Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 2500 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16.7. 1974).
III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
Delavec in
samoupravno odločanje
ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1980
Lani smo uspešno
poslovali
Priprave na III. kongres samoupravljalcev, ki bo od 16. do 18. junija 1981 v Beogradu, potekajo v času dolgoletnega nepretrganega boja za razvoj celotnega sistema samoupravljanja. V tem obdobju, ko so v teku priprave na kongres, bo ugodna priložnost za temljito oceno celotnega samoupravnega razvoja v naši družbi. Vsi smo priča, da so priprave že stekle proti koncu lanskega leta. V javni razpravi so tudi teze za priprave na kongres.
Namen tez je, da spodbudijo razpravo o aktualnih, zlasti odprtih vprašanjih, ki bodo v ospredju obravnav na kongresu. Teze sicer ne dajejo odgovorov na vsa vprašanja, opozarjajo pa na probleme, ki so danes še posebej aktualni. S širšo družbeno akcijo moramo oblikovati skupne popolnejše odgovore na vse nerešene probleme, zato morajo biti vključeni v razprave vsi delavci in občani.
V	dosedanjih pripravah na kongres so že oblikovali osnovno kongresno temo:
ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN DRUŽBENO EKONOMSKI RAZVOJ.
V	okviru te osnovne teme bodo delegati na kongresu obdelali še tri tematska področja:
L Pridobivanje in razporejanje dohodka.
V	tem prvem tematskem področju mora biti pred kongresom v javni razpravi poudarek predvsem
— na pridobivanju dohodka in splošnih pogojih gospodarjenja, to je stalna rast družbene produktivnosti dela, ki je podlaga za povečanje dohodka in hitrejšo uveljavljanje ukrepov stabilizacije.
Prepočasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov bo potrebno pospešiti, povečati bo treba strokovno in delovno usposobljenost naše proizvodnje. Izboljšati tehnologijo in organizacijo dela ob smotrnejšem izkoriščanju delovnih sredstev in delovnega časa.
Izpostavljena je tudi problematika prevelikega ad ministriranja, kjer je jasno, da ni prišlo do spoštovanja objektivnih ekonomskih zakonitosti. Zato bo potrebno uporabiti vse izkušnje in ob zavestnem spoznavanju graditi edino pot, samoupravno sporazumevanje združenih delavcev, ker bomo le tako lahko zavrli administrativno ukrepanje.
2.	Samoupravno povezovanje in združevanje sredstev na podlagi skupnega dohodka je bistveni dejavnik družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja združenega dela.
To je drugo tematsko področje, ki je za vse delavce in občane zelo pomembno. Potrebno bo ugotoviti, ali so delavci s svojimi delovnimi sredstvi kot tehnološka zaokrožena celota ustrezno združeni v TOZD, ali se je vse razvijalo po zakonu o združenem delu itd.
3.	Tretje tematsko področje je združeni delavci v delegatskem sistemu. V tem delu je jasno zapisano: samoupravno združeno delo je temelj in pogoj delegat-skga sistema. Združeni delavec mora imeti odločilno besedo pri reševanju vseh vprašanj dela in dohodka, kjer mora upoštevati družbene in lastne interese.
Pred kongresom se mora ugotoviti, kaj v praksi zavira razvoj in delovanje delegatskega sistema. Upoštevati se mora dosedanje delo in pozitivne izkušnje tako glede načina pripravljanja in sprejemanja sklepov, kakor tudi glede nosilcev pobude odločanja.
Za nas je pomembno, da spoznamo pomen razprave v naših samoupravnih sredinah o dokumentih za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Prepričani smo, da bo vsakemu omogočeno sodelovnaje v pripravah in razpravah. Kakor vedno, bomo tudi v teh pripravah delavci in občani storili vse, da bo kongres samoupravljalcev Jugoslavije dobil trajno vrednoto za nadaljni razvoj naše samoupravne družbe.	Franci Vrbnjak
V letu 1980 so vse temeljne organizacije Ingrada poslovale uspešno. Zaostrene razmere na tržišču že povzročajo nekatere probleme pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli. Pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov smo v celoti vzeto upoštevali določila resolucije. Plan za leto 1980 smo v glavnem stoodstotno realizirali, sorazmerno največji izpad je pri sredstvih za neto akumulacijo.
TalkSna bi bila telegrafska predstavitev poslovanja v lotu 1980. Seveda pa je potrebno marsikateri podatek še posebej prikazati, da bi bila slika o poslovanju popblnej.ša.
MNOGI PROBLEMI IN TEŽAVE
Tudi Ingrad se je v preteklem letu srečeval z določenimi prdblemi, ki so vplivali na poslovanje in 'končne rezultate. Med letom so se večkrat pojavile težaive pri preskrbi z nekaterimi materiali (železo, cement itd.), ki so po-
vzročile zamude in izpade v proizvodnji. Poseben problem je predstavljalo izredno veliko naraščanje cen materiala in storitev, 'kar je povzročilo na eni
POMEMBNEJŠI PODATKI
Nekateri pomembnejši grada (v tisoč din):
Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodek Skladi (bruto)
strani porast naših cen, na drugi strani pa občutno poslabšanje rezultata.
Ob tem lahko ugotovimo, da je ekonomičnost poslovanja upadla in podražitev nismo uspeli premostiti z boljšim gospodarjenjem. Nedvomno so v našem poslovanju materialni stroški tako pomembna postavka, da hi ji morali posvetiti več pozornosti.
podatki o poslovanju In-
1979
1980
Indeks
80/79
2.617.741	3.443.587	131
1.977.854	2.653.339	134
639.887	790.248	123
444.983	545.198	122
359.789	425.472	118
85.194	119.726	141
Kakšne novosti in spremembe prinaša nov zakon o stanovanjskem gospodarstvu. O tem preberite na 3. strani. Na sliki stanovanjska zazidava Nova vas v Celju.
V_» l t
(nadalj. s 1. strani) — Zaključni račun za leto 1980
Iz posameznik Indeksov kot 25 % za rastjo dohod-je razvidno, da so osebni ka, kar je bila ena izmed dohodki zaostajali za več resokicijslkih obvez.
GRAFIČNI PRIKAZ CELOTNEGA PRIHODKA PO STRUKTURI
.kladi tara
PORABLJENA SREDSTVA 1979 (STROŠKI)
DELATI MORAMO BOLJŠE
Prikazana velikost in struktura celotnega prihodka v lotu 1979 in 1980, kaže na dolločene, že omenjene negativne smeri razvoja stroškov poslovanja v lanskem letu.
Ta vpliv se je direktno odrazili na zmanjšanju deleža vseh elementov dohodka, zlaSti pa osebnih dohodkov v celotnem prihodku. Sama po sebi se zato vsiljuje ugotovitev, da bo možno Sklade in tudi osebne dohodke zvišati samo z gospodarnejšim poslovanjem. Besed na račun našega dosedanjega gospodarjenja je llaHko še veliko, vse pa bi lalko strnili v nekaj stavkov.
Gotovo ne moremo mimo osnovne ugotovitve, da bo uspeh odvisen največ od našega boljšega dela, REZULTATI V TOZD
Temeljne organizacije le naslednje rezultate:
dobre organizacije, discipliniranosti in sploh odgovornega odnosa do sredstev, s katerimi upravljamo. Že dosedanji rezulta-l i Temeljnih organizacij dokazujejo, da .imajo tudi v sorazmerno podobnih razmerah na tržišču nekatere TO večje uspehe, Iki so nedvomno tudi rezultat večje prizadevnosti in učinkovitosti pri delu, še zlasti, če se ponavljajo.
USPEŠNO POSLOVANJE
Poslovanje posameznih 'temdlljinih organizacij v letu 1980 je bilo na splošno uspešno, kar pa ne pomeni, da smo lahko z doseženimi rezultati povsod zadovoljni. Verjetno je določena neučinlkoviltosit pri izvajanju del v prevzetih rokih marsikje osnovni vzrok za slabše rezultate, saj trg ne priznava stroškov, ki niso neobhod-nl.
so v lanskem letu doseg-v tisoč din
TOZD
oeloitni prihodek 1980 indeks 80/79
dohodek
1980 indeks 80/79
čisti dohodek 1980 indeks 80/79
Celje	699.606	146	96.391	124	73.665	138
Laško	330.711	180	41.362	120	26.263	114
Šont jur	189.223	127	37.401	166	25.858	135
Sl. Konjice	340.952	174	40.264	173	28.430	219
Žalec	274.663	153	57.570	157	37.954	150
Ljubljana	264.403	94	57.457	138	37.137	141
Rog. Slaltina	212.244	85	46.957	84	33.608	76
IGM Medlog	491.543	121	104.291	108	65.033	105
Proizv. ofor.	160.606	152	64.379	136	46.522	139
Lesni obr.	59.073	135	23.631	123	17.063	129
Mehanizacija	268.733	124	125.575	121	73.271	116
Proj. biro	22.955	110	19.240	126	15.548	130
Ddliovma skup.	128.873	119	75.730	115	64.844	114
Kljub temu, da nekatere temeljne organizacije .izkazujejo vilsdke poraste posameznih elementov celotnega prihodka, se je zlasti akumulacija gibala skoraj neodvisno od tfeli-)kosti in rasti celotnega prihodka, kar nedvomno
kaže na to, da bo treba daiti večji poudarek kvaliteti poslovanja, ne pa toliko obsegu rasti. Tako je na primer v gradbeni ope-rativi dosegla največji del sredstev za sklade temeljna organizacija Ljubljana, kateri po uspešnosti sledi-
jo temeljna organizacija Slovenske Konjice, Laško, Celje, Žalec itd.
Druge temeljne organizacije so poslovale uspešno, pri čemer je treba o-meniti, da so formirale pretežni del pospešene a-mortizaoije in sklade v Ingradu. Pri tem je pomembno, da so vse temeljne organizacije, razen TO IGM Medlog, formirale še 100% pospešeno amortizacijo, s čimer se je vsaj do neke mere skušala ohranjati realna vrednost amortizacije. Temeljna organizacija IGM Medlog se je, podobno klat TO gradbena operativa, ubadala z velikimi porasti cen materiala, poleg tega pa še s popolnoma nerealnimi cenami nekaterih betonskih 'izdelkov in gramoza, kar ji je povzročilo velike izpade dohodka, zlasti v kamnolomih.
OCENIMO STROŠKE POSLOVANJA
Velike razlike v posameznih rezultatih, ki so
nastale lani, terjajo podrobnejšo analizo stroškov poslovanja, zato je delavski svet DO imenoval strokovno komisijo, ki bo podrobno proučila poslovanje in tudi predlagala dločene Ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Nedvomno pa bodo lahko inajiveoj.i učinki doseženi le takrat, ko bo vsaka delovna sredina podrobno proučila gospodarjenje ter sprejela delovni dogovor za Učinkovitejše gospodarjenje.
Pri tem mora veliko večjo vlogo odigrati tudi doslednejše uveljavljanje stimulativnega nagrajevanja in delitve po delu, zato bo potrebno intenzivno delati tudi na dograjevanju sedanjega sistema.
KOLIKO SMO KONKURENČNI?
Med posameznimi temeljnimi organizacijami v Ingradu so gotove speci-
fičnosti, vendar lahko na splošno trdimo, da bo potrebno napraviti večji red na področju materialnega poslovanja, delovne discipline, izkoriščanja delovnih sredstev, spoštovanja sprejetih rokov, izkoriščanja delavnega časa, organizacije dela itd. Ta ugotovitev ima svojo težo ob dejstvu, da se v letu 1981 že pričakuje občutno zmanjšanje dbsega investicij. Naš razvoj bo zato odvisen prvenstveno od naše konkurenčne sposobnosti, saj bomo le dobro organizirani sposobni u-spešno poslovati v slabših tržnih razmerah.
Konkurenčna sposobnost pa je najbolj odvisna od moderne tehnologije, sodobne opremljenosti in sodobne organizacije poslovanja, kar vse lahko zagotavljajo edino le sposobni in strokovno primemo usposobljeni delavci na vseh nivojih.
Janko Golob, dipl. oec.
GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1981
Nujno bo večje varčevanje
Že v letu 1980 je potekalo poslovanje v veliki meri pod stabilizacijskimi pogoji.
Pogoji gospodarjenja v letošnjem letu pa narekujejo še večje prizadevanje kolektiva za dosego takšnih rezultatov kot so bili lani, še zlasti, če upoštevamo, da zakonski ukrepi, kot na primer Zakon o omejevanju investicijske porabe, vpliva na obseg naše proizvodnje.
Zato se moramo zavedati ob sprejemanju in izvajanju nalog, zadanih v gospodarskem načrtu, da bodo rezultati gospodarje-
TOZD
nja v veliki meri odvisni od naših prizadevanj: boljše organizacije dela, nagrajevanje po delu in dviga storilnosti dela, boljšega izkoriščanja proizvodnih sredstev, dviga kvalitete proizvodnje, doslednejšega izpolnjevanja proizvodnih rokov itd.
Na osnovi temeljite analize poslovanja v letu 1980 in analize tržišča za leto 1981 je v gospodarskem načrtu zastavljen NASLEDNJI PROIZVODNI PROGRAM	PO	TEMELJNIH
ORGANIZACIJAH IN V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB.
v	000 din
bruto	tuje	lastna
produkt	storitve	proizv.
Kljub temu, da se bistveno ne povečuje obseg proizvodnje, zastavljen program zahteva in terja odločno usmeritev v racionalno gospodarjenje, v varčevanje na vseh področjih poslovanja in razvijanju samoupravnih dru-žbeno-ekonomskih odnosov.
Prav tako je v fazi izdelave investicijski program, ki je tudi zastavljen stabilizacijsko in vključuje najnujneše nabave proizvodnih sredstev.
Kot vir sredstev za investicije v letošnjem l,\tu predvidevamo formiranje minimalne amortizacije v višini 57,460.000 din in glede na zaostreno gospodarsko situacijo pospešeno amortizacijo v višini
46,540.000	din, kar je 80 odstotkov predvidene minimalne amortizacije. Kot vir sredsetv pa predstavlja še prosti del poslovnega sklada po ZR 1980 v višini 15,528.000 din. Seveda pa formirana sredstva obremenjujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 1981, tako da je lastnih sredstev v višini 64,872.000 din, ki jih bomo po predvidevanjih oplemenitili še z najetjem posojil v višini 28,320.000 din.
Konstrukcija formiranja in porabe sredstev po investicijskem programu za leto 1981 bi bila za Ingrad kot celoto naslednja:
Celje	700,000	320,000	380,000
Laško	240,000	103,000	137,000
Šentjur	240,000	103,000	137,000
Slov. Konjice	240,000	130,000	110,000
Žalec	270,000	117,000	153,000
Ljubljana	440,000	210,000	230,000
Rog. Slatina	280,000	115,000	165,000
GRADBENA OPERAT.	2,410.000	1,098.000	1,312.000
IGM Medlog	430.000	10.000	420.000
Proizv. obrati	165.000	20.000	145.000
Lesni obrati	66.000	4.000	62.000
Mehanizacija	350.000	35.000	315.000
Proj. biro	25.000	2.000	23.000
DSSS	146.000	2.500	143.000
INGRAD	3,592.000	1,171.500	2,420.500
Viri sredstev (amort. min. in posp.; PS 1980)
— Obveznosti
Razpoložljiva lastna sredstva + Najetje kreditov
Investicijska vlaganja 1981
119,528.000
54.656.000
64.872.000
28.320.000
93.192.000
Ivo Steble, dipl. oec.
priprave na integracijo
KONCA MARCA PRVI RAZGOVORI
INGRAD — MEGRAD
Temeljite
JAVNA RAZPRAVA DO
V zadnji številki Glasila smo pod naslovom »Ingrad uživa polno zaupanje« podalli informacijo o pričetku priprav za priključitev Gradbenega pod-ijejta Megrad iz Ljubljane k Ingradu Celje.
Ves čas, od novembra preteklega leta pa do danes, tečejo na obeh straneh intenzivne pripraive za omenjeno integracijo.
Opravljeni so bili razgovori s predstavniki vseh temeljnih organizacij v Megradu, katerim je bila delovna organizacija Ingrad z vsemi temeljnimi organizacijami temeljito predstavljena. Pa tudi predstavniki Ingrada smo bili seznanjeni z organizacijo, ddlom in gospodarskim stanjem posamezne temeljne organizacije v Megradu.
Po dogovorjenih programih so bili v Megradu seznanjeni po samoupravnih delovnih skupinah ali zborih delovnih ljudi z Ingradom, zlasti z organizacijo poslovanja, gospodarskim stanjem, samoupravno organiziranostjo ter z organiziranostjo in delom družbenopolitičnih organizacij. Na teh sestankih so delavci v Megradu dali u-godno oceno o predlogu za priključitev k Ingradu. Da bi delavcem v Ingradu kar najbolj točno prodali poročilo zilasti o gospodarskem stanju in o obveznostih posamezne temeljne organizacije v Megradu, ki bi se priključile Ingradu, so strokovni delavci pregledali poslovanje v temeljni organizaciji gradbene operative.
Po podatkih zaključnega računa za leto 1980 v Megradu nobena temeljna organizacija ni zaključila poslovanje z izgubo. Podatke zaključnega računa bomo skupno z delavci Megrada še preanalizirali in zatem podali oceno poslovanja in stanja s konkretnimi podatki. Poročilo o dosedanjem delu Okoli integracije Megrad-Ingrad so ob-ravnalvalii delegati delavskega sveta DO Ingrad na svojem zasedanju dne 18. februarja 1981 in Sklenili, da je na podlagi doslej zbranih podatkov pričeti v temeljnih organizacijah predhodno javno obravnavo, katero organizira koordinacijski odbor. Koordinacijski odbor je na svoji sejii dne 28. 2. 1981 analiziral podatke zaključnega računa TO Megrad, o tem zavzel stališče in podal predloge delavcem v Ingradu za predhodno javno obravnavo.
Za izdelavo elaborata o integraciji in sanaciji poslovanja delovne organizacije Megrad, zlasti temeljne organizacije operativa, ije bila imenovana posebna strokovna komisija, ki jo sestavljajo delavci iz
obeh DO. Prav tako je bila novana tudi posebna komisija za pripravo sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov in komisija za izdelavo predloga organiziranosti bodoče temeljne organizacije gradbene ope-rative Ljubljana.
Predlog za organiziranost temeljnih organizacij GIP Ingrad v Ljubljani po integraciji.
Končni predlog je, da se iz Megrada priključijo ,k Ingradu naslednje temeljne organizacije:
—	lO Gradbena operativa z Okrog 460 delavci
—	TO Strojini obrati z o-krog 80 delavci
—	TO Mobiilija z okrog 80 deiavci
—	del delovne skupnosti, ki sedaj šteje 45 delavcev.
Temeljni organizaciji Trgovina z okrog 50 delavci m Projdktiva aZA z 24 delavci, se izločita iz Megrada in priključita ddlovni organizaciji GlPOSS-Inže-niring. Prav tako pride v sestalv delovne skupnosti Skupnih služb G1POSS in v Gl POSS-Inženi ring del delavcev delovne Skupnosti Megrad.
Temeljna organizacija Družbeni standard je že v postopku prenehanja poslovanja.
Temeljna organizacija Penobeton je v stečajnem postopku.
Glede obveznosti in premoženja za obe prej navedeni -temeljni organizaciji, so temeljne organizacije v Megradu sprejele ustrezne samoupravne sporazume, oziroma so le-te za Penobeton ddločene v stečajnem postopku.
Temeljna organizacija Gradbena operativa
Z opravljeno integracijo bi se združili temeljna organizacija gradbene operative Megrad in Ingrad v Ljubljani. Nastala bi močna temeljna organizacija, saj bi imela Okrog 600 delavcev z dobro gospodarsko osnovo iz združenega premoženja obeh temeljnih organizacij.
Nova temeljna organizacija gradbeina operativa bi imela sedež v Občini šiška, Celovška cesta 136, to je v sedanjih prostorih Megrada.
Osnovna dejavnost in organiziranost temeljne organizacije bi bila po načelih in principih, kakor to velja za temeljne organizacije gradbene operative po splošnih aktih v Ingradu.
Poleg osnovne dejavnosti bi opravljala še naslednje:
Železokrivska delavnica
bi poslovala na sedanji lokaciji, 'kjer je predlog, da se odkupi še 1600 m2 zemljišča.
Centralno skladišče bi
billo na Šmartinski 34, to je na sedanji lokaciji, iz (katere pa se bi TOZD Strojini obrati in skladišča, TOZD Trgovina izselili.
Ker gre v tem primera za solastništvo tega zemljišča, bi o tem predhodno morali doseči ustrezni sporazum.
Obrat betonarna in separacija ostaneta v Sttane-zičah.
Obrat Žaga naj bi p.\>
šel -v sestav temeljne organizacije Mobilija.
S prenehanjem poslovanja 'TOZD Družbeni standard naj bi prešel samski dom, ki bi z nadzidavo razpolagal s 320 ležišči, kakor tudi delavska restavracija, v sestav TOZD Gradbena operativa.
Ta temeljna organizacija bi nudila delavcem ostalih -temeljnih organizacij storitve v obsegu solastninskih deležev.
Samski dom je potreben obnove, ker ne zadovoljuje standardom iz sporazuma. Za obnovo sanitarnega dela je potrebnih 6 milijonov dinarjev, za nadzidavo in adaptacijo pa še nadaljnjih 17,4 milijona dinarjev. Tudi restavracija je bila zaprta po Sklepu sanitarne inšpekcije, ker je potrebna adaptacija kuhinje, za katero znaša predračun 8 milijonov din, za opremo jedilnice pa nadaljnjih 2U0 tisoč din. Adaptacija samskega doma je že v teku.
Z ureditvijo teh stanovanjskih kapacitet in z ležišči, ki jih ima Ingrad v lasti v StepanSkem naselju, bi pokrili potrebe po samskih stanovanjih zato temeljno organizacijo. Zaradi tega ne bi bilo potrebno v bodoče obnavljati in vzdrževati dosedanja barakarska naselja.
Temeljna organizacija Strojni obrati
Ta temeljna organizacija bi imela v svoji sestavi or-ganizacijiSke enote:	obrat
avtopark, mehanizacijo, peskokopi, servisne delavnice in montaže, skladišče lahke mehanizacije in rezervnih delov.
Kot smo omenili že pod organizacijo TOZD Gradbena operativa, bi morala temeljna organizacij a strojni obrati preseliti svojo dejavnost na novo lokacijo. V industrijski coni Šiška je že pridobljenih 12.000 m2 zemljišča, za katerega je tudi plačan komunalni prispevek. Izdelana je lokacijska dokumentacija in program gradnje objektov.
Program gradnje za to temeljno organizacijo, ki ga je izdelal TOZD AZA je preobširen, zato ga bo treba ponovno proučiti in celoten program poceniti.
Razen lokacije TO pri poslovanju nima težav, saj izkazuje v poslovanju pozitiven rezultat.
Temeljna organizacija Mobilija
Ta temeljna organizacija ima najbolj urejeno jro-slovanje in pogoje dola, saj ima zgrajene nove poslovne prostore. Pretežno je orientirana na izdelavo ploskovnega in stavbnega pohištva. V svoji sestavi uma tudi mizarsko delavnico v Preski, v kateri proizvajajo isti program. Tu je zaposlenih okrog 20 delavcev. V perspektivi bo treba te prostore obnoviti oziroma zgraditi novo halo, kjer bi lahko bolje organizirali delo. Kakor že ugotovljeno ima ta TO najbolje urejene delovne pogoj c in vseskozi uspešno posluje.
Izpostava delovne skupnosti skupnih služb
Del poslov združenih na nivoju delovne organizacije, ki jih opravlja delovna Skupnost skupnih služb, bi opravljali v izpostavi v Ljubljani. Glede na obseg nalog, ki bi jih v izpostavi Opravljali za vse tri temeljne organizacije v Ljubljani, bi bilo po predlogih sektorjev delovne skupnosti skupnih služb v izpostavi 44 delavcev, in sicer v finančnem sektorju 16, tehničnem 3, komercialnem 8, plansiko-analit-Skem 1 in k a d ro v s ko-p r a v-nem 16.
Novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki je bil sprejet po skoraj dveletni javni razpravi konec lanskega leta, prinaša veliko novosti in sprememb v stanovanjskem gospodarstvu:
—	obvezno lastno udeležbo, 1 — 4 odstotke za solidarnostna in do največ 20 odstotkov od vrednosti stanovanja za ostala,
—	ustanavljanje stanovanjskih zadrug kot organizirane oblike u-smerjene individualne gradnje,
—	ugodnejše kreditiranje stanovanjske gradnje in nakup stanovanj ter krepitev vloge bank v sistemu kreditiranja,
—	zajamčene kreditiranje stanovanjske gradnje tudi za tiste OZD, ki začasno ne bodo formirale sredstev čistega dohodka za potrebe stanovanjske gradnje (iz sredstev vzajemnosti),
—	upravljanje in gospodarjenje s stanovanji je poverjeno stanovalcem preko zborov in
Podrobneje o organiziranosti in opravljanju posameznih nalog in opravil v izpostavi skupnih služb, se bomo ob upoštevanju racionalnosti, potreb po strokovnih kadrih še dogovorili po opravljeni integraciji. Pri tem je upoštevati, da bo potrebno opraviti še vrsto nalog in opravil v zvezi s prenehanjem delovne organizacije Megrad in postopki v zvezi s prenehanjem poslovanja temeljne organizacije družbeni standard in temeljne organizacije penobeton.
Sedež izpostave delovne Skupnosti bi bil v sedanjih prostorih delovne Skupnosti Megrad v Ljubljani, Celovška 136.
Z integracijo v temeljnih organizacijah kot v delovni Skupnosti skupnih služb Ingrad ne bi bilo nobenlih sprememb. Vse temeljne organizacije, razen temeljne organizacije gradbena operativa Ljubljana, bi jroslovalne neokrnjene s svojo dejavnostjo in po temeljnih plana v svojem razvoju tudi v prihodnje.
Temeljne organizacije, ki se priključijo k Ingradu iz Megrada, sprejmejo oziroma pristopijo k samoupravnemu sporazumu o združitvi TO v GIP Ingrad Celje in se organizirajo po načelih in principih itega in (drugih samoupravnih aktov na nivoju DO.
Po predhodni javni obravnavi, ki bi naj predvidoma bila zaključena do konca marca, bo rezultate te obravnave analiziral DS DO Ingrad in zatem določil datum referenduma.
Franjo Čevnik
skupnosti stanovanlcev ter hišnih svetov,
—	zagotavljanje sredstev za smotrnejše vzdrževanje obstoječih stanovanj In s tem preprečevanje propadanja sedanjega stanovanjskega fonda (iz ekonomskih stanarin in sredstev iz čistega dohodka OZD za prenovo),
—	opušča »mlade družine« kot kategorijo za reševanje iz sredstev solidarnosti in uvaja novo kategorijo »kmete-bor-ce«,
—	obvezuje samoupravne stanovanjske skupnosti, OZD, KS, da sprejmejo dolgoročni, srednjeročni in letni plan stanovanjske gradnje z upoštevanjem vseh elementov gradnje in zagotavljanjem celovitih stanovanjskih sosesk z vsemi spremljajočimi objekti,
—	spreminja financiranje stanovanjske gradnje iz bruto OD na financiranje iz čistega dohodka in delno iz dohodka (samo solidarnost). Marija Gazvoda
Novosti Zakona o stanovanjskem gospodarstvu
Obujamo spomine NOB
OB OBLETNICI NOVA RUBRIKA
Letos praznujemo 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov, štirideset let borbe in uspehov.
Pred mnogimi leti so začeli narodi Jugoslavije s partijo in Titom na čelu
najslavnejše obdobje v vsej svoji! zgodovini. Začeti so oboroženi boj zoper okupatorja in hkrati revolucijo zoper izkoriščevalski družbeni red. Po štiriletni krvavi vojni smo bili zmagovalci in občudoval nas je ves napredni svet.
Toda trpljenja in herojstva za svobodo ne smemo nikoli pozabiti, biti nam morajo za zgled in oporo pri nadaljnjem delu izgradnje domovine.
V bistvu gre za novo rubriko v našem glasilu, za prostor, ki ga borno odmerjali spominom na narodnoosvobodilno borbo. To smo dolžni storiti zaradi nas vseh, predvsem pa zaradi mladih, da bodo spoznali čas, v katerem so se naši narodi borili za svobodo, da bodo spoznali drobce iz velike bitke, dela posameznikov in partizanskih enot.
Uredniški odbor našega Glasila je sklenil, da bo v tem letu v vsaki številki objavljal spomine aktivnih udeležencev NOB, članov aktiva ZB GIP Ingrad. Skrtb za pripravo materiala bo prevzel Izvršni odbor aktiva ZB.
K sodelovanju v tej rubriki bomo torej vabili predvsem 'tiste naše člane, Iki so sodelovali v tej veliki -borbi, povabili pa bomo tudi druge. Ždiimo, da bi ruJbrilka uspela, zato pomagajte!
Ker izid te številke sovpada z dnevom žena, smo najprej dali besedo naši dolgoletni! sodelavki, članici aktiva ZB Mariji! Goste.
Spomini
živijo
Marija GOSTE-Cvetka je delovala kot borka na področju Zabukovica — Kamnik v času od 1943. leta do osvoboditve.
Tovarišica Marija je dolgoletna članica Ingrada. Poznamo jo kot odlično kuharico iz naših počitniških domov v Crikve-nici, Piranu in Lošinju. Še sedaj je s skrajšanim delovnim časom zaposlena kot delilka hrane v delovni skupnosti skupnih služb.
Takole se spominja nekaterih veselih in žalostnih dogodkov iz časa NOV:
»Nikoli ne bom pozabila dneva, ko mi je »šlo za glavo«, a se je vendarle vse dobro izteklo. Bilo je marca leta 1944. Nesla sem važne dokumente iz Zabukovice v Kamniško-zasavski odred, ki je bil na Šipku. Krenila sem s kolesom v jutranjih urah iz Zabukovice kar po glavni cesti. Pred hišo »Pihei-birt« v Taboru pa se mi je predrlo kolo. Seveda sem sestopila in vlekla kolo »za ušesa« naprej. Medtem pa je pristopil k meni nemški vojak in me vprašal, kaj je narobe. Verjetno sem ga pogledala zelo preplašeno, kajti takoj sem pomislila, da mi vidi dokumente, ki sem jih skrivala pod obleko. Zgodlio pa se je nekaj neverjetnega. Prijel je kolo in mi ga popravil. Vsa trda od strahu in presenečenja sem odpeljala naprej in prišla na cilj.
Še danes se stresem, če pomislim, kaj bi lahko bilo, ko bi našli dokumentacijo in ugotovili, kdo v resnici sem.
Najbolj veseli dogodek sem doživela leta 1945 v Zabukovici, ko je pritekel kurir in nam povedal, da je rešen bataljon, ki je bil obkoljen od ustašev,
ki so se umikali preko Mrzlice proti Avstriji in da ni bilo prevelikih izgub v borbi.
Grenka kaplja pa je kanila na kupo radosti dne 9. 5. 1945, ko smo zvedeli, da je padel tovariš Pero pod streli podivjanih vla-
sovcev, ki so se umikali pred našo vojsko. Pero nam je bil zgled borca in tovariša. Njegova smrt nas je prizadela tembolj, ker je padel na dan našega največjega veselja — na dan zmage.«
Zapisala Lea Čmak
KAKO GLEDATE NA INOVACIJE?
SODELUJTE V ANKETI — IZPOLNITE OBRAZEC — PREDLAGAJTE
Odbor za racionalizacje in tehnične izboljšave si je v tem letu med drugim zastavil tudi nalogo za poživitev inovacijske dejavnosti. Pri tem pa lahko pomaga vsak član kolektiva. Zato želimo s to kratko anketo zbrati vaša mnenja.
Anketa je anonimna, želimo le, da vsak napiše, v kateri temeljni organizaciji je zaposlen, da bomo na podlagi tega lahko ocenjevali aktivnost po dejavnostih.
1. V kateri TOZD ste zaposleni?
2.	Menite, da ste dovolj informiran o možnostih za inovacijsko dejavnost	DA	NE
3.	Poznate pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih (v uporabi je
od leta 1976)	DA	NE
4.	Ali so v pravilniku dovolj jasno opredelje-
ne delovne dolžnosti od inovacijskih prizadevanj	DA	NE
NE VEM
5.	Po vrsti dosežkov na inventivnem področju ločimo: a) izume
b)	tehnične izboljšave
c)	koristne predloge
Za katere od naštetih treh menite, da imamo v gradbeništvu največ pogojev?
6.	Na katerem področju gradbene dejavnosti bi bile potrebne izboljšave?
7.	Ste že kdaj podali kakšen predlog za izboljšavo delovnega postopka, naprave ali podobno v svoji delovni sredini?
8.	Ste imeli možnost tako vašo zamisel uresničiti; je bila pri nadrejenih sprejeta?
9.	Ce ni bila, zakaj mislite, da ni bila sprejeta
10.	Ali smatrate, da so primeri, ko nadrejeni zavirajo inventivno dejavnost, oziroma ne podpirajo predlogov, pri katerih niso neposredno udeleženi?
11.	Kaj vas zavira, da svoje uspešne zamisli ne
prijavite? ...................................
12.	Ali poznate pot, kako prijavite svojo zamisel?
13.	Ali bi rabili pri izvedbi svoje zamisli strokovno pomoč, pa je v svoji delovni sredini ne dobite?
14.	Smatrate, da je bilo dosedaj o inovatorjih in njihovih dosežkih v Ingradu dovolj napisanega?
15.	Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi inventivna dejavnost dosegla večji razmah?
Z odgovori na vprašanja bo delo odbora olajšano in bolj usmerjeno. Prepričani smo, da se bo na tem področju marsikaj premaknilo in bomo prihodnjič že lahko pisali o novih inovatorjih.
Izpolnjeno in izrezano anketo (odgovore obkrožite ali izpišite) pošljite odboru za racionalizacije in tehnične izboljšave GIP »Ingrad« Celje, Ljubljanska cesta 16.
Kdor pa že ima kak konkreten predlog, ga naj opiše in pošlje skupaj z anketo (ta naj bo podpisan!).
Izpolnjene ankete pričakujemo do 30. marca 1981.
ODBOR
DA NE
DA NE
DA NE
DA NE
DA NE DA NE
POROČILO UREDNIŠKEGA ODBORA O DELU IN O IZDAJANJU GLASILA V LETU 1980 TER STROŠKIH
Kakšno je naše Glasilo in če so z njim zadovoljni, bi lahko podali oceno o njem ile delavci v temeljnih organizacijah. Gla&illo je naše. Izdajamo ga, da bi nam bilo v pomoč pri našem delu, pril samoupravljanju in pni družbenopolit ičnum delu. V Glasilu pa naj bi lizražaLi tudi svoje mišljenje in hotenja, s čimer bi vplivali na svojo ddlovno okolico za boljše gospodarjenje in medsebojne tovariške odnose.
Uredniški odbor načrtuje in se trudi, da bi zbral dovolj ustreznega gradiva za objavo v Glasilu. Ni bilo zmeraj lahko, pa k)ljiulb temu smo zadovoljni z našimi rezultati! dela, ko pred sebe razgrnemo devet Številk Glasila (od teh so tri dvojine) s skupaj 82 stranmi naše pisane besede. Tako zbrane številke GlaSila so dokumentacija današnjega utripa, našega dela in življenja v DO. Skupaj je v lanškem letu po zbranih podatkih sodelovalo preko 60 dopisnikov —-članov kolektiva, v posameznih številkah pa tudi do 25.
Veliko smo pisali o stabilizaciji, opozarjali na slabosti in napake. Objavljali zalkljjtučke in naloge za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Veliko je bilo dbjavllljonih tudi raznih infarmadij o rezultatih poslovanja, novic iz naših TOZD in podobno.
