pa on tudi ne sme igrati s stanovsko častjo novinarjevo. Zakaj ni izjavil, da so ga dogodki izza intervjuja prisilili, da je izpremenil svoje mišljenje* Ta bo bila gola in čista resnica in tako priznanje bi ga kar nič ne bolelo. V sebi bilo v redu in novinarskemu udruženju bi ne bile treba izreči obsodbe zoper Cle-menceau-a.
UELMAR
Skrivnostno brodovje ali — fata morgana.
Posadka parnika "Trevithiek" ki je nedavno bil v južnih vodah avstralskega področja, je bila priča nenavadnega pojava. Na ravni morski gladini je najprej ugledala ogromno ladjo s štirimi visokimi dimniki, iz katerih se je v^lil črn gost dim. Prikazen se je kmalu izgubila. Čez nekaj časa pa se je skrivnostni brod zopet pojavil, m siter s krmilom v zraku, dočim so se turbine vrtele z nenavadno brzino. Eno uro pozneje se je v daljavi pokazalo 12 ladij, ki pa so tudi kmacu izginile. Častniki in moštvo "Trevit-hicka" pripoveduje, da še nikoli v aro jem življenju niso doživeli ft* tako kmriozne prikazni.
Odpor proti fašistom v Italiji.
Ves narod ne more biti pod enim samim političnim klobukom. — Mussolini ju se je posrečilo razbiti komuniste in socijalste, dosti več opravka bo pa imel z drugimi strankami. — Njegovo geslo je: Vsak se mi mora pokoriti — bodisi prostovoljno, bodisi posili! — Kameni vlade glede verskega vprašanja. » _.
Vsakomur, ki količkaj pozna [račun za notranje stvari, je od-politično zgodovino in politično krito povedal: "Državljanom je življenje narodov, se mora zdeti odprta samo dvojna pot: ali se na prvi mah nemogoče, da bi kdo vsaki naši odredbi podrede pro-ob več aLi manj normalnih raz- stovoljno ali se ji bodo morali pa
Spričo 200.000 mož ka-
Ludendorffov emisar,
"Abend" poroča, da se mudi znani vodja v času Kappovega puča in emisar generala Luden dorffa že dlje časa na Dunaju. — kjer se bo pogajal z dunajskimi 44HaekenkreuzIerei*? o reorganizaciji nemško - nacionalnih viso-košolcev v vojaško formacijo. — Na povelje Ludendorffa je Bauer pozval vse reakcionarne orga nizacije, v prvi vr.sti italijanske fašiste, madžarske 4'probujajoče se" ter ukrajinske in poljske revolucionarje na konferenco, ki se bo vršila v Ludwigshoelie.
Že ob priliki navzočnosti gene rala Ludendorffa na Dunaju je bilo sklenjeno, da bo središče teh organizacij Dunaj.
Deloniržni ljudje imajo dandanes samo eno delo: belijo si noč in dan glavo, kako bi na čimbolj orginalen način prišli na škodo drugih do premoženja. Šele pred kratkim je vzbudilo v Berlinu veliko občudovanje razkritje, da sta dva sleparja prodala v Kerli-nu neko krasno vilo. ki ni bila njihova last in tudi nista poznala lastnika.
Oba ta dva sleparja pa je z originalnostjo posekal sedaj neki pustolovec, ki se je izdajal za kneza Sapieho iz znane starodavne poljske knežje rodbine. Njemu se je namreč posrečilo, da je v nekaj dneh neko hišo v Berlinu. na kateri ni bila niti ena opeka njegova last, po vseli pr.slpi-sanih pravilih prodal kar trikrat in vtaknil v žep mnogo milijonov, ne da bi vedel za to lastnik hiše. Knez Sapielia se je namreč izdajal za pooblaščenca lastnika poslopja in so se mu kui>ci ponujali kar na debelo. Z vsakim je šel k drugemu notarju, se izkazal s potrebnim ilistinami in nato prodal hišo proti takojšnjemu plačilu v znesku enega miljona.
Vse je bilo v najlepšem redu. Ko pa je bilo treba napraviti vpis novega lastnika v zemljiški knjigi. je prišlo nenadoma na dan. da je bil vsak izmed treh kupcev kupec zase in da so vsj trije nasedli izredno rafinirani sleparji. Lopov je izvršil v Berlinu in po drugih krajih še razne drugačne goljufije. V nekem penzionatu ,",e neki 18-letni deklici, kateri se je predstavil za graščaka. zmešal tako glavo, da je zbežala skrivoma žnjim od staršev, ki so zahtevali od nje. naj prekine razmerje žnjim. Po dosedanjih, poizvedbah se je odpeljal z deklico v Varšavo. I'gotovi jeno je bilo dalje, da je dozdevni Sapieha pod imenom inžinir Wey že poprej izvršil celo vrsto lopovščin v Berlinu in bil leta 1922 odposlan v neko umobolnico, da ga preiščejo zdravniki, ali je sploh pri pameti ali ne. Splošno se domneva, da je bil poprej navaden poljski kmet.
Lok setpeče puščiei, predno jo izproži: — T' ja svoboda je mo ja.
merah mogel spraviti kak narod pokoriti kot celoto pod en sam politični broječe fašist o vske milice, s
Dvoboj na sablja V Budimpešti.
V zadnjem času narašča v Evropi, osobito v Italiji in Madžarski zopet število dvobojev. Kavno te dni poročajo iz Budimpešte da je nedavno prialo do dvoboja na sablje med bivšim predsednikom narodne skupščine Gaalom in poslancem dr. Denesom. Dvoboj je končal s tem, da je bil Gaal težko ranjen. Protivnika se kljub
klobuk. To pa hoče sedanji ita--ljanski ministrski predsednik Mussolini. On hoče celemu italijanskemu narodu vsiliti fašist o v-ski program in fašistovska voljo in prav nič ne skriva, da noče trpeti v političnem življenju nobene druge stranke. Komuniste in socijaliste je zaenkrat razbil, s popolari se je na zunaj nekako pogodil, a na tihem jih skuša isto-tako razklati in razbiti, nacijo-nalisti so se izognili nevarnemu nadaljnemu boju s fašizmom s tem, da so se uklonili njegovemu jarmu in pomnožili njegove vrste, razne demokratske skupino in sploh vse, ki se upirajo faizmu, proglaša Mussolini enostavno za državi nevarne in škodljive. On hoče brezpogojno fašistovsko Italijo in žvižga tako na demokrati-
tero se je obdal Mussolini, to niso prazne besede. Mussolini je danes dejansko absolutni vladar v Italiji, pravi kralj je samo še senca. 1'mljivo je. da je to stanje popolnoma neprirodno in za dalj časa težko vzdržljivo. Natihoma tli odpor, a pogum ne jš i si tudi že upajo z besedo na dan. Tako je nedavno popolarski senator Cri spolei v turinski trgovski zbornici dokaj jasno govoril. Doteknil .•»e je kočljivega vprašanja, kakšni nameni vodijo pravzaprav vlado v njenih navidezno tako lepih odnosa jih nasproti veri. Rekel je: <4Tu sta mog«»ei le dve poti: ali umeva vlada vero v njeni absolutni svobodi in neodvisnosti ali pa le kot sredstvo za vladanje! Ne vrtno, katero pot si izbere "vlada. A mi zahtevamo,
zem kakor na eocijalizem. On iz-1da se vera spoštuje kot najvišji
daja odredbe in odloke popolnoma samolastno brez ozira na ustavo in zakone, iz parlamenta se kruto norčuje in ga obdeluje s pasjim bičem. Ko je zadnjič v ministrskem svetu predložil pro-
izraz ve4fti in ne izrabljaj v svrhe lažjega vladanja. Z vero ne sme
vendar smejo biti take metode le prehodna izjema, nikakor pa ne smejo postati pravilo. Prešedši na 75-1 etno italjansko ustavo je CrLspolti rekel: 4"Zahtevati mora mo, da se svoboščine, ki smo jih prejeli od prednikov, spoštujejo in izpolnujejo! Ohraniti se mora svoboda izražanja svojega mne nja in možnosti za uvel javi jen je tega mnenja z zakon in un i sred stvi. Kot en mož moramo stati na straži in v boju za oba večna idea la: Križ in svobodo!" — Tud milanski 44Corriere dela Sera" o pominja Mussolinija, naj svojo oblast oaneji in opre na ustavo Nemogoče je, pravi list, da bi italjansko ljudstvo svojo bodočnost trajno poverilo enemu samemu človeku in se odreklo pravici, da se samo vlada. Mussolini naj ve da čeprav je on morda dober kirurg, se itaJjan>iki narod vendar ne bo dal trajno zapreti v sana-torij.
Ti glasovi so znanilci tihega od-

nihče špekulirati!" V nadaljnem< pora, ki se zbira v italjanskem govoru je Crispolto priznal, da jejljustvu proti faaiatovaki diktatu-bila energična operaeija, ki jo je'ri. Ta odpor si bo prej ali slej na-
v Italiji izvršil fašizem, potrebna, sel duika — tako ali drugače. ?
Izpred celjske porote.
Uradna poneverba.
Dne 12. maj-ea je stal pred poroto Marko I>eskovar, 2Kletni u-radnik brniške blagajne v Slo-venjgradeu, zaradi hudodelstva uradne poneverbe. Obdolženec je abs. d viral dva gimnazijska razreda. trgovsko nadaljevalno šolo in postal trgovski pomočnik. Pri vojski je bil podna redni k. l^eta 1920. je b l sprejet v službo okrajnega urada v.a zavarovanje delavcev v M"arLl>orii in bil imenovan 1. 1922. stalnim uradnikom. Dne 10. julija 1922 je prevzel vsied bolezni upravitelja vodstvo slovenjgraške poslovalnice. Ker je njegovo poslovanje preveč zaostajalo in centralna uprava ni dobila, odgovora na urijvnce. se je uvedlo nenapovedano pregledovanje blagajne in knjig. Že ta površen presrled je izkazal okrog 20.000 K. ki jih obdolženec ni mogel upravičiti. Odvzeli so mu ključ blagajne in pisarn**. Ker kljub dani besedi ni poravnal škode, je bil airetiran. Pri novem pregledovanju se jo UffT.tovil deficit okoli 90,000 K.
De^iar je zapravljal po celju in Mariboru. Imel je mesečne plače lepo svoto 5500 K. znatne doklade in celo trinajsto plačo.
Pri po-roti je obdolženec dejanje pri-znal. samo trdil je. da je
znesek 90.000 K nekoliko prevelik.
Porotniki m soglasno potrdili vprašanje uradne poneverbe in Marko I*-skovair je bil ol»sojen na 18 mesecev težke ječe.
"Modro knjigo'
je izdala angleška vlada, ki obse* ga dokumente o lansann.ski mirovni pogodbi ter objavlja tozadevno gratdivo na 861 straneh.
GLAS NARODA. 10. APR. 1923.
Še nekaj o lepoti žensk. I Lloyd George in študenti.
Fred več tisoč leti so moški cenili i Neumno obnašanje angleških di-le debele ionske. — Učenjaki jakov. — Predavanje bivšega so izkopali iensko sobico, ki je mtnistr. predsednika so večkrat stara najmanj sestri esettisoč let. prekinili — Lloyd George se je Pitje mleka pospešuje lepoto. končno naveličal in odšel.
\"a Južnem Francoskem, kjer Dne i. marca je sel Lloyd Ge-
r.ahajajo najve.- izkopnin iz sia-|orgena vseučilišče v Edinburgu. rejše dobe, ki je bila baje nekako; kjer mu je bil podeljen pred krat-pred tiO do K) ti>oč leti na naši kim naslov lorda-rektorja ad ho-zeinlji. v departmentu Haute - norem. Napovedal je dijaštvu CUronne. so našli nedavno ženski, konferenco o težavah državnikov, kipee. La>je >■> skrbno izvedeni. Dijaki so se pripravili z velikim obraz je komaj označen, zato hrupom in dirindajem na spre-pa pr^i in telo izdelani v najbolj-1 jera Lloyd a Georgea. Ko je pri-ši plastiki. Vse take figurice iz. Spel na postajo, .«o ga dijaki po-pradavne dobe so si enake v tem. zdravili z burnim smehom. Preda predstavljajo ženske nekako j oblečeni so bili kot stare žene. Na-tak«*, ka kršn»' s,j dandanašnje to so napravili povorko z L<loyd krasotiee Bušutani-ev in Hotento- _ Georgejem na čelu. v kateri so tov; strahovito debelušaste. Do-' nosili razne napise, kakor: — Da-prsni kipec vi Mars d* Azila je iz- vid med Filistejei, — in dalje -rezljati \/. konjskega zoba; pred- David mali velikan. — V dvora-Mavlja /t-nsko orjaških prsi. V no. kjer je imel Llovd George kon lir
Molitveniki:
Bos feed —I, v platno vezano Dosna paša. t platno vezano .. Duša popolna. v platno vezano
Marija Varhinja:
v platno vezano ▼ usnje vezano .
