Dolžnostih izvod.
1 P. n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.
50 din., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. iašerati ali oznanila se faračunajo po dogovora; pd večkratnem Inseriranju primeren popust Upravnilh& •prejema naročnino, Inserate in reklamacije.
Telefon iaterurban kt 115.
list za ilaimka Ijidstio
Poštnina plačana v golovinj.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon infemrhan št IM 5.
61. štev.
Maribor, dne 1. Junija 1923.
Letnik XV.
/
Interpelacije poslancev v Beogradu.
f ,
«Jutranje novosti«, glasilo radikalne stranke za Slovenijo, so priobčile dne 27. t. m. članek — trdi se, da je autor g. dr. Lenard, katoliški duhovnik, ki se jezi, da je kot kandidat pri volitvah dobil le 14 glasov —, katerega obsoja vsak, ki želi, da bi v demokratični dr-jžavi vsi državljani uživali enake pravice. Kaj je vsebina članka? Na kratko povedano, piše člankar, da se vlada ne bo brigala za rešitev upravičenih prošenj slovenskih davkoplačevalcev, za katere morajo intervenirati iroslanei, člani Jugoslov. kluba, pač pa milostno pristavlja, da se bodo rešile le one zadeve, za katere se bo zavzela radikalna stranka.
Vodstvo radikalne stranke za Slovenijo bo moralo jasno in odločno izjaviti, ali se strinja z vsebino omenjenega članka, kakor tudi, ali bo ono brez sodelovanja poslancev iz Slovenije res doseglo uresničenje zahtev ogromne večine slovenskega ljudstva; mi vemo, da je do sedaj radikalna stranka v Sloveniji izposlovala razne ugodnosti svojim agitatorjem gg. dr. Lenard. dr. Pfeifer, dr. Graselii, Slanovec, Nachtigall, Koren itd., -izposlovala koncesijo za sanatorij nezdravniku, izposlovala podaljšanje policijske ure za kavarne, a za najširše sloje ljudstva: za kmete, delavce, obrtnike, invalide, uradnike pa ni storila ničesar. Radikalna stranka ima že več kot pol leta sama vlado v rokah, prej je i-mela odločilno besedo v vladi, dajala je le lepe obljube, a storila ničesar. Kmetijskega zakona vlada še do sedaj ni predložila nobenega, proti načrtu zakona o zemljo-radniekem kreditu nastopajo najbolj radikalci iz edinega razloga, ker predloženi zakon zahteva, da se tozadevni fond da na razpolago zadružnim organizacijam, ne pa samo kakim bankam ali špekulativnim, kapitalističnim podjetjem. Zaman čakamo na uradniški, invalidski zakon, viničarski red itd. Za naše zahteve glede vojaške službe, za zahtevo po izenačenju davkov ima radikalna stranka in njihova vlada le gluha ušesa. Radikalna stranka ne pove jasne in odkrite besede revizije ustave, glede kardinalne zahteve ogromne večine slovenskega in hrvatskega ljudstva, skratka: radikalna stranka nima smisla za najvitalnejše potrebe slovenskega ljudstva, ona le daje nagrade svojim agitatorjem v Sloveniji. Vse delo radikalne stranke v Sloveniji je tako, da bo še bolj kot sedaj potrebna intervencija slov. poslancev, ako hočemo doseči enakopravnost v državi in prisiliti vlado, da vzame resno v pretres nebrojna gospodarska in druga vprašanja, katera čakajo več let rešitve.
Intervencije pa niso samo potrebne v interesu sploš nosti, ampak žalibog posebno v interesu posameznikov. V Beograd se pošilja polom naših oblasti dan za dnevom nešteto vlog, prošenj, a večina teh vlog se nikdar ne reši. Akti leže po pol leta, tudi dalje, v Beogradu, treba večkratnih intervencij poslancev, da se akt reši. Resnici na ljubo moramo povdarjati, da uradniki-pre-čani vrše v polni meri svojo dolžnost in skrbe za točno rešitev aktov in obvestilo strank. Radikalna stranka naj vpliva na uradnišlvo, da bo vršilo svojo dolžnost, hvaležno ji bo ljudstvo, hvaležni pa tudi mi poslanci, ker bomo mnogo časa pridobili, katerega bomo lahko porabili za drugo bolj važno delo. Če se ozremo na delo zadnjih dveh let, moramo omeniti, da je trebalo nešteto intervencij, da so se rešile prošnje glede državljanstva, izplačila penzij vpokojencem, izplačila podpor in pen-zij invalidom, vdovam in sirotam padlih vojakov, zbolj šanja razmer pri vojaštvu, ugodnosti na železnici za splavarje, glede pretiranih davkov, glede službene do-< be za letnike 1898 in 1899, glede razmer v naših državnih rudnikih, glede agrarne reforme itd. itd. Ker smo poleg radikalcev v Srbiji itd. izvoljeni v Sloveniji poslanci, ki pripadamo Jugoslov. klubu, je dolžnost nas poslancev, da potom intervencij pripomoremo ljudstvu do njegovih pravic in ga ščitimo pred vsemi krivicami. Dolžnost vlade, ki dobiva iz Slovenije dohodke in sicer višje, ‘kakor predpisuje proračun, dohodke, ki odgovarjajo v primeru s Srbijo dohodkom pokrajine, ki šteje čez 2 milijona prebivalcev, dočim šteje Slovenija le 1 milijon prebivalcev, dolžnost vseh ministrov brez razlike je, da uvažujejo intervencije vseh poslancev, tudi Članov Jugoslov. kluba, ker so vsi izvoljeni poslanci brez razlike strank legalni zastopniki volilcev-davko-plačevalcev in se morajo potegovati za upravičene zahteve svojih volilcev. Člani vlade povdarajo vedno svojo strogo nepristranost in zakonito postopanje v vseh slučajih, dr. Lenard pa trdi v «Jutranjih novostih«, da se člani*vlade prav nič ne zmenijo za intervencije «klerikalnih« poslancev. Kdo govori resnico, dr. Lenard ali člani vlade?
Stališče, katero zavzemajo «Jutranje novosti« napham poslancem Jugoslov. kluba, bi bilo vsaj deloma razumljivo, ako bi volilci, ki so izvolili poslance SLS, bili prosti vseh davkov in drugih državnih plačil m bi vdržavna bremena nosili le novopečeni radikalci v Slo-
veniji, ali pa bi ogromno večino glasov pri volitvah v Sloveniji dobili radikalci in s tem tudi večino mandatov. Radikalci nimajo niti enega mandata v Sloveniji, v njihovo stranko se silijo razni koristolovci in bankroterji, gospodarski in politični, zato jim nujno svetujemo, da pišejo bolj trezno in — pametno.
Da se vidi, koliko so vredne obljube, da bo radikalna stranka, brez sodelovanja poslancev Jugoslov. kluba vse storila, kar je potrebno za Slovenijo, navedem dva tipična vzgleda:
Za časa volitev je na podlagi moje brzojavne urgence v zadevi izplačila škode, katero so nemške tolpe leta 1919 povzročile v Mežiški dolini in v okrajnem glavarstvu Slovenjgradec, tajništvo radikalne stranke v Ljubljani pod št. 890-900 dne 25. febr. 1923 poškodovanim pisalo pisma, ki se glase: «Čast nam je sporočati Vam, da je Vaša odškodninska zadeva glede poškodb v letu 1919 v polnem teku in ste lahko prepričani in zagotovljeni, da Vam bo škoda v največji meri povrnjena. Vlada je tozadevni kredit že odobrila.« Minuli so že trije mesci, a nikdo ni dobil — ne pare, radikalci so po stari navadi pozabili na obljubo.
Že več kot leto dni se borimo zato, da bi vlada pomagala sanirati 27 posojilnic, ki so bile svojeas članice Verbanda v Gradcu in imajo še danes tam svoj od-višen denar naložen, ker ga niso smele po prevratu vsled prepovedi naše vlade prenesti domov, a vprašanje še danes ni rešeno. Lansko leto dne 6. avgusta je v Celju na zborovanju prizadetih posojilnic zastopnik vlade obljubil, da se bo stvar rešila v dveh mesecih, preteklo bo skoro leto dni, o rešitvi ni duha ne sluha. A to še ni dovolj! Mem tem časom je radikalna vlada kljub protestu gospodarskih krogov, kljub besedilu senžermenske pogodbe pristala na to, da plača Nemška Avsrtija za 100 predvojnih kron 32 sedanjih kron, da izgube denarni zavodi, kakor tudi posamezniki nad dve tretjini svojih naložb oz. tirjatev.