Skrbeli smo tudi, predvsem v Okviru akcije RS ZSS za obveščanje v združenem delu, za pridobitev novih sOddlavcev. Tako smo v več številkah objavili simboil akcije Tisoč ddlavcev-sodelavcev z novimi dopisniki. Ob tem zastavljamo le še vprašanje, zakaj posamezniki še niso vpisani v seznam novih dopisnikov, sodelavcev Glasila Ingrad. V sami akciji pa smo pridobili devet novih sddelavcev.
Dobro bi bilo, da hi o glasilu spregovorili tudi na naših sestankih samoupravnih delovnih Skupin, sindikalnih ses,tajnikih, pa tudi na zborih delovnih lljudi. Na teh sestankih bi bilo treba ugotoviti, če so članlki v Glasilu aktualni, napisani v dovdlj razumljivem jeziiku in če po obsegu in vsebini zajemajo vse tisto, kar želimo in pričakujemo pri vsakdanjem delu in odločanju.
ZA UČINKOVITO POSLOVANJE JE INFORMACIJA PRAV TAKO POTREBEN ELEMENT KAKOR SUROVINE ALI ENERGIJA.
Ob pogojih dela in s skromnimi porabljenimi sredstvi iter s primerjavo z drugimi, je uredniški odbor s svojim ddlom in uspehi pri izdajanju Glasila zadovoljen. Kot že omenjeno, naj o tem dajo končno oceno delegati v delavskem svetu DO.
Pregled stroškov za izdajanje Glasila v letu 1980 in predlog predračuna za leto 1981:
Skupni stroški za izdajanje Glasila v letu 1980 so bili 270.792,00 din. Od tega je bilo porabljeno: za 'tisk 169.808,00 (62,71 %), klišeje 46.065,00 (17 %) in honorarje 54.919,00 (20,28 %). Stroški za en izvod Glasila so bili 12,04 dlin.
Izdanih je blo 9 številk v skupni malkladi 22.500 izvodov.
V	primerjavi z bvemii leti poprej, ko je bili skupni obseg stranli Večji, izdanih pa mani številk, ugotavljamo, da smo v letu 1980 izhajali bolj redno, objavljali krajše informacije in bili zaradi tega tudi aktualnejši.
Stroški za izdajanje Glasila lani se gibljejo v viiišni stroškov v letu 1979, oziroma kot smo jih planirali z ozirom na stabilizacijske omejitve. Seveda pa bi bili ti Občutno večji, če bi objavili toliko barvnih klišejev kot leto poprej, ko smo jih osem. Lani smo objavili le 1 barvni kliše in 232 čmobedih.
Letos planiramo mesečno izdajanje Glasila, obseg posameznih številk pa od 4 do 12 strani. Objavili bomo tri barvne klišeje: za 1. maj, 29. november in novo leto.
Stroške za eno številko Glasila planiramo v vi-išni 39.000,00 din ali za 12 številk 468.000,00 diln. Te smo planirali na podlagi lanskih stroškov s tem, da smo j ih povečal i za 30 % zaradi občutnih podražitev tiskarskih ušlug.
V	kolikor pa tega povečanja zalkonski predpisi v tem letu ne bi dovoljevali, bomo morali omejiti obseg številk.
Uredniški odbor
Zanimivosti iz gradbeništva
POISKUSNA GRADNJA STANOVANJSKIH OBJEKTOV S TLORISNIMI ZASNOVAMI VELIKIH GLOBIN__________
Ministrstvo za gradnje ZR Nemčije je izdalo nalog za izgradnjo poisikus-nega stanovanjskega naselja z objekti, ki bi pocenili gradnjo in prispevali k energetskim prihrankom.
Tlorisne zasnove teh objektov imajo znatno večje globine kot običajno — 18.00 m in več, širine pa le 6.00 oziroma 12.00 m. Talke tlorisne zasnove omogočajo ugodno razmerje med fasadnimi in tlorisnimi površinami in s tem zmanšairnje toplotnih izgub Skozi obodne površine. Na eno stopnišče, v osrednjem delu objekta, so vezana 2 ali 4 stanovanja. Višina objektov je le dve etaži z izkoriščenim podstrešjem, kar omogoča zračenje in osvetlitev o-srednjega stopnišča od zgoraj. V osrednjem delu objekta so mokri vozli in jedilni prostor, ki je podaljšek kuhinje, oziroma bivalnega prostora. Utemeljitev za talk razpored prostorov je, da je ta osrednji jedilni prostor poleti hladen, pozimi pa topel z minimalnimi stroški ogrevanja zaradi svoje vsestransko zaščitene lege.
Po meritvah znašajo energetski prihranki v primerjavi z objekti običajnih globin 14 — 28 %, prihranki stroškov za gradnjo v primerjavi z običajnimi tlorisnimi zasnovami pa 4 — 8 %.
Take zasnove omogočajo tudi gostoto zazidave do 500 ljudi na hektar, kl jub bogato dimenzioniranim vrtovom.
Ulice so ozke in se razširjajo v trge, ikar daje naselju tisti čar, ki ga imajo stare naselbine.
Razmaki med stanovanjskimi objekti so v prvotni zazidavi zasnovani tako, da je možna razširitev posameznih enot na vsako stran za en raster. S tem je omogočena rast in sprememba strukture.
Podobna prizadevanja za iskanje novih rešitev za prihranke energije in materialov zasledimo tudi v drugih evropskih državah. Prav zdaj je v izgradnji stanovanjsko naselje
blizu Pariza, kjer je osnovni poudarek na iskanju možnosti za koriščenje sončne energije.
Marsikaj bi lahko, že z manjšimi posegi, izboljšali tudi pri nas. Vsak, tudi najmanjši prihranek je dobrodošel. Zato bo v bodoče tudi pri nas verjetno težišče pri projektiranju prešlo na iskanje ekonomsko utemeljenih rešitev.
Elza Črepinšek, dipl. inž.
Tlorisna zasnova
Prerez objekta
Urbanistična zasnova z garažami in brez
RAZPIS
ZA SODELOVANJE NA III. KULTURNEM SREČANJU UKA.vtifc.NlH uELAVCEV SLOVENIJE
Prijavijo sc lahko delavci gradbene opcrativc, industrije gradbenega materiala, projektivnih organizacij, zaposleni v sindikatu gradbenih delavcev, učenci, študenti, profesorji in drugi delavci gradbenih šolskih centrov, srednjih gradbenih šol ter fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sedež delovne organizacije ali šole pa mora biti v SR Sloveniji.
Kulturno srečanje bo od 11. do 16. maju 1981 v Novem mestu. Organizator srečanja je Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« n. soi. o. Novo mesto.
Srečanje bo potekalo po naslednjih področjih:
1. likovnem in fotografskem,
11. literarnem.
lit. glasbenem in folklornem.
Prijave pošljite do 31. marca 1981 na naslov:
SGP »PIONIR« n. sol. o. Novo mesto, Komisija za pripravo III. kulturnega srečanja gradbincev, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
Za vsa pojasnila lahko kličete po telefonu št. 068 23-686, interna 13 tovarišico KatjuSo Bor san.
I. Razstava likovnih in fotografskih del
Razstava bo postavljena v galeriji v Novem mestu od 11. do 16. maja 1981.
Propozlcije razstave:
1.	Razstava bo žirirana. Izbor predloženih likovnih del in fotografij bo opravila strokovna žirija, ki jo imenuje organizator.
2.	Osnovni pogoj je, da so dela izvirna.
3.	Vsak likovnik oziroma fotoamater lahko konkurira z več deli.
4.	Dopuščene so vse običajne slikarske in risarske tehnike, kiparske in grafične tehnike ter črnobela in barvna fotografija.
5.	Za slikarje, kiparje in grafike je motivika svobodna, za fotografije pa je obvezna gradbeniška motivika.
6.	Slike naj ne presegajo 1 m dolžine, oziroma širine, grafike in fotografije naj ne bodo opremljene s paspartuji ali kaširane. Fotograijc naj bodo formata 30 x 40 ali iz tega formata izvedene.
7.	Razstavo bo spremljal katalog.
Koledar razstave:
1.	Sprejemanje del od 1. 4. do 10. 4. 1981 pri SGP »PIONIR« Novo mesto.
2.	Obvestilo o izidu Žiri ran j a do 20. aprila.
3.	Odpiranje razstave: 11. maja 1981.
Razstava bo odprta od 11. do vključno 16. maja 1981.
4.	Prevzem del od 18. do 22. maja v SGP »PIONIR« Novo mesto.
II.	Literarno področje
Na literarnem področju lahko sodelujejo delavci s
—	prozo,
—	poezijo in
—	gledališkimi stvaritvami.
Prispevki so lahko napisani v kateremkoli jeziku jugoslovanskih narodov ali narodnosti. Dela niso honorirana. Prispevke za natečaj pošljite v treh izvodih, in sicer največ po:
—	6 pesmi
—	dve črtici ali krajši noveli,
—	en potopis,
—	poglavje romana,
—	posamezno dejanje iz dela za gledališko predstavitev.
Strokovna komisija bo dela pregledala ter predlagala način predstavitve na literarnem večeru. Vsak avtor naj sporoči, če bo svoja dela predstavil sam ali morda drug recitator.
Literarne prispevke pošljite komisiji za pripravo srečanja od 1. 4. do 10. 4. 1981. Prijavi, ki jo boste poslali do 31. 3. 1981 priložite osebne podatke ter podatke o literarnem ustvarjanju in sodelovanju na podobnih srečanjih.
III.	Glasbeno in folklorno področje
1.	Vokalno področje
Na vokalnem glasbenem področju sodelujejo:
—	najmanj oktet (moški ali ženski),
—	moški ali ženski zbori,
—	mešani zbori.
Okteti oziroma zbori, ki žele sodelovati na kulturnem srečanju, pošljejo organizatorju do 10. aprila 1981 svoj program. Program naj vsebuje najmanj pet pesmi. Pesnik besedila ali skladatelj ene od pesmi mora biti dolenjski ustvarjalec.
Da ne bi več izvajalcev nastopilo z istimi deli, si organizator pridržuje pravico dokončne izbire del, zato prosimo, da v programu del označite tri dela, ki bi jih želeli izvesti na kulturnem srečanju.
Prijavi, ki jo boste poslali do 31. 3. 1981, priložite:
—	številčno stanie izvajalcev s karakteristiko (moški, ženski ali mešani sestav),
—	podatke o delu izvajalca (nastanku, nastopih, itd.),
—	podatke o zborovodji ali umetniškem vodji,
—	naslov organa ali osebe, s katero naj se organizator povezuje.
V primeru, da se organizator odloči za skupen nastop vokalnih skupin, bo vsem prijavljenim posredoval ustrezno notno gradivo do 10. aprila 1981.
2.	Instrumentalno področje
Na instrumentalnem področju sodelujejo:
—	godbe na pihala,
—	instrumentalni ansambli — izvajalci narodne ali resne glasbe,
—	vokalno instrumentalni ansambli narodnozabavne ali zabavne glasbe.
Organizator si pridržuje pravico odločitve, da vokalnoinstru-mentalni ansambli narodnozabavne ali zabavne glasbe nastopijo le na družabnem delu kulturnega srečanja.
Prijavi, ki jo boste poslali ao 31. marca 1981 poleg programa priložite:
—	karakteristiko instrumentalnega sestava s številom izvajalcev,
—	podatke o delu (nastanku, nastopih, itd.),
—	podatke o vodji,
—	naslov osebe, s katero naj se organizator povezuje.
3.	Folklorna dejavnost
Pravico sodelovanja imajo folklorne skupine, ki delujejo v okviru organizacij združenega dela gradbene dejavnosti. Folklorne skupine prijavijo program dveh narodnih plesov, ki jih žele predstaviti.
Prijavi, ki jo boste poslali do 31. marca 1981 poleg programa priložite:
—	število izvajalcev instrumentalnega dela skupine,
—	število plesalcev,
—	podatke o skupini (nastanek, nastopi itd.).