Rajski risovi:
v platno vezano
v Usnje vezano
125
JO
l.BS
M
1.80
-assenjmunvju s.» našli spodnji , ierenco, je šlo 2000 dijakov, dru-
so ostali zunaj. Ves čas predavanja je vladalo veliko vpitje in poredni zunaj stoječi dijaki so bombardirali poslušalce v dvorani z jajci, slaniki, raznovrstnim sadjem in moko. To je trajalo vec časa. Priletela je nad poslušalce
del kipca ijl slo no vine in predstavlja žensko mun.stroznega trebuha .širokih bokov in debelih htcg»'u. Zadnja plat je hotentot-sko krasna, to je ogromno okrogla. Čim debelejša je bila ženska, tem le|»ša .se je zdela možem pred
tisoč iu tisočletji. V Afriki velja-tudi slika nemškega cesarja, ki to pravilo . še danes. V 17. vekuj je obvisela na neki žici. Velikan-pred Kristom j.- bila kraljica Atijski krik je nastal, ko je padla na puntska (današnja Arabska na.dave poslušalcev živa kokos, ki obrežju dežele Somali) krasna. kokotala na vse grlo in pras-
k«jr je bila orjaško zavaljena. E gipčani so se ji čudili. A še danes bo arabske ženske lepe za svoje može le, če so debele.
Pri Willeudorfu so našli kaine-
Jt% M
»ravlla
oliko
1'erotnlnar.
1.	letnik
2.	letnik
3.
.69 J«
kala dijake po glavah. Vmes je padala moka tako, da so bile po-sainne skupine trenutno kar v
megli. Lloyd George je govoril dalje. Dijaki so ga čestokrat pre-nito orinlje poti devetimi plastmi ■ kinili in naprimer vprašali: — zemeljske skorje. Dospeli so do Kaj je potreba človeku, da po-tal, na katerih so bili ljudje lov-j stane zdrahi k? — Ogromen — ci, ki so uporabljali le majhne ka-1 lci-ik: — Da pije wisky. — Burke menite posode in so se preživlja- take in druge so uganjali dijaki li z mesom mamuta in severnega j tako dolgo, da se je Lloyd Geor-jeleria. Oblečeni so bili v kože in j ki je bil tudi že vas bel od ob-kožuhe živali. Tam so našli žensko j Jakov moke, naveličal in kar pre-figurico z velikim oprsjem, moč-, kinil predavanje. Dijaki so ga nim trebuhom iu s kolki in zad-1 vzeli nato v svojo sredo in odšli k«»ni a la Hotentotka. Učenjaki , ž njira v povorki. prepevajoč in
trdijo, da je tigurica stara 60 ti- kričeč v neki hotel na banket, — Slovensko-nemški in nemško-sloven soč let. Trdijo tudi, da se je neka kjer je trajalo razsajanje in raz-! bW	'	"" tf!
zamorska m>a pedagoma iz Evro- ( bijanje dalje. Pravijo, da ni bil	nevarnost ...........15
pe umikala proti jugu in končno »Lloyd George tega počasčenja ničlfmni čebelar .................. 1.50
obtičala na jugu Afrike. Temu posebno vesel.	Uv-na l.nji-a za babice
Poučne knjige:
i ufieške-slev ruski slovar
(Dr. K era) .............. Sil
lnfegstce služba ali nauk kaka
oaj se k sv. maši streže .... Jt
Pomači zdravnik po Knajpu____ 1.25
Domači živinozdravnik .......... 1.35
Uva sestavljena plesa: četvorka iti
l>oseda spisano in narisano.......->5
iospodinstvo. Praktična knjiga za naše gospodinje.
Trdo rezano ............ 1.50
»ovedoreja .................... .75
Hitri računar ................ .W
Jugoslavija. Zemljepisni pregled 1.25 Knjiga o lepem vedenja.
Trdo ve/aoo .............. 1.M
Katekizem, veliki 'Zabr-t) .... .40 Knjiga o dostojnem vedenju .. JM jlladeničem. Spisal. A. B. Jeglič.
2. z/ezek ................ .00
Mlekarstvo u črticami za Živinorejo .................... .75
Nemško angleški tolmač ........ .60
Nemško-slovenski sloVar
(Bartol JanežiČ) ......... 4.00
Največji spisovnik ljubavnih picas M
Nemščina brc* učitelja
dd O O • * 000000000^0004 2. dd...................
letnik .................. .30
~*raktičnl račnnar ............ .75
ftočnl eleven sko in slovensko M-
gieškl slovar .............. .60
Slovensko-angleška slovnica,
s slovarjem, trtlo vezana......1.50
Sveto pismo stare in nove zaveze,
vsebuje 1040 strani............3.00
Splošno knjigovodstvo. 1 ln 2 del $2.50 Siovensko-italjanski in ItalJ.-slov. slovar ...................... 1.00
rodu so bib- ženske najlepše, ka-kor so š." dandanes v Orijentu. v Perziji in Afriki, namreč polne. Tain dajejo matere še danes svojim hčeram mnogo mleka. V Cedi t»b Rdečem morju popijejo dekleta po šest do os»*m litrov mleka na dan. samo da postanejo debele, torej po ondotnem okusu tudi le-
| ošilna knjižica .............. -5©
j Veliki slovenski spisovnik raznih
raznih pisem, trdo vezano L50 j"-odbe sv. pisma ...............30
--(	j Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slo-
Mladina se je že odnekdaj rada | vencev
Mlad atentator.
1.	zvezek
2.	zvezek
udajala utopističnim idejam iu fantastičnim načrtom, ki jih je'
skušala udejstvovati. če ni šloj ^pQVCStl 111
..65 .85
no razviti in da s.» le ženske morale biti rejene. Najstarejša umetnost kaže. <la. je bil prvotni mo«ki okus vnet za deihele, okrogle, bujne oblike, ženski okus pa nasproten. —
Irugače tuili s silo. Po večini so pe. M»*d izkopninami so našli tu- biii ^novatelji in voditelji vseli' rOITUUli: di f>gurK-e vitkih oblik. A vse te | yr-jih m pomerabnej^h pokretov | wika Amerikanci, trd
j»r<- .stavlja.«• muske. Iz tega [ AH!iX[ v politiki, ljudje mladost-1Andrej Hofer ................
sklepajo, da so bili moški normal- nih nazorov> s čemer si je mladi-	vcdeievalka ..........
liel"rajski Biser .. ........
na zaslužila častno ime -'avant-	in por9da^ ..........
parda*' vsakega revolucijonarne- lieli rojaki, trdo vezano.......
jra gibanja. Vsaka stvar pa ima	roman, trdo vezano ......
T.k» je po. sjgssasi-ii;-:::::
vojni čas posebno razvil maniio ^iLund« TnTa» Mjak»......
atentatorstva. Ba» ko so pokopa- |Ca»-ovnica starega grada.......
vali na Češkem pokojnega financ- J*etke ......................
.*	, t igaaova os v rta ..............
Raziskovanje stare rimske kurije.	ministra dr. Rasuia, je mo-'rM ^ ..................
Iz Kima poročajo, da je itali-j nakov8ka P®*««« PrUela sedem-1'veUna Borograjska ..........
janska vlada kupila cerkev sv najstletnega dijaka, ki je hotel J^ ^"^j^ š^ka -
Hadrijana, ki se nahaja na onem' Usrrelltl umskega socialno - de-; ,McSko) ..................
mestu, kjer se je nahajala v rim- i ™°*»tekega poslanca Auerja. — I>olga roka .................
*ki dobi palača senata tako z van a j Mladeniča, ki se mu je posrečilo J^UkaT.^ .V.V.'.V.V.V.'.V cnria Romana. Ta palača je zgo-; Pobegniti, so aretirali v Kemp-; ^ in '^mik i««'V.V.'
rela leta ."»3. pr,*d Kxistusom. na- [ teDU' kJer ie Pre<1 preiskovalnim Duliovni Boj ................
to Pa jo je obnovil C^ar. za njim I ^dnikom izpovedal, da pripada JIJJ^L;	.............
ae Ax-gut. Domieijan in Diokle- Pravcatl organizaciji, da pa je Frm DUvoU ......
cijan. Papež H on or i j I. jo je na- *v°j nam 2asnoval sam ^tz veajt.ozdovnk <2 xvexka) ..........
posled pretvoril v cerkev. Sedaj j dn^ih oseb'	iSSiTSLi*^
namerava italijanska vlada naj	"	|(.očevski katekizem ..........
tem mestu pričeti z raziskovanji	iCinida umira
in v slučaju potrebe tudi podreti I 60 letne poklicne tatice v Angliji, cerkev, ker *«» smatra, da se bo
vez. 4.00 «®0
... .35 .35
.. .40 .... 1.00 .75 2&
ljudska knjižnica:
I.	zv. Znamenja štirih ...... M
1.	xv. Darovana. Zcodovinska povest ........................M
3.	zv. Jerna* Zmagovač. - Med Plaxovi....................
4.	sv. Malo življenje ........
5.	zv. Zadnja kmečka vojska
6 zv. Gozdarjev sin ........
7. xv. Prihaja* .............
6.	zv. Pasjeglavci ............
9. zv. Kako sesa se jas likal,
i Srencelj) ................
1«. zv. Kako sem se jaz likal. < Brencelj) ................
II.	zv. Kako sem h ju likaj, (Brencelj» ................
2.	sv. Iz dnevnika malega po-ledneia, trdo vezane ........ l.Of
14. zv. Ljabljaasko Klike. —
i Brencelj) .................n
6. zv. Juao Miseria. Povest la
španskega življenja ........ M
zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih .............. .70
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
Broširano ..................
Trdo vezano ...............
Mhno življenja. <Ivan Cankar)
Mrtvi Goslač .................
Materina žrtev ................
loootmo ......................
Mali Klatei ..................
Stri povesti: Nagla beseda; TuJCe-
va osceta; Gospod Grahar; Ldst Papirja ...................... .SO
Slovenski pisatelji:
zv. Ju. Jurčič zbrani
Vsebuje 33 povesti .......... LM
.75 j i. zv. Jos. Jurčič zbrani spiaL
JO Vsebuje 7 povesti .......... L20
.60
Igre:
1.00 1.00 1.00 1.00
lektor Rabin. Igra v 1 dejanju JO .'oSiua Solz. 3 enodejanke: Dr« svetova, dediščina, trpini ____ 1.00
Incvnik. Veseloigra v V dejanjih .30; ■andeamus. Komedija v 4 dejanjih ........................
zv. i)r. Ivan Tavčar zbrani spisi. Matt Drama v 3 dejanjih......
Cvetje v jeseni. Vlso£ka kronika 2.00	........................
Martin Krpan. Drama v i>etih dejanjih ........................
Medved tnubač. Veseloigra v 1 de-
j J ® ^ Jooooo*oo*ooooooooooooo
j Naša krL Igrokaz v 4 dejanjih Rodoljub iz Amerike. Veeloigra s
.75 1.29 M
35 M .40
.70
Mirko Poštenjakovič...........30
Mitva srca. Povesti. (I. Tavfa^'y 1.50 Naša Tas. 1. del vsebuje 14 po-povestl. (Novačan) —
Vezano ...................... 1J0
Broširano .................... 1.00
Naia Vas. 2. del vacbuje 0 povesti Vezano ...................... L3t
Spiimanove pripovedke:
zv. iiaron, arsčaaski deček Is Libanona ..................
. zv. Marijina otroka, povest la
kuvkaških gora ...........g
. zv. Praski judek ..........
zv. Tri Indijanske povesti .. . zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... C. zv. Zvesti sin. Povest iz vlado
Akbarja Velikega............
1. zv. Rdeča in beta vrtnica, povest .......................
?. zv. Korejska brata. Črtica la mlsjonov v Koreji ........
3.	zv. Boj in Zmaga, povest ..
4.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske ....................
IZ. zv. Angelj sužnjev. Braziljska
pojest .....................
i«, zv. Zlatokopi. Povest......
17.	zv. Prvič med Indijanci aU vožnja v Nikaraguo ........
18.	sv. Preganjanje Indijskih mis-Jonarjev .................... JO
19.	zv. Mlada mornarja. Povest JO
šaljivi Slovenec ...............60
Svitanje, roman, tnln vt-znno .... 1.00
J5 .75 .60
JO
JO
.60
I»etjem v treh dejanjih
! Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00
i Tončkove sanje na Miklavžev vo-j čer. Mladinska igra s petjem v
I 3 dejanjih ..................
Za križ ln svoboda. Igrokas v 5
dejanjih ......................
. 'J»trka ljudskih Ig«
..JO; jo
JO
J5 JO
JO
JO M JO .40
trdo vezano ...................