Več tisoč kmetov in obrtnikov brez razlike strank nujno pričakuje rešitve navedenih dveh zadev, ker je v nevarnosti njih eksistenca, gre za ohranitev mnogih posestev in obrti, gre za obstoj 27 posojilnic, v obmejnem ozemlju, a radikalna stranka nima smisla za take zadeve, ona ima smisel le za posameznike, ki so špekulirali na škodo države s tujo valuto itd.
Ta dva vzgleda povesta, kako skrbi radikalna stran ka za gospodarska vprašanja, ki se tičejo tisoče in tisoče Slovencev ob meji. Radi tega ne bo nikdo v Slo -veni ji tako nespameten in se zanašal na pomoč radikalov, ki jo obljubljajo «Jutranje Novosti«. Poslanci, člani Jugoslov. kluba smo intervenirali v prid volilcev in bomo tudi v bodoče in sicer z uspehom in ne bomo nikdar dopustili, da bi se zavračale upravičene zahteve in pritožbe slovenskih davkoplačevalcev. — Vlad. Pušenjak, narodni poslanec.
PolititniDolcžaj.
Konstituiranje odborov. Na predvčerajšnji skupščinski seji so se izvršile volitve v posamezne odbore. Za radikalno listo so glasovali Nemci in Džemijet, druge stranke so pa imele svoje lastne liste. V finančnem odboru so od Jugoslov. kluba kot odborniki Pušenjak, Vesenjak, dr. Kulovec, kot namestniki pa Škulj, Zebol in Kremžar, v zakonodajnem odboru odborniki: dr. J. Hohnjec, Sušnik," Žebot, Kremžar, dr. Kulovec, namestniki: Škulj, Pušenjak, Vesenjak, Bedjanič, v upravnem odbornika: dr. Hohnjec in Sušnik, namestnika Vesenjak in Škulj, v imunitetnem odbornika Kremžar in Šiftar, namestnika dr. Kulovec in Žebot, v odboru za prošnje in pritožbe pa Brodar in Krajnc kot odbornika,. Vrečko in Gostinčar pa kot namestnika. — Radikali imajo v vseh odborih absolutno večino.
Rekonstrukcija vlade. Na seji radikalnega kluba je predlagal Nastas Petrovič z ozirom na predstoječo re-konštrukcijo vlade, naj o tem vprašanju ne odločuje klubov odbor, ampak poseben odbor, v katerega naj se pozove tudi druge veljavne politike. Klub je ta predlog sprejel in se izrekel zato, da se ukine stara praksa, po kateri je ministre izbiral le Nikola Pašič. 'Lemu sklepu kluba pa ne pripisujejo posebne važnosti, ker smatrajo, da bo le ostalo pri dosedanji praksi.
14 zakonov si stavlja vlada v program in predložiti ]>i se imeli zbornici po tem-le redu: 1. Uradniški zakon. 2. Zakon o ustrojstvu vojske. 3. Davčni zakon.
5.	Zakon o sodnikih. 6. Invalidski zakon. 7. Profesorski zakon. 8. Zakon o ljudskih šolah. 9. Zakon o srednjih Šolah. 10. Zakon o toči in elementarnih nezgodah. H. Zakon o kmetijskih kreditih. 12. Zakon o zavarovanju živine. 13. Zakon o upravi in samoupravi mest. 14. Cest ni zakon. Nekateri ministri so zahtevali kot 15. zakon o centralni upravi. Po tem zakonu bi se sedanja vlada zmanjšala za 10 ministrov, ker pa je v radikalni stranici veliko ministrskih kandidatov, je ta zakon odpadel, ostane 16 ministrstev. Značilno je, da so po seji nekateri ministri izjavljali, da za ta program ne prevzemajo odgovornosti.
Glede davčnega zakona tudi radikali niso edini .—
Eden načrt tega zakona je skoraj isti, kot je bil izdelan za ministrovanja dr. Kumanudija. Obstoji v glavnem v tem, da se vsi dohodki obdavčijo trikrat in sicer: L z davkom na objekte, 2. z dohodnino od čistega do-bicKa, ki ga ima vsak pri svojih dohodkih. 3. Kot korektiv za dohodnino se plača davek od čiste imovine. Zekon je zelo kompliciran, ker ima neke pretirano visoke skale. Tako je na primer značilno, da bo največ davka plačal kmet. Ključ od povprečnih dohodkov pri zemeljskem davku znaša 20 odstot. Ta ključ je bil torej prej, a je razlika v tem, da se je prej plačevalo na podlagi predvojnih cenitev, sedaj bi se pa plačevalo na podlagi cenitev leta 1922. Trgovci in obrtniki bi plačevali od svojih dohodkov 10 odstot., odvetniki in zdrav niki po 5 odstot., uradniki po 2 odstot. Zakon je tehnično tako težko izdelan, da bo njegova uporaba v krajih, kjer ni bila znana dohodarina (v Srbiji in Črni gori), zvezana z velikimi težavami. Ta zakonski predlog je izdelan na podlagi madžarskih davčnih zakonov. Največja težava je v tem, ker v Srbiji in Črni gori ni zemljiških katastrov. Pravijo, da bodo katastri izvršeni do leta 1928, vendar če se bo delalo tako, kot doslej. gotovo še deset let ne bodo končani. — Nekateri radikalni poslanci, ki niso zadovoljni s to zapuščino demokratov, so pa predložili svoj novi načrt, kateri bi temeljil na dokladah na dosedanje davke. Po tem načrtu bi seveda največ davkov plačevali prečanski kraji. Zastopniki Slovenije in Bosne teh dveh načrtov ne morejo sprejeti m zahtevajo izenačenje davkov.
Vprašanje madžarskih reparacij. Madžarska vlada hoče urediti reparacijsko vprašanje z našo državo ter je že poslala našemu zunanjemu ministrstvu precenitev posestev madžarskih podanikov, ki so v Jugoslaviji se-kvestrirana. S tem je madžarska vlada začela izvrševati odredbe trianonskega mirovnega ugovora, ki med drugim določa, da pridejo v poštev pri odplačevanju reparacij tudi sekvestrirana posestva. Naša vlada bo imenovala še posebno komisijo, ki bo cenitev kontrolirala. Nameravani obisk grofa Bethlena v Beogradu s spravlja v zvezo z vprašanjem reparacij ter je radi tega obiska prišel v--Baegrad naš poslanik v Budimpešti.
Bleerovo posojilo in Jadranska železnica. Bleerova grupa je beograjski vladi predložila načrte za zgradbo Jadranske železnice, ki bi vezala Beograd direktno z morjem. Načrti so napravljeni po načrtih avstrijskega «a štaba ter jih je dal na razpolago železniški
seneraineg
minister Bleerovi grupi. V načrtu predvidena proga bi vezala Beograd in morje po najkrajši poti in sicer bi šla iz Beograda poleg Save v Sremu, ob Drini do Više-grada, potem po dolini Tare do njenega izvira, od tukaj pa skozi 10 km dolg tunel do Tivata. Ta proga bi stala 40 milijonov dolarjev. Bleerova grupa pa sedaj noče še graditi železnice, ker ne dobi v Ameriki zadosti denarja. Obveznice noiirajo 70 odstotkov, grupa pa jih je plačala po 85. Temu je baje kriva nasprotna propaganda ameriških Jugoslovanov in pa splošno slab položaj Evrope, kateri Američani ne zaupajo dosti. Vsekakor bodo Beograjčani še dolgo čakali na zvezo z morjem, ker od te železnice ne bi imela država razen Beograda samega, prav nobene koristi. Boljše bi bilo, da bi država z 40 milijoni dolarjev uredila sedanje proge, ki vežejo zaledje z morjem in popravila jadranska pristanišča, ki bodo vsa propadla.

Po «reto.

Mussolini da pretepati poslance. V italijanski zbornici je eden od fašistovskih poslancev ostro kritiziral vlado in posebej še Mussolinija, da na lastno pest rešuje razne važne stvari. Tej kritiki se je pridružilo še par drugih fašistovskih poslancev. Mussolini ni odgovarjal, pač pa je potem po seji zagrozil govorniku, da posledice ne bodo izostale. In res, ko je šel ta na stran, ga je zunaj prestreglo par maskiranih fašistov ter do krvi preteplo.
Reparacijski predlog nemških industrijalcev. Nem, ški industrijalci so nemški vladi predlagali, naj ponudi zaveznikom sledeče plačilne pogoje za plačevanje vojne odškodnine: Vlada bi odplačevala letno po 600 milijonov zlatih mark. Vlada bi dala 100 milijonov, 500 milijonov pa nemški gospodarski krogi. Od te svote bi prevzela 40 odstot. Zveza nemških industrijcev, ostanek pa banke, parobrodna društva itd.