—	podatki o vodji skupine,
—	naslov osebe, s katero naj se organizator povezuje minimalne tehnične zahteve za izvedbo plesa (število garderob, površina odra, itd.).
Pripravljalni odbor
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
Ljubljana, 12. februarja 1981. Ta dan je še zjutraj močno snežilo, vendar to ni oviralo, da ne bi na gradbišču Draveljska gmajna potekala po planu. Medtem, ko je na bližnjih gradbiščih vladalo mrtvilo, se je na Ingradovem objektu živahno betoniralo
Delovodja Djuro Polagar in šef gradbišča Edvard Režek
Na tem gradbišču Gipossa gradi Ingradova temeljna organizacija GO Ljubljana polovico bloka
Na gradbišču v Tomačevem se dela od jutra do mraka. Tako je pojasnil šef gradbišča Demetrije Bizjak in rahlo očitajoče dodal, da so o pravočasno zgrajenem prvem delu mostu pisali mnogi časopisi, le Ingradovo glasilo nič.
S precejšnjo zamudo objavljamo tale posnetek v upanju, da bi pri dokončanju celotnega mostu sam napisal članek za bralce našega glasila.
V soseski SŠ-10 Draveljska gmajna je v gradnji F niz s 176 stanovanji (posnetek zgoraj), že lani pa je bil zgotovljen lep objekt za vzgojno varstveni zavod (slika
spodaj)
Most čez Savo med Tomačevim in Črnučami je sestavljen iz dveh samostojnih delov, na vsakem bosta po dva vozna pasa, na desnem pa še pločnik in kolesarska steza. Celoten most bo končan junija letos
TOZD GO LAŠKO
Leva slika prikazuje zmontirano Halo za papirni stroj v Radečah, na gornjem posnetku pa je dokončan viadukt nad železniško progo v Radečah
Objekt servisnih služb in laboratorij za HP Pivovarno
V soseski Debro pri Laškem se izvajajo zaključna dela na 85 stanovanjskem bloku
TOZD GO ŽALEC

Zelo slovesno je bilo 19. februarja na Polzeli, ko so odprli novo blagovnico
Izgradnja zdravstvenega doma je velikega pomena za krajane Vranskega
Stanovanjsko poslovni blok v Žalcu
Dom krajanov na Gomilskem so otvorili 8. februarja
GLAS
MLADIH

na konferenci: Majda Tavčar, Franc Ramšak, Marjan Dimnik
Delovno predsedstvo
Dobri rezultati nas obvezujejo za v prihodnje
V mesecu februarju je koordinacijski svet ZSMS Gl P Ingrad pripravil volilno progoramSko konferenco. Ocena dela preteklega mandatnega obdobja in zastavitev nalog za dobro delo v naprej ter podelitev plaket in priznanj, so bile osrednje teme konference. Poleg delegatov iz OO ZSM so se konference udeležili še številni gostje, predstavniki DPO in samoupravnih organov: Franci Vrbnjak — predsednik DS Gl P Ingrad, Jože Mešl — predsednik KO OS GIP Ingrad, Ivica Bezlaj — tajnik organov samoupravljanja, Lojze Borilne — predstavnik ZB, Lojze Capuder — generalni direktor SOZD GIPOSS, Franc Berginc — direktor kadrovsko pravnega sektorja, Franci Puser — izvršni sekretar OK ZK Celje, Darko Končan — predsednik OK ZSMS Celje, Lea Čmak — mentor ZK mladih za obujanje tradicij NOB, Marija Gazvoda — mentor aktiva ZK, Vlado Podgoršek, Vinko Stanič in Goran Hočevar — vzgojitelji iz Mladinskega doma.
Delegatu OO so po pozdravnem govoru izvolili organe konference. Predsednik KS je poročal o delu v preteklem mandatnem obdobju in zajel pregled uspešnega delovanja pa tudi slabosti, ki j ih bo treba v prihodnje odpraviti.
Izobraževanje, oziroma znanje je temelj, na katerem lahko mladi gradimo. Organizirane so bile razne izobraževalne oblike Ikot so predavanja, udeležba na raznih seminarjih, organizacija razgovorov ob okrogli mizi in podobno. Na področju stabilizacije -so mnoga prizadevanja že rodila sadove. Zavedamo pa se, da v celoti še nismo upravičili zaupanja. Stalna naloga je rešitev stanovanjskih problemov in zagotovitev ustreznih življenjskih in delovnih razmer, ki so pogoj za zagotovitev dobrega delavca.
Naloge s področja SLO in DS smo mladi vzeli za svoje, kar je bilo dokazano v številnih akcijah in tekmovanjih. Veliko pozornost smo s pomočjo mentorice posvetili obujanju tradicij NOB. Premalo je bilo storjenega v aktivu ZK, kjer se je pasivnost nekaterih članov odražala tudi v veliki meri pri delu celotne OO ZSMS. Občutljivo je področje nagrajevanja, s katerim mladi do sedaj nismo bili zadovoljni. Aktivnost na področju dela z učenci v gospodarstvu, kulturi, športu in rekreaciji, informiranja, prostovoljnemu delu, inovacijski dejavonsti, povezovanju in sodelovanju mladih, so bila prav tako nakazama v referatu predsednika.
V živahni razpravi sedemnajstih udeležencev je bilo dorečeno marsikatero
področje dela, predlaganih pa tudi vrsto predlogov in Sklepov, ki bodo služili za doslednejšo izdelavo akcijskega programa dela za naslednje mandatno obdobje.
Zdenka Skaklč (sekretar AMK):	Kljub temu, da
smo šli v reorganizacijo aktiva ZK, doseženi rezultati niso zadovoljivi. Še vedno bo potrebno posvetiti večjo pozornost evidentiranju mladih, kakor tudi večjemu spremljanju aktivnosti mladih komunistov, ne samo v 00 ZSM, temveč tudi v OO ZK, katere člani so. Potrebno bo oceniti in spregovoriti o aktivnosti nekaterih mladih članov ZK v mladinskih organizacijah, v katerih bi morali biti jedro dela lejteh in posvetiti večjo pozornost Skupnemu delu z 00 ZK.
Bogdan Košenina (sekretar KS ZSM GIP Ingrad):
Ugotavljam, da je vse manj zanimanja za poklic gradbinca. Vzrokov zato je več, saj nekateri še vedno poklic gradbinca istovetijo z nekaterimi drugimi vejami, da gre za težje pogoje dela, terensko delo, delo v podalj šanem času, pa tudi da nagrajevanje mladih delavcev ni
najboljše. Prav tako bo v bodoče potrebno izboljšati delo z učenci pri praktičnem pouiku. S pridobitvijo Doma Dušana Finžgarja in zadostnim številom strokovnega osebja, bo mladim posvečena večja skrb tuidi za aktivnosti v prostem času.
Vojo Dukič (delegat OO ZSM TOZD PO): Izpostaviti moramo doslednejše delo in večjo angažiranost na delovnem mestu, zmanjševati odsotnosti z dela, varčevanje z materiali, v kolikor bomo hoteli realizirati naše stabilizacijske programe.
Marjan Pasarič (delegat aktiva ZSM Mladinski dom): S pridobitvijo novega doma so se delovni
in življenjski pogoji nas učencev izboljšali, kar je bilo dokazano v številnih akcijah in doseženih rezultatih. Predlagamo pa, da
bi v bodoče organizirali razne tečaje slovenskega jezika, razširili krog kulturne dejavnosti in na ta način vključili v akcijo še več mladih. Prav gotovo ima veliko zaslug za doseženo, razumevajoče vodstvo KS ZSMS Ingrad, ki nam je vedno veliko pomagalo.
Marta Ograjenšek (predsednik komisije za izobraževanje in štipendiranje pri KS ZSMS GIP Ingrad): V Ingradu je preko 1000 mladih, 330 učencev v gospodarstvu in preko 50 štipendistov. Rezultati, ki smo jih dosegli na področju izobraževanja govore, da so razne oblike usposabljanja nujno potrebne. Nova organiziranost šolstva z usmerjenim
izobraževanjem bo na tem področju prinesla veliko sprememb. Rešiti bo potrebno probleme zaradi katerih naš kolektiv zapušča vse več mladih.
Dragica Škoflek (delegat OO ZSM TOZD Mehanizacija): Na področju nagrajevanja po delu bo potrebno v bodoče doseči večjo
angažiranost slehernega posameznika, kjer bo morala poleg količine in yo-stailih faktorjev vidnejšo vlogo odigrati tudi kvaliteta opravljenega dela.
Darko Krušič (predsed-nih ZSM TOZD GO Šentjur): Čeprav smo na področju SLO in DS mladi dokazali v številnih akcijah naša prizadevanja, nam rezultati dajejo spodbudo za še boljše delo v naprej. Večjo pozornost moramo posvetiti informiranju na tem področju.
Lovro Komljen (delegat 00 ZSM TOZD GO Celje): Mladi delaivci smo v podrejeni vlogi na gradbiščih, še vedno je preveč prisotna mojstrska mentaliteta in miselnost posameznikov, da mladi nič ne znamo, da smo neizkušeni, kar se posebno odraža pri nagrajevanju po delu mladih delavcev.
Vlado Podgoršek (ravnatelj Mladinskega doma Dušan Finžgar):	Predvsem
opozarjam na kadrovske težave pedagoških delavcev pri realizaciji tako obširno zastavljenega dela z učenci. Predlagam, da bi bilo v Celju potrebno večje povezovanje med domovi in več skupno načrtovanih akcij. Lepe rezultate smo dosegli pri povezovanju s Krajevno skupnostjo.
Veljko Curkovlč (delegat OO ZSM TOZD IGM Medlog): Kljub vidnim rezultatom na področju rekreacije in športa, bo v bodoče potrebno na področju oddiha v času letnih dopustov narediti več. Ravno tako bi z združitvijo finančnih sredstev med DPO na področju rekreacije bilo moč izvesti več Skupnih akcij.
Anton Preložnik (predsednik 00 ZSM TOZD GO Celje): v naši OO je bilo precej slabosti v preteklem mandatu zaradi nedela takratnega predsedstva OO ZSMS na čelu s predsednikom, kakor tudi to, da je bilo s strani ostalih DPO, predvsem OO ZK in vodstva TOZD akcija prepozna in prepočasna.
K razpravi so se prijavili tudi:
Franc Berginc (direktor kadrovsko pravnega sektorja): DO Ingrad se je za mlade pokazala kot odprta. Mladi v Ingradu imajo pomembno vlogo. Prav gotovo bo v bodoče potrebno bolj prisluhniti delu na področju inovacijske dejavnosti, stabilizacijskim prizadevanjem, reševanju kadrovske politike, analize vzrokov odhodov mladih, kakor tudi usmerjenem izobraževanju.
Jože Mešl (predsednik KS 00S Gl P Ingrad): Menim, da so mladi do svojega dela preveč kritični, saj doseženi rezultati kažejo solidno stran aktivnosti. Realizacija zastavljenih ciljev in sprejetih sklepov naj bo vodilo za še boljše delo. Sodelovanje
med sindikatom in mladino je uspešno, kar je potrebno obdržati.
Lojze Capuder (generalni direktor SOZD GIPOSS). Mladi v Ingradu imajo v Gl POSS pomembno vlogo, ikar so dokazali v številnih dkcijalh. Ob 15 letnici GIPOSS so za svoje delo dobili posebno priznanje kol edina DPO v GIPOSS.
Franci Vrbnjak (predsednik DS Gl P Ingrad): Pri tako obširnem programu dela, v takšni aktivnosti, ki je bila prisotna v preteklih letih, so se razumljivo pokazale tudi napake. Vendar ste o njih danes spregovorili dovolj kritično, kar je jamstvo, da bodo v bodoče doseženi tudi na področju samoupravnih odnosov in delegatskega sistema še boljši rezultati.
Darko Končan: (predsednik OK ZSMS Celje): Sodelovanje med ZSMS GIP Ingrad in OK ZSMS Celje je dosegla takšno raven, ki daje jamstvo za dobre rezultate. Ocena uspešnosti mladih v Ingra-
du pa govori, da predstavljate v celjskem bazenu vodilno vlogo, kar rti samo priznanlje, temveč tudi velika obveza za aktivnost v bodoče.
V nadaljevanju so mladi spregovorili tudi o programski usmeritvi dela za naslednje obdobje, finančnem planu itd. Razen tega so izbrali novo vodstvo mladine Ingrada. Za predsednika koordinacijskega sveta GIP Ingrad je bil izvoljen Peter Ograjen-
šek, član OO ZSMS DSSS: Že sama programska u-smeriitev kakor tudi današnje razprave, narekujejo v bodoče mnogo trdega dela, katerega pa bo moč dosledno izvesti le pri večji angažiranosti vseh mladih, v tesni povezanosti med DPO in samoupravnimi organi.
Komisija za nagrade in priznanja je pripravila naj-iprizadevnejšim za delo in sodelovanje plakete in priznanja s praktično nagrado za obdobje od leta 1974, ko se je delo mladih v DO reorganiziralo.
Plakete so prejeli:
Dani Kertkoš — posmrtna, Ivica Bezlaj, Alojz Borinc, Lea Omak, Veljko Čurko-Vič, Jože Mešl, Marjan Prelec, Franc Puser, Franc Ramšak, Franc Vrbnjak. Priznanja so prejeli: Franc Berginc, Marjan Dimnik, Olga Dečman, Marija Gazvoda, Rafko Kampuš, Bogdan Košenina, Pero Kovačič, Štefka Kračun, Miro Medved, Marta Ograjen-šek, Peter Ograjenšdk, Marija Pšalker, Zdenka Ska-kiič, Ivo Strnad, Majda Tavčar, Boris Zalokar.
Kolektivni priznanji sta prejela: Vzgojno varstveni zavod Anice Černejeve Celje in Dramska skupina GIP Ingrad Celje.
Po uspešni konferenci so se člani KS in gostje zadržali še kratek čas ob sproščenem pogovoru.
T. M.
MLADI' GRADITELJI
GLASILO DOMA UČENCEV ..DUŠANA FINŽGARJA” CELJE
Pred kratkim je izšla 3. številka glasila Doma učencev »Dušana Finžgarja«, ki so jo pripravili naši učenci s pomočjo vzgojiteljev. Časopis urejuje uredniški odbor učencev, glavni urednik je Vitomir Glavač, mentor pa Vin/ko Stanič.
In o čem so pisali? O samoupravni angažiranosti učencev mladinskega doma je pisal Marijan Pasarič, o -kulturni dejavnosti v Domu Ra j ko Djudarič, pesmice so napisali Vitomir Glavaš, Dragan Krajačič, M. Goran In Petar Savič. O kolektivnosti v Domu je pisal Željko Cvetko, o marksističnem krožku Stanislav Pijetlovic, ikalko deluje Klub OZN pa Ra jko Djudarič.
V rubriki »mod nami« je več prispevkov, ki so jih napisali Vinko Stanič, S. Pijetlovic in Danko Surudjiič.
Na koncu so obvestila o športu in šahu, novice iz Doma in nagradna križanka.
Kar zanimiv časopis!
Vlili Š.
POSVETOVALNICA
PRAVNA
POSVETOVALNICA
VPRAŠANJE:
Alii ima kandidat, ki se javi na razpis za sklenitev delavnega razmerja in ima večjo strokovno izobrazbo, ki se v razpisu zahteva, prednost pri izbiri pred ostalimi kandidati, ki imajo v razpisu zahtevano strokovno izobrazbo.
ODGOVOR:
Zakon o združenem delu v prvem odstavku 168. člena odreja, da lahko delovno razmerje sklene vsak, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določijo delavci v temeljni organizaciji glede na potrebe delovnega procesa, delovne
pogoje, dela in naloge v organizaciji v skladu s samoupravnim splošnim aktom in zakonom.
Zaradi tega, če je pogoj za Sklenitev delovnega razmerja za opravljanje določenih del, med ostalim, ugotovljena in odrejena določena strokovna izobrazba, oziroma šolska izobrazba, ki jo delavec mora imeti, delavec, ki ima višjo strokovno (šolsko) izobrazbo od v razpisu zahtevane, nima nikakršne prednosti pri izbiri.
Tudi, če je kot pogoj postavljena zahteva strokovne (šolske) izobrazbe alternativno (npr. srednja ali višja šolska izobrazbq), kandidat z vlišjo šolsko izobrazbo nima prednosti pri izbiri pred kandidatom s srednjo strokovno izobrazbo.
V informacijo samo to, da samo Zakon o delavnih razmerjih SR Črne gore, SR Makedonije in SAP Vojvodine vsebujejo odredbo, da ima prednost pri izbiri delavec z višjo stopnjo izobrazbe in to, če je v razpisu v pogledu šolske izobrazbe odrejenih dvoje ali več stopenj šolske izobrazbe.
Rado Čevnik, 'dipl. pravnik
Prišli - odšli
V mesecu decembru in januarju smo na novo sprejeli 29 delavcev, od teh je prišlo iz JLA 6 delavcev, ostali so na novo kadrovani.
Od teh smo sprejeli 4 režijske delavce in sicer: Zupanc Milan, čuvaj v mlad. domu DS SS, Mar kovic Boris, vzgojitelj, Hočevar Goran, vzgojitelj v DS SS,
Prosen Zdenko, dipl. inž. arh. — pripr. v Proj. biro,
Odšlo je 57 delavcev in sicer:
Na lastno željo 14, odp. delavca 1, sporazumno 5, iztek pogodbe 3, starostno upokojen 2, invalidsko upokojen 3, v JLA 14, po zakonu 2, smrt 2, discip. izključitev 11.
Od teh je odšlo 6 režijskih delavcev:
Draškovič Boris, gradb. ing. iz Rog. Slatine, Črepinšek Silva, vodja račun. službe, Plahuta Alojzija, natakarica iz Skupnih služb, Urankar Jožefa, čistilka iz Žalca, Petan Boris, vodja gradbišča iz Ljubljane, Ramšak Ivan, dipl. gr. ing. iz Proj. biroja;
Upokojeni so bili: starostno:
Ogrizek Janez, rojen 1919, zidar v Rog. Slatini, delo je združeval od 20. 3. 1959 do 31. 12. 1980.
Turnšek Ivan, rojen 2.
1.	1917, mizar, Lesni obrati, delo je združeval od
5.	5. 1958 do 7. 1. 1981. Stalno bival, ima Šprajče-va 9, Žalec.
invalidsko:
Črepinšek Silva, roj. 28. 11. 1927, vodja računovodske Službe v DS SS, delo je združevala pri GP »Ingrad« od 1. 5. 1961 do 6.
I.	1981. Stalno bivališče ima Tržaška 27, Celje.
Vardič Matija, rojen 3. 10. 1938, zidar v Šentjurju, delo je združeval od 19. 6. 1969 do 5. 12. 1980. Stalno bivališče ima Malina, Dobra tič.
Plahiuta-Rajh Alojzija, roj. 3. 3. 1931, natakarica v bifeju, delo je združevala od 16. 7. 1972 do 25.
II.	1980. Stalno bivališče ima Šmarje pri Jelšah 8, Šmarje.
Umrla sta:
LEDL Hugo, roj. 25. 11. 1925, Skladiščnik v Laškem, delo je združeval od 11. 10. 1957 do 9. L 1981. Stalno bivališče je imel Celjska 18, Vojnik.
SKOK Ivan, roj. 13. 2. 1935, žagar v Lesnih obratih, delo je združeval od 18. 4. 1972 do 7. 12. 1980. Stalno bivališče je imel, Kapla vas 51, Tabor.
Na novo življenjsko pot so stopili
Kavazovič Ahrnet, Pavlovič Milan, Močič Premil iz Celja,
Vučič Velimir, iz Skupnih Služb,
Gižinič Andjeliko, Radič Petar, Lazič Vo j o iz Medloga,
Durmiševič Naiim, Dedič Ferid iz Šentjurja,
Pejič Itija iz Mehanizacije in Pejič Lovro iz Laškega, Krklec Vlado iz Rog. Slatine.
Pšaker Marija
61 kršitev delovne obveznosti
V času od decembra 1980 do konca februarja 1981 je Skupna disciplinska komisija obravnavala 61 kršitev delovne obveznosti. Izrekla je 15 opominov, v 3 primerih je bil postopek ustavljen, v 2 primerih zaradi lažjih kršitev ukrep ni bil izrečen, v ostadiih primerih pa so bili izrečeni naslednji Ukrepi:
Javni opomin
HODŽIČ Komal, neopravičen izostanek z dela 2 del. dni, GO Celje;
NEŽIC Huse, neopr. izost. z dela 3 del. dni, GO Celje; BELINC Anton, prekoračitev letnega dopusta za 4 deli. dni, Gradb. Rog. Slat.; LORENČAK Ivan, prdkor. let. dop. za 3 delovne dni, Gradb. Rog. Slatina; JANŽEK Ivan, prdkor. let. dop. za 3 del. dni, Gradb. Rog. Slatina;
STARČEK Ivan, prekoračitev letnega dop. za 4 del. dlni, Gradb. Rog. Slatina; SPOLJAR Drago, prekor. let. dop. za 4 del. dni, Gradb. Rog. Slatina; ŠEČEROVIČ Edhem, neopravičen izost. z dela 3 del. dni, GO Celje;
GAJIČ Stanuje, neopr. iz. z dela 3 del. dni, GO Celje; RADUKANOVIČ Dejan, neopravičen izostanek z dela 3 del. dni, IGM Medlog; TERŽAN Anton, neprimerno obnašanje do člana NZ, Mehanizacija;
PLANINŠEK Alojz, spanje na delu in vinjenost (čuvaj), IGM Medlog;
Denarna kazen 5 % OD
DELIČ Sonad, odklonitev dela v času element, nesreče TOZD, IGM Medlog; DURATOVIČ Mchrned, od-
klonitev dela v času el. nesreče, IGM Medlog; PJETLOVIČ Branivoje, odklonitev dela v času el. nesreče, IGM Medlog;
Denarna kazen 10 % OD. KOREN Jurij, povzročitelj pretepa na delov, mestu, lGM Medlog;
Prenehanje delovnega razmerja pogojno na dobo 6 mesecev
KROJTAREVIČ Božo, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, IGM Med.; KOSEC Franc, neopr. prekoračitev LD za 9 del. dni, Gradben. Rog. Slatina; SVEČAK Drago, neop. prekoračitev LD za 8 del. dni. Gradben. Rog. Slatina; FILIPOVIČ Javo, neopravičen izost. z dela 5 del. dni, IGM Medlog; lVANČEVIČ Josip, neopravičen izostanek z dola (na pritožbo delavca DS TOZD GO Celje prenehanje delovnega razmerja spremeni v pogojno), GO Celje;
Pogojno na dobo 1 leta
ALIČ Munih, neopr. izost. z dela 6 del. dni, GO Šentjur;
TOPAL Ivan, neopr. izost. z dela več kot 5 del. dni, GO Žalec;
JEVIČ Nedeljko, neopr. izost. z dela več kot 5 del. dni, IGM Medlog; KRANTIČ Ahmed, neopr. izost. z dela 6 del dni, GO Ljubljana;
VINČiIČ Milutiin, neopr. izostanek z dela 9 dol. dni, GO Ljubljana;
Prenehanje delovnega razmerja
PAVLOVIČ Ivo, neopr. izostanek z dela nad 10 del. dni, GO Celje;
BATARILO Josip, neopravičen izost. z dela nad 10
del. dni, GO Celje; PONJEVIČ Nikola, neopr. izost. z dela nad 20 del. dni, IGM Medlog;
REPIiNC Stevo, neopr. izostanek z dela 11 del. dni, IGM Medlog;
MUHAREMOVIČ Sulejman, neopr. izost. z dela 6 dol. dni, GO Šentjur; NOVAK Milenko, neopr. izost. z dela nad 10 del. dni, IGM Medlog; VLAHOVIČ Dragica, neop. izost. z dela nad 10 del. dlnli, DS S S
PREDIČ Nedeljko, neopr. izost. z dela nad 10 del. dni, GO Laško TANJSEK Jože, neopr. izostanek z dela nad 10 del. dni, GO Laško;
KLARIČ Jakov, neopr. izostanek z dela nad 20 del. dni, GO Laško;
NOVAK Djordje, neopr. izostanek z dela 10 del. dni, IGM Medlog;
HALILOVIČ Ismet, neopr. izost. z dela 20 del. dni, GO Ljubljana;
PANJIČ Jure, neopr. izost. z dela 10 del. dni, GO Ljubljana;
FAZLIC Sead, neopr. izost. z dela 9 del. dni, GO Celje; Š POLJ AR Drago, neopr.
izost. z dela nad 20 del. dni, Gradb. Rog. Slatina.
Štefka Krušič, pravnik
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame ANE BAJDE-DVOR ŠAK, se iskreno zahvaljujem sodelavcem za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi Osnovni organizaciji sindikata skupnih služb za venec.
Hčerka Kristina Rep z Biserko
ZAHVALA
Vsem sodelavcem TOZD Mehanizacija se najlepše zahvaljujem za darovano cvetje in za spremstvo mojega dragega očeta ALOJZA VINDERJA na njegovi zadnji poti.
Sin Franci z družino
ZAHVALA
Vsem, ki so pospremili na zadnji poti najinega dragega očeta MILANA MASTNAKA, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami, iskrena hvala.
Hčerka Vojka Tirgušek in sin Milan Mastnak
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti mojega brata ANTONA ROJNIKA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD Žalec za izraze sožalja, venec in spremstvo na pogrebu.
Posebna zahvala najožjim sodelavcem za izkazano pozornost.
Ivan Rojnik
RAZPIS
Gradbeno industrijsko podjetje »INGRAD« Celje, komisije za delovna razmerja v temeljnih organizacijah
vabijo k sodelovanju delavce za opravljanje prostih del in nalog:
V	TOZD GRADBENE OPERATIVE
več kvalificiranih zidarjev, tesarjev in železokrivcev
Pogoji — ddkončana pdklicna šola
—	izpit za KV delavca v stroki
—	zaželjena je praksa v pdklicu
več polkvalificiranih zidarjev, tesarjev in železokrivcev Pogoji — opravljen tečaj pdklica
—	izpit za PK delavca
—	zaželjena je praksa v poklicu
Po določenem času dela v TOZD Gradbene opera-tive obstaja možnost vključitve na delo v inozemstvo.
V	TOZD PROIZVODNI OBRATI
več kvalificiranih kleparjev za delo v gradbeništvu
Pogoji — dokončana poklicna šola
—	izpit za KV delavca v stroki
—	zaželjena je praksa v poklicu
V	TOZD IGM MEDLOG
4 kvalificirane strojne ključavničarje
Pogoji — dokončana pdklicna šola
—	izpit za KV delavca v stroki
—	zaželjena je praksa v pdklicu
7 polkvalificiranih strojnih ključavničarjev Pogoji — opravljen tečaj pdklica
—	izpit za PK strdjnega ključavničarja
—	zaželjena je pralksa v poklicu Za dbjavljena opravila iin naloge
—	se sklene delovno razmerje za nedoločen čas,
—	poskusno delo je 1 mesec,
—	nastop službe je možen takoj.
Osdbne ali pismene pnijave sprejema kadrovska služba GIP Ingrad, Celje, Ljubljanska c. 16
Tekmovalni uspeh
Množičnega teka na smučeh v Logarski dolini so se udeležili tudi Ingradovci in sicer Marija Cvetko, Metka Hrastnik in Tončka Pečovnik so se pomerile na 10 km dolgi progi, Stane Kovač, Franci Ramšak in Franc Berginc pa so pretekli 20 km. Okoli 700 udeležencev tega maratona je bilo zadovoljno z organizacijo tekmovanja, predvsem pa s seboj, saj so premagali mikavno preizkušnjo.
NOVICE
Na smučišču Celjske koče je btilo v času od 16. do 18. februarja organizirano tekmovanje v veleslalomu v okviru Sindikalnih športnih iger Celje '81.
V vseh kategorijah je nastopilo preko 380 tekmovalcev, kar kaže veliko zanimanje za smučanje v združenem delu. Poglejmo rezultate:
ženske nad 30 let
24. Metka Lesjak, 32. Emilija Franc, 38. Meta Hrastnik (istartalo 53 tekmovalk); EKIPNO: 9. Ingrad (izmed 23 OZD)
ženske do 29 let
8. Vlasta Šupčk, 29. Albina Bratec (startalo 50 tekmovalk); EKIPNO: 8. Ingrad (21 OZD)
starejši člani
4. Vinko Čater, 27. Vili Spat, 30. Franc Berginc (istartalo 67 tekmovalcev);
Uvodoma moram pojas-nliiti kaj pomeni IGO. To je kratica začetnih črk Ingrada, Gradisa in Obnove, gradbenih kolektivov iz Celja, katerih smučarski delavci so dogovorili organizirati troboj za ekipni poikal. Tekmovanje v veleslalomu je bilo organizirano 15. februarja 1981 na Rogli. Za skupno uvrstitev so se upoštevali rezultati treh moških do 39 let, dveh starejših članov in dveh žensk.
Zmagali so smučarji Ingrada pred Obnovo, tretji je bil Gradis. Naši so se po dveh tekih takole uvrstili:
ženske
3.	Emilija Franc (103.36),
4.	Metka Lesjak (103.67),
Na strelišču Griček v Celju je bilo 6. marca občinsko tekmovanje v počastitev Dneva žena. Zmagala je ekipa Celja, naše strelke pa so osvojile od-
BKIiPNO:	5. Ingrad (iz-
med 26 OZD)
moški nad 30 let
18. Karli Rom, 34. Jernej Čater, odstop Karli Gornik (102 tekmovalcev); EKIPNO: 10. Ingrad (35 OZD)
moški do 29 let
1. Dušan Čater, 11. Toni Špilljalk, odstop Janko Stenmetiki (106 tekmovalcev); EKIPNO: 1. Ingrad (Sodelovalo 34 OZD)
SKUPNO
1. RC, 2. Aero, 3. Ingrad (ženske 5. mesto med 25 OZD, moški 6. mesto med 42 OZD, sit. člani 5. mesto med 26 OZD).
Letošnje tretje mesto med 42 sodelujočimi OZD celjske občine je velik tekmovalni uspeh, ki je plod načrtnega dela smučarske sekcije.
NOVA CENA ZA TOPLI OBROK
Odbor za določanje cen družbenega standarda je na seji 27. februarja 1981 sklenil, da povišamo ceno za dopoldansko malico, ker s sedanjo ne pokrivamo stroškov toplega obroka.
Nova cena za topli obrok je 34.— din in velja od L marca dalje. Temeljne organizacije regresirajo 28.— (7 din več kot prej), koristnik toplega obroka pa 6.— din, se pravi, da plača enako doplačilo za malico kot prej.
VIŠINA STANOVANJSKEGA POSOJILA PO NOVEM
Posojilo za stanovanjsko gradnjo (nakup etažnega stanovanja blokovne gradnje, gradnjo stanovanjske hiše v okviru zadruge ali posamič in adaptacijo) bodo tudi v bodoče odobravale banke na osnovi namenskega	varčevanja,
TOZD in samoupravne stanovanjske skupnosti iz sredstev vzajemnosti.
Višina vseh posojil, ki jih lahko prejme gospodinjstvo (vsi člani), bo znašala:
—	80 % za nakup etažnega stanovanja,
—	75 % za zadružno gradnjo,
—	60 0/o za individualno gradnjo in adaptacijo.
Ostala sredstva bodo morali interesenti stanovanj zagotoviti iz lastnih virov.
Nova zakonodaja stimulira nakup etažnih stanovanj in zadružno gradnjo, ki vključuje večje vlaganje lastnih sredstev delovnih ljudi in občanov, varčevanje z zemljišči in industrijski način gradnje, ki čas gradnje skrajša. Na ta način lahko sleherni, ki sam rešuje stanovanjsko vprašanje, v znatno krajšem času reši stanovanjski problem, dosedanji individualni graditelji pa so gradili hiše tudi do 10 let.
ZBIRAMO
INTERESENTE ZA STANOVANJSKE ZADRUGE
V	delovni skupnosti skupnih služb se pripravlja raziskava potreb in zbiranje interesentov za stanovanjske zadruge v vseh občinah, kjer imamo TOZD.
V	Celju že deluje Stanovanjska zadruga ATRIJ pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Celje (Gledališka 4), kjer lahko dobite podrobnejše informacije.
V	Žalcu je v fazi ustanavljanja stanovanjska zadruga za individualno gradnjo na lokaciji ŠKAFARJEV HRIB. Ingrad se je prijavil v začetni fazi za 5 parcel. Pričetek gradnje naj bi bil že v začetku 1982. leta. Na razpolago je 40 parcel, s strani OZD občine Žalec pa je že zasedenih 32.
Vsi, ki ste zainteresirani za to lokacijo, se lahko prijavite in dobite okvirne informacije pri Mariji Gazvoda, Skupne službe.
V	občini Žalec sta na razpolago za zadružno gradnjo še lokacija v Grižah in Preboldu. Za vsako lokacijo bo ustanovljena posebna zadruga.
OBISKALI BOMO HIŠO CVETJA V BEOGRADU
Pri konferenci sindikata GIP »Ingrad« je komisija za ogled Hiše cvetja na Dedinju izbrala ugodno varianto za potovanje v Beograd in sicer:
1.	dan, petek 24. aprila
Odhod ob 15. uri iz Celja z avtobusom, med potjo postanek za večerjo, po prihodu v Beograd nastanitev v hotelu.
2.	dan, sobota 25. aprila
Po zajtrku prevoz z avtobusom do pristanišča, prestop na gliser ter vožnja po Donavi do Džerda-pa, tam ogled hidrocen-trale na jugoslovansko-ro-rnunski meji. Po ogledu bo ko/sillo v Oplenovcu (nova naselbina), nato povratek z gliserjem v Beograd, prevoz do hotdla večerja in nočitev.
3.	dan, nedelja 26. aprila
Po zaj Inku ogled znamenitosti Beograda, nato obisk Hiše cvetja na Dedinju. Sledli kosilo ter prevoz na letališče, povratek z avioinom v Maribor v popoldanskih urah, prevoz v Celi j e z aivtobusom.
Prijavite se do 15. marca 1981 pri Anuški Drgaj-ner (kadrovsko-pravni sektor, tel. 22-852), ki vam bo dala še ostala pojasnila, tudi glede cene in plačila.
Namesto šopka
Draga tovarišica Silva črepimšek!
Čeprav so naše misli, tudi najboljše želje večkrat pni vas, so bile minule dni, okoli osmega marca, še bolj pogoste.
Polnih dvejset let smo delali skupaj. Vse od 1961. leta. Čeprav ste bili naša predpostavljena, tega nismo nikoli čutili, ker nas je vezalo delo.
Zdaj vas je bolezen iztrgala iz naše sredine. Toda, tu so želje, da se bo bolezen kmalu umaknila lin da boste zopet prišiM med nas, med svoje.
Iskreno vam to želimo!
Vaši sodelavci iz GRS
SEMINAR
V okviru idejnopolitičnega usposabljanja im izobraževanja članov ZK, drugih odiguvornih družbenopolitičnih lin vodstvenih delavcev, je bil v Dobrni 19. in 20. februarja seminar, ki je pritegnil slušatelje talko kot še nikoli, saj so bile teme aktualne, predavatelji pa izkušeni in neposredni.
»Predvsem ZK in sindikat mora v boj idejnopolitične zavesti, ki bo drugačna od včeraj. To je zavest ljudi o načinu življenja, ki mora biti odvisen od naših možnosti, od naših rezultatov dela. Bitka za stabilizacijo bo uspela le, če jo bo večina delavcev sprejela za svojo nalogo, če bodo soodgovorni za svoj položaj. Sproščati se mora iniciativa delovnih ljudi«, je dejal Janez ZahraStnlik, sekretar medobčinskega ikomiteja ZK Celje.
»V bolj za krepitev družbenoekonomskega položaja delavca moramo z največjo idejnopolitično aktivnostjo in usposObljeno-sltjo za akcijo«, je poudaril Emil Rojc, član predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije.
'#
A
Naša odlična smučarja Dušan Čater in Karli Rom.
Pokal IGO '81 je naš
Strelke druge
6.	Metka Hrastnik (107.16),
7.	Albina Bratec (110.71),
8.	Majda Tavčar (111.85);
starejši člani
1. Vilniko Čater (77,90), 2. Franc Berginc (82.55), 3. Ivan Trobiš (84.32), 4. Vili Spat (85.57), 5. Milan Colarič (87.03) itd.
moški do 39 let
1. Dušan Čater (70.90), 2. Karli Rom (74.12), 3. Toni Špilljalk (74.76), 5. Karli Gornik (76.30), 6. Jani Arnuš (79.51), 8. Srečko Sle-menšek (81.22), 9. Janko Stenmedki (81.68), 10. Jernej Čater (82.18) itd.
Omeniti še velja, da so pokal izdelali kamnoseki Obnove iz belega marmorja. Izvirno!
lično drugo mesto. Za Ingrad so tekmovale Erna Pelko 158 krogov, Zvonka Perovič 150, Ivica Bezlaj 146 in Milena Petrič 131 krogov. Lep uspeh!
URADNE URE OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
Izvršni svet Skupščine občine Celje je sprejel odredbo o razporeditvi delovnega časa v občinskih organih, kil je začel veljati 1. septembra lanskega leta.
Upravni organi imajo uradne ure v ponedeljek in petek od 7. do 11. ure in od 12. do 14. ure, v sredo pa od 7. do 12. in od 13. do 16. ure.
Sprejemna pisarna Občinskih upravnih organov, Občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, službe za prijavljanje in odjavljanje prebivališča ter za osebne izkaznice, matične službe in službe za izdajo potnih listin za prehod čez državno mejo in službe za varlnosit cestnega prometa občinskega inšpektorata za notranje zadeve, občinskega sekretariata za ljudsko obrambo In občinske uprave za družbene prihodke, imajo uradne ure
v ponedeljek in sredo od 7. do 16.30 ure, v torek, četrtek in petek pa od 7. do 14.30 ure.
Izpitna komisija za voznike motornih vozil v občinskem sekretariatu za notranje zadeve ima uradne ure v ponedeljek od 12. do 20. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v torek, četrtek in petek pa od 6. do 14. ure.
Kje in kdaj bomo letovali?
ŽE ZDAJ MISLIMO NA POČITNICE
Čeprav se letošnja dolga in muhasta zima kar noče umalkinitii toplejši pomladi, moramo že zdaj razmisliti, kije in kako bomo preživljali letne počitnice.
V	Ingradu zadnje loto nismo pridobili novih počitniških kapacitet, zato ste vsi več ali manj že seznanjeni, kaj je na voljo in kje. Toda ne bo odlveč, če ponovimo nekatere podatke glede zmogljivosti lastnih domov.
Da bomo lahko pravočasno in najbolje oskrbeli letovanje vsem delavcem in njihovim družinam, vam posredujemo obvestilo o počitniških zmogljivostih, o izmenah iin rokih za prijavo.
POČITNIŠKI DOMOVI S POLNO OSKRBO
POČITNIŠKI DOM PIRAN, PUSTERLA 17
Doim ima 9 sob s skupno 28 ležišči in lastno kuhinjo z jedilnico.
Izmene so vsakih 7 dni in sicer:
PREDSEZONA — 18. 6. in
25. 6.
SEZONA — 2. 7., 9. 7., 16.
7., 23. 7., 30. 7„ 6. 8.,
13. 8., 20. 8.
POSEZONA — 27. 8.
V	Piranu je možno letovati tudi 14 dni ali dve izmeni.
POČITNIŠKI DOM VALOVINE PRI PULI
V	naselju počitniške skupnosti ZB Maribor imamo dve zidani hišici z vso opremo. Vsaka hišica je razdeljena v dve stanovanjski enoti, ki sta ločeni z dvema vhodoma. Ena enota ima sobo z dvema ležiščema in sanitarije, druga pa dtve sobi s šti-
rimi ležišči in sanitarije.
Hišici sta v prijetnem borovem goedičk-u in v bližini restavracije.
Izmene so vsakih 10 dni in sicer:
SEZONA — 20. 6., 30. 6., 10. 7., 20. 7„ 30. 7., 9. 8., 19. 8.
POČITNIŠKI OBJEKTI Z MOŽNOSTJO
SAMOSTOJNE PRIPRAVE HRANE
POČITNIŠKE HIŠICE V BAŠ ANI JI — SAVUDRIJA
V	tem kraju imamo štiri hišice, ki ima vsaka po 2 stanovanjski enoti. Enota ima dnevno sobo, spalnico, otroško sobo, kuhinjsko nišo in sanitarije. Skupaj je 5 ležišč v enoti. Stanovanjske enote so opremljene z vsem priborom za kuhanje za pet oseb.
Ključe za vse hišice ima oskrbnica Anita Kocjančič, Bašanija.
Izmene so vsakih 10 dni in sicer:
1. 6., 11. 6., 21. 6., 1. 7., 31. 7., 10. 8., 20. 8., 30. 8., 9. 9., 19. 9.
Ce bo preveč interesentov za počitnice v Baša-niji, bodo izmene krajše.
AVTOMOBILSKE
PRIKOLICE
NOVALJA
V	Novalji na otoku Pagu, v avtokampu Straško, imamo 7 stanovanjskih prikolic. Vsaka prikolica ima 4 ležišča.
BAŠKA
V	Baški na otoku Krku, v avtokampu Zatilače, imamo 4 stanovanjske prikolice. Vsaka prikolica ima 4 ležišča.
MEDVEJA
V	Medveji pri Lovranu imamo v avtokampu 2 štiripostfeijni stanovanjski
prikolici.
Ključe za vse stanovanjske prikolice dobite v turistični pisarni ob vstopu v avtokamp.
Vse prikdiice so opremljene z vsem potrebnim, tudi priborom za kuhanje za 4 osebe.
Od posteljnega perila moraljo gostje prinesti s sdboj le rjuhe in prevleke za blazine.
Izmene za vse prikolice so vsakih 10 dni in sicer:
II. 6., 2il. 6., 1. 7., 11. 7„ 21. 7., 31. 7., 10. 8., 20. 8., 30. 8., 9. 9., 19. 9.
Trasa nove štiripasovnice mora prečkati reko Savo. TOZD Nizke gradnje izvaja vsa zemeljska dela in zgornji ustroj. Na licitaciji za gradnjo 204 metre dolgega mostu pa je med več ponudniki s konkurenčno ponudbo u-spelo GIF Ingrad iz Celja. Za 89 milijonov dinarjev bodo zgradili most in to v času od sredine junija 1980. leta pa do konca maja letos. Most je sestavljen iz dveh samostojnih konstrukcij — leva: širine 10,75 m in desne, ki bo imela poleg pločnika še kolesarsko stezo, široko 13,60 m. Gradijo s pomočjo opažno podporne konstrukcije in napredujejo v enem mesecu za 3 polja razpona po 31 metrov. V vsako polje je vgrajeno cca 190 m’ betona MB 500. V vsakem nosilcu je po 10 kablov s 33-44 jeklenimi žicami, sistem BBRV (Geotehnika-Zag-reb). Napenjanje izvajajo po fazah: L faza 4 kabli po treh dneh, 2. faza 6 kablov in sicer po 4. urah za 1. fazo.
Omembe vredno je, da so piloti pod stebri okoli 21 metrov globoko pod rečnim dnom. Štiri pilote v strugi v osi 30 je zgradila naša strojna skupina s casagrande opremo. Gra-
POZDRAV VOJAKA
Perc Drago, V. P. 4310/3, 26002 Pančevo nam piše: »Sprejmite lepe pozdrave od nekdanjega delavca, sedaj pa voj alka.«
Koristniki stanovanjskih prikolic im ostalih počitniških domov se morajo izseliti do 9. ure na dan izmene, oziroma se lahko ob tej uri že vseli koristnik naslednje izmene.
Prednost pri letovanju
v sezoni imajo člani kolektiva, ki imajo šoloobvezne otroke. Zato na prijavo ne pozabite vpisati letnice rojstva otrdk. Družinam z mlajšimi otroki priporočamo, da se prijavijo v pred in posezoni.
Cene storitev v počitniških domovih in stanovanjskih prikolicah bomo objavili talk oj, ko bodo znane.
ditelj je izkoristil nizek vodostaj Save, saj je kasneje julija in oktobra po deževju Sava naraščala skoraj po meter na uro. Povzročila je zastoje in poškodovala delovne nasipe.
Omeniti je, da je Ingrad sodeloval skupaj s Tehniko in Obnovo v okviru Gi-poss pri gradnji velikega viadukta na Verdu (624 m) na avtocesti Vrhnika-Postojna. Pozneje je prevzel celojen opaž nabavljen pri Hiinnebecku in že več let uspešno izvaja mostove po tem sistemu. Ves potreben visokovre-den beton MB 300 za pilote, stebre in MB 500 dobivajo graditelji mostu v našem tozdu IBK v Sto-žicah (cca 4500 m'). Hidroizolacijo na mostu bo izdelala naša enota liti asfalt.
Zanimivost pri gradnji dveh vrst pilotov (2x4) v sami strugi Save je, da je zadnjih 5 metrov pod vrhom preoblečenih z jeklenim plaščem (kolono), ker investitor SIS za gradnjo cest Ljubljana računa z možnostjo, da bi se Sava v strugi zaradi izpiranja v naslednjih 50 letih poglobila in bi lahko poškodovala temelje.
Pod novim mostom, ki je tretji zgrajeni po vojni čez Savo pri Ljubljani (poznamo tacenskega in v Šentjakobu) bodo speljali: obešeni vodovod 0	600
mm in kanalizacijska cev 0 500 mm.
V plošči kolesarske steze pa bodo vsi kabelski vodi za razne napeljave. V obeh konstrukcijah bo
Rok prijave
Obrazec za prijavo dobite v svoji temelj,ni organizaciji, saj je vsaka temeljna organizacija prejela ustrezno število obrazcev.
Prijavo pošljite do 10. aprila 1981 oddelku za splošno službo pri delovni skupnosti skupnih služb, Ljubljanska cesta 16, soba št. 26. Delavci v skupnih službah dobijo obrazec za prijavo v tem oddelku.
Skrbno izpolnjen obrazec za prijavo pošljite do roka, ker poznejših prijav ne bomo upoštevali.
potekala tudi revizijska proga za instalacije.
Naši nizkogradniki z nestrpnostjo pričakujejo dovršite-/ oporne stene na levem bregu Save, da bodo lahko napravili še drugo dovozno rampo in pričeli s prevozom cca 50.000 m’ gramoznega materiala za manjkajoči nasip in tampon v smeri proti črnuškem križišču.
OB TEJ PRILIKI MORAMO POHVALITI DELOVODJO DRAGA KIT-NERJA IN EKIPO 20 SPECIALIZIRANIH DE LAVCEV INGRADA, KI SO V ROKU ZGRADILI PRVO POLOVICO SAVSKEGA MOSTU.
Glasilo delavcev SGP Slovenija ceste — Tehnika
Ljubljana, 19. februar 1981
Peter Strnad
NOVOSTI ZAKONA O TEMELJIH VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
S 1. majem bo začel veljati nov zakon o temeljih varnosti cestnega prometa. Zakon prinaša novosti za slehernega udeleženca v cestnem prometu in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo organiziral brezplačno predavanje. Ker so naši delavci veliko na cesti in so vsi zavarovani za 24 ur na dan, priporoča služba za varstvo pri delu, da se prav vsi udeležijo teh predavanj.
V avtokampu Straško na otoku Pagu so naše prikolice postavljene tik ob morju
Naše prikolice v avtokampu Zablača v Bašti
DRUGI O NAM
GRADNJA SEVERNE VPADNICE MED ČRNUČAMI IN TOMACEVIM
Most čez Savo bo do maja nared