Broširano .* *.'. .". ".".".".*....... 1*00 iT,,riii prcd I)unajem .............60
- ......................................Trenutki oddiha ...............40
('mor v Sarajevu................10
išnjeva Repatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1JSS
Vera. roman ..................
''"rilo vezano..................
Veliki vsevedei..................1.00
Vrtnar, llabindrannt. Tagore, trdo
vezano .........................60
JS
Na Indijskih otokih ..........
Naseljenci ....................
Na Preriji ..................
Nihilist .....
'WWW ■■■•'••••••••ooooo*«*«
Na kr\*avili Poljnnali. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega sluvenskea polka
.atodna Biblioteka: Amerika iu povsod dobro,
najboljše ................
Iioj s prirodo ...........
1.50
.40
Zvonarjeva hči ................
Zadni dnevi nesrečnega kralja
.40 Zaklad na kozjem eetrovn .
.40
Božja kazen...................40
Babica..........................1.20
Beat in dnevnik................70
Črtica iz življenja na kmetih -40 Grška Mytologija, 2 knjigi .. 1J0
General Laudan .................70
.40! .40! .40;
Zadna pravda
JO
snopiC. Kmet Herod, Vcdeio-\slka. Župan, Sardamski, Jeaa
uad petelinom Is kos........
. snopič. Mlin pod testijo. Sv.
Neža. Sanje ................
in S. snopič. Sinovo vaščevaoja, Za IcSov išče, Občuisk tepček, l>ve materi, Neža s Bleda, Najdena hči ..................
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašica kave ....
0.	snopič. Ferdinand« ali spreobe-nenje roparja, rdeči nosovi ..
1.	snopič. Večna miadost in lepo-
.60
J5
JO
3. zvezek: Psalm 118; TI veselo
poj; Na dan ; Divna nt»č....... .40
4 zvezek: Ujetega ptička, tožba: Zakipi du.ša; Dneva nam pripelji žar: Pri pogrebu...............40
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpelji žar: Z venrean tem ovenčam slavo; Triglav.........40
6.	zvezek: Opomin k v«*»elju; Svo-ta noč; Stražniki: Hvalite Gospodu ; Občutki; Geslo.............40
T. zvezek: slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskriea; Prt svarfbi; Pri mrn aSkpm sprevodu: Geslo .40
S. ivczr>k: TI osrečiti jo hotl <me-fan zl».» : Ti osrečit ijo Loti (mo Ski zb. > : Prijatelj In senca < moški zb.> ; Prijatelj ln senca 'mešan Kb. • : Stoj. solnčice stoj; Kmetskl blši ..........................40
9. z\-ezek : Pp^nnnčl^e ; Večerni zvon Siroti: < »če ve^l: ^loven!«ka zemlja: Zimski dan: Večerni zvon; Zdravile I.; Zdralvce II.;Oče večni; Tona Solnce...............71
•"• Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene i>'smi za
.60
JO
JO
mešani zbor.................. 1.20
12	slovenskih posml za razne prilike tekom cerkvenega leta. — (Foerstec t ................
13	Tantum Ergo. (Fnersteri . 12 Tantum Erzo. <Premerl> .
JS
M JO
JO
(Foerster* ..................
Mašne pesmi za mešan zbor. —
(dattner) ..................
Slovenska sv. ma&a, za mešan zbor a spremljavo orgel. (Laharnar)
Zmaj iz Bosne..................1.00
Zltarjevo Zlato .................zl.20
Zbirka slovenskih p»vstl: . zv. Vojnomir ali poganstvo .. J5
Kranjska čebelica. Poezije ...
Krvna osveta ..................
Nekaj iz ruske zgodovine ....
Napoleon prvi ..............
Nesrečnica .....................
Rimska Mitologija ..........
Spisje. Vsebuje 11 povesti ....
Svitoslav .....................
Spisi ilodrejčkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni-prehod itd
V Gorskem zakotju ..........
Za kruhom ...................
Zaroka ob pol noči..............
Z ognjem ln mečem........
llost in veselje............
zv. Hudo brezdno..........
zv. Vesele oovesli ..........
rr. dovesti In sliko ........
zv. Student naj ho. Naš vsakdanji kruh ................
JS
.35 .35
ta, Repoštev, Preperljiva soseda J«(MiSSa In Honorem Caecillao
2.	snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastlrlel ln kralji, Ljudmila. — Planšariea ..................
3.	snopič. Ves talk a, Smrt Marijo Pevice, Marijin otrok ......
4.	snopič. Junašk* deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov ..
5.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža ........
7.	snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen stan Je zaničevan ............
8.	In 19. snopič. Pijavka, Skri<"*i zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška Clejhe ....................
0 snopič. Sv. Just; IJubezeia Marijinega otroka ..............
.so
.60
so Note za tamburice:
Pesmi in poezije:
IS
1.00 Zabavna knjižnica: .70 j 2*2 7.v. Pegan in I^amliergar ..
2P.. 7.v. f'rna smrt............
•40|24 zv. Zločinci ............
.401 -ji . zv. Mož z razrezano dušo
Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezera. (A. Funtek)
| Trdo vezano ................
.7."» iMoje obzorje. En«. G angel. Poezije
.75 J Trdo vezano ................ 1.25
.75 Balado in romance. (A. Aškerc) •
............. 1.25
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raSkl zbor In petje, (llajik) .. 1J0 Bom iel na planince. Pod puri
slov. nar. peemt. (Bajuk) .... 1.00 Na Gorenskem Je fletno. (BaJuk) 1.00
Note za citre:
| Saratan, Ruska ]>esem .......... J5
| Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih hl-.75 men ln slovenskih narodnih pesmi
Jb
JO
JO
1.25
.40 .40 .40 .40 3 JO 1.00
Narodna knjižnica:
Bilke ...................... -20
Bele noči, — mali Junak	JO
Izbrani spisi Valentin Vodnika .30 kuhinja pri kraljici gosji noiief .60
Malenkosti .................. JO
MoJe življenje. (Ivan Cankar) .40
Pab^rkl in Roža ........... JO
Obiski. (Cankar) 1.20 »hiški. (Cankar) Trdo vezano .. 1.50 Oh 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J5 'ovestice, Ranindranath Tag ore. Vsebuje 5 povesti .........40
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Note za klavir:
JS3 Petelinov Janez, (AleSovec* —
na tem mestu našlo mnogo dragocenosti za raejaAnjenje zgodovinskega rimskega naroda.
prikladne za poklic apašev, so se v Angliji prieele baviti še z drugim poslom. Postale so žepne tatice. Ta po^l vršijo čisto mirno in hladnokrvno. Kadar angleška ženska iz revnejših slojev dovrši šestdeseto leto ter napol otme-more. ne gre v hiralnico ali bol-
.25 J5 JO JO JO
.60 JO JO JO tM
Ji
J5 J35
JO
VOŠ
.75 JE5 JO J5 JI
JO
L50 1.M
Zahteve druiinakih upnikov v Avstriji
ViJe<l velikih izprememb v vrednosti avstnjstkepi denarja so med drugimi posebno prizadete osebe, ki SO odvisne od prejemkov j nIeo'	za^'ne P^ihnljeno pla-
po dednem in druiim»kem pravu j P° prometnih ulicah, po že-(zapuščine itd.> Ti krogi so zaee- ( leznicah in tramvajih. Tam krade li veliko <ribanj«». da se »klene po- j damam ročne torbice, moikim pa soben zakon, ki naj pravično ure- i listnice iz žepov. Angleška sodiš-di njihove terjatve. Vseučiliški. ^ ^	so irnelaL Mdnje ča-
profesor dr.#Ehr«uweig'je že se-
stavil tak zakon&i naert, o katerem bo sklepala avstrijska narodna skupačma. Ustanovila se je tudi aveza družinskih upnikov, ki *W?je blizu 8000 članov.
se mnogo razprav, katerih predmet so bile žepne tatvine, ki so jih izvršile stare žene. Londona za to posebnost prav aie ne zavi-
llfdrika ......................
Humoreske. Groteske in Satin
7 dobe punta la bojev .......
z zapeške gloheU .............
• • ••••••••oooaoeeooeoeee
Jos. Jurčič spisi:
4 ZV. CtH in sad. H« —rutnega
sodnika. Broširano ........ .95
Trdo vezano .............. 1.00
. zv. SoiwJoy sin. Sin Iff čkfgs
tesarja itd. Broširano ...... .95
Trdo vezano .............. 1.00
. zv. Dr. Zeber, roman. Tugom-tragedija v 5. dejanjih.
Trdo vezano .............. l.t§
KcsIJCTK ^H	oSS
\raljiea M učeni ea. trdo vezano JO
%anoen, trdo vezano............ .40
^udske povesti, — Od bife do tal-
5c. — Sin	""
Trdo vezano ................
BroSlrano ..................
Pariški zlatar ..................
Pp&ti in zanke, kriminalni roman
Paaljedn! Mehikanec ..........
Uvesti Rlaksjma Gorkega
.75 JO .35 J5 JO .IS
{ob ca mladi *tb, pesmic« .... Dedek je pravO, pravljico .... Mladim srcem
Narodne pripovedko, 3. svezek.. •arodne pripovedke, 4. sv opek.. 'ravljice in pripovedke a
1.	zvezek ...................
2.	zvezek ...................
Slavček, zbirka sollklb pesmi
JO .40 JS .40 JO
JO
Trdo vezano __________________
Broširano ...........~ 75 *il,b»vno blebetanje. Polka ma-
Pesmi. (Simon Jenko) ..7.7.7.	45 z"rka- (Jaki) ................ JO
Pesmi Ivan Zonnana.	JJobavno življenje. Valček. (Jaki) .71 Originalne slovenske pesmi in pre- '-aŠUn ^j^01"- Koračnica. (Jaki) JO
vodi znanib slovenskih pesmi	v
angleščini....................
'oezije. (Simon Gregorčič) -	^ Kora&,1~
tnlo vez.-ino ...........................i.ofl .......................
I Po drav z Bleda. Koračnica.
f Jaki)
.50 JO
Miollca. Pesmi za mladost
.60
lovenska Narodna lirika. Poeslje JO Ste ugank. (Oton SupančlC). — j Poezija ....................
!
jo Pesmi z notami:
Prlpoznanje. Polka mazurka. —
C Jaki) ....................
Primorski odmevi. Fantazija.
' Breznik) ..................
JO
J5
vončekL Zbirka pesmi aa mladino: ;Gorski odsevi. (Lahamar.) Zfcir-
J5 JO JO
Pod svohAnhn solnccm, 2 knjigi	2J0
Pravljice H. Majar ....................JO
Potesti slovenskemu ljudstvu w
pouk in zabavo ...........................35
Požigalec .............................Jt 5
Praprečanove povesti .......................25
Prapreeanove zgodbe.........................25
rredržani Prešern in drugi svetniki v gramofonu ............ .25
Patria, povesti Iz irske junake
dobe ...................... JO
Podobe lx misijonskih detel .... ^0
Peter Zgaga .................. 30
Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. U0 Ptice selivke. (Rabindranath Tagore)
— 1.00
Razkrinkani HabsbnriaaL — Moja
preteklost ....................................JO
leveladja na PetrufaUteas..........JO
Kinaldo RlnaMini ........................JO
Strte Tomova koča ......«.*.....	JO
Slovanska knjižnica. Zbrani spi-■pisi. vsebuje 10 povootft .... jSO
Slovenski šaljive« .............. £0
trdo vezano ................ 1.00
hrani spisi sa mladino:
. sv., trdo vezano. Vsebuje 10
pOVeSti ••oooo««a*oooaeooooooo
. x\~, trdo vezano. Pripovedke ln
p6silli ooooooooooooooooooooaa
zv. trdo vezano. Vsebuje 12 po-
▼eStLt ooaooooooo««ooooo»oo*o	oSf
sv. trdo vezano. Vsebuje S po-vfliti	JS9
zv., trdo vezano. Vinski brat JO .s*., trdo vesano. Vsebuje 10 po-
J^
metnl&ko knjige a slikami: Mlada greda; pravljica s slikami JO
Pepelka; pravljica o slikami LM Rdeča kapica; pravljica a slikami ........................ 1.00
Snepdjiks: pravljica e sHkaml UM TrnoljčW. pravljica m slikami U0
.1«
.70
ln čvetero
'njige a Mladi slika* ..., SUke Is pravljic
nJic«
Otročki vrtec
1m kratek tas
LtO
LN
120
Razglednice:
Salomonovi rudniki SameSki invalid ... Skazi Ume Indijo P pake, satire in

knjiga, velika
trto
................
Sosedov sin. (Jurčič) .........
Stezosledce ...................