Delavsko vstajo v Poruhrju dobro presojajo mnogi francoski listi, ko jo označujejo za spontani pokret mas, Id ne morejo več živeti pod tako težkimi življenskimi nogoji. Prazen želodec je največji revolucijonar, ki pobija najpatrijotske fraze in edinstvo nemškega naroda proti tuji invaziji. Ruhrsko delavstvo strada in v lakoti pač uspeva vsaka propaganda, ki gre za spremembo sedanjega stanja. Nemška vlada je nalašč in sistematična rušila svojo valuto, da se izogne plačevanju reparacija sejala je veter, žanje pa burjo, ker je pri polomu marke pozabila na delavske sloje, ki so danes ob veliki draginji tako daleč, da se še enkrat na dan ne morejo na—
siliti. Nemci očitajo sedaj francoski okupacijski oblasti, zakaj aktivno ne nastopi proti komunistom. Ta očitanja so pa zelo prozorna. Prvič delavska vstaja nima komunističnega značaja, ampak je skupni delavski pokret za eksistenco ,ki nemški vladi ni dosti na srcu, drugič je štrajk, ki se raztega na milijone delavcev tudi Francozom v škodo in tretjič, če bi Francozi nastopili z orožjem, bi nemška propaganda porabila to kot dokaz, da Francozi zopet streljajo mirne nemške delavce.
Poruhrski štrajk bo danes menda že končan. Ves čas so se med podjetniki in delavi vršila pogajanja in ker so podjetniški predlogi sprejemljivi, so delavske strokovne zveze začele izdajati pozive za nastop dela. Tu se zopet vidi, da je bil štrajk zgolj eksistenčnega značaja.
Angleški glas o makedonskem vprašanju. Angleški list «Near East« piše o akciji bolgarske vlade proti makedonskim ustašem ter pravi, da na Balkanu ne bo miru, dokler se makedonsko vprašanje za vse strani zadovoljivo ne reši. Makedoncem se mora zajamčiti neodvisnost. Makedonec je rojen borec in nikakor se ne bo pomiril s tem,da bi bil tujcu pokoren sluga.Stambulijski je sklenil zadati Makedoncem zadnji udarec, Makedonci so pa napovedali boj bolgarski vladi in sedaj se bo začelo makedonsko iztrebljenje ali bodo pa dolgotrajni krvavi boji. Tako reševanje makedonskega vprašanja je pa sramota za Evropo. Zavezniki in Liga narodov bi morali najti pota in način, da se to vprašanje reši v zadovoljstvo vseh interesentov. Angležem se zdi idej» makedonske avtonomije pod Jugoslavijo še najboljša rešitev.
Pretrgana rumunsko-ruska pogajanja. Po lastnem nagibu, in po želji rumunskih gospodarskih krogov je poslala sovjetska vlada v Romunijo nekaj svojih gospodarskih in trgovskih izvedencev, oziroma zastopnikov. Ti zastopniki so pa sedaj nenadoma zapustili Ru-munijo. Sovjetska vlada je izjavila, da zaključi trgovsko pogodbo samo pod pogojem, da jo Rumunija takoj pripozna. Rumunska vlada je odgovorila, da trenutek za obnovitev diplomatičnih zvez z Rusijo še ni prišel. Razen tega bi morala Rumunija prej poizvedeti mnenje ostalih držav male antante. Nato je sovjetska misija pre kinila pogajanja in odpotovala, kar je izzvalo v ru-munskih krogih veliko poparjenje, ker so pogajanja ugodno napredovala in se bližala zaključku. Trgovska pogodba je Rumuniji obljubljala velike dobičke.
Lojalnost grškega zavezništva. Nima številke, v kateri bitoljski list «Južna zvezda« ne bi prinašal celo vrsto šikan in nasilja, ki ga Grki izvajajo nad Jugoslovani ob meji in v notranjosti države. Naši trgovci, ki pridejo po svojih opravkih v dotik z grškimi uradi, morajo po cele dneve čakati na razna potrdila in še zaslišuje se jih na vse mogoče načine, če niso morda grški vojni begunci. Jugoslovani, naseljeni po Grškem, imajo najtežje življenje, najhujši in nekaznovani zločini nad njimi so na dnevnem redu. Ker je mnogo moških zbežalo v Jugoslavijo in Bolgarijo, so Grki zaprli po svojih strašnih taboriščih za internirance starce, žene in otroke kot talce za vojne begunce. Poročila «Južne zvezde« naglašajo še to, da naše poslaništvo ne more ali pa noče ničesar storiti v varstvo Jugoslovanov pod nekulturno in divjaško grško oblastjo.
Slike iz Črne gore. črnogorska lista «Radikal« in «Slobodna Misau« prinašata naslednje slike iz Črne gore: Večji del orožniških postaj nima telefonske zveze in celo ob albanski meji se mora za vsako stvar hoditi peš od ene postaje do druge, po Podgorici in drugih krajih ob prometni cesti pa ležijo že leto dni celi kupi telefonskega in brzojavnega materijala, poslanega iz Nemčije na račun vojne odškodnine. Pot Nikšič—Trebinje je popolnoma razdrta in trgovci, ki so prevažali po tej poti žito, so si morali sami graditi brvi in sploh so potovali, kakor skozi kako puščavo. Stroške so si seveda zaračunali in zato talca draginja. Vlada je končno na kredit in račun vojne odškodnine poslala v Črno goro 180 vagonov žita. Od tega se je spotoma izgubila in pokradla dobra tretjina, ostalo pa ljudje ne morejo kupovati, ker je za poldrugi dinar dražje od privatnih žitnih zalog.
Kako se postopa z vojaki. Na vojaškem sodišču v Sarajevu so vojaki, ki so sc uprli v Plevlju povedali ; strašne stvari, o naravnost živinskem postopanju ž nji- j mi. Pa niso niti povedali desetine tega, kaj jih je pri- ! sililo, da so kasarno zapustili in hoteli pobegniti. Da j se vidi, kako se splošno postopa z vojaštvom, prinaša- j mo sliko tega iz «Beograjskega dnevnika« v katerem j piše znani Cicvarič o postopanju z vojaštvom v beograj- j skih vojašnicah: «Mi smo v tem listu, pravi Cicvarič, govorili že preteklega leta, kako bedno žive in so ob- j ieženi celo bodoči rezervni oficirji v dijaškem bataljonu \ v Valjevu ter se je pri teh vesteh zgražal cel svet nad j škandaloznim postopanjem vojaške uprave. Danes pri- j našamo strašne stvari, ki se dogajajo sredi prestolice in j po katerih lahko sklepamo, kako se mora goditi vo- ; jakom še le v drugih garnizijah. Razgovarjal sem se s • par voajki,, ki služijo v kraljevi gardi in na mojo vpra- j šanje, kako se jim godi, so mi tužno odgovorili: Ne vpra : šaj nas o tem gospod, gotovo nas bodo vse pobili. Naj- j hujše ravnajo z nami kaplarji, posebno pa še podna- j redniki; katerega ti zasovražijo, ta ne bo prišel živ iz j kasarne, da vidi svojo domovino. Vojake mučijo na vse načine, a mi ne smemo nikomur ničesar povedati, ker nam grozijo še s hujšim preganjanjem. Mnogo naših so nabili na smrt, toda ničesar se jim ni zgodilo, četudi so se mučeni vojaki pritožili.« Potem našteva Cicvarič celo množico imen od vojakov, ki so bili mučeni, ter na koncu pravi: «Žalostno je, da mora. oni, ki naj-
več stori v vojski za domovino, za katero polaga svoje življenje, da mora trpeti, kakor neumna žival samo radi tega, ker se njegovi oficirji ne brigajo za njega, ter jim je vse drugo bolj na skrbi, kakor pa dobrobit njihovih vojakov ter ga prepuščajo popolnoma na milost in nemilost podivjanosti nekaterih podoficirjev«.
Pašičeve kolajne. Beograjska «Pravda« poroča, da so nekateri poslanci v Beogradu iz Srbije dobili poročila, da je bilo več glavnih radikalnih pristašev odlikovanih s Pašičevo medaljo. Te kolajne so napravljene v velikosti starega goldinarja, in je na njih Pašičeva glava. Nad glavo je napis: «Bog čuva Srbijo« a spodaj «Nikola P. Pašič.« Baje radikali te medalje podeljujejo s posebno diplomo, ki našteva zasluge odlikovanega, ki jih je storil radikalni stranki. Kolajne so vzbudile med neradikalnimi poslanci velik smeh, ker si Pašič kar sam prisvojuje suverene pravice ter deli odlikovanja. Radovedni smo, če bo katera teh medalj priromala v Maribor, da se zablišči na prsih zaslužnih novopečenih mariborskih radikalov.
Jugoslaviji se ne da nič na «pub« Ministrstvo saobraćaja je poslalo pred par leti veliko število pokvarjenih vagonov v popravo tvornicam v Čehoslovaški, Avstriji in Madžarski. Ti vagoni so že davno popravljeni, toda tovarne jih nočejo odposlati, dokler se jim ne iz plača dogovorjena svota za reparaturo. Ta svota znaša 140 milijonov dinarjev, katerih pa ministrstvo ne more skupaj spraviti. Ministrski svet je že o tem mnogo sklepal, sedaj so pa iztaknili še v nekem kotičku državne blagajne 40 milijonov dinarjev, katere so stavili ministru saobraćaja v ta namen na razpolago. Kje pa naj minister dobi še ostalih 100 milijonov, ki jih potrebuje, pa ve samo menda Bog. Tako se sedaj bridko maščuje, da smo za znano klaverno mobilizacijo proti Madžarski tako lahkomiselno razmetali denar, ki je bil namenjen v svrho zboljšanja železniškega prometa. Ko bi imeli sedaj vse vagone, ki še čakajo v tujih tvornicah že popravljeni, v prometu, bi naš položaj bil ves drgačen.
nega števila uslužbencev na manjših postajah? To rpi« šanje kroži med osobjem, ki mora vršiti vse mogoč« službe, kakor: kretničarsko, svetilničarsko, zaporniško, vratarsko in skladiščno. Pri vsem tem pa se še osobi« odtegujejo vse prejšnje ugodnosti. — V čuvajnici 'ni več umivalnika, ne mila in tudi ne brisače, tako, da št j si niti pred jedjo ne more rok umiti, kar bi po zdravniških predpisih moralo biti.
Zvedeli smo, da morajo uslužbenci, ki prižigaj« signalne svetilke, imeti svoje vžigalice. Mislimo, da ni potrebno, da bi se še na tak način uničevalo železničarje. Ker vemo dobro, da ima uprava toliko dohodkov, da lahko vsaj šibice kupi, javno obsojamo tako početje, Ker s časoma še bodo prišli ti gospodje z zahtevo, d;i bodo morali tudi svetilničarji se dajati petrolej.
Gospodom orjnucem v železniški službi je postalo slabo, ko so izvedeli, da so od one strani pobiti in uničeni, za katero so rekil, da jo morajo oni ugonobiti. Ti gospodje so danes tako potrti, da še si ne upajo pogledati v oči enemu najnižjih delavcev. Gospodje, to je prvo plačilo, povrnitev pa pride za vas ista, kot ste jo vi drugim želeli in narekovali.
Krščansko-socijalno delavstvo naj se polnoštevilno udeleži II. gledališkega večera Ljudskega odra dne 3. t. m., ob osmih zvečer v Lekarniški ulici. Na večeru se bo vprizorila štiridejanska delavska igra «Žrtve«, ki jo je spisal priprost delavec Alojzij Petek. Igra na pretresljiv način slika borbo delavstva z okrutno kapitalistično dušo.
Dnevne novice.
gggaaaOTFiMMi
Iz strokovnega gibanja.
Krščansko delavstvo, mi imamo svojo močno organizacijo Jug. strokovne zveze. Zavedajmo se vsi, da le v skupnem in enotnem delovanju si lahko priborimo naše upravičene zahteve. Zato naj ne bi bilo delavca, bodisi katerekoli kategorije, ki ne bi bil organiziran v naši organizaciji, ker le, če bomo kot močna armada se roko v roki bojevali, bomo dosegli, da bodemo s časom deležni boljšega življenja in tako zmožni pošteno in pravično preživljati svojo družino. Naj ne bodo naši opomini vedno glas vpijočega v puščavi, zdramimo se vsi k skrbnemu delu za procvit in prospeh naše organizacije. Ni zadosti, da je kdo samo vpisan, temveč, da pridobivlja tudi svoje sotovariše, ter da redno in natančno izpolnjuje svoje dolžnosti in tudi redno plačuje mesečne prispevke, ker le, če bo vzoren red in sloga v naših vrstah bomo imeli tudi ugled pri naših nasprotnikih in lahko bomo upali, da bomo kaj dosegli. Le če bo v naših vrstah red, ne bo se nam bati nobenih groženj od katerekoli strani tudi pridejo. Na delo za našo boljšo bodočnost, na vztrajno delo za procvit naše organizacije Jugoslovanske strokovne zveze!
«Neodvisno gorje« v Mariboru kar razsipuje svoje glasilo «Strokovno borbo« med železničarje. Mi smo radovedni, odkod dobiva ta strančica toliko sredstev, da lahko pri svojih par članih deli na stotine listov v podjetju, kakor je na primer delavnica južne železnice. Seve, papir se vzame, ker se vsestransko rabi, za smeli in kratek čas pa se tudi včasi kaj bere. «Neodvisna« pa nas lahko rada ima, šaj vemo, kdo je njen oče. Kam bodo pa šli, če mogoče pa tudi presedla, kakor več takih.
Na Pesnici se je vršil zadnjo nedeljo prvi redni sestanek Prometne zveze, ki je pokazal pogum in zavednost tamošnjih članov železničarjev. Za št. Ilj se vrši enak sestanek prihodnje dni, ker je bil zadnjo nedeljo predsednik tov. Lajh vsled nujne seje zadržan.
Kaj dela akcijski odbor? Odgovor je precej kratek, a tudi res žalosten. Kregajo se gospodje od Saveza z Zvezo jugoslovanskih železničarjev in «nevednimi«, par đon «neodvisnimi«. Če je potem četrti tiho zraven, pa pravijo, da se lahko smeji. Žalostno je, da gospodje v Ljubljani ne vedo, kako dolga je mera, s katero se meri akcija. Če bo šlo tako dalje, se je bati, da pride pri lej akciji do tega, kakor je prišlo pri zadnji koaliciji,
V nedeljo, dne 3. junija imajo vse skupine Jugoslovanske strokovne zveze skupni izlet v Kamnico s sledečim vsporedom: Ob 1. uri popoldne odhod z Glavnega trga z godbo kat. Omladine. V Kamnici so večernice, potem pa se vrši na vrtu in v prostorih g. Horvat, gostilna pri «Posojilnici« prosta zabava, kakor šaljiva pošta, licitacija in drugo. Svira godba kat. Omladine. Gostilničar ima na razpolago tudi več vrst pijač in dober prigrizek. Vse naše prijatelje in somišljenike vabimo da se nam polnoštevilno pridružijo pri tem poletu v lepo kamniško naravo.	Načelstvo.
Iz proge. Progovni čuvaji progovne sekcije glavni kolodvor Maribor so dobiti nalogo, da morajo od svojih čuvajnic 300 metrov na vsako stran pdpipati travo, kar so dosedaj delale za to najete ženske, da se pa železničarje bolj sekira, pa morajo delati dvojno službo. Ati se je začuditi, če se primeri kaka nesreča na progi, češ, čuvaj ni dal signala naprej, ati mu je mogoče biti v čuvajnici in še 300 metrov ven na progi? Tako hoče uprava te reveže uničiti popolnoma s tem, da zahteva vse nemogoče od svojih uslužbencev. Ko že tako vršijo eno službo zastonj, namreč morajo čuvaji, ki hodijo na sosedne čuvajnice, iti toliko časa prej od doma, da lahko med potom kontrolirajo progo, kar je v prejšnjih časih naredil med službo. Le tako naprej.
Ali res ne more južna železnica vzdrževati zadost-
Sokol in Jugoslovanska Matica (!) za Orjuno. Včerajšnji ljubljanski «Narod« ima to-le vest: «Intervencija radi razpusta Orjune. Deputacija Jugoslov. Sokolskega Saveza in Jugoslov. Matice je danes pod vodstvom svojega staroste, odnosno predsednika dr. Vladim. Ravniharja in dr. Hadžija posredovala pri velikem županu dr .Lukanu, da bi se umaknil odlok glede razpusta Orjune v Ptuju in Mariboru. Pričakujemo, da se Jugoslov. Matica izjavi, koliko je na tem. Će se ne izjavi, smatramo, da je «Narodova« vest resnična in se bodemo po tem tudi ravnati. Sokol se itak že rekrutira iz istih krogov kot Orjuna, če pa hoče med nje tudi še Jugoslov. Matica, je sicer škoda za njo, braniti ji pa
tega ne moremo.