'iste Šesto, povest la Abruoev
U0 Zabavne. Različne, dneat.................25
JM! «nr laika RamU
JOjVeinrsnnhis. Mltea fa
dUClt «0000000000000«
JO Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.40
LOS Posamezna po ............................JB
JO; Narodna noia, ducat.....................40
JO • powmemo po ........................JS
jO' Planinski pozdravi, ducat.............40
posameznepo........................JS
JOiPaaeraaM mesCa New York ....	JS
JS Prerokovalae karto	L00
Regiment po cesti gre. Koračnl-
<a. (Jaklt ...................
Srčno veselje. Polka ............
Zatiraj zvesta. Polka ..........
t Polovanje po kranjskem — Podpurl
narodnih pesmi. (Jakl> ...... UO
Narodni zaklad. Zbirka državnih 40 himen in slovenskih narodnih
Narodne vojaške. (Ferjančlč) .... JO I*sml za klavir ln gosli...... 2.00
Narodne pesmi, (ilarolt) ....... Bratje! Slovenci smo. Koračnica.
Nsši himni; Lepa naša domovina;	(Premrl) .................... .85
Bože pravde. (Marolt> .........15 OreL Koračnica (Jaki) ......... M
Pomladanski odmevi p^zmi «.	Vojaški valček.................. JO
ZT^nlS '	i Vojaška koračnica............... .20
ka moSklh zborov spevov. 1. zvezek ..
2. zvezek ..........
1. zvezek i zvezek
.45
!Peš. Koračnica. (Jaki. .......... JO
^ Zdrav in vesel. Koračnica. (Jaki) i Vitez Herz. Koračnica. (Jaki) .
Planinke. (Laharnar.) Pesmi spran, alt, tenor in bas: 1. zvezek ...................
v-i-^r^J.......■/ • *■...... '121 Harfa. Valček. (Jakšič) .....
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter) : Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... 40 Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ...
Ura, srednočolska peemarlca:
1.	zvezek .................
2.	zvezek..................
Za na&e male. < Selili«. > .........
Združenih driav, veliki..........
Združenih driav, srednji........
Združenih driav. Mali ........
12G Danes nam gre dobro. Koračnica. 12H (Jaki) .......................
" Buri pridejo. Koračnica. (Skorpln) Priložnostne pesmi za Izven cerkvene in društvene slavnosll — ......!	!• • i*
(13 mešanih in 3 m očki zbori) 1.10! £*eiTlljeVKti: Nočne pesmi. (Adamič)	1J3
Kupleti. (Gram) —
1.	Kranjske Šego in navade ....
2.	Fčeni Mihec: Slabi časi .... J5 Slovenija ..........
3.	Nezadovoljne^; To zares ožit- 1 J"Kosiavua ........
kami ........................ .35 (Jugoslavija, veliki ..
Nova Evropa ......
Slovenski akerdL (Adamič) —
Zbirke 22 meSanih in moSklh zbo- Zemljevidi: ^_
Alabama, Arkansm Colorado, Kansao. Kentucky In
Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi, Washington, Wyoming. — vsaki po ....
.26 .20 .20 JO .20
.20 .20
.20 .25
.40
JBS .11 Jl
.25 J5
rov:
1.	zvezek
2.	svezek
.75 .75
Mešani in motiti zbori. (Alja*) — 1 aveaek: Domovini; Nevesti; Ne
svenl mi; Nate gverta; Ujetega
ptiča tožba; Soči............. .40
2. zrezek: PH zibelki; Cerkrlca;
Ne tožim; Oj planine: Oj s Borom U planinski svet; Solskodomskl mladini; Na bregu............ .40 Velika stenska
ml je vidi: Illinois,
la, Miehifan. Wisconsin. West
Virginia, Ohio, New York —
rsaki T>o _______.......____....
PS rmp< ..
Hanfikn Joprfldttti bodisi ▼ fotorki, Mcnurj Or* der aH poitno mwti p« 1 ali 2 iMmt«. 0a po8J«ta goi*-
LAS NARODA"
(Slovenlc Publishing Company)
New York
lie naročajte knjig, katerih prosto.
Knjiga pošiljamo pofttnino ni v ceniku.
r
ii LAS NARODA, 10. APR. 1923.
(Nadaljevanje.)	J čila vanje in peljali %r> ivi Mev-
--jerling.
Zve«Vr preil to spravo na dvor-' Kiirt jt. fo tema. ko s«, prispeli mm gradu >e je mudila Marija j tja. Večerova je odšla takoj v svo V.Verova pri	prijateljici J j0 navadno x«l>o, medtem pa je
profil*i	Mlado dekle je j prestolonaslednik poiskal obed-
bAi fia
potrto,
<11.
asa je videl
princ ve« i/	in nlutilo
je. <in >»• ne Im» Tnoirel dolgo upira-
t i h* e i ti ln celi rodbini. Tudi ji j»- / lei manj vnet /.anjo,	j«-
b. I m v/rok temu njegova telesna labost, ki se je urno pdaa«'ala rinčevega organizma. Toda M« i je mndila, da je bUa le igra-a vihrave prinčeve naklonjeno-ri, kak -r mm»go drugih krasnih /••rtsk. in je s*.»je mnenje ra/ode-lu pr jat-ijivi. Ta jo je izkuaala ]»»miriti. čei da njen ljubimec ni navaden človek, ten.več da iina-
*»-jriico. Tukaj so se gostili kavalir-l. i. ki sit s»- Vfleleaili lova in so os-l i ali na gradu, da bi »Irujri dan lov i Tiadalievali. Začudeni s«► pa ]»o-'/dravljali, zakaj vsem s-i bili znali dogodki zadnjih dni.
Izgovarjajoč s« na glavobol, se e |>odal princ kmalu v svoje so-Nihče navzočih ni slutil, da se e obenem pripeljala tudi Večero-• a in da je tudi v h uši. Pri večer-v Venerini sobi je irkvlala ba-• n»--a na t«-, da je princ pil šampanjca več nego j»o navadi. Nato
a je nastala tišina na samotnem ■ • » do nje«a tudi njegove i gradiču, tišina. nap'M-ila je noč. . . rt iu Za* ■ ona ne -me za-j Naenkrat sk^ Rudolf z groz-" vai. nemoe eih stvari. Ila bo j ,,jm krikom s postolje .Neizmerna '..VI našla če/ n-kaj časa traj-1 bolečina ga je pretresla, strašen v, Mrečo V naročju drugega • /ločin sej.- izvršil nad njim: Ma-i. »n t-ga m-i/a. A t" jwnmrje- . rjia Večerova je izvršila grožnjo, nje ' * nat
ilr/.a v«
htevat
K"toV Ilejšo
\
r
zagrozila, čevala in
Ženski Ve
ea. In vendar jo je ljubil z vso strastjo — kakšna nasprotja čustev ! V<;ak živec je trepetal in on je. divji od jeze. srda* Ln bolesti, segel po revolverju ter ustrelil žensko, ki mu je dala spoznati nebo in pekel.
Nato se je princ sesedel, pomiril se je. tiha. nepojemajoča bolest je ostala in hrepenenje vse končati.
Novi dan je svital. Rudolf se je preplaš«*n vzdignil s svojih blazin. S hladnim, uničujočim poudarkom je premislil vse. kar sije zgodilo, in hladno in odločno je nameril svoje orožje proti sebi. . .
Ob o<,mih zjutraj dne 30. proline;! so stale sani pripravljene pred gradičem, da bi princa odpeljale na Dunaj in k a val ir j I srv pa čakali, da bi se od njega poslovili. Dolgo so čakali zaman in polastila se jih je bojazen; zato se je odloČil princ IIovos stopiti v prin-čevo spalnico. . . Prestrašen krik privabil še ostale gospode.
5CVER0VAZCBAVILA VZQRZ'JJEJO
C Ci r P , V f- u . H -
Jut&itD
5 E V ERAS s. & K G
ArjfTsepttčrjo NfdZ.Ho
Priporočljivo Zd odponjoč pri zdrdVljeqjli srbečice iq rdzqih Iqpzqil) bo le z q i.
C£N.A59c Vprdšajie prt UiiM| le^njk
W. F. SEVERA CO.
CEOAR RAPIDS. IOWA
!
ihigosUmmt^ka
Ustanovljena 1. IS98
SCatni. 3Jrbunta
Ir.korponrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
S
Otavnf edecmlkl. PradMdslk- RUDOI.P PERDAN. tSS K. litih St_. Clnaiaal O Podpredsednik. LOUIS BALA NT. Box 1H Purl At«.. Loral*. O. *a;ntk: JOSEPH P18HLER. Ely, Mian. JUaaaJnlk: GEO. L. BROZICH. Ely, Ulna.
Wasralnlk nelsplafanlb amrttta: JOHN MOVBBN. «11 — lltt Ave. M* Ouluta. Ulna.	... aiaJi
b .lj ra/>lražilo -trast-j kj j0 je bila izrekla grofici l.ari- j
\ e.-. r \ . ki j- v jezi; c-vi. In na kakšen grozen, peklen-j Na postelji je ležala v nočni toki način! Okrnila ga je ženska aleti Marija Večerova. še v smr-
eerove, ki Je v jezi da se bo grozno maš-da princ ne b« nobeni pripadal.
- nizki maščevalnosti, njegovo ti krasna. Curek sesedle krvi na življenje je bilo uničeno za zine-1 *encu je dokazoval, kaj se je zgo-rom. Kdo bi mogel povedati, kak-^dilo. la je umrla brez boja. Poleg s no morje misli je divjalo v prin-^ sključen je počival prestolonas-•Vvi trlavi v tistem trenutku! On bolnik Rudolf z neverjetno raz-;>restolonaslednik, ki bo nekoč za-| bito glavo. Na tleh je ležal revol-.-edel tron in ki narodi gledajo-ver.
nanj s hrepenečim pričakovanjem j Princ Hovos je kar v lovski ob-*c mora skrivati, on. soprog, sej ieki hitel na Ihinaj, da poroča ce-'nora izogibati svoji ženi in vsemu ženskemu spolu! Pekel se je '.dprl pred njim# kamorkoli je po-
Zagonetno, toda resnično
=
lirofua I*ariš«;va je pn-M rašena pisala Še t l!vf o Ilin" odhod II svoje nevarne prijateljice prestolonasledniku. .svarila ga je in opominjala. naj se Wčerove v naprej popolnoma izogiblje, ker je v svoji rnaš<"e\ aln<evt i vsega zmotna. —
Drugi dan zjutraj je izvedela Večerova od ovojih poizvedovalen na dvoru o papeževem odgo- fcletlal, povsod sama slabost, sra-
voru in o spravi c»»sarja s sinom. I,u,ta- po^p	ženska, ki
V napetem pričakovanju izida se ^ J« ^'utila prevarano, ki je hote-je napotila popoldne na dvor, pr-c Pitati več nego njegova ljubi->ili!a je komornika, da ji k je ja-	<>asi ni imela pravice do te-
v il prestolonasledniku. šla je za	_ . _ .. ^ m
slue-o in s.' je vrgla Rudolfu k no-gam. V potokih solza in v poljti-1 bih je izvedela, da se je treba za zmerom ločiti. . . Ko se je iKmiiri-la od prvetra napada bolesti, si je želela preživeli še jwir uric hladke h reče v naročju ljubljenca tam zunaj \ Maverlingu, kjer sta preživela skupaj kra.sno bajko. —-Prine ni nm^el odreči te poslednje želje in je, {K>zabivši na obljubo očetu ter na svarilo I.ariše-ve. določil načrt: Marija naj se takoj odpelje v Maverling. sam p.i se bo kmalu pripeljal za njo, ker mora biti na večerji spet v dvornem gradu, da se vdeleii r>>d-
i iloli'' w''»si»je.
Tukaj pf^jki'-ani ]>ri^.i>r j«- \r-šd «lne "Js. prosinca leta 1	o-
koli druj?e ure popoldne. J^mrzo-
valo je in mnogo snega je ležalo	:ir ^ rekel prekanjeno:
na zemlji in princ je mislil, da bo	— Ti veš. da se te ne bojin:. Za
7 lahkimi *anmi kmaiu v Maver	najn bo dosti boljše, če prenehaš
lingu in da se bo po ločitvi z iju-.	" »vojimi žaljivkami. Ali vidiš ta
hijeno ženo vrnil na grad še o	denar? Dam ti ga, če prekliče*
•pravem času.	-.vojo prokleto čarovnijo.
" "	....... J*
a koneč-
sarski dvojici o strašnem dogodku. Kako velika žalost je zavladala na. dvoru, kakšen krik bolesti ie je oglasil v celi Avstriji in odmeval tudi v tujino, je splošno znano.
(Dalje prihodnjič.)
Iz temne Italije.
Dr JO« T. OHAH1K. MS ■
Vfhovnl Uravnlk«
Ohio atTMt. N. a.
Ptttna«r«a. ra.