Mili nam dr. Kukovec je obupal nad demokratsko politiko. Zadnji «Tabor« javlja, da se je vršila dne 25. L m. v Mariboru važna seja oblastnega JDS načelstva. To sejo je počastil s svojo živinozdravniško duhovitostjo ijubljanski JDS delegat g. Dolfe Ribnikar. Glavni razpravni predmet te tolikanj važne seje je bila zopet koncentracija naprednih sil, ki pa so že davno skopnele. V koncentracijsko debato je posegel ata koncentracije g. dr. Kukovec, ki je zbranim svojim vernikom baje mnogo govoril o svojih načrtih za bližnjo bodočnost. Ob koncu svojih bodočih načrtih je povdaril, da se slovenska demokracija kljub izidu volitev ne smatra kot poražena, ampak ni imela volilnega uspeha samo radi neizšolanosti narodnih krogov. (Med te narodne kroge spadata tudi politično neizšolani dr. Kukovec in njega vredni Dolfek Ribnikar. Op. ur.) Prav na koncu je še povedal dr. Kukovec, da se ne bo več vsiljeval publiki in nato je sledila volitev oblastnega JDS načelstva. Zbrani demokratski veljaki so ponuditi načelstvo g. koncentratorju dr. Kukovcu, a g. Kukovec pa ga je odklonil. Z odklonitvijo načelstva je dr. Kukovec sam priznal svoj obup nad demokratsko politiko in se bo odslej naprej bolj temeljito poglobil v advokatsko meštrijo, katere se je izučil pred leti: Ako pa bo g. dr. Kukovec tako slab advokat, kot je bil politik, potem ga še čaka ne samo politični, ampak tudi advokatski boben. Tako, tako, potapljajočo demokratsko ladjo je zapustil celo njen mladinski krmilar g. dr. Kukovec in jo bo menda odslej vodil glede duha še bolj kot dr. Kukovec zmerno prikrojeni dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru na Aleksandrovi cesti.
Boj proti korupciji na železnici. Na zahtevo trgovcev in industrijalcev se je začela v Vojvodini ljuta borba proti korupciji na železnicah. Ta korupcija je zadnji čas zavzela takšen obseg, da ni mogel nihče blaga odposlati po železnici, ako ni uradnika podkupil. Zato se je subotiško železniško ravnateljstvo odločilo, da napravi konec zlasti korupciji, ki je vladala pri razdeljevanju vagonov. Vsaki postajenačelnik, ki bi pri razdeljevanju vagonov zlorabil svoj položaj, bode brez odloka odpuščen. Ta naredba je bila že skrajno potrebna, ker je korupcija železniških organov pritiskala na trgovce in industrijalce skrajno neugodno. Radi tega vlada v. vseh krogih obče zadovoljstvo nad to naredbo, ker tokrat je ravnateljstvo pokazalo resno voljo in se nočo samo šaliti, ker je že odpustilo precejšnje število po-stajenačelnikov in uradnikov. To bi morati napraviti tudi drugi državni uradi, pa bi se na ta način izvršila na eni strani redukcija uredništva, na drugi strani pa bi se državna uprava iznebila takšnih krvosesov, ki pijejo njej in narodu kri.	.
Značilen primer vojaške justice se je pokazal te dni pri razpravi vojaškega oficirskega sodišča proti poručniku Medakoviču, Hrvatu, ki je bil obdolžen, da je leta 1920 na škodo vojaškega erarja prodal in zapravil 4 vagone moke. V skladišču, kjer je bil zaposlen, je bil res velik primanjkljaj, Medakovič je pa dokazal svojo nedolžnost in je bil pri razpravi tudi popolnoma oproščen. Svojo nedolžnost je dokazal že tedaj, ko so ga ovadili, a vse to mu ni pomagalo. V preiskovalnem zaporu je obsedel 31 mesecev in 8 dni vsled naglice in vestnosti vojaške sodnije. Kot arestant je dobival dnevno 2 din. in sedaj mu mora po zakonu erar povrniti za ves ta čas plačo, kar znaša 86.000 din. in pa še odškodnino za vsa-
ki dan zapora po 23 din., kar znaša 22.000 din. Će bi bilo vojaško sodišče kos svoji nalogi, bi vsega tega ne bilo.
Pustošenje na državnih sekvestrih. Vsesn je znano, kako se v naši državi upravlja z zaplenjenim premoženjem bivše Avstrije in kako se izrabljajo ista v strankarske in osebne namene. Novosadski listi poročajo sedaj zopet o takšni aferi, o kateri se je pred časom že mnogo pisalo. Novosadsko apelacijsko sodišče je odredilo novo postopanje proti dr. Jovanu Mihajlovič, odvetniku v Bečkereku, ki je bS obsojen od okrožnega sodišča v Kikindi na 10 dni zapora in 1000 D globe, ker je baje falsifikoval javno izjavo grofa Evgena Kara -esonvi, ki irna v naši državi v Banatu veleposestvo, katero upravljajo državni sekvestri. Dr. Mihajlovič, ki je pravni zastopnik grofa Keracsyi~a je namreč v grofovem imenu in z njegovim odobrenjem v imenovani spomenici naštel sodišču različne pregrehe, ki so jih zakrivili uradniki na grofovem veleposestvu, pa je bil 'radi te spomenice obsojen, češ, da je ponarejena. Ker pa je apelacijsko sodišče odredilo revizijo procesa, je prišel Mihajlovič na dan s še hujšimi stvarmi, kjer na vaja imena raznih uradnikov, ki so po grofovem posestvu direktno ropali. Med temi imenuje tudi bivšega velikega župana Joco Bogdanoviča, ki je odnesel iz gradu dragoceno pohištvo in starinsko konjsko opremo, ki je bila okrašena z zlatimi ploščicami in dragim kamenjem.
Poročil se je na Grabah pri Sv. Križu na Murskem polju iz slavne Žnidaričeve hiše, veleposestnik na Grabah, sin Alojzij Žnidarič z gospico Marico Kosi istotam. Obilo sreče! — Razven staršev poročenca imajo tudi velike zasluge, da se je gostija tako imenitno vršila vsi sovaščani, posebno pa gospod Jakob Šoštarič s svojo ljubo ženo, ki sta vse storila, kar je bilo v njenih močeh. Na gostiji se je nabralo za orlovski odsek pri’Sv. Križu na Murskem polju 200 D. Vsem darovalcem se izreka za to darilo najsrčnejša zahvala. Živeli še enkrat vsi gostje te divne gostije!
Rop v Lučanali. Od severne meje poročajoč Dne 29. maja t. 1. se je izvršil prav blizu Lučan vlom v neko hišo, iz katere je odnesel vlomilec 1500 D, eno puško in en revolver. S tem orožjem se je izvršil blizu Lučan nato rop in je potem ropar pobegnil nekam v Jugoslavijo. Ropar je neki Zagrebčan Rihtar po imenu, rojen leta 1904, nosi plavkasto suknjo, cajgaste hlače in kožnato avtomobilsko čepico. Roparja še doslej niso izsledili.
Očim ustrelil svojega pastorka. Iz Ritoznoja pri Si. Bistrici nam poročajo: Dne 29. t. m. je ustrelil nad 60 letni očim in veliki posestnik Koren svojega pastorka Pernata s petimi streli. Stari Koren je ugleden in sicer -dober mož, a ga je pastork vedno jezil in zbadal, kjer le mogel. Potrpežljivost in prizaneslivost starega Korena napram nepridipravu Pernatu je bila pri kraju In 29. t. m. je prišlo do smrtne rodbinske žaloigre.
Pozor pred sleparji in goljufi! Iz Kozjega poročajo: Po okolici trga Kozje so se klatili pred kakimi petimi dnevi en moški in dve ženski. Mož je rodom Primorec, zadržuje ljudi na cesti in jim z južno zgovornostjo pripoveduje svoje doživljaje. Med temi zanimivimi povestmi pa vršijo njegovi spremljevalki tatinski posel. Na ravnokar opisani način je izvršila zgoraj omenjena trojica kar v enem dnevu tri tatvine večjega obsega.
Carina na rože. «Primorski novi list« iz Sušaka prinaša to le zgodbico, ki priča o veliki brigi carine za osvobojeno mesto. — Na sušaško gimnazijo hodijo tudi učenci iz Reke in ko je eden od teh vzel seboj par vrtnic, da jih pokloni svojemu učitelju za god, ga ustavi na mostu, ki deli Sušak od Reke, jugoslovanski carinik ter zahteva za rože 80 K carine. Ker deček ni vedel, da se tudi rože carinijo in ni imel denarja, mu ni drugo preostalo, kot da, vrtnice vrže iz mosta v vodo.
Najdebelejši Jugoslovan bo menda hotelir Ljuba Lalovič v Zaječarju. Težak je 205 kg in obeseže črez trebuh 1 m 75 cm. Za obleko rabi 5 m blaga. Ko ga je jsveza srbskih gostilničarjev hotela poslati na kongres v Prago, ni mogel odpotovati, ker ni mogel v vlak, ki ima od Zaječarja do Niša ozkotirno železnico.
Kaj kaižimo pri nas? V «Uradnem listu« in po časopisih smo čitali ta-le razglas: «Dne 18. junija t. 1. ■se bo na ustni dražbi prodalo ca 1600 centov bukovega listja. Pogoji dražbe so objavljeni v «Uradnem listu« ler so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne v Ljubljani.« — Monopolska uprava je vsaj odkritosrčna in tako si lahko mislimo, kaj vse kadimo za drag denar. A samo mi prečani dobivamo v dragih cigaretah listje in najslabši tobak, za Beograd in Srbijo so pa iste cigaretne vrste iz mnogo boljšega tobaka in papirja. Kar se od finega tobaka ne pokadi v Sroiji, to se vse izvozi, za nas prečane pa izdelujejo drage cigarete iz uvoženega slabega holandskega tobaka v primesi raznih smeti in Ustja.
Nova blamaža sarajevske policije. V Sarajevu imajo tako imenitno policijo, da celo prekaša mariborsko. — Proslavila se je zlasti zadnji čas z nastopom proti dr. Sunarič je odsedel v zaporu 10 dni, predno mu je zabrtve orjunskega divjaštva, Jurija Sočo. Obsodila jih na zapor, blamirala se je z njihovim prizivom proti kazni in sedaj ima zopet s tema kaznjencema nove težave. Dr. Lunarič je odsedel v zaporu 10 dni, preino mu je za7 por iztekel,'sta prišla k njemu v celico dva uradnika in dva detektiva, ter so ga pozvali, naj zapor zapusti. Nekaj časa pozneje pa je prišel uradnik k dr. Behmenu ter mu sporočil, da mu je vsled brzojavnega ministrskega odloka spremenjena kazen v denarno globo ter da gre lahko takoj iz zapora, če globo plača. Dr. Behmen je to ponudbo odbil ter izjavil, da globe ne plača, polivajoč se na pismeno izjavo, v kateri sta on in njegov tovariš zahtevala, da se protizakonita kazen popolno-
ma kasira. Policijski uradnik je zahteval od dr. Beh-mena pismeno izjavo, katere pa ni hotel dati.
Kongres Udruženja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov se vrši v Splitu v dneh 27. do 29. junija t. 1. ‘d potovanje po železnici čez Brod—Sarajevo—Metko-vič in dalje s parobrodom bodo preskrbljene običajne vozne olajšave. Za skupino, ki bi potovala po morju čez Bakar, Šibenik (slap Krke), je najet poseben parobrod, s katerim se po skupščini nadaljuje zlet čez Dubrovnik do Kotora in odtod povrne do Bakra. Pomorsko potovanje bo trajalo od 25. junija do 2. julija, stroški s prehrano okoli 2000 do 2500 D. Prijave sprejema od 2. jun. inž. Mencinger, gradbena direkcija, od katerega dobe zanimajoče se člani podroben program.	298
Veselica Jugoslovanske Matice v Celju. Dne 3. jun. d L se vrši v Celju na Glaziji velika veselica cel jske . podružnice Jugoslov. Matice. Začetek ob 2. uri popol-I dne. V slučaju slabega vremena se vrši v Narodnem domu.
Orjuna ške.
Dan sedmine za mariborsko Orjuno. Kakor znano, ■50 igrali pri zadnjih izgredih v Ptuju «glavno kulturno« «logo ravno mariborski orjunci. Ravno radi nasilnosti v Ptuju so se zganile oblasti in prijele pošteno mariborsko orjunsko bando za ušesa. Komisar, iz Ptuja je prišel v Maribor, zaslišal in obsodil na zapor od 8—14 dni kar celih 24 orjuncev iz Maribora, ki so se udeležili za Orjuno usodepolnega pohoda v Ptuj. Da mariborski javnosti nekoliko zopet osvežimo te obsojene kriminalne ar j unske tipe ,bomo navedli nekaj orjunašev, ki so z viporcm deležni ptujske sedmine. Obsojeni so za na vapor: Reja, upravnik«Tabora«, neki Zavadlau, Sušnik, lastnik oglasnega zavoda v Slovenski ulici, Kaučič Jože, tajnik demokratske stranke, Bratoš, sin bivšega gostilničarja restavracije «Maribor«, Jurkovič Peter, Šorn, solastnik delikatesne trgovine na oglu Jurčičeve ulice, Uiklaučič, gostilničar v Studencih, Hlebš Anton, uradnik (pisač.) pri špedicijski tvrdki «Balkan« Hus, pisač pri tvrdki Poschinger in koroški begunec, Bregant, aka demik, Wunderl, tehnik, Jurij Jurkovič, zasebni uradnik (recte brezposelni postopač), Volčič Jože, mizar in zastavonoša mariborskega Sokola, Vuga, znani pretepač iz Trsta in carinski delavec, Pertljak, ključavničar, Ivan (Johann v Trstu) Škerjanc, (poprej Skerijanitz), revi-dent južne železnice, Jovanovič, carinik, Bizjak Franjo, pisač pri dr. Kukovcu, Stiplovšek, zasebni uradnik, Pi-ččanc, carinski posrednik. Nekaj od teh «junakov« pa še čaka na zaslišanje in kazen. Pri zaslišanju in obsodbi pa ravnokar našteli pretepači se niso vedli junaško, ampak kot zajci strahopetno. Seve, po obsodbi •o drveli vsi skupaj k zagovorniku vseh tolovajskih tipov, k orjunskemu odvetniku dr. Nacetu Jancu, da jim napravi «rekurz« proti odmerjeni jim kazni, ki pa ne bo nič pomagal. Kakor razvidno iz poročila, je bil 30. maj za mariborske orjunce od čelnika Reje, pa do 57 letnega omladinca Škerjanca dan — sedmine.
Mariborska Orjuna v dvomih. Mariborski orjunci se nahajajo v žalostnem položaju. Ne vedo namreč, ali je njihova organizacija v resnici razpuščena, ali pa je samo delovanje organizacije ukinjeno. Pametnemu človeku je popolnoma jasno, da je to pač ena in ista stvar. Mariborskim or j uncem in «Taboru« pa to menda ni, ker vidijo še vedno iskrico upanja, ako je samo delovanje organizacije ukinjeno. Mariborska policija je to nji hovo dvomljivost uvidela, pa jim je za 14dnevno premišljevanje dala na razpolago «hotel Graf.« Tukaj bodo iabko v miru in tihoti uvideli, da je mariborska orjuna v resnici razpuščena in da je njihova glorija za vedno minila. Ko bodo pa svojo kazen v «Grafu« obsedeli, jih pa čakajo še daljše počitnice na okrožnem sodišču, kjer bodo skoro vsi člani Orjune v kratkem času našli svoje zavetišče. Radi tega bi morala Orjuna vseeno prenehati s svojim delovanjem, ker ne bi imela več dovolj pretepačev. Oblast jim je s tem, da jim je razpustila organizacijo, napravila samo uslugo, da jih je obvarovala blamaže, katera bi nastala, če bi Orjuna sama od sebe zaspala.
Orjuna in dame. Glasilo slovenskih orjuncev ljubljanska «Orjuna« javlja, da so naša poročila glede napada orjuncev na ženski spol gola izmišljotina. No, mariborski nežni spol, ki je že več nego dovolj preisku-il na lastni koži orjunsko-italijanaško kulturo, je glede leb dementov «Orjune« čisto drugačnega mnenja. Navadi orjuncev na dame so začeli celo presedati orjunskemu «Taboru«, ki piše v četrtkovi številki sledeče: Preveč tankočuten patrijot je bil včeraj nek gospod na Aleksandrovi cesti. Ustavil je neko gospodično iz ugledne ljubljanske slovenske družine, ki je nosila slučajno klobuk s temno modrim trakom in svilnato rumeno podlogo, ker je to smatral za izzivanje z avstrijskimi barvami. Zahteval je tudi, naj jo stražnik aretira, kar se pa seveda ni zgodilo. Želeti bi pač bilo, da bi se naši ljudje ne blamirali s takimi otročarijami. Ta, celo za «Tabor« preveč tankočutni patrijot je g. revident Johann Škerjanc, posestnik orjunskega zelenega zmaja. Tako daleč smo prišli, da mora celo «Tabor«, ki je še danes glasilo orjuncev, javno ožigosati divjaške nastope glavnih orjuncev. Kaj tacega se lahko zgodi samo naprednjakom.
Nagrada onim orjuncem, ki so opljuvali na bin-koštni ponedeljek gospo kom. Pestevšeka. V našem listu smo že večkrat poročali, kako je mariborska Orjuna preizkusila svojo «kulturo« in «junaštvo« na otrocih in ženskah, katere so pretepavali in vanje pljuvali. Usöde-. polni pa so bili orjunski pljunki, s katerimi se je proslavilo 6 «junakov« na binkoštni pondeljek ponoči na-pram gospej komisarjevi Pestevšek. Mariborska poli-
cija je prisodila vsem, ki so pljuvali v gospo 14 dni zapora. Menda nam ni treba omeniti, da sta med temi kaznovanimi «častilci« dam tudi revident južne železnice g. Johann Škerjanc in pretepač Vuga. Za ravnokar opisano obsodbo orjuncev bodo policiji hvaležne vse mariborske dame, ki so bile doslej izpostavljene nevarnosti orjunskih pljunkov.