DUaoai u< Srna t
j-* čarovnije. Sproži in g'ej, d-i boš meril v zrak.
Ne vem natančno, kako se jc cela stvar pripetila. Vem le, da So bili moji živci vsi zmee'eni vslea ir-h strašnih eerimonij. Prijel sem I pištolo ter pritisnil ua petelina, i Počil je strel in s strašnim kri-: icm je padel čarovnik na i!a. j« Sklonil s eni se preko njega ter' U videl, da mu je prodrla krogla ' ^ prsi.
Groza, ki me je prevzela tedaj, je bila večja kot prejšnja. Pogled na spa če no lice moža me jc prepričal, da sem odgovoren za njegovo smrt. Kaj naj storim? Ali naj grem k policiji ter se ji izročim 1 Nihče bi ne verjel v mojo nedolžnost. Tudi če bi me zaprli le par mesecev radi uboja, j [jj kako bi se mogel ločiti od svoje I Giannine tSmrt bi bila boljša ka-;
kur taka ločitev.	4000 plesov aa Dunaju.
Tedaj pa mi je prišel žarek tipanja, — inspiracija, ki je prišla 1 "Obnova" Avstrije vpliva na mogoče od Befane same. Nikdo Duna■» v zel° veselem smislu. To i me ni videl priti semkaj. Nikdolkažei° letošnji plesi, katerih je*; me ni mogel spraviti v zvezo s j hUn v P^kočnem predpustnem smrtjo Sanguinaceija. Pohitelr5">61- Kor l>a 1,iT'ns sem k skali, pobral prt in sveči \ ™ni Pridno plesali tudi v sve-ter zbežal domov k svoji ljubljen- t(~IU P4^"«'1" l*as»- preplesali že ki tako hitro ko« so me nesle no ] ,,ad 4000 P»e«ov. Letošnji karne-ge. Nisem lahko pojasnil svoje (val <lal dumr-iski	1200
dolge odsotnosti, a ker mi je po- ■ milijonov kron dohodkov. Da-1 =----
polnoraa zaupala, sem jo kmalu I llllkn» »""^jčani so taki. da pla- \	NAZNANJAMO	POTREBUJE SE
oomiril.	t,ldi P"1 milJkr»" ! -lašim strankam, ki tekom tedna	,noz ,lrva ,!H;,L' Z;1
Par dni pozneje so našli poleg I vstoPnin<>' toda^z žensko, katero tliniajo časa opraviti svoje posle '' n / b^mn-al < ... phtea -tJ od
"'si potem izbere, da l»i se ž njo za-, pri nas, da prevzamemo denarna	1:1 «*uesra boanlm" boss::.
baval. naravnost nesramno sko- nakazila in potniške posle tudi pari. Dunajski svet s«- je temelji-! v nedeljah od i), do U. ure dop. žepu mrtvega. Giannina ni rekla I to ^Preobrnil. Plesov je letos sko-1 Za ugodnost naših vlagateljev ničesar, a par dni je bila zam&!raj 1000	v preteklih i prevzamemo in izplačamo vloge
Ijena ter v skrbeh. Vsakdo je re_ pred pustih, kel, da je Luigi najbrž našel smrt
ko je skušsal preiskusiti skrivno- j	______________
sti Befane. Nikdo ni bil presene-'	ALI VESTE, —	i j^ied rojakov bi vedel, kje
ANTON mBASNTK.. Room SM Bakcw*ll Bid«., tor
Streets, Pltt»bur«h. Pa. UOHOR M LADU";. 1234 W. II Street. Chicago, m
HANK SKRABEC, tis« wuhicKton etr**t. d«?«. O»I*
Perot r l o<eer. LBONARD BLABODNIK. Boa «10. Kly, Mina. GREOOR J. PC* RENT A. BUck DlamosJ. Wua FRANK ZORI C H, «21T Bt. Cl»lr At*.. CIct^avA O.
Zdrutwalnl »i bor. VALENTIN P1RC, TM London Rd.. N. C . Cl*T«:*n«. O PAULINE ERVEN C. 638 — »rd Stre?t, L« Smile. IU. 4UBIP 8TRHLE, 404 E. Meu Aveaje. Pu*blo. Col« ANTON CEL.ARC. Warket Street.	TU.
Jcdnotlno mr&<3 no alaallo: "Glai
Vm »tTtrl tikajoče m uradnih ud«* ka*or tudi denarM aaj m poAUJajo na »larne«* tajnika. Vse prltctbe naj se p»«UJ* u pred eednlka porotnega odbora. Prošnje w sprejem norta dlanov la bolaiCka aplčevala naj ee polUJa na vrhovne«* sdravnlka.
Jugoslov%nska Katoliška Jednota ee triporoCa n«m Jucoeiovanoia m »trtlen pristor. Kdor 'c'.: i oatml ^lan te organtK.cl)e. na1 wiU| lojntk* •>lltnJ«-Ka dri:?t\-e J. S. K J. Za ii*tano\itev ncvlb <lri.ft-»\ ».j p® obrnit, rl tajnika Novo društvn v l»Mtn ruturio« • » *).><• »e
skale truplo Luigi ja. Lzprožcna pištola je ležala tik poleg in na-daljno, nenabasano. so našli \
! tudi v sobotah do 6. ure pop.
FRANK SAKSER STATE HANK 82 Cortland t St., New York.
cen. kajti njegove čarovnije niso Lla se j., slavni ru mski ix>snik Co»'ibe obetale, nobenega dobrega kon- i uHvduSeval za jugoslovanske uaro<liie ca. Policija .se ni brigala za celo	ki so m,u t:iko uTJjil1"' ^ jih,
, vet- -jirestnvil ua neuLscioo ? Ali ve-1 zadevo, kajti že dolgo časa mu je^u. «ia Ilelmar tur.ške cigarete ne sta-pripisovala vsakovrstne lumpari- ! i elo vee kot navadne cigarete, iKt so j
je ter bila oči vidno nmenja, da je j*u*ajkrati boljše?___
dobro, da je izginil za vedno.	NAZNANILO IN VABILO.
V teku enega leta mi je povila	-
(iiannina črnolasega dečka, in to i Društvo s\'. Alojzija štev. 36
me je tako vzradostilo. da sem šel k duhovniku ter mu dal sto lir. • la bere maše za duševni pokoj earovnika.
JŠKJ. v Conemaugh, 1'a.. je sklenila na redni seji dne 18. marca, da priredi VESELICO 14. aprila v društveni dvorani na 1st Alley.
se nahaja moj oče JAKOM KAVClO, podomače Karušc i/. Ljubim ja pri Tolmbiu. Pis;il je zadnjič avgusta iyj'2 iz Sprit. tield, IU.. 1901 .S. 15. St. Oil av-
(Konec.)
sam, — je odvrnil Sanguinacci,
--—	i ki je skočil na noge. — Ali si pri-
— Le naprej, dečko, — jeinesel> kar sem ti naročil* vzkliknil. —- C'e hočeš uravnati J	sveženj ter ga pro-
-tvar na tak način, bomo kmalu ! sil- naj hitro opravi, a on je re-videli, kdo je boljši.	' kel, da se ne -sme prenaglili.. Na-
Pomislil pa sem. da sera prišel to ra" je vprašal, če sem pn-, ogajati se. ne pa na hoj. Govoril i nesel P»*kf>-em bolj 7-a svojo ubopo Gianni
— Ne. nož je vse. ka." potrebu-
k»*t za	.s^lie. Dosti ča-
! jem.
Ali pojavile so se zapreke, ki jih ni bilo mogoče odstraniti. — vrAil v nj^roveni duhu Prclvsem je moral čakati na svo- no ^ P^P™** vendar prema-
• ......, ..	. • «rala sovraštvo.
jega kocijaza uikognito. nesreč-
-a bom še imel ubiti ga pot era. ko — Jaz pa potrAujem nekaj ga bom pregovoril, da prekli -e j več, — je mrmral Luigi. — Celo »»vnjo čarovnijo. Vsletl	sein's svojimi čarovnijami ne moreni
potegnil iz žepa bankovec z^ st jj nabasati noža ter ustreliti z njim
kot s puško. Iiiiditega sem prinesel s seboj pištolo. Vzemi jo ler poglej, če je nabasana. Medtem bn<m pripravil altar.
Razprostrl je prt preko kamena. postavil sveei na obe strani Zapazil sem konflikt, ki se	^ prižgal.
Njegov čar me je še vedno za-j Društvo vljudno vabi vse rojake -dedoval, Giaimina je namreč pri-j iu	v "koliei Conemaugh
čela hirati in po daljši bolezni je i 11 Jolmstowna, da se udeleže te
umrla. Mogoče je bila duša Lnl-1 Vesehf' P^T 1>U clailC cla"!
^	iiice društva, da nas posetijo na1
gija preveč nemirna, da bi našla .	. ,,	-
. .	_	j tei veselic:, (rotovo vam je znano.
pokoja na drugem svetu m naj bi |a -e dru-tvo	v finauC.ne
bilo branih Ke toliko maš zanjo.!	Raili	je sklenilo, da
skušal sem prepričati samega se- j	veselico, da si zopet malo
pomore. Cenjeni člani in članice.
I-ep gozd. (Vz č.ls bomo ve plačali Pišite: I.ouis Gerzina. Box Mi. .Morris. Pa.	(9-10—4 .
DR. KOL ER
638 Penn A rm., Pittsburgh, Pa.
Lrr. Koler Je najstarej-Ji slover.skl zdruvntk-fipecljalist v 1'lttsbur^hu.
Zastrupljanje krvi »liiivlm s Kia-ovitim COS ki ga Je iiumd dr. prof. Erlich. l*e Imate ftiozo-ali mt>hnrfk»; po telesu; v grlu: izpadanje las; bolečine v kosteh, pridite m izciatii vam bom kri. Ne čakajte: Uer ta bolezen naleze.
Vs«r mjike bolezni zdravim po okrajš&nl ,	•	ruetudi. Kali or hitro opazite. «la vam pre-
•rusta pa m vec glasu o njem ui neUuje z<Jravje n- ^-»kajt«. temv«i pridi-
nam na ponovna tri nisma ni t« •»» vain ^n1 ^i-«1 povrnil.
.. flydrosolo ali vodno kilo oidravtm ▼ S6
otlgovord. Ali S*' je preselil, all lirah in Bici.r brez operacije.
nismo napisali pravega naslova. Boi«>«u mehurja ki povzrotajo hoiecir..
1	1	. .	v križu In hrbtu in včasih pri puScanju
Iskreno pnrsilUO mi lljegOVl Vo/le. ozdravim z ^ntovostjo.
♦	L-Q L- l,. u; -.-x.-l I V. Revmatlrem. trisanje. bol Wine: otekll-
ot roci regake. k.loi bi^edel /..». 9rtl^lce. skroHe tn druKe koir.e l>o.
lljega. naj nam sporoči. Ako 1 >** >znl. ki nf.staneio vsled nečiste kr\T, , , . , - ozdravim v kratkem ^asu ln nI potrebno pa sam bral ta oglas, naj se nam Ie£atl	_
oidasi in nai nam p<iš!je nat an- uradne ure: Ob d-irivniku od 9 do i.
_ ^	_ J	K"	r>t*	od O <5n 2.
Žena. v tvojem smehu je godba
cen naslov. -Ljnbinj št. 14 pri Tolminu. Ve-nezia Giulia, Italia.
/"vljenskega vira.
.este. da je društvo vam pomagalo v vatii potrebi, sedaj pa pros: vas. da mu tudi vi prbikočite ua t>omoe, tla si zopet nialo opomore in da bo zofiet v dobrem stanju
kakor kdaj prej. Za dobro godbo;
—	Kaj je s pištolo ?
—	Ni nabasana. — sem odvrnil.
—	Dobro, daj mi jo. Stopi na-
u . ,	. . _	iMiuciuu, —	korakov, a nit! eneg;%
netr« Bratfischa. potem pa je led	J ~	1 1	.	...	,
• - » t ♦ . • , ,ja zimrmral. — Res ne vera. če vee ne manj. številka sedem je
branil hitri vožnji. In tako je soln-	J
ce ^ skoraj zahajalo, cilj pa je	morem Storiti t0» kar videvaš, važna.
h\\ HC zelo Oddaljen; tu so se sre-	To je ^ašanje za višje siK Ali. Storil sem kot mi je rekel in
u.. i if	-	ima« toliko poguma, da bi prišel ko sem se obrnil, sem videl Lui-
eale Kudmfove sani s sanmi priti-	1 *	1 1
ra Filipa Koburškega. prestolona-
•Jednikmega svaka, ki se je vračal z Maverlinga. Priretlil je bil 7 nekaterimi kavalirji iov in sedaj je bitel, da ne zamudi na jrra/ <1 it pripravljene rodbinske več«r-je. —
Začuden je pozdravil prestolonaslednika, katerega, je tako nepričakovano srečal. in takoj je pravilno zaslutil vzrok njegove vožnje. % najre.snejhni besedami ga je pozval, naj se vrne. da je že pozno, da ne more, ne sme v Mey-t ri ing. T<>da zaman. Rudolf se je
t ob polnoči k Skali Befane?	gija. zaposlenega z nekim skriv-
—	Danes ponoči?	nostnim obredom. Zapazil sem tu-
—	Da. danes. Luna stoji ugod- , di pištolo, ležečo na prtu. med o-no. Prinesi 4 seboj bel prt ter dvejbeana prižganimo svečama. Luigi voščeni sveči.	I je klečal ter mrmral besede, kate-
—	Zakaj?	| rih nisem razumel. Ves prizor je
—	To je moja skrivnost Ce se i bil skrivnosten, posebno ko sta
pa bojiš, mi povej.
—	Jaz da bi se bal? — Zasmejal sem se ter zopet prijel za svo) nož.
—	Naj bo, — je rekeL —- Torej pri Skali Befane ob polnoči. Gorje pa ti. če mi nameravaš napraviti kak trik.
Ločila sva se brez nadaljnih
peljal dalje proti .samotnemu gra-	^ pflr minut ^ dnlor.e
d,ču. A vendar je vplivala očetu	^ ^ bH pri &kflli s
dana obljuba m kmalu je naročil	svežnjom ^ pazduh(>. B:la je
kočijazu sani obrniti.	palna ]una tpr obsevala celo po.
V tem kritičnem trenutku, ki jc krajino s svojo čarobno lučjo Ta odločil usodo prestolonasledniko- svetloba mi je dajala j>ogum. ven-vo, drča le v smeri od Meyerlin- dar pa priznavam, da sem se Strega po snežni planjavi sani in v <el, ko sem zapazil čepeti pri ska-njih je sedela Marija Večerova. li temno postavo, ki je na princa čakala že celo uro. — Kdo je tam? — sem vzklik-Komaj n spoznala dobro anane j nil ter potegnil nož.
re aani, je v hipu ak»-> _ Prijatelj zlih duhov kot ai ti
sveči naenkrat ugasnili ter sem čul globok glas, ki je navidez odgovarjal čarovniku z vrha s a a le. Tresel sem se in skoro se mi je zdelo? da vidim na vrhu skale temno postavo Befane, a na srečo je trajal pogovor le m a'» časa.
Luigi je počasi vstal, vzel pištolo z altarja ter stopil proti meni.
—	Duh Befane cii je razkril, da ti bo ta pištola povedala, ee bo tvoja želja izpolnjena ali ne. Pritisni na petelina in bo počil <;trel. bo to znamenjda je tvO-
a žena oproščena čara. Č- pa ne i>e počil strel, ti more pomagati nobena stvar.
—	To je vendar nefnogoee, — sem jecal. — 'Pištola ni nabasana.
■— To js ravno pwiilnihj<
»e. da je bila vsa njena čarovnija le sleparija. Brez dvoma me je os-leparil. ko je zamenjal pištoli, seveda na svojo lastno škodo. Tudi njegov- pogovor z Befano ni bil mogoče nič drugega kot govorjenje iz trebuha ali ventrilokvizem.
V pretekli noei pa se mi je Ča- bf> skrbel tukaj poznani rojak g. rovnik prikazal v sanjah. Smeh-j v- -Vovinšek, za sveže pivo in do-ijal se je na zagoneten način ter Ii,er P1^™*	postrežbo
mi rekel, da bo očaral sedaj me- Uo skrb,el odbor- yst<)p"'ma 25
i-entov kot za moške tako za ženske. Torej, rojalii in rojakinje, i člani in elaniee, ne pozabite 14. aprila! Začetek točno ob T. zvečer. Vas vljudno vabi	Odbor. (
(12-13—4)	»
NA PRODAJ
40 akrov
FARMA
Zl akrov č"«t.h; dvonadstropna, lesena ruša in šupa, oboje skoro novo: 7 milj cd Greinvwood. in od Witlard. Wis.; sirarna erc rr-iOo proč: šole v bližini. P.«ite na S. J. PLAL.TZ, General Delivery. GREENWOOD. WIS.
ne.
—	Ali ni nobenega izhoda iz te-sra! — sem ga vprašal.
—	Da, pojdi in se izpov^j, — je rekeL — Raditega, gospod, sem vam povedal povest .ki je bila do danes skrita v mojem srcu
—	No. Andrea, — sem mu rekel, — sedaj je vse dobro. Izpovedal si se in brez obotavljanja ti dam odveao, kajti nisi imel namena ubiti ga.
Andrea se jp Ustavil. — Tam doli v dolini vidite lahko luči Bor go Piano. Ne morete zgrešiti poti. Jaz se hočem vrniti. — Poslovila sva se.
Naslednjega dne pa sem izvedel, da so našli Andrea Tiglia pešce prestreljenega skozi srce pri starodavnem kamnu, ki nosi im« Skala Befane.
DR. LORENZ
642 Penil Are.
PITTSBURGH, PA.
IOINI SLOVENSKO OOVOfUttl ZD KAVNI II iPKCUALiar MO4kih boluni. MoJa *tr*fc« j* zdravij*nJ* akutnih In kronttnlH beNuit. Jat Mm i« rtravlm nad 28 Ha ttr bnam •kuta]* v «»ih bo««znlt> + In kar miri ilovanako, lato vas moram popoln»tn« raumati Im
bolaaan, da vaa ozdravim In vrnem mofi ln zdravja, tknl n lat •rldabll pa—»wo ikutnjr pri oadravljaAju molkih bolauil. Zate m mantt
popolnoma sanaati na Tnana, moja akrb pa t«, «• vaa papolnoma aaS' ■
v Mu Na adlaftaita. aaapate prtdlU eunpraja.
Jat ozdravim zastrupljeno kri, muuij« ln liso po uiaati. Ooiscat v priu. bu
aadanja laa. JeMIna v kotWi. rtararana; o»lmb»<««t.tWtif ln boitsni « malt«.
JuMteah, latrah, talodcu. rmanlco rsvwatlssi. katar; nato liia. aadulia tta Uradno arat V ponadaljek: arado m peta* od «. dopoldna do S. po prta** r v tarak. tetrtak In aabata od a Jopoloaa da S. X«. dopoMso da a
RuJtaO. Sujiad. hajlad. |a carfa da-
ijudi. ruaua t«D»k in ritk, Ja kUc in dradba. Val dabaluhl vljaJo roka to aUsbl. Oni m proti f-»>"fT baja aa tadkaga vaCbaaJa. aa
preu nsstljaiul Is oaaadovoUIvf mHU. do
^■tfpto (MCTrts Frascrtptloa) car ar
hojbaja braa Isprsm^ba^udt^ »Ivljaaja. tofim. n«aicod*Jlvo. bttro te tajw dobivajo Idealno postavo, m «s tak te adravja kot ao InaU. la aadal pridala Marmola. no Tobb
WW Is lata alavno nodkadUtvo formate fto< Jo Mi arplpllsu). tafa oUi
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to •pomlad v stari kraj na oblak ali
za stalno, priporočamo, da ae odloči aa pomik "PABIS", največji In najnovaifii parnik francoska pa robrodne druibe, Id odplnjs ls New Torka
16. maj« 1923.
Ker Je leleanigka treat preko Francija. Švice in Avatrija telo izboljšana, je za JogosloTane potovanje najbolj pripravno po francoski prosi, zlasti pa Se a psrsi-
kom "PARIS'* in ae pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa. ki potujejo v saaedeno oaemlje.
ae peljejo Is Pariza asrarnost v Trst.
S tem pamikaa patoja tadkU tadi naš uradnik, ki bn spremljal potnike do Ljubljane, tn bo ps-
jdl tndl na prtljaso, da bo Sla aa-prej vedno s istim vlakom, kad potniki.
Vsi potniki Tli. razreda ao nastanjeni na tem i«rnlkn v kabinah po 2-441 7 eni kabini; kedor Seli potovati takrat na tem par-nlku. naj nam drvpo*!Je fln prej
$10.00 are ca III. rasrsd is 960 za dragi NiETvd. da na preskrbimo dobro kabino le aedaj. da ne bodo bolj« prostori nd oddaaL
H* -k * -K -K
Nuža-Tone
Proizvaja bogato rdečo kri, mo. trn* stanovitne živce, življenja polne možice In ženske.
Dsfcbl v dvajsetm dneh iii se v» pa vrne denar. •
Ce ste slabega zdravja in pri 3labi moči, če ae vam Spomin m rac i m vaše telo n.:*ači, 6e ste se že nave-
! U4?1' J«»«ti pomirtji»a in narkotična sredstva, potem potka-ftajto Noaa-Tone. ia icprerldell bo*to. kako ftltro ae boste ' cotUl drusUntca, {loAkil Devet desetin človeikih bolezni, kot
bpebavaaje, auamija, revmatične bolezni, glavobol, nevrslirija.
mlabi tek. nepithir«. vetrovi in kolcanj«, ssprtie.
jetra. Mirt, d Je aaaboli u>p4 Ker aestoji iz
peaemjkaaja energij*, pomanjkanje živahnosti, nervoreost, ne-
^ Pomanjkanja iiv£na moči. r etike zvodenel« krvi la alabe krvne rirkulacije.
Vaak od. vsako delovanje telesa je odvisno od iivCne sile u «vo> Sfvljeaje m delovanj«. Ziv£na ma£ j* poglarltus stvar ca i*4odec.
drok. utripanje srca in kf-no cirkulacijo. N-^t-Toae Mm sdravilo sa nervozna ia fizitno izdelane. Zakaj aestoji is oamera vainih aesUvin, ki vračajo zdravje ter ji
j>iauJejo najslavneiSi zdravniki. - Kaira-Tone j« bogat na
leau ia fosforju — ter je hrana krvi in iivrem. lNa«a_-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojniuje freva. da .vdno deljajejo. Oživlja led ice ter izganja iz njih strup* je sestavine. Nid v«{ vetrov ia kolcanja. težke sape in rok.i>ea Jealka. Ni£ ve« bolečin in bolezni t Kuxa-Tone da5«, čudo. .i tek
dobro prebavo, stanovitne iivee ter Cl.ivo okrevajoče spanje'
Nuf«-Ton» ob^frati kri, crnii krvno cirkulacijo ter prižene iarenje
sdravja na lice in jasnost v oil Gradi močne in r«»tsvne može. zdra-
vajža in kraaneji« ženske. (fan-Ton* ne vsebuje omamljivib mdste-. ae zdravil, katerih se človek navadi. Zavit ji v pripraven tavojčeV. , Pokrit ja a sladkorjem, usodnega okusa, ugoden za jemati. Potkužaite ga. Pripo^Ettt aa boste vsem svojim prijateljem.
ftAŠA POPOLNA GARANCIJA.—Ceaa Waaa Taaa j. ea (štJOC) dolar « . Jd«,lco.
vaebufr devetaeaet (OO) taMet, polna mesečno zdrav I j m jt. Vi labke
-----ir.ieBja ta pot {«».001 dalarjev. Jamajta Na*^.
»J«' « napah nas. vrnite preostanek Taenro • žkaUje
Vidite, da aa menite izgubiti niti penija. — Ml ia predaj pri vdk Jokr-k klurjli po enaki ceal
kopito ieot ikalalj, ioatawseiaa s*rav.'
Tast Sn^aat (Ml dai. Ce nista t.l.,.l{
> v:
tako) vrnili dnmr. rizike. Nuga-Toae i« ;
Sa aaaTi garanciji.
— I__KO NAROČATE. SA POSLUZrTt <rECA KUPOMA. _
NATIONAL LABORATORY. S. 2C. 101S Sa. Vtabasfa Aea^ Ckicaga. III.
..........za kar mi pealmta.
_	-Prosim, dobUo priloženo
Steklenic Nuga-Toae.
Carta fa Str. ali R. F. D........................................
i as••aaaaaapa t
t s a a o a a - t
i
L- Ki

.. -
00<5	>X. TH. APT?. TO3.
u
SKARAMUS
Spisal Safaal SabstUL
Sa "Olaa Haroda" poriormil O. P.
Sanje
Blaža. ROYAL MAIL
UDOBNO POTOVANJE V EVROPO Parnlki * enim razredom.
Kretanje parnikov - Shipping News
i2. a or; i«;
eno_ Mount Clinton. Hamburg.