Mariborski Orjunci, ki so se udeležili izgredov v Ptuju, niso hoteli plačati voznih kart iz Ptuja do Ma-iibo,a, temveč so se hoteli zastonj peljati. Na vprašanje sprevodnika, da se brez kart ne morejo voziti, so ga nahrulili prav po zločinsko, da to njega nič ne briga, oni se lahko vozijo zastonj. Sprevodniku so zagrozili, da ga vržejo iz vlaka, ako bi skušal vlak ustaviti. Revež se je groženj ustrašil, kajti dobro je poznal Orjunce in vedel, da bi bili kaj takega zmožni, pa je radi tega bil raje miren. Ker so orjunci s tem železniško upravo oškodovali, bi jih ista lahko prijela za odškodnino, ker so policiji znane vse osebe, ki so se z vlakom vozile. Značilno pa je, da se je med orjunci, ki so bili v vlaku, nahajalo tudi par uradnikov južne želez., ki da niso samo ne nastopili proti početju svojih tovarišev, temveč so njihov čin celo odobravali in najhujše psovali ubogega sprevodnika. Železniška uprava si res lepe orjunske tičke na svojih prsih redi. Že tako na razne načine goljufajo hi kradejo materijal, ki pripada železnici, potem pa za ta denar napajajo žejne orjunčke, potem pa so še tako nesramni, da pred službenim organom na železnici zagovarjajo svoje iovariše, ki nočejo vožnje plačati.
Krvavi slučaj mariborske Orjune v Slov. Bistrici
je predal policijski komisarijat okrajnemu glavarstvu. Mariborsko okrajno glavarstvo bi lahko postopalo s s overijebistriškimi orjunskimi izletniki ravnotako kot je ptujsko in policijski komisarijat napram pljuval-cem dam. Ptujsko glavarstvo in mariborska policija sta v teh slučajih storila svojo dolžnost v polni meri in upamo in pričakujemo isto od g. dr. Lajnšiča. Ako bo mariborsko okr. glavarstvo obsodilo orjunce po receptu ptujskega, potem bo cela akcijska četa mariborske Or-j,'ii šc pred slučajem s Cirilovo tiskarno kar cele mesece v zaporu in Maribor bo imel po dnevi in po noči mir pred orjunskimi razbojniki.
Bistriška Orjuna je bila tudi v Ptuju. Slovenjebistriško krvavo Orjuno je zastopalo pri izgredih v Ptuju 6 «junakov« in med temi oba učitelja Čeh in Metlikar ter uradnik pri filijalki Trgovske banke. — Siovenjebistričani so prav veseli, da sta bila zraven zgoraj omenjena učitelja, katerih bi se radi znebili in sedaj se jih bodo, ker je že poskrbljeno, da bosta kašo pihala 14 dni.
Kdo in od kod je dr. Cazafura? Dr. Cazafura je rojen Italijan, študiral je v Italiji in njegov oče je še danes predsednik deželnega sodišča v Trstu. Ako bi stari Cazafura ne bil skoz in skoz Italijan, potem bi gotovo ne užival tako visokega zaupanja od strani italijanske vlade. Pregovor pa pravi, da ne pade jabelko daleč od drevesa; tudi mariborski Cazafura ne bo glede italijan-stva daleč od starega v Trstu. Da je mariborski Cazafura prav pravi tip italijanskega fašista, že znači dejstvo, ker vedno govori o granatah, bombah, strelih itd. Glede Cazafurovega orjunskega nacijonalizma še bodo doživele oblasti bridka razočaranja.
Od kod jemlje ta človek denar? Kot pravega razbojnika se v Mariboru vse izogiblje železniškega revidenta in glavnega orjunca — 57 letnega omladinca Johanna Škerjanca. Ljudje, ki dan na dan opazujejo ta kriminal ni tip, še radovedni in začudeni povprašujejo: Od kod neki jemlje ta -človek denar, da plačuje dnevno po gostilnah «cehe«, ki gredo v več tisočkronske svote? Škerjanc gosti orjunce, pa tudi vsacega, ki ga potegne, tega starega bedaka, češ, Johann, kako fejst, zaveden in junaški Jugoslovan si ti. Radodaren je ta gospod Johann, samo gotovo ne s svojim denarjem, ampak z bogve če-gavim. Drugi železniški revidenti, ki imajo družine kot Škerjanec, trpijo pomanjkanje in naravnost stradajo, gospod Johann pa dan in noč popiva z orjunci in razmetava tisočake. Ravnateljstvo južne železnice bi se vendar moralo pobrigati, od kod jemlje ta najustudnej-ši pretepač tisočake. Bo pa zopet doživela južna železnica slučaj Jenko, pa potem bo prepozno.
Grjunska pesem.'Ko se je v Mariboru začela Orjuna, so govorili, da dobi od nekega znanega slovenskega skladatelja himno. Ta se je pa očividno za to zahvalil in Orjuna gre sedaj, ko je komaj nekaj peti začela, brez himne narazen. Pa nekaj drugega se je zgodilo. Našel se je njen «pesnik« v osebi bančnega uradnika Tone Seliškarja, ki je spretno porabil slučajno soimenstvo s pesnikom Tone Seliškarjem da stopi prvič in najbrž tudi zadnjič v Mariboru pred javnost. Zgodilo se je takole: Ko se je v Mariboru širilo delo pesnika Seliškarja «Trbovlje«, se je ponudil bančni uradnik Tone Seliškar za predavatelja, oziroma recitatorja v «Ljudski univerzi«. V svoji ponudbi ni povedal in še le pred recitacijo se je dognalo, da ni indentičen s pesnikom — «Trbovelj« — Tone Seliškarjem! Mož je podal v pondeljek svojo «pesnitev« «Bliskavice«, ki se razlikuje po nedovršenosti ter slabem posnemanju raznih lirikov od skozi in skozi samoniklih ter deloma dovršenih «Trbovelj« in je končno še dodal pesem — «Orjuna«. S tem si je hotel za svoje slabe pesnitve vsaj pri Orjuni za gotovih priznanje. To se mu je tudi posrečilo, ker Orjuna še vse kaj slabšega odobrava. — Tako je prišla Orjuna do svojega pesnika in sedaj, ko je razpuščena, si or-iunei lahko zapojejo njegovo pesnitev po melodiji Haydnove himne ali pa po kakem «Trauermaršu«, če ne sprejmejo za svojo himno znano «O du mein lieber
Augustin  ----——« — enostavno vsled pičlega časa in.
pa v čast nadorjimcu dr, Avguštinu Reismnn.
Iz Maribora,
Sprejem juđenburških žrtev v Mariboru. Maribor je čeraj sprejel kot prva postaja v osvobojeni domovini i
j 30. maja t. !. se je mudil v Mariboru in spal pri Halb-i widlu, kjer so ga detektivi spoznali, aretirali in bode I romal po plačilo v Gradec.
Prostovoljno gasilno društvo v Razvanju priredi
Prava narodna jei so bile že pre vojno testenine «Pekatete« in kakor vse kaže, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bi uživali.
žrtve habsburškega imperijalizma in krutosti, junake, j v nedeljo, dne 17. junija t. I. v vrtu gostilne Pukl v Raz ; i so padli v Judenburgu, ker so se naveličali večnega ! vanju veliko vrtno veselico z raznimi zabavami. Za do-nlapčevanja in so hoteli priboriti svoji domovini svo- i -,ra j«diM m dobro, pristno vino in pivo preskrbi dru-odo. Slovenci smo jim hvaležni za njihovo požrtvovni- j štvo. Kei je čisti oobiček namenjen za nabavo gasilnega vosi, nismo jih pustili, da spe večno spanje v tujini, ] orodja, so vsi prijatelji in dobrotniki društva povan-pripeljali smo jih v našo svobodno zemljo, za katero so ‘ (ieu‘ na °biien obisk, ni kot prvi Slovenci prelili svojo kri. Maribor jim je lo
Gostiln pri „Posojilnici" v Kamnici
vodita sedaj
Odbor
ivaiežnost včeraj pokazal. Na tisoče ljudstva se je prišlo poklonit njihovim krstem. Vlak z krstami je prišel V Maribor že v noči od srede na četrtek. Zjutraj so vagon, v katerem so bile krste, lepo okrasili. Popoldne ob t .uri pa se je zbrala na kolodvoru ogromna množica ljudi, ki so pozdravili svoje mrtve osvoboditelje v svobodni domovini. Bila so zastopana vsa slovenska društva, šolski zavodi, vojaška oblast, mestna občina itd. Po izvršenem cerkvenem obredu je junake pozdravil kot zastopnik prvega obmejnega mesta na njihovem potu v domovino g. župan Grčar. Za njim je v imenu vojaštva izrekel zahvalo v prekrasnem govoru komandant 45. polka pukovnik Draškič. V imenu mariborskih Slovencev in kulturnih društev je govoril g. dr. Anton Medved, ki je s svojim govorom navdušil občinstvo tako, da je gromovito klicalo padlim junakom «slava!« Potem so še govorili zastopniki raznih društev, po govorih pa je zapela Glasbena Matica pretresljivo žalostinko «Vigred se povrne.« Občinstvo se je po izvršeni slovesnosti razšlo, junake pa prepeljejo danes v Ljubljano, kjer jih bo do jutri pokopali v svobodno zemljo.