70
v Vi:«l.il i' anj<». t
Zašel sem bil v kraje, ki so mi! solnce. Meni pa jf bilo sitno in
* bili bolj tuji od »arne devete' de-} žalostno, da sem bil sam. Ta zad-	siavn« "O" parmka "oubita" in
;„,..,. . . . .. _	ORDU.VA". aedaj izpremenjena v eno-
' zele. Ljudje !m tam se govorili sinji, preden jo duri zaloputnil, je	razredna In tretje kabinska parnika.	t*, aorila-
! človeškimi glasovi in besedami. \ ae rekel :_ Bos V miru umrl!	nudita izrani^o uKodnost »a Hamburg. Homeric. Cherbourg, George Wa,b-
... , ... j , , , .	Nwwi* «• r*sr«d $I3S iB t«.	mpten. Cherbourg :r» Bremen: Orduna.
lah kar so govorili, sem komaj na ; — Čakal sem smrti v strahu	» m, »mi .... si ssjs m .Hamburg; Voiendam. boIT
i pol razumel. Zdelo se mi je. da; božjem, kakor .e spodobi za kri- ^vJTZLl'T	^KLČ.1
blodijo vsi v nekaksnr omotici, j stjana. Mnogo sem storil grehov R^YAL MAIL STEAM PACKET COMPANY Mauretania: ; da se jim je bila pamot preeUdno|Y svojem Življenju, mnogo in ve- SANDERSON a SON. Inc. AGENTJE Mauretania. Cherbourg; Chicago, Ha*
— Sveto ime bo/je. — j.- vzkliknil Da nt on t»*r porogljivo nasmehnil. — T<>rej nie dru^^ga ni. kot to, da se bojite.
Lahko si predstavljate stviir na tak naein. ee hočete, — da «•<• n.i inr »s"- bojim storiti /a v rat no in izdajalski to, kar se bojite sto
razbolela, tako da kriee razdraže- j jijtih : stali so tam kakor črni kau-ni brez vzroka, begajo venomer I toni kraj eeste. . . Ti že veš, moj ! in sami ne vedo, ne čemu. ne kod. Bog, kako je bilo: — sem rekel.
26 Broadway, N. Y. all lokalni asentje.
Pol milijona za brado.
Tisto noč se mi je sanjalo o m-fanteristu Blažu. Z xlato glorijo
riti vi -tprto in javno. Imam še druge vzroke, a ta nuj za enkrat cebeako je bil kronan, nosil pa je
je zazijal. Nato pa j«' prieel kl«*ti
] potivalkano in zamazano montu-
še lw>lj «mlo kot j ro
Drugi dan. koj navsezgodaj
— je priznal v veliko presenečenje Andre j sem vi<lel na dvorišču. prav in jaz nimam. .laz sf-m prav tnto slab do- mu je viselo od košatih brk; ju-
za<l<H»ttije.
Danton pr**je.
—	Prav i mati I»Uisa. — Vi imat
Iiiolpib k..r \1 in p<.!eg tega še strahopetce.	. tro je t,il0 mrx\0 jn megleno.
I'..ki . ..I je na pomiH- Panteon. da j- priča njegove samn • s frajttrjem Arselinom. ki je
' ,>s"	' bil nerodnim Jjudem varuh in ka-.1;./ p.. sev.da štejem nekaj. tiosp.*!, najti moramo kake ž5pott sva st0pala počasi po kadruj. p.»T. Oprostit.- najino motenje. Z Bogom!	menitih stopnicah ter sva sla m.-1/t^guil j- sv^.jo velikansko r-»ko.	j mo infanterist a, ki je z brezovo L. i haj*-Ii*-r je stal fr se obotavljal.	metlo snažil blatni hodnik. Po-
—	j me razumele. An-lre .' Žal mi j«» . . .	' staren, suhoten človek je bil in Niti b*'s^iliee več o trm. Pridite m»- kaj	kmalu poiskat. Si zanikerno oblečen.
1:1 hi \ as. da še uganete, a ura je devet in prvi mojih učeneev b« > . _ Oglej si ga. _ se je zasme-
\,ak trenutek tukaj.	:al frajtar ter pokazal nanj. —
.la/ hi to- dovolil, da hi <*tal. — s.- je oglasil Danton. — Sa Sividez je najbolj zavrženo bitje nia ni .rava rešiti uganko, kako uničiti de la Tour d'Azyrja in nje r jej kjg^ ajj v resn]ci je najsreč-go ve prijatelje.
—	K«»ga /
<Ktr«« kot sir»-l i7 piAt.<4»' _»♦» prišlo to vprašanje iz ust Andre-I.<>uisa in l>:mi«»n. ki je /-» odhaj;;!. se je ustavil. Obrnil se je in 7 njim vrvd t odi 1-e <'hafn-lier.
K«-.k»-l sem M. «b« Tour «l'A/yrja.
Kaj pa ima on opraska predlogom, ki ste mi ga stavili?
—	< »n; On je vendar njih Voditelj. I..' 1'bapelier pa j»* »brstavil:
—	«»n je ubil l*ajrrona. Kaj ne. ni vaš prijatelj.* — j«- vprašal Danton.
—	In vidva htM-"ta. da .jaz ul»i.j»-m «l«> la Tour «1 "Azyrja? — je vprašal Andre-l^uiis zelo |»očasi. kot človek, ki razmišlja medtem o eel i .stvari.
ta aprila:
France, Havre; Tork, Bremen; Prea
Gaxfield. Cherbourg; Belgenlmid. Cher-
onuri; Tyrrhenla, Cherbourg in Ham*
poslancu burg.
IS. aprila: Taorxnina. Genoa; Manchuria, Ham-
Ko st»m to rekel v svojem kesa-' Italijanskemu s»K:i;d. nju, so se nastežaj odprla velika Modiglianiju »o preil kratkim fa
\Tata. ki so bila zmirom zaklenje- šisti izruvali brado ter ga obsu- our^ ^yera. Hamburg, na. Prišel je Jezus Kristus v tis-1 vali javno na ulici. Sedaj je Mo- aprila:
, _ -	, .	.....	. ..	Majestic. Cherbourg; Pres. Roosevelt
tem svojem rdečem plaseu. ki se- j digliani proti svojim napadalcem Cherbourg m Bremen; Ohio, cherbour, ga od vratu d ogležnjev. Vesele, vložil tožbo pri sodišču v Veron;. In Hambur*: Antonia, Cherbourg.
milosti polne so bile njegove oči. j ter zahteva od sodnikov, da sto-	"'Bremen/Bremen.
od okna je sijalo so^nee na njego- i rilce primerno kaznujejo, svojo	a*, aprila:
vo svetlo brado. Začudil se nisem , izpuljeno brado pa ceni na
nič, vse je bilo kakor ukaz. Vstal, milijona lir ter zahteva zanjo tu- aprila«
sem. nataknil sem si copate, pri-jdi tO odškodnino.	Paris. Havre; Zetland, Cherbourg
fres. Adams, Cherbourg.
26. aprila:
Mount Clay. Hamburg; Flnnland, Cherbourg.
28. aprila: Olympic, Cherbourg; New Amsterdam
Boulogne; Rochumbeau. Havre; President
\rthur, Cherbourg: Albania, Chfrbourf
- n Hamburg.
no! Kerengaxla, Cherbourg; Canoplc, Bro " men.
lejši človek med nami. To je in-fanterist Blaž, služabnik služabnikov. Zorana, ko mi drugi še trudni, neprespani in premraženi zehamo na slami, opravlja infan-terist Blaž posel in službo za lenuhe. Ni ga dela. da bi se ga branil, narobe, še sam se peha za njim. ^Z metlo in ennjo v roki ti hodi ves božji dan po dvoriščih, stopnicah in hodnikih; če bi imeli prašiče, bi jih krmil, če bi imeli krave, bi jih molzel. Mislim, da si tudi ponoči ne da miru; jesti ga rako je. — je rekel Ifcmlon. — To ni delo za roko vajenca, j nisem videl še nikoli. Da bi mu to vam lahko zagotovim.	| jkazali uSi loviti bi jih loviK Sc
No, potem j.' stvar seveda čisto drugačna, — je rekel An-1 smehljaje bi jih lovil; ker smeli-dre Lonis. ki je mislil naglas. — Zelo mikavna je . . .	i tja se zmirom. Do hvaležnosti mu
T.,- < hapelier je bil pripravljen stopiti med oba, ko so se. pri-! pa je tujj ni deležen. Prav ta-.. li /hirati «>l>laki na čelu velikana. Ti oblaki pa so kmalu izginili' i0 ma]0 mu jeposmeha in ž^.1-Dant«.n je buškmi v smeh, k je odmeval po celem velikem pro- j besede: smehlja sc in gleda veselo
I ; svetlim iočmi. kakor da hi re-I kel: Oj, gospod, kako pravična je tvoja beseda in kako zelo jo ; zaslužim.
—	Kaj se mu je zmedlo v pameti?
Krajtar Arselin se'je zasmejal 1 na glas.
—	Da 4>i se nam bilo vsem na tako sorto. . . blagor se nam. . .
Sla sva preko dvorišča in mi-! mo straže na cesto. V mislih ml Je i -jil infanterist Blaž, pohlevni služabnik služabnikov.
—	Pa saj je bolan! — sem rekel. — Ko je stal tam s tisto bre-
st«»rn.
'/.<• drupi."- s.te me pičili in sieer na ist»'ia mestu. Znate se bo • bV-ko moj. Morala bi biti prijatelja. Moj iuisIov je Ru»* <les Cor
rit
l»'fs. \s,tk 1 o p< i v valu lahko j>«»v«', kj»- stanuje D:uiton. Desmoulins / ^ p<al m« noj. Pridite in obiščite naju kak večer. Vedno je pri-pravljeiia stekleniea 7a prijatelja.
Sedmo poglavje.
BORILCIMORILCI.
d.V/yr /a|irtv bi'o j»-
kreta. <
■ds<>tno.st i vr č kot enega t»-dna se je vrnil M. de la Tour na svoje mesto na desnem krilu narodne skupščine. Prav i»i morali j»o\.»riri 7e <» prejšnjem <le la Tour d'A-zvr, ka ji i septembra meseea leta ITfK). dva meseca j»o sprejemu de- ( l.i ne sme biti plemstvo nie bolj dedno kot je iufamija; daj
jel me je za roko iu šla sva na dvorišče. Še zdaj se mi čudno zdi, kako se je zgodilo, da nisem j tam srečal nikogar. Z dvorišča j sva se naj»otUa na vrt, z vrta na polje. Ne snega ni bilo, ne slane; zemlja je cvetela brez strahu in bo-lečin, kakor v listih časih, ki jih zdaj vee ni. Sla sva, šla; držal me je za roko. izpregovoril pa ni besede, tudi ozrl se ni name, vedel pa sem, da misli name venomer. Kako sva se vrnila in ke-•laj, ne vem nič več; ali ko sem se vrnil, sem bil zdrav. . . In zmirom ga vidim.
že mi je bilo, da bi st* zasmejal, ko me je vprašanje zapeKlo na ustnieahč
—	Pravijo, da si bil na fronti?
—	Bil sem.
—	Ali si ubil človeka?
—	Sem! Enega sem zabodel z bajonetom, prav ko se je bil ob korenini spodtaknil. . . naravnost v nož je planil s trebuhom. Drugega sem lopnil s kopitom^ da je zaplesal v kolobarju ter telebnil kakor snop. . . Ustrelil sem jih troje, za teh troje vem. Eden je bil čisto mlad fantek, pol u-re "kasneje sem ga \ id el ; naravnost v usta sem ga bil zadel; tam je ležal v snegu /. razprostrtima rokama, kakor na križu razpet. . .
-— Pa ti ni nič žal. . . za tega fantka vsaj?
—	Čemu? — se je verno začudil infanterist Blaž.
—	Ali bi spet šel na fronto?
—	Kakor pač ukažejo.
Mirne in krotke so bile njegove oči, iz njih globočine je gledal sam Kristus. . .
Črna bolest je lejjla v mojo dušo.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
TTELIKE važnosti za potnika je,
V da je natanko [»uličen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh, ki so v ztexi s letovanjem. Vsled dolgoletne isknsnje nam je mogoče o vst'iu tem dati točna pojasnila.
Prij>on^aino redno tudi samo naj boljSe parnike, ki imajo kabine v III. razredu.
Ako ste se namenil! potov«ti v stari kraj, nam pilite ker oo to v VnSo korist.
Tudi oni, ki še niso ameriški državljani, smejo potovati v stari kraj na cbisk in {im je dovoljeno vrniti se. Na željo dajemo vsakemu tozadevna pojasnia.
Kdor žeU dobiti sorodnike ali znance iz starega kraja, naj nam piše za navodila, kajti Število priseljencev je omejeno.
Za potne stroSke Izplačuje po nagem naročilu Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortiandt Street	New Torb
Glavno zastopstvo Jadransko banko.
Reliance, Cher-
1. ma|a:
Aqultanla, Chrbourg;
oourg ln Hamburg. 2. maja:
Lapland, Cherbourg; Hannover, Bremen. 3. maja:
Thuringia. Cherbourg in Hajnburg; Mongolia, Cherbourg in Hamburg.