Mariborska mestna hranilnica in krediti magistralnim uradnikom. Uradnika mariborskega magistrata, znana Jež in Černe, sta zaprosila mestno hranilnico za kredit 380.000 K v svrho nakupa hiše. Mestna hranilnica je imela v ta dva sicer dvomljiva gospoda toli ko zaupanja, da jima ni dala samo zahtevanega kredita, ampak kar 400.000 K, torej več nego je znašala kupnina hiše. Gospoda sta zaslužila pri prodaji hiše lepe tisočake in izjavila pri sodisču, da sta izdala" 150.000 K za razne provizije. Od Ježa in Gerneja je dobil gotovo mastno nagrado g. hranilnični ravnatelj Vodeb, ki je že znan in prav velik prijatelj tako bolj postranskih zaslužkov, katerim pravijo temeljiti in visoki finančniki a la ravnatelj Vodeb — provizije. G. Vodeb bo po po-licajdemokratski morali in navadi obogatel, mestno hra nilnico pa upropasti!.
Sestanek Prometne zveze. V soboto zvečer ob 6. uri se vrši v Lekarniški ulici sestanek Prometne zveze. K temu sestanku, na katerem bo poročal o vprašanju železničarjev narodni poslanec Žebot, so vabljeni vsi (Tani Prometne zveze in tudi drugi železničarji, katere zanima njihov bedni gmotni položaj.
Glasbene Matice v Mariboru V. redni občni zbor se vrši v četrtek dne 14. junija 1923 ob pol 20. uri v društvenih prostorih pri Götzu (III. nadstropje) z običaj-r im dnevnim redom. Ako občni zbor vsled nezadostnega 'števila udeležencev ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je v vsakem slučaju sklepčen.
Mariborska policija je imela srečo. Marca mesca je pribežal iz Gradca v Jugoslavijo neki Treiber. Ta se je izdajal za konjskega trgovca, a je poneveril v Gradcu s ponarejanjem menic 85,000.000 avstrijskih kron. Dne
Najlepše darilo za birmance je lep rožni venec in lep molitvenik. Botre opozarjamo, da ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru veliko izbiro takih molitvenikov in rožnih vencev po primeroma zcio nizkih cenah, zato vsem botrom toplo priporočamo, da si v Cirilovi tiskarni nakupijo ta darila. Dobijo jih tudi lahko po pošti.
Simon in Tilka Horvat
ki se občinstvu priporočata za obilen obisk. Pristan vina, Tschelligijevo pivo, mrzla in topla jedila. Vsako nedeljo in prazniš vrtni koncert. 256
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem pre* vzela od g. Josipa Honomichl (poprej Sinko)
POSLANO.
Veletrgovina «Luna« Maribor, Slomškov trg 11 naznanja, da bode oddelek za ure in zlatnine na velik© tekom časa birme, in sicer do konca junija, tudi za prodajo na drobno posameznim odjemalcem odprt dnevno od pol 10. do 12. ure, v pritličju leva stran. Dana je torej vsem eenj. kupcem priložnost, da si darila za birmo jako po ceni nabavijo.
Anton K iff mami Mafibpr, Slomškov trg 11.
(Zraven glavne pošte.
gostilno „k sodniji“
Sodna ulica 16
ter bodem točila prvovrstna vina in pivo ia skrbela ža dobro kuhinjo. 1—3 308 Za obilen obisk se priporoča V, RoSBübBfQSf-
Kovczidii» hi la
za dve družini z vrtom in njivo blizu Maribora se takoj po ceni proda. Podlipnik, Tezno 37.
Po ceni, lepo in hitro se izdeluje vsake ...................
obleka vsake velikosti po meri za gospode in dečke pri
A. VADNtJ
Wüdenrajnerjeva ulica štev. 6 Podpirajte slovenske krojače, l 4 579
Poznati Maršnarovi
limonada! praški „BRAUSE"
se zopet dobijo pri tvrdki
Jisip VftikgLiubljana
Krekov trg 8.
Zastopstvo In zaloga tovarn »ORION», Mariner. 5 12 275
Hišnik
samec, trezen se išče,
___	prednost imajo tisti,
j t d kateri se razumejo s konji. Po-
BRZOJAVNE DROGE
od 8—12 m dolge, od 18 —22 cm debeline na tankem koncu
HRUSTOV LIS
razžagan na 1 m 20 cm za tanin ter
mvmm mmm les
rabi večje množine lesna tvrdka
Ernest Narine, Celi«
Kapucinska ulica 3
1-3
207
Lisufje z^podeželske gieda” nudbe pod „trezen“ na 'upravo liške odre, nadalje kite in druga lista-	3~3 ^99
lasna dela priporoča R. Grobe! ”””
nik, frizer za dame in gospode ter za gledališče. Celje, Glavni (rg 17.	3—Sf 259
Širile „Stražo M
Všnotoč PÖLZL
Laštarsbara Kešaki
JOS. NEKRif»
tesarski mojster in stavbeni podjetnik
sprejme vsa v njegovo stroko spadajoča dela in jih izvede ro čno in ceno.
MARIBOR, SMETANOVA 59. Telefon I4O.	2-IO 290
Zelo fin skoraj nov EHRBAR
KLAVIR
se proda za 40.000 Din. Maribor, Gosposka ulica 46, pritličje. Ogled
od 2, do 3. ure pop. 2—2 80ž
mmr so siviii
deloma dobro izučenih, izvežbanih, deloma manj iz-vežbanih začetnic (mlajših)
5 likaric za škrobano perilo 5 likaric za mehko perilo 2 šivilji (starejši) za Specijalne šivalne stroje rabi za tovarniško šivanje belega perila v Mariboru
Državna borza dela v Mariboru
B e« kisal
„REX
Bres sladkorja! Bros salfcffa!
sploh brez vsakega dodatka se lahko s
h konzervnimi steklenicami in aparatom
3 9 6-r
napravi brez truda vse vrste okusnih, zdravih in c er, ih domačih konserv. V «REX« vkuhane jagode, češnje, hruške, češplje, jabolka, sploh vse vrste sadja se hranijo pri n e i z p r e m e n j e n e m n a v a d n e m okusu in največji zdravimi vrednosti, brez vsakega dodatka leta in leta. — Ravno tako se ohrani za nedogledni čas vsak drugi živež, posebno vse sočivje (fižol, grah itd.), meso, klobase, paštete, gobe, ribe in drugo.
Po tovarniških cenah priporoča
Ivan Kovačič, Maribor. Koroška cesta 10

trgovina stekla in porcelana na veliko in malo.
Velika zaloga vsakovrstnega steklo, šip, ogledal, porcelana in kamenine, svetilk, kakor vseh v steklarsko stroko spadajočih predmetov po najr.ižii ceni.
i
Plača in ostali pogoji se izvedo pri Državni borzi dela v Mariboru, Stolna ulica 4. Nastop takoj.

Naj večje transportno podjetje sveta
EYROPÄ
CANADA
Samo 4 dni na odprtem morju, Najhit-ejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, ANTWERPNA in CHERBOURGA z glasovitimi »EM PRESS« parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Daljna navodila glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prđjage, predpisa useljevanja v Kanado m Zjedinjene države daje AGENCIJA
CANADIAN PACIFIC, Zagreb, Petrinjska ul. 40
Amirika Lilija
m
United American Lines Inc,
Filijalka
SIMO» KMETEC. LJ UBIJANA
Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna po* jasnila in prodaja vozne liste.
OcIIicmI las Ljubljane v saki ted©».
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB
„B“ Cesta pri državnem kolodvora
ZAGREB
Mihajlović, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik-
287 f
JI*E tiskarn« *v„ GrfLs s Maribora,

Odgovora!

lađa ja konzoreij «Straže«.