5. maja:
Homeric. Cherbourg: a Suvoie. Havre; l*r»-s. Fillmore. i*h»*rl>ourg in Bremen: j Orbita. Cherbourg iti lirenien; Wendam. BoIoiikh**.
12. maja:
Majestic. Cherbourg: I^ifavette. Havre; Cherbourg in Hamburg; President Harding. Cherbourg in l:remen: Koter-dam, liouiosiie.
"5. maja:
Ber«rngaria, Chwbours: ritisburgh. Cherbourg.
16.	maja:
Paris. Ibw: Re!genlanrl. Cherbourg; c.rnte	Seydlitz. liremen;
Saxonia. Hamburg.
17.	maja:
Kroonlajid, Cherbourg in Hamburg; Ilan.sa. Hamburg.
19. msja:
Olympic. Oh^rbours; Roussillon. Havre; Geo. Washington. Cherbourg in Bremen; Orduna, Cherbourg in Bremen; Volen-dain. Bolougr.e: Saxonia, Cherbourg; Andania, Cherbourg.
22.	maja: Anuitajiia. Cherbourg.
23.	maja:
France. Havre; Zealand. Cherbourg; Th>-rrhenia. Cherbourg in Hamburg. York. Bremen.
24.	maja:
Manchuria, Cherbourg in Hamburg; M ount Olinton, lluniburg.
26. maja:
Homeric. Cherbourg. Tr«-*. Roo;»evelt. »"'herl.ourB in Bremen.
29.	maja:
Mauretar.i.i. Chertiourg; Reliance. Cher-btjurn in IKimburg; Caiioi»ie, Cherbourg; Bremen. Bremen.
30.	maja:
l-apluii'l. Chrrb'nirs.
31.	maja:
Rochambeau. Havre: Finlan-t. Cher-toiirn in Hamburg: U;i>t»rn. Hamburg.
2. Junija:
Majestii:. Cherbourg: Sftvole. Havre; [Ohio, Cherbourg In Bremen; America, I Cherl>ourg in Bremen; New Amsterdam Boulogne.
8. maja:
Mauritania, Cherbourg.
5. junija: Bt-rengarla, Genoa.
Clierbourg: folombo. —
6. junija:
Paris. Ham: St. Paul, Cherbourg; 9. maja:	j Pres. FlMmore, Cherbourg in Bremen;
Ameri.-a, f:enoa; St. Paul. Cherbourg; j Albania> t'h^rboT1IS in Bremen. Gothland, Hamburg.	i
10. maja:	j 7" j"nfJa:
I»res. \Vll-3on. Tr.ct: Mlnnekahda. Cher- | Laconia. Cherbourg in Hamburg: Mount bourg in Hamburg; Mount Carroll, Ham- | Ctiy. CherbourK in Hamburg, Mongolia., burg.	i Cherbourg :m Hamburg.
J m r

ne Hue preiti plemiški naslov človeka, ki se je izkazal vrednim na	,
.	. „	... .........., zovo metlo v roki, je bil podoben
nn-\rcdnega laUonu a. prav k4it ne sme preiti madež vlsIic na glave .	ji
vrednega naslednika človeka, ki j.' storil zlo. Tako je bil sprejet Tmrt, . , , .....
■ i ... L. : , i. ^	, i , . .	,	. . — Seveda je bolan, jetieen je!
o«ilo\v. kt u- oil pravil di^lno |>IeiuMvo ter vrgel na smetisee plenu - _	...... :
„ . .. e , . .. . .. , - -	i-i	ii	In povrhu je bil se ranjen, uarav-
Nke grbe. <»r<»f .|e i^fayette, ki je p<M|piral predlog, je zapustil	.. . . . , , „,.
,i „ - i. ..............	- .	... .	>nost v pljuča jo je dobil. Zdi se
/b-.riue.» k»»t naxa.len M. >I«»tier. veliki tribun, grof Mirabeau je po-] .. , , w. ' . . ,
»Tal rutvaden M. Hiequetti iu markij
navaden M. Lcsarques.
!►;» le minu»grede omenjeno.
»le la Tour d"Azyr je ]>ostal l
mi, da nalašč zatajuje kašelj, za-
Varno, takojšnja odpomoč za
KURJA OČESA
f to da bi drugih ne motil in žalil. To pa le mimogrede omenjeno.	! *Iorda hodi kažlJat na ^^anišče.
Abbe Maury, ki je predsedoval, je pozvonil ter objavil, da ho-!	Kaj ^ bil D& fraDti?
če predstaviti m.vega poslanca.	I —Pet mesecev. Ob Dnjestru jo
M. Andre-Lotii> Moreau. kandulat za plansko mesto, na- izkuPn- ln ko Je ležal T »Pit4-mestuik in našle,ir.ik zamrlega Emanuela^Laffron, za okraj Aneeni« \ lu*.8e mu Pnkazal sam Jezus
v dcf»iirt mentu I<oirc.	Kristus.
M de la T«.ur d'Azyr se je prebudil iz svojega mrkega raz ! Str>pil ^m k njemu. «a bt ga m »Ijanja. kajti našle,inik [xe»l*nea. katerega je ubil. ga je mora) ! ogwvorU, beseda pa mi je ostala bre/ dvouu zanimati. I^ihko si mislite, kako »e je to njegovo zani- nem» na jeziku. Njegovih o*-i, mi-nu-inje j »o večalo, ko j.- «"ul Line iu »ve«ra i».»»lan»-a iu ko je sjw.znal v	m'- je	strah. Svetlo-
111 ladem človeku istega mla,lega b»j>ova. ki mu je h<Mlil neprestano sinje so bile, na stezaj odprte, njih na i- t. ki je i/vajal proti njemu nepr.-stano neki peklenski upliv,, pogled je bil mehak in udan; ali tako da se je ie več k.»t enkrat ke^d. da mu je bil pustil življenji • v	globoeini, na dnu čiate TO-
onega dne v Ciavrillaeu |>re dvema letoma.	de, je ležala nedosegljiva skriv-
O/rl "C je na mladega moža l»olj presenečen kot pa jezen in kr nr,st' ki Je Sledala »a me kakor je /rl nanj. ga j.' preval neki negotov, a povsem jasen nemir.	na ll,jL'a in Prt,iuika- Šel sem da-
Prihajam j>r.sl vas. — je rekel Andre-Lnnis. _ kot kandi : lje in čutU sem Prav natanko P°* dat. da iz]K>lnim mesto onega, ki je bil umorjen pred tremi tedni. gled teh svetlosinJih na
T.. je bilo izzivanje, ki je takoj proizvedlo protest črnih. Andre- jem hrbtu" ZaHkelel° me Je v I^.iiis je prenehal ter s,. oZrl nanje smehljaje, s smehljajem i z van-redno samozavestnega mladega mo/j.
—	Vse kaže, da ne ljubi goAjKMla na desnici mojih besed, go-sj n| preisednik. — T.» ni prav nič presenetljivo. Znasio je, da go-1 »I h »in na desnici ne ljubi resniee.
V istem trenutku se je dvignil pravcat vihar ogorčenja. Člani levice s o 'se smejali na vse grlo in člani desnice .so rohneli.
Predsednik je zopet pozvonil.
Nastal je mir in \ sak<Jo je eul glas M. de la Tour d'Azyrja:
tilumač! Tukaj ni gledišče.	*	|se Bog pobratil s-takim. .. Alt
—	Xe. gospod, l»ae pa loviaee sabljačev-izzivačev, — se je gla- usmiljen je bU z menoj, ko sem bil sil odgovor.	j y neznani sili Takrat so rekli, da
Nastal je iznova kraval. ki pa se je kmalu polegel, dokler m mi je smrt že blizu; ponoči sem bilo mogmV čuti besed predsednika. Slednji se je sklonil naprej jo ridel sam. ko se je nagnila eez ter resno nagovoril mladega moža na govorniki tribuni:	moje vzglavje; mrzla je bila ta-
—	Gospod, če hočete, da vas bodo pnedtisali. ne bodite izzival-) ko močno, da sem slano čutil na ni v svojem govora:	j licih. Po kosilu so ali vsi na dvo-
■■ -	j riiie, tudi tisti, ki so aepali ob ________ . (O** r+tmi*.) : _ .. 'palici; km sasaj j« bilo fork«
Knjiga za dolge zimske večere.
Slorensko-Amcrikanski
KOLEDAR
za
leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, »lile, šale in raznoteroatL
Cena samo 40 centov. Naročite ga se danes.
• LOVCNIC PUBLISHING CO.
U Ccrtlandt 8U Naw Yark Uf Doba aa tudi pri aaatopatklfe
er Glaa Naroda.
C -
silfeiir
Ogromen, nov 27,200 ton Red Star Line parnik,
BELGENLAND
iz New Yorka \ 8. Rplflld. Plymouth in Cherbourg
v Antwerpen.
Zadnja izboljšanja za udobna potovanja v tretjem razredu. Vsi zaprti prostori za 2, 4 ali 6 oseb. Dobra hrana. Vsaka udobnost. Iz Antwerpa lahko hitro in udobno potujete v vse evropske kraje.
Vprašajte pri najbližjem pooblaščenem zastopniku za navodila glede tega krasnega novega parnika ali pri
RED STAR LINE
No- 1 Broadway,	Now York
i
Fna minuta — in bolečina ho izginila.
To napravijo <lr. Seholl's Zino-patis varno ill hitro z o<lstr:iiijeiij«-iu vzroka. — drinienja in pritiska ob čevelj.
i »r. Selioll s Zino pails so varne. No-l«ei,e n^varrio^ti infekeije ali zastruplje-i!ja krvi. kjir je v»-«"-kr:tt |w«sl,-«li,-:i rez.-i-iijtt knrji'i oees ali ii|i«>ralte niočnili zdravil, vs.'|»uji'»eih kislin«'.
/.ino pa«ls šeistijo tekom zdravljenja. Sti tanko, antiseptiene iu nepreiu,»i3ji-ve. Velikosti za kurja o<Všn. zjitiske n t>ule. Xaliavite si iljjne< skalijo pri lekarnarju :tli čovljarju. Ne rzemile nadomestkov.
ca in po hrbtu.
Pa mu je rekel nekdaj frajtar Arselin:
—	Infanterist Blaž. povej no, kako je bilo, ko sta se pobratila
. i "s Kristusom!
Nič preveč ni bil osupel, smehljal se je kakor ponavadi, gledal me je mirno in prijazno.
—	Nisva se pobratila! Kako
nrSchaU's
Izdeljuje jih The Sclioll Mfg. Co.. iz<let.>-valcl L>r. S< IickjI's Poot-Eazers. predmetov za udohtiONt nop» in zdravil za nope.
Prilepile jo — ne bo ver bolelo!
lOJAKE opozarjamo, da je cena za "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo lcot za Ameriko — 40 centov.
PoiUite nam «vo-to in naslov svojega prijatelja v starem In poslali mu
t^- ROJAKI, NAROČAJTE SBZNIŽANE CENE NA "GLAS NARODA" NAJ | UNEWYORKATIRST Večji slovenski dnev-!	(pre.k0 Genovte> s ^
_	Najboljša in najkrajaa pot po Sredozem-
HXK V zna. .UBiAVAn	ikem morju z naiimi veličastnimi parni ki,
TAORMINA..... 19. aprila____ 17. julija
AMERICA.......9. maja ____26. junija
COLOMBO ...... 5. junija----31. julija
I, GIULIO CESARE 7. Julija Udobne kabine tretjega razreda z 2. 4 ln
6 posteljami za družine in ienake.
Pri okusnih obedih je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraSajte naSrga agenta v vašem mestu ali na naravnost pri
mmn germs mum
Italia. America Shipping Corporation 1 State Street Gener.il. AgenUNew York
Nafil zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Helgrad ln njene podružnic«L
KAXKANILO Dl PRIPOEOClLO Ccnjanim naročnikom "Glaaa Narodi" t državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal nai pat ovalni sastspnik
Mr. ANTON SIMOlti, kateri je pooblaSčetn nabirati naročnino sa nai list, zatoraj pravimo rojake, ds mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
SlaTenic Pub ti thing Co
VLAHOV
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE." Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLO VEN.-AN < i LEŠKI BESEDNJAK, gesti del: VPRAŠANJ A IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
„ Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, vi §0 cena s poštnino	V "
Slovenic Publishing Company
82 Cortiandt Street	Hew York, N. T
ŽELODČNA
GRENCICA
Dala Jo In aprarlja ▼ ateklenlca ▼
ZADRU (Dalmaciji-*
od lata liti
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po vaah Lakarnah. tfallkataaah
In gracarUah.
ti aa TOrm-tana drftava.


l
V. LANGMANN, loc. l97-#t Starih Am,NLA,Kmr Yotfc, N. Y.

i.. t: