Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • -Za pol leta - - • • • Za New York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto GLAS NARODA * listisIovenskihrdelavcevvAmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Ittnrrt every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Kntsred as Ssoond 01ms Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELE70H: CHelsea 8—8878 NO. 282. — ŠTEV 282. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 2, 2933. — SOBOTA, 2. DECEMBRA 1933 VOLUME YT.T — LETNIK XLL V ENEM TEDNU JE DOBILO 1,250,000 OSEB DELO Zamorec Patterson spoznan vtretje krivim zvezna vlada bo razdelila med siromašne družine 10 milijonov ton premoga Vlada bo natančno dognala, koliko nezapDslenih je v deželi. — Tudi v normalnih časih je bilo tri milijone oseb brez dela in zaslužka. — Načelnik administracije za javna dela je odgovoril A!fredu E. Smithu. — Premogovni baroni so dali znaten popust. italija bo dr. wynek00p plačala i v preiskavi del dolga WASHINGTON, D. C., I. decembra. — Harry L. Hopkins, načelnik zvezne pomožne akcije, je danes objavil, da se bo s pomočjo "Civil Works Administration" prvič v zgodovini Združenih držav dognalo število onih, ki so vsled starosti oziroma j duševne ali telesne oslabelosti stalno brez dela. Ko bo pri javnih delih zaposlenih štiri milijone oseb, si bo mogoče ustvariti javno sliko o zaposlenosti v deželi. Hopkins je s ponosom ugotovil, da je dobilo v tednu, ki se je končal dne 25. novembra, delo en milijon dvestopetdeset tisoč oseb. — To je najboljši odgovoi bivšemu newyor-škemu governerju Alfredu E. Smithu, je rekel Hopkins, — ki je imenoval "Civil Works program" mešanico, katere nihče ne razume in ki je brez vsake koristi za narod. Po Hopkinsovem mnenju je celo v normalnih časih tri do štiri milijone oseb brez dela. Vpoštev pridejo v prvi vrsti starci, pohabljenci in slaboumne-zi. S tem številom je treba vedno računati. Ako odštejemo to število od skupnega števila nezaposlenih, prav lahko doženemo, koliko ljudi je vsled depresije izgubilo delo. Od meseca septembra do oktobra se je število pcdpore potrebnih družin povečalo za dva odstotka. Zvezna vlada bo nakupila deset milijonov ton premoga in ga razdelila med siromašne družine. — fvupila bo osem milijonov ton trdega in dva milijona ton mehkega premoga. Lastniki premogovnikov bodo dali pri toni trdega premoga sedemdeset centov, pri toni mehkega pa deset odstotkov populita. "Public Works Administration" je dovolila danes nadaljnih šestindvajset milijonov dolarjev za petindvajset držav in za Havajsko otočje. To pomeni, da bo dobilo za dobo enega meseca stošestdeset tisoč oseb delo. Italija bo 15. dec. plačala Ameriki milijon dolarjev na račun dolga. Noče preklicati svojega dolga. Washington, D. C., 1. dec. — j Italijanska vlada jo Združenim državam ponudila, da plača 1.1. decembra na račun .svojega vojnega dolga .0. Ostalih dvanajst držav je plačalo le deloma, nekatere, kot Francija in Belgija. pa sploii niso plačale. Dr. Alice Wynekoop zahteva prostost ali smrt. Srednje poti ne mara. Noče zagovora za blaznost. svobodna porotniki so se posvetovali ljubezen na več kot petindvajset ur kitajskem Vlada je preiskala razmere v oddaljenih provincah. — Vladni krogi so DECATUR, Ala., 1. decembra. — Porotniki so danes že v tretje spoznali krivim enoindvajsetletne-ga zamorca Heywooda Pattersona, ki je v družbi osmih tovarišev dne 25. marca posilil v nekem to- Chicago, HI.. 1. decembra. — Zagovornik dr. Alliee Wynekoop ki je obdolžena, da je ustrelila svojo .sinaho. bo v njenem imenu zahteval smrt, ali popolno svobodo. Njen zagovornik Frank Tvrrell jo pregnal vsa ugibanja, da bi v v veliki zadregi zaradi»vornem vlaku dve mladi dekleti. Patterson je bil že nekaterih običajev. J dvakrat obsojen na smrt, toda v obeh slučajih se je posrečilo odvetnikom izposlovati novo obravnavo. Nanking, Kitajska, 1. decembra. — Kitajski vladni krogi so v vqjiki izadrtigi zaradi težkih problemov. o katerih je posebna komisija poročala vladi, da vladanjem* obrambo zahteval preiskavo 1 3° v provincah Cing-haj, Sinkiang njenega duševnega stanja, ko je *» Kan-su. izjavrl, da je to izključeno. | Vznemirjena vsled odtujenja — Dr. Wynekoop. — je rekel Mandžurije. Džehola. Zunanje Tyrrell. — ne mara omadeževati • Mongolske in Tibeta, se je vlada.-. __ . ... - - svoje družine z blaznostjo. Žen-j v Nankiugu odločila, da bo posve-1 V Kolinu je bilo obglav- ska s tako sijajno preteklostjo in|1iIa ve<~ pažnje obmejnim provin-J 1 jenih Šest komunistov, tako odlično družino ne more ime-|oaru« k<-r sumi Rusijo in .Japon- 0bglavuanje komunistov v nemčiji ti takih misli. — Imeti hočemo Obsojeni so bili, ker so ubili dva nazijca. sko. da v njih ščuvata narod k popolno |>ro- uporu, .stost ali smrt. Dr. Alice Wyne-j Provinca Cing-haj ali Kokonor koop to zahteva. Srednje poti ni.lmeri 281.150 kvadratnih milj in! Kolin ob Reni, Nemčija, 1. dec Prav nepotrebno j»' bilo, tla so ne- samo 7()<).(}w0 prebivaleev. j Na dvorišču državnega sodišča j«' WASHINGTON, D. C., I. decembra. — Indu-strijalni administrator Hugh S. Johnson se je danes vrnil iz Warm Springs, Ga., ter podal časniškim poročevalcem več značilnih izjtv. Rekel je, da se bo v KONEC PROHIBICIJE kateri zdravniki za duševne bolez- ' Nin-kiang. ali kitajski Turkestan ni o tem razmišljali. Dr. Wynekoop. ki trpi na po; nenju žil. je pripravljena ostati v J Valcev. Kan-su pa meri 125,000 zaporu, dokler se bo zdravila. Tvr-! kvadratnih milj in ima 5.4O0.000 irz.- ----------r • — - . «... jima 638.802 kvadratnih niilji po-vršine ter samo 2.491,000 prebi- rell je rekel, da bo stavil zahtevo. da je proti vaščini izpuščena iz zapora, kadarkoli se izboljša njeno duševno stanje. Sodišče se še ni odločilo, kaj bi na prav H o z njenim sinom Earle. na katerem leži sum, tla je bil v zvezi iz umorom, svoje žene Kethe. ki je bila najdena s prestreljenimi i prsi na operacijski mizi njegove ! matere. Washington, D. C., 1. dec. — Amerikaroei bodo smeli postavno gasiti svojo žejo z alkoholnimi pijačami v torek. 5. decembra ob treh popoldne. Tedaj bo dovolj državnih konvencij potrdilo, da .... , .... .. . . . , x . iphiji zelo vroc. kajti vremenski je \ olsteadova postava ertana izI . , ...... ustave. VROČINA V PHILADELPHIA Philadelphia, Pa., 1. decembra. Zahvalni dan je bil v Philadel- Okoli ene popoldne bast a konvenciji držav Ohio in Pennsylvania dosegli število 35 držav, ki so glasovale rza odpravo prohibieije. <>b dveh popoldne bo otvorjenn konvencija države l'tah. Konven-eija bo zborovala eno uro, nato psi bo konce prohibicije. STERILIZACIJA V NEMČUl prihodnjem kongresu brez dvoma vnela debata čel, *ollakovo' Bavarska- ' - MF . j & "cia *-c*-» I Kot je razvidno iz poroeila bavar- imajo delavci pravico do zastopstva v NRA oblasti. » sk»* vlade, se .postava o steriiiza-Po njegovem mnenju jim te pravice ne more nihče odrekati. WASHINGTON, D. C, I. decembra. — Predsednik Roosevelt bo najbrž prihodnjo sredo govoril po radio. Pri tej priliki bo odgovoril onim, ki kritizirajo njegovo valutno politiko, ter pojasnil svoje načrte za bodočnost. Kot zatrjujejo njegovi prijatelji, je govor že sestavil ter bo broadcastan po vsej deželi. Podrobnosti o govoru še niso znane. Ve se le toliko, da bo pojasnil svoje razmere napram dr. M. I Sprague, ki je odstopil kot svetovalec zakladniške-ga departmenta. Ko je resigniral, je pisal predsedniku dolgo in ostro pismo, toda Roosevelt je pismo (enostavno prezrl. eiji nepoboljšivili hudodelcev in umoholnih naglo izvršuje. Samo na Bavarskem je bilo preiskanih 100.000 oseb. med temi 18,000 kaz-nencev. Med temi so zdravniki izbrali ljudi, katerim bo s pomočjo operacij odvzeta zmožmed. da bi imeli kake potomce, ki bi najbrže tudi postali zločinci ali pa umo-bolni. Kot zatrjuje Cnited Press, bo po celi Nemčiji steriliziranih do 300.000 oseb. urad je neznanil. da j'* bil ta d on najgorkejši 30. november, odkar obstoji urad Poleg tega pa so bili tudi ognjegasci poklicani k 75 po- fantje in dekleta zbirajo k zaba-žarom. vam v gozdovfh. po raizveseljeva- prebivalcev. Te tri province merijo skupno 1.300.000 kvadratnih milj z H.501,000 prebivalci. A' teh deželah delajo domači problemi vladi velike težave, ker živi v njih l-e malo Kitajcev. Prcbi-valci si po večini. Mongoli. Mohameda ni in več tartarskih plemen. Ti prebivalci so nezanesljivi. ker Kitajci niso posebno naklonjeni. Največ skrbi pa povzroča jo o-srednji vladi običaij v provinci Cing-haj, ker se popolnoma razlikujejo od običajev pravih Kitajcev. Kot pravi poročilo komisije, je med tem ljudstvom v .vplosni navadi svobodna ljubezen. Ob gotovih dnevih v letu se DEVETLETNI BANDIT Philadelphia, Pa., :*(). novembra. — Mrs. F. Durston. agenti-nja na postaji nadeestne železnice. je zaslišala droban glasek : — Roke kvišku! — Nasmehnila se je. toda roke je vendarle dvignila. ker ji je pomolil neki devetletni deček revolver pod nos. Pograbil je 35 centov in skušal zbežati. Durstonova je skočila za njim in ga izročila policiji. Uevolver ni bil pravi, pač pa iz lesa. NEMČUA ODPUŠČA DAVKE Berlin, Nemčija, 1. de.—m bra. Finančni minister je naznanil, da bodo odpuščeni vsi davki, ki niso bili -plačani do 1. januarja, pod pogojem, da kdo izda enako vsoto de.narja do 31. marca 1034. da pomaga brezposelnim. Samo do-ihodninski davek ni od pusti ji v. SWATHMORE, Pa., I. decembra. — Enajst profesorjev socijalne znanosti na tukajšnjem vseučilišču je podalo izjavo, v kateri odobravajo vladno politiko, boje se pa, da bo imela ta politika za posledico inflacijo. Zvezno vlado pozivajo, naj se vrne k zlatemu standardu.- bilo obglavljenih šest komunistov, ker so bili v zvezi z umorom dveh nazijskih vojakov 24. februarja. V tem siu<"-aju je bilo obglavljenih naenkrat največ hudodelcev v zgodovini 'Nemčije. Poprej je bilo v Nemčiji, odkar je bila v republiki zopet obnovljena smrtna kazen. naenkrat obglavljenih največ zločincev, ko so v Hamburgu 1. avgusta obglavili štiri komuniste. Kancler Hitler je kmalu nato. ko je prišel do vlade, vpeljal ob-glavljcnje iza smrtno kazen. Ko j«' bil .v svojem obsežnem agitacij-skem delovanju na poti do vlade, je v nekem svojem govoru rekel, da se bodo. ko pridejo nazijci do vlade, glave kotalile po pesku. Y Franciji pri izvrševanju smrtne obsodbe rabijo giljotino: velika klinja. katero med dvema dro. goma spuste obsojencu na vrat. j me.->eeev zapora. .Med porotniki ni bilo nobenega črnca, in se je že vnaprej precej sigurno vedelo, kako se bo glasil njih pravorek. Nrt\vyorški odvetnik Samuel S. Lcibowitz, ki ga je najela International Labor Defense kot za g' -vornika obtoženih izamorcev, je vprašal .sodnika Callahana. kdaj namerava izreči obsodbo ter dostavil. da bo vložil prošnjo za nov proces. Ce bo prošnja zavrnjena, se. bo moralo najvišje sodišče Združenih držav ha vit i s to zadevo. Sedem zamorcev je bilo najprej proii^iranih v Seotsboro v Jackson okraju in so bili obsojeni na smrt. Zvezno sodi"čt* jim je dovolilo nov privees. Tudi pri drugem kročesu je bila nad zamorcem PatteisoMoni izrečena smrtna obsoba. Tudi v tem slučaju so odvetniki izposlovali nov proces. Kot glavna priča državnega pravdništ.va j«* nastopila Victoria Price, ki je pod prisego izjavila, da so jo »zamorci posilili. NAZIJCI MEČEJO BOMBE Dunaj, Avstrija, 1. decembra. V četrtek zvečer je bil Inoinost skrajno vznemirjen, ker so nazijci izopet priče'i metati bombe, ki so pokale od 1» -zvečer do polnoči. Polieija je aretirala s.-dem rseb, ki so bile takoj obsojene na štst V Nemčiji pa rabelj z mečem odseka glavo Ta način usmrtitve zločincev je v navadi samo še v Nemčiji. . .. „ Kolin ob Reni, Nemčija, 1. dee. nju pa jrredo po parili v votline.},, .... , ... J ' , Komunisti, ki so bili zaradi umo- kjer neka] easa zi ve v poskusnem , . .. , , , I ra dveh naziiccv \\ interberga in zakonu. Ako se v tem času pre-' . , . .. . . . Span^ren.ber}ra obglavljeni. so: pričata, da sta si v see. tedaj samo ' ^ .. Tr . ^ , , , <>tto \\ apeser. illermann Jlnma- naznanita. ua sta sklenila zakon. . ,, . , ... . , .. . „ . . cher. nernliard \\ dims. IleiUDi h rum loeitvc so ra\mo tako prinro- ,, . T . ,r . .. , . -i-. rorseh. .Joseph Morit/, m -Joseph st-e. Ako tlva 'zakonca sprevidita. ^ . i , . ». Engel. da ne moreta skupaj živeti, gra- _ sta narazen in naznanita, da sta se sporazumno ločila. Pri vsaki ločitvi gredo otroci z materjo in mnogi tistroci niti ne vedo. kdo -»o njihovi očetje. Ta-mošna mladina dicori zelo zgodaj; mladeniči in dekleta postanejo stari-i zr s 10 letom. Komisija 'pravi .v svojem poročilu na vlado, da so prišil v lisi-ning ravno ob času nekega praznovanja. katerega so se udeležili. Zabava je trajala celo noč. Stregla so jim lepa dekleta ter jim prinaaa'a kuhano vino. Kdor sprejme ponudeno vino. s tem j>o-kaže. da je pri volji vzeti dekle za svojo 44 že n o". Kdor pa vina ne sprejme, se dekletom zameri, ker je s tem pokazali veliko neolika-nost. Naročite se na "GLAS NARODA*' največji sl-ovenski dnevnik « Združenih državah VIUEMOVA ŽENA — CESARICA London, Anglija, 30. novembra. "The Daily Mail" prinaša poročilo iz Doorna. ki pravi, da bo žena bivšega nemškega cesarja Viljema 11. od sedaj znana pod naslovom cesarica, mesto princesa Iler-mina. Do sedaj Viljem ni svoji ženi dovolil ciganskega naslova, toda sedaj ji ga je dovolil. Princesa Ilermina iz knežje ro-dovine Rcil-^s se je poročila z Viljemom ;"». novembra 1022. Njegova prva žena. cesarica Avgusta Viktorija je umrla v aprilu 1921. Ilerminin prvi mož. princ .lohann ttchiM'naich-Oarolath je umrl leto poprej in ji je zapustil veliko premoženje. Viljemmva poroka s Ilerntino je povzročila velik vihar med nemško aristokracijo in njegovo družino. illermina zatrjuje, da* je zakon srečen. Princesa je stara 46 let. Viljem pa 74 let. liombe >o poka'e tudi po druiriJi mestih dežele. V Gradcu je bomba razbila šip.» neke kavarne. V Riedu so bile razbite šipe v cerkvi. Dunaj je miren. KUBA SE BO POMIRILA Havana, Kuba, 1. decembra. — 1'rugvajski poslanik Fernand z de Medina je trdno prepričan, da bodo tajna družba ABC in meriok i-liM-i .>»pr» jeli njegov »pravni načrt. katerega je priporočil, da bi zopet prišlo do političnega miru na Kubi. Medina pravi, tla je samo še potrebni*. da te dve »tranki sprejmeta njegov načrt, da more vladi predložiti svoj mirovni načrt. Voditelj ABC družbe Jorge Ma-nacli se je z aeroplanom odpeljal v Miami, da se posvetuje z drugimi člani tajne organizacije. Telefonski uradi so poslovali po celem otoku, ko so .njihovi uslužbenci dusegli nov sporazum z dru7, bo. IZALCO VULKAN JE PRIČE BRUHATI Managua, Nicaragua, 30. nov. V republiki Salvador je začel bruhati Izaleo vulkan. Ljudje, ki prebivajo ob vznožju, ko pobegnili na varno. Pri zadnjem izbruhu leta 1026 je zahtevala lava 57 človeških žrtev. ali ste 2e naroČili slovensko-amerikanski koledar za 1934? - stane 50 centov. - naroČite ga še danes WEW YORK, SATURDAY, DEC EMBER 2, 1933 Tf«! T.APttEST SLOVENE DAILY <9 D. ■ ■ ■■ " .i 11 ........i — i i ■ ■ 0. A < ■ Glas Naroda ■ * uvmq ami raounwa oj ILOTKNIC fUBMHHINfl COMPANY (A Oet|Xir«Bw> PI««* ot barfiMM at Um corpora tl an and add re—m ot t bore officer«: m W. Wk Street. B«M|h «f Manhattan. New Twfc City. N. I -OLA 8 N A RODA* (Velee ef ike Peeple) lined Brery Day Except Sundays and SoBteya fc eel o teto »elja M Aaeriko 1b KtUogojno uboga, ki ne pije in ne kadi, ki si vedno, predno stopi v hišo. čevlje temeljito obri- 11 1 so bila takrat, ko smo se mi tu-,., . . še, ki ne preklinja in se ne jezi in je sploh obdan z vsemi naselili. Zdaj je velika razlika v|k in nu'n5 narotlu- najboljšimi lastnostmi. ' dohodkih in v davkih Na kratko • * _ . .. . povedano: z polimi rokami skoraj I speti glasovanja je marsikoga presenetil. .Niti en -zakonski mož ni dosegel petdesetih odstotkov zahtevanega inteligenčnega Standarda. Mož naj bo v svojem poklicu šc tako i zboren, naj ima v svojem poslu še toliko uspeha, naj ga sodržavljani še tako spoštujejo, je po mnenju članic duševna reva, in zdi se, da takih duševnih rev kar mrgoli v državi Kansas. i davke. Zdaj imamo davek na vse. _________jkar prodamo in kar kupimo. Sjno že jako na tistem, kot so bili naši Dopisi E. Worcester, N. Y. Čitani v dopisih iz različnih krajev, kako se kaj podi tu in! tam. Pred dnevi sem čital dopis! V. AYweonsina. Dopisnik je poro-: čal. da živina nič ne prinefee, da ' n i cene tza njo. Tudi tukaj ni do-» »ti boljše, pa vseeno se debela j krava proda po (J centov funt v i mesnici, tako da prinese od $2t> J do $30. Dobra kraiva HolsteLn pas- j me je vredna $G0 do $70. Mleko I je prineslo meseca oktobra $1 za sto funtov: j a ji'a so zdaj p t 3ac ducat. Leto« smo imeli v teh krajih Mašo. Sena ni bilo veliko, posebno tain ne. kj-.-r je slabo obdelano. Drupa detelja je bila skoraj taka kakor prva. Nekateri so jrt kobili. nekateri popasli. zato ker so imeli že dosti sena. Oves je da! komaj eno tretiuo od tepa. kar smo prej dobili. Koruza je pa jako obrodila: je že več let ni bilo toliko kakor let«>s. Krompirja, kateri je bil zpodaj sajen, ni bilo olj j zabavamo, da čas preteče. Ko smo se Slovenci pred leti tu- j kaj naselili, srno večina vsi pripe-j ljaii seboj drobno družino. Zdaj ; so pa že ti odrasli, nekateri se že požeiiili. nekateri pa delajo doma. tako da pa oče malo lažje in brez skrbi, poeimi za pečjo kak! "pičer" strese. j Večkrat dobim kako pismo od rojakciv. ki žele vedeti, kako je 1 ROOSEVELT IN BULLITT so m- c-ijrani nataknili v bližnjo cigansko hišo. kjer so jih vaščani začeli oblegati. Naposled so vaščani vdrii v hišo. V spopadli. ki j- -»»'(lil. sta bil.i šajnovir in nje- j pO v |>rijat»'lj iVter Dckolovh" ta-i ko težko* ranjena, da sta podlegla i tan.rm. Zaradi t epa zločina .-o o-, ,1'či-ti piiprle sedem vaščanov iz | Iiojanskepa brda. Peter Zgaga <"ipani '.•t! iii tepa za in so sklenili ščiijejo. Ko >•» Nekoč je živel mladenič, ki .-e kruir. ma-;-jena — ji je reke). — lideC-n rož»-vaT-ani najmanj ; pomenjajo ljnb«-zen. rinene ljubo- :ja;l*'ja'i. jim pv varnoit.t.'iiumucst. bde j»a nedolžno-it. .» • tolpa cipaniK napadi:« njihove J Potoval je dolpo. dolpo. in hiše. zla>ti t^jjf, •»rnatia'a /:i krivi tr<»v<* Miu-ii. S.-.lf-tu hiš .->o popo!-ii.»m . raz«i-\hli. r.izhi:i in uničili KO katere je i >e je vrnil, ji j«- zopet prinesel lllaževf in Pe- j nh-t-ih. imenih in befHi r«»ž. — Ali še veš. kaj poraenjijo o je vprašal. v.»". kar Samo čh, ■ I j u d '•• podivjr.ii« tolpo. 'ii ,:e i H' i ■ -kili žrte '•be^ni'i \ ■ iransko > p'»d ni bih •»t rahu roke. . ker j»r«'d . a ■ < tako ->traiiovitem takoj olivf^'t'iiy ' !ii i. toda ko va- William <\ lillllitl. ki je liil imenovan /a prvepa poslanika v S'av!j t od ]»reil.-»es«*velta. pae : tukaj. Rojaki, ni več tistih let. kot ! Po dolpi ena.jstletni sladkorni bolezni je preminula 1«'». noivem- l bra mati se^lmih ž...................otrok. i encpa sina in šestih hčera. Mary Certalič. Zadnji tlve leti je bila večinoma v pastel ji. Doma je bila pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Stara je bila «><► let ; v Ameriki je bila 32 let. Da je bi i a poznana in ni pričetka in jaz ne vidim v kratki pr?hodnjosti nič kaj boljšepa. Dokler nam bodo davke nakladali in diktirali cene na naš»* hla-' po. ne bo nič kaj prida. Tukaj v tej deželi je «e dve tre- j tini farmerjev, ki ne vedo, kako umetno je vpeljana lestvica za | priljubljena pri tukajšnjih roja- bil dokaz njen popreb. Pdeležba je bila velikanska. Avtomobilov je bilo čez 200. Na čelu je bilo društvo Srve Materino z zastavo. Naj «v miru počiva ! Poročeva lee. Iz Jugoslavije. t--m /a* dop. .Iklt je 1 ora.žništ v<» \ <»ro/.!iiniš: v.-na-lo v njej do -.Urajnoti razburjeno i loma«" • !■; el ; va'-t v». •> ei-^:an>kih napad • pa ni bilo ne duha »n -iuha. 1 minili >o kot da so S" vdrli v Zemljo Na vsem ei-pair-kein naselju i %ta e .-am i ženske in nt:oei. katere mora sedaj orožništvo varovati . -vet« šča nov. - IMeče poni- njajo ljubezen — j:- odvrnila — rnune ljiiba-Niim- llo^J ... — Kaj pa. bel«»? - je hotel deti. — Vsecra .^i vendar ne morem zapomniti, kar si mi po\ da pre.I odh'Klom. ker je že tnkf» dolpo te- ! tra. kai va- Lažni vodja belgijskih skautov. Pred nekaj meseei se je pojavil v Zaprehu mlad človek, ki je nastopal kot vodja belpijskih skautov. Vilini van l>ninn. \r Zaprebu •se mu je dobro godilo. k»-r je bil £o.-t l'Hznih (»mladinskih or£ranizat-i j. ko pa se je i/ Zapre.ba preselil v I»rod. je postala nanj {>n-zorna poiieija in niledenič j>> brez >le«l;i izpinil. Sfdaj pa j«- dobila zaprebška policija obvestilo iz ^ Heipije. «la so mladeniča zapri: kot nevarnega sleparja in da hi raili vedeli, kaj j«1 počenjal v Jugoslaviji. Slr-par se je Vdajal tu->li za ru.sk -pa princa Bopdanova in za lorda Waliace-a. NAPOJ LJUBEZNI .-i odpotoval. Četudi je ženska / eno nopo prohu. z tlruiro prav potov«« preozkem čevlju ZA WILS0N0V SPOMENIK Pred časom se je v jugoslovanskih in čehoslovaških krogih sprožila misel, da bi bilo dobro postaviti v Wash-ingtonu s prostovoljnimi prispe\Tki spomenik vojnoČasne-mu predsedniku Woodrowu Wilsonu. 1'deja je propadla že začasa Ooolid^eove in Hooverje-ve administracije. Če se bo pod sedanjo demokratsko administracijo o. živela, se ne ve. Po našem mnenju je kamenit spomenik postranska oziroma nepotrebna stvar. Wilson si je sam postavil dosti spomenikov — žalostnih in veselih. V Versaillesu ga je postavil svojemu odkritemu prizadevanju, svoji preveliki zaupljivosti in svoji nemoči. Svojemu izjalovljen ju je postavil žalosten spomenik v našem Pri morju. Spomenik hvaležnosti je postavil v srca nebrojnim ameriškim kapitalistom, ki so v vojni napravili težke milijone. Naši v Ameriki predniki v stari Avstriji. Končno pozdravljam vse čitate-lje sirom Amerike! Anton Habinc. Barberton, Ohio. ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Marpareta Prebilič. članica K. S. K. J. v Kansas City. Kans.. j,» bila vržena iz Jednote. ko se je razporoeila in kasneje civilno poročila. Članica je tožila K. S. Iv. J., da jo mora vzel i lhafraj. to-j da nižje sodišče j<* odločilo v prid , . llrn" | Jednoti. Nato je vložila priziv na sem, da se zapotovo udeležite te . , « - , ^ vrhovno državno sodise« Vfte .sobrate in s!:ti v zrak. Mo.'no s* osramoti, kdor tepa na-ne opravi, ali celo stopi postrani polep jajca. Baš ko je zadosti: temu staremu običaju ženin Horivoje Stanojev našlo nad 1«h> nrivnih žen-k. ki ^t tin vo -amo -etri Lvoiiovi. Sestri -ta >e I»■ 1 i pre- : -eliii z tležele \ London v nadi. dai iima ho ptara že 47 let. V Londonu sta ustanovili cvetličarno. Prodaja-i >ta -v.-že iti umetno cvetje, t-ala moža ni nmirla tl. bi»; nebena. Po je prišel nekdo in svetoval možitve željnima sestrama, n .j .-e obrn 'ta na Wilkin—.vo. češ. da zna kuhati napoj ljubezni, ki mu neb n imtski ne more kljuho-^ vati. Natvezil jima je. da ima \V i I -kinsova recept <••! ljubice nekepa t Kdini policist nekepa ui^lcpa mesteca je sedel na kh»pi. ka«l I pipo tobaka, jezno pljuval predse in modroval: — Ž«' v mesec ni bilo v našem kraju noben«* tatvine, uobeneiia vlmna in nobenepa umora. Noben ^ hi»in ^e ni priklatil v naše mesto, ./nol rnpa berača ni bilo treba |)r«--panjati. Ženske .se niso niti enkrat sprle, nikjer nobenepa pijanca, nikjer nobenepa kršilca postave. Ali ni to prokleta svinjarija taraon-i. zeliš'a. ki iz njih kuha čudodelno pijačo, pa «lobiva naravno-: iz Kaire. Zato se ne ••iiifnio čuditi, da j-' prodajala \Vilkin.-«iva stekleničico ;menitene«;a eliksirjo p«» ."»o funtov. Sestri sta kupili kar pet stekle-ttičic. T« hi čude h lni napitek ni u-č-nkoval. Wilkin-otiovo sta ovadili n : policiji so k -mično preiskali napoj ljubezni, l/kazalo -e j«', da mt - z;t navadno n žtto voijn. Zdaj l«o Wilkinsova dve let": razmišljala •jsem n ipoju m a Tr i;ropta za vnovič sj>rožil in v Kan- potr- "i!- ženina pa so namesto v eer-dilo odlok nižjepa sotlišč« z mo- ' k<*v k »poroki, odvetlli v. zapor. Ko ima katoliška jedim- npotovili. da pr«> za n<-srečo, -o DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-MO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JUGOSLAVIJO Za $ 2.70...................Din. " t 4 95 _______________ Din. »• t 7.20 ..................Din. " $11.65..............D'n. 100 200 300 5C0 $22.75 ....................Din. 1000 T ITALIJO Za $ 9.00.................... Lir 100 " $ 17^0 .................. Lir 200 "$ 42.75 ....................Lir 500 " $ 85.25 ....................Lir 1000 " $170.00 ....................Lir 2000 KER 8B CENE SEDAJ JllTRO MENJAJO 80 VAVtitotiVE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI Ali DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinar]lil «11 lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. OPLAClLA V AMERIŠKIH dolarjih Za 1*pla£llo $5.00 morata poslati__t 5.75 " " $10.00 " - _.$1055 •• •• $15.00 " " _$16— « a $20.00 " »» _ jn._ M " $40i» " » JZmiM » $504» " " _$5140 Prejemnik doM v it&ras kraja taplatilo v iHtrjlh IVRjna mhilli izvrtajemo po OtbU VtUmt oz SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Naroda" tU WM0T Uttk ŠTBttf NBW rottt, n. t. ilii^lliiiiliiiiiiiiiiyji^illWilillii^ XMM DNEH IZIDE Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za leto 1934. CENA 50 CENTOV NaroČite ga že sedaj! čb. — V Sprini'ield. III.. njo M«boto ohe.sil .Matii KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SMO DOBILI Cena štirim zanimivim knjigam $1.45 KOLEDAR IN KNJIGE VODNI KOVE DRUŽBE $U5 •e je z:i«l-Končipaj. 5ta ">2 let. in 11 oni a od Va«'- pri Litiji. Bil je isamee in dolpo ča.si brez dela. 1'u.slil je pLstno. v katerem je rečeno, da "ne more »več tako živeti". V Ameriki zapušča dve se,stri. — Mitar Vnk»*evi«". v e meti eipanskimi berači na sejnin nahaja tutli nek«» eiiran.>ko deklete?. kat«*r«» mi «h»-muevno eipani ukradli in j«« oslepili. «la hi bilo spoe>ohneše za h.-račenje, na strahovit način samo izvršilo svojo sodbo in obsodbo nad erpani. Nekaj pt>dobnepa se je dopotlilo sedaj v sosednjem čar-manskcni okrožju, v vasi Bojan-.skem brdii. Tu so se ]>red nekim časom na-f=»dili takoimenovani "beli eijrani". I5ila jih jr ivečja družina in nis«» bili brez evenka. Kupili so si zemljišče in so si na njem postavili svoje liišiee. Bavili so se z raznovrstnimi deli in bilo bi vse dobro, j če bi se ne bile začele kmalu po ! njihovi naselitvi dopajati ;v vasi ' tatvine, kakor jih prej ni bilo. ali ! jia .>e vsaj niso opažale. Sedaj, ko j so bili eipani v vasi. je sum zaradi teh tatvin seveda takoj padel na ajnovičem ter Zmote kronajo skoraj vsa <*d->-v-'ska dejanja, lu^ smela hi pa pi> mojem mnenju najbolj aeriluo slovensko zabavno društvo v Ameriki. Skoro v.sa!;o drupt» nedeljo «la n e\v v or .-ki m Nlo-venenn res kaj lepepa in oriirinal-nepa. Za dmpo nedeljo v januarju je določilo tak propram. da ne b<» nikomur ža'l. kdor pride. Dokler se bomo delili na narode bo cvetela vojna industrija. Smith j«' začel kritizirati JJoo-sevelta. Nič ni lažjepa na svetu kot •kritizirati, in nič težjepa. kakor v taki inizeriji kot je današnja res nekaj dobrepa in korist-nepa napraviti. A' Ljubljani je innrl v visoki Starosti Peter Grasseli. prvi slovenski župan, ki pa je imela Ljubljana. Dvasnde vet deset let je bil star. Tako i zp i njajo zadnji ostanki. ki s<> bili priča našepa prebujenja. I Sredi prej:njepa stoletja se je 'slovenski narod prebudil. Koliko časa bo o»tal buden in veder' njegovimi saplemenjaki. Ker so se pa vaščani oborožili s sekirami. nika Roosevelta Nasprotniki sprememb so nasprotniki napredka. * Ta je iz sta repa kraja: — Kdaj mi btiN kom'no vrnil, kar sem ti posodil? — Ko pride moj stric iz Amerike. — To mi zatrjujei že eelo leto. Ne verjamem ti več. da .sploh ima.š fctriea v Ameriki. — Kvo ti njepovepa Disma. ki je prišlo včeraj. — Kes! Kaj ti pa p*?*? Kdaj se vrne' pomožni finančni tajnik, ki je re-J — Kadar mu pošljem denar za sipniral. ker se ni strinjal s fi- pot. •nančnim propraiuom predsed- "QL 48 NARODA" NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 2, 1983 *HJ LAKOIS7 BUT aawnnean DAILY IIU.IA ZA VIŠNJEVIM KAMENOM V injev. blesteče viinjev. višnjev kak< r nič drugem ua svetoi — to j<* lapisLa/.nJ-i. kamen ladjuar. To je bfl ri.jpr!ljubnejši in naj-dtH/ji kamen Kitaja. ir njega ;>•.> Izdelovali amulete. Tcofrast. Pli-:i .i govorit« o ladjuar*kih veriži tydi Skitov. Stari svet je iz višnjev-en r« zal reliefe in dragulje. V Indiji. Perziji so kamen žgal i in jra ml» li v prah. Ta prah >♦» zmrzali s smelo, v« skoiu in »Ijeni, izpridi in na dnu je oa-dahšanu. Dr> današnjega dne je Wood edini raziskovalec. ki je te kraje (1838) obiskal. Vsik. ki se rudnikom približa, zapade smrtni kazni. Dojela j so bila znana samo tri nahajališča na vsem svetu. Kno v Ani riki, v čilskih Audah. in dve v A si j i: afgan*ko v lladahšan>i in rusko v Transhajkalu. k so je od-kr li v I*, -toletju. Ampak ladjuir i/ Transbajkala je svetal, zelenkast kakor oni v čilskih Andah. a v resnici lep :n dragocen j" kamen samo tedaj, e je temno višnjev kakor indigo. Nekako preti letom dni pa je prišlo poročilo n« ke pnmirske ekspedi-eije, da j«* našla novo nahajališče v naj not ran je jši Aziji v pa mi rekih gorah, na ruskem ozemlju, blizu nfganske meje. 1»» ljudi je bilo dovolj, njihovo me-I vzpeli po soteski njenega pritoka. n,4|jjOSj . x -----1 _ _ /. ! Um«..! . 'P ___!. « 1, 1*1 — 1______l______1.1" " (1600i. 14 predmetov Ludm-ika 'XIV. in tableta — eol v preme-(ru — ki je bila leta 1791 razstav-jljena j>ri Liebrnnu. V 19. stoletju )«i se uporaba višnjevea kot dra-gulja znatno razširi. Ruske carske brusllnice okrašujejo skrinjice. ure s tenkimi ploščicami ladjuarja. ki s^estoje iz majhnih, zlepljenih ko-*cev. Vsekakor pa so celi predmeti iz Japislazulija. kakor jih je ljubil Ludovek I L, še vedno velika HLAD RODAR SE JE VRNIL IZ RU5UE CENA DR. KERNOVEGA BERILA Ouit&nj, :KJ. oktobra. o je primrznilo. in po tej lestvi so »ialipuši slednjič prišli do ladjuar-ja. Poteru pa so se zbrali gorski prebivalci. poklali vse sishpuše. in poslej se ni nihče več polakomif. Ta soteska je bila kaos brezobln nih. robatih, ostrih granitnih -deal. k> so bile velike tudi knkor dvonad-stropna hiša. Plezali smo po tem razdejanju. zdrsa val h sa spodtika- da bi šel isk it ladjuar. To je svet |\ padali, vetlno si v svesti, da 110- kraj in nihče ga ne poena, in kdor rve zanj. inora umreti. Nihče mo s«' plazili «• jio trebuhu, kaine-i;je se je \slpalo poot v tujino. d<> povrat-i ka v domovino : lico. Zgovorni, izknšeni inteli- « Mien»u ^ itn i rudarje pripovedoval, ka- \[Jrm>' '^Premore ogromne, neiz-* erpne zaklade. Kopati so zaceli v «24 šahtili. kamor pa večji del rdi- $2 Tla na koči so nastlana s starim! I«adjuar! Našli sino ladjuar! Pod živalskim gnojem in pohojenim senčni. Kana — smrt — se imenuje ,čen mraz: meso j" NoIm»ii smrtnik je na zmore!" Pc-j pri mrzn i lo ob >:. Pa živina 1 s ihdrib ni nihče več poizkušal priti i>; zjidostovala. in tedaj so začeli I,|<, ladjuarja. s;ahpuši nbijati Ijntli. Šngnance. ^ Zapustili širni Badnm-Daro in so Kaiašir s«» nam je pridružil z dvema nosačema. Karašir je star lovec, ki se je v«e življenje s svojo -staroversko pučko potikal po skalah in streljal.'kozoroge, divje koze iu pantre. Pred šestnajstimi leti j-' bil v krajih, kamor nas hoče zdaj \oditi. Njegov «k*c je bil našel ladjuar in mu ]>retl smrtj(> to zaupal. Potem se je Karašir v letu vojne — te£»a je že zelo dolgo — odpravil s tremi prijatelji iskat ladjuar. Vsi so dobili gorsko Inilezen. meuoj teče višnjeva žila. Sedem na kamen, dotaknem se žile z rokami. Debelejša je. ko moja laket. Nobene utrujenosti ne čutim več. Poberem škindro ladjuarja. veliko kakor človeška glava, in jo vržem znpol proč; tamle je druga, še večin in lejiša. Plezamo čez klade, težke stot. dva! Ne moremo se odtrgati od prizorišča, prevzema nas-zmagoslavje. Vse te skale so padle od tam gori. s te marmorne stene. Stena sama je nepremagljiva. Legi nda ne laže. (Jori se neprestano proži kamenje in tresk i krog nas kakor krogle. Stojimo na velikih razklanih skalah, ki so morda šele včeraj tre-iščile doli. Ni varno stati tukaj. Naš višinomer kaže 4570 m." Največje delo iz ladjuarja je pet metrov visoka gora stebrov v Izakov i katedrali v Petrogradu. To delo so dvakrat izvršili. ker j»- Monteferant. stavbenik katedrale, j X vroč if e ri odklonil iz haikaUkega vilnjevea j * nr0il Prt ~ brušene steljre in naročil ladjuar ITIdlirADUl TI AC MADAHA' iz "Buharske dez.de" - afgaiL-ki l^iWUlM \jLAo WAKUUA ladjuar. 2G stotov ladjnarja.... _. PETDESETLETNICA PRVE PODMORNICE — »Poročila sva se leta 1929. Kmalu po poroki sva šla na Nizozemsko, kjer sein delo tudi dobil ra vodo. Inozemci. kvalificirani delavci, s katerimi ravnajo bo-Ije kakor z ruskimi delovnimi močmi, so osupnili nad varnostnimi napravami. Saj iih sploh di. 21« WEST I8M1 STREET NEW YORK CITY i v velikem rudniku. Zaslužek je j Velikanska sušilnica »za sušenje o-| bil dober, okrog 100 Din dnevno bleke je edina ugodnost. O kaki v na«*in denarju. Takoj *va -i J umivalnici ali <«e!f» kopalnici ni j lahko nabavila opremo, saj sva še-j govora. Hrana, obleka, sploh vse ! le začela skupno gospodinjstvo potrebščine se izdajajo samo iz i pa tudi prihranila sva si še nekaj magaeinov na karte. Dne\-no do- ZVERINSKI NAPAD Letaš obhajajo na Syed.skeni 50-lctnk-o prve podmornice. P<» mnogih neuspelih poskusih za; Ko no«' res Fran i malega. Klerikalni režim na llo-| lanskem je izvajal silen teror iu ll onemogočal vsakega, ki ni odobraval njegove politike, ali kdor v.sa.j ni hodil v cerkev. Ker ob-j enem gospodarska kriza ni prkia-j našjda. so začeli delavcem naj-j prej zniževati prejemke, nato pa so sledile redukcije, ki so najprvo zadele inozemee. med njimi mene. Ko«« je t vrača i 12. novembra po- j zarteie inozemee. ineu njimi mene Či 27-letni posestniški sin Ko-lKi4J Je kazalo drugega, kakor u Kočic. občina Žeta- i niakniti se v Nemčijo, kjer gradnjo podmornic se je posrečilo | ]cl<>iiiov^. sta 'ga rTa* ce.sti napadia ' izvedel od agentov, da je lahko j avcLskcmn inženirju „, tvornicar-, hi(tyr ^ (,^rn]koy sm r>ll. j dobiti delo v Rusiji. Agent ura tež-jno. vv sm Tl)_ | ke industrije v Kerlinu nama j-1 ,tr(l.T. Tako leta IhM konstruirati prvo pod- |llVW L(.opoid. oba ia5 Koeie. Pr-« preskrbela v.se potrebno «« noto-j^fi : j,-, mornico. ki so jo spustili v mor- biš kilogram kruha, stane ."> rub Ijev in jf v jirimeri z našim z«'lo Klab. Obleko tvorijo: klotaste hlače. bluza in površnik iz gnmija ter gumijasti akornji. Jo je oprema za dobo enega leta« A kako-vthst je taka. d>i zdrži samo t do -me.seea. X'endar anve obleke t < dobiš, preden letti ne poteče. Zat« ni čudno, da hodijo delavci na d-.--lo bosi: pač. noire >i -zavijejo v nje. •laz s m leial ur Ir.e lan je v ^lalar.seeju pri Stockholniu. Nordentelt je imel velike tvorni-ce za ezdeitivanje orožja v Angliji in j»* bil eden najodličnejših koiist ruklerji-v ter iznajditeljev svoje dobe. Njegova podmorniea je merila v dolžini 21 m. v širino pa samo 3 m in je obsegala HO ton. Potopila se je lahko 17 m pod vodo ter je bila opremljena s strojem, ki je proizvaja! 100 k. .s. Pod vodo je vozila z brzino 4 vozle na uro. Imela je na vnanji strani torpedo, ki se je dal oiLstreliti z mehanično pripravo. Posadka te podmornice je bila majhna: 3 možje so se lahko držali pod vodo (> ur pa sem bil zna-a-l moj za.slržek i mest*a- Politični vi je udaril K o resa s polenom po ! vanie v Uus'.jo. { ka/netiči pa nimajo pr« istega iln»\ glavi. Topolmvec pa mu je zasadil s transportom se iuls j- odpe-jde ali pa morajo kakor pač vi " nož pod pleča. Koresa so hudo ra-. U«1" "Si mnajst. in sicer dve slo-njenega prepeljali domov. Ker se j veitski družini, r^tali pa >o bili mu stanje ni hotelo izboljšati, sr- j Vlak je privozi na .tbmej- ga morali prepeljati v ptujsko nf> P^Uo. Sanje o lepi Rusiji so bolnišnico. ' se'razblinile ob preeej odurnem j ravnanju ruskih vojakov. S pu- PRETEPI V PARIŠKEM GLEDALIŠČU V Gaumontovi palači v Parizu je bila za te dni napovedana večerna predstava, ki hi se bila mo- Namestii periskopa" je imela pod-1 rala I>riC'eti ob 12 Ponoči in v ka-mornica nekakšno stekleno kro-|^ri imeh »»^opit. najocllič-£rlo, po kateri se je orientiral ka- j r™ec)6kl P^dališki umet- pitall niki. Vstopnice so bile po 100 Podmornico je kupila Grška,'frank<>v- K»*prodaie so bile do nakar sta naročili Turčija in Ru-] zacln^c* * sija vsako m°r" ; no vznejevoljilo publiko. Ko j>a raznim dež« agent pn je bil Bazil Zaharov. Ta človek, ena najz.igonetnej.1Jud-ie VKleh sib figur v oboroževalni industri i,ia otlru •salMO noka,tirl n»- je bil te«laj v veliki stiski. iVl. !Povedanih zvezdnikov, je nastal v da se pojavljajo P. šel je nekega dne k Nordenfeltu 1 ^'Inšujoč hrup. Občin- in ga prosil, naj ga sprejme vsluž-j st,vo -ie Vžgalo in vpilo ter na bo. ftved mu je ugodil. Zahar«,v je ,koneu zahtevalo vstopnino na-od pot oval pajprej v Španijo, od • Z3J' tam pa v druge države. Vrnil se i Kavnateljatvo Uaumontove pa-je z velikimi naročili in je zaslu- ,a?f> 1>rnfil,,> /a P°l>«Jsk« P'>-zil z njimi milijone Pozneje se j o'mt*- so prišli, toda ob osamosvojil, .nikoli pa ni pozabil j 4;.zjut.raj kljub Nordenfelta in počet kov svoje ka sti v dvorani nastal pretep, ki je rijere. ki «ra je povzdignila m«*d najimovitejše Ijndi sveta. VI. ) Domačini razločujejo tri vrste ladjuarja : sutsi, najnižj«« vrsto, ki j« zalenkasta. asmani — svetlomo-dro. iu nebli. najdragocenejšo in najlepšo — indigasto. Ve se kamen v ognju razboli, postane le|>ši, temnejši. približa se barvi ueblija. I)<» začetka 19 stoletja v Evropi skomda sploh ni bilo lazurovea in so «a zelo drago cenili. Posamezni* krasne predmete iz Japislazulija so občudovali kot velike redkosti, ča-šo Franca I., nilzo Marije Medici NOVA KRIZARKA MAČKE NAMESTO PEČI imel za posledico divje prizore. Z velikansko težavo se je varnostnim organom posrečilo izprazniti f dvorano in razgnati pretepače. • Nekatere so ar«*tirali, druge so j morali odpeljati naravnost v bolnišnico. da so jim zacelili rane. Družina angleškega stotnika Shakerlev ima š«' danes mačke, o katerih lahko rtčemo, da so res zgo-govinske. Stotnik Shakerlev se je udeležil krimske vojne. Po bitki pri J Almi je nenadoma zasli^hl mijav-kanje izjxnl <*M«rke nekega ruskesa mrliča. Stotnik se je pripognil. otlpel vojaka in našel ptul plaščem majhno perzijsko mačko. Ruski vojaka so imeli takrat navado, da so si stavili na prša mačke, ki naj bi jih grele. Stotnik je mačko vzel s seboj domov. škami v rokah so vršili preiskavo po vagonih, preobrnili in razmetali vso prtljago, izvršili telesno preiskavo, pretakni i .sleherni žeji in .stikali zlasti za fotografijami-in slikami, ki so jih brezpogojno odvzeli vsakemu potniku. To po-četje nam je p«w»talo jasno razumljivo šele čez mesec »Ini. . . Neki sopotnici je tak obmejni orgau razreza 1 na več k ost r v znaten komad surovega masla, prepričan, da bo v njem našel skrit aparat ali kaj drugega. Za denarjem pa sploh niso povpraševal-. Do Moskve je bila vožnja udobna, tudi -zaloga mrzlih jedil še ni pošla. Pri Moskvi pa so se začenjale prve izpremembe. Hrana neokusna in draga. Milijonsko mesto z razdrapanimi lesenimi kolibami v predmestjih. Tu .smo ostali več dni. Agent nam je povedal, da moramo še dalje. Ob odhodu nas je mučila negotovast. tesnoba. Moč »aKor pac j«'- tistL ki .tin pritiče beseda. In ti neprestano ape i rajo na ra^T. ed- iio za vesi ! Prepustimo še besedo rudarjevi ženi : - Iz jame .se je vračal mož popolnoma premočen. Po/imi. ko je bil«» 40 do .tO stopinj mra-za. pa ven zU'deuel in otrpel. Plačilni dnevi bi bili morali hiti vsakega 10. in 20. v mesecu, toda izplačila niso bila nikdar točna. Dogodilo se je. da so delavci čakali po "Hi ur na svoj denar, neprenehoma so jih razporejali v dolge vrste pred blagajno. Neka «lružina iz Zag«»r-ja je'bila tri dni brez brane in de-na rja. ■Rudar nadaljuje: ■— Obstojajo strokovne organizacije. katerih član je lahko vsak inozemee. dočim domačini lo tisti. ki so izrecno delavci, breiz vsake sence v preteklosti, proletar-skih staršev, ne pa s kmetov doma. V primeru obo^nja prejm« bolnik tri četrtine rednega mesečnega zaslužka za dobo šest mesecev. Ako v tem obdobju ne okreva. mora brezpogojno na lahko de-lo za mesečnih tK) rubljev, ki pri . 5 t;., «« i vsej skromnosti absolutno ne za-no nas je prevzemala zelja po po- . , , „ , dosTujejo za borno hrano. 1'okoj- povratku. Tembolj, koso nasstla-čili v živinski vagon, kjer smo takoj morali skleniti znaaistvo z različnim mrčesom. V tem vagonu .srmo preždeli štiri dni in štiri noči. v<»zeč se po nepreglednih, razsipnih ravninah, po stepah mimo T"rala v osrčje Sibirije. OVda se je videla na poljih, po- nine ne dobi niliee. tzahteva se vsaj lahko delo. In če zaradi starosti in onemoglosti ni zmožen dela Kaj bi! C'loveško življenje v Kusiji nima cene. Ni vredno niti toliko, kakor košček kruha. Jtolniee so moderno zgrajene, v njih ni nameščene prvovrstne ztlravniške moči. Toda sredstev. RASTLINA PROTI REV-MAT1ZMU 1 ladjedelnici Bremerton v državi Washington grade 10,000-tonsko ameriško križarka Kruarka bo aplovljena meseca januarja. 'Astoria". 8LAZNIK0VE Prati ke za leto 1934 IMAMO V ZALOGI cena 20c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 W«st 18th Street New York, N. t. Kaj je revinatizem. ve samo tisti, ki ga je ime! ali ira ima. Ta boli zen je posebno razširjena v Angliji. kjer je revmatičnih ljudi mnogo več. kakor tuberkuloznih. Zrito ni čiula. «la posebno Angleži povprašujejo po učink<»vitem sredstvu proti revinatizinu. V Londonu je pri|H^vedoval raziskovalec Frederic Kawshay o čudoviti rastlini, ki rast.* na gričih Ni Iga rt* v Južni Indiji in ki njen Mik baje izl«*či tuifi najhujši revmatizem. Iioltvine izginejo in se baje nikoli več ne ponove. lmlijski s*večt*niki zelo dobro poznajo zdravilne lastnosti te rastline, go je jo in prodajajo dra-njen sok v obliki zdravil. Frederic Ttawshaw je vzel s seboj tri spremljevalce in odšel v Indijo 'skat zdravilno rastlino. — Prepričan je, da se mu ho potovanje izplačalo in da bo s svojimi « premijevalc-i obogatel, če se mu le |o?reči nabrati primerno količino zdravilnega zelišča. Mož ne dvomi o tem. da bo zdravilno rastlino našel. indijski svečeniki pa najbrž ne bodo zadovoljni, ko bodo zvedeli, ca »tika nekdo za njihovo tajim. Ni izključeno, da bodo hoteli 8 *ilo pr«»prečiti Anfležn iskanje zdravilue rastline. I sevki in njive s j,, ,s pričet kom jietletke kanje, prosili so kruha. Sirote brez | pri,V{o kolektiviziranje in so kme-staršev, za katere se nihče ne hri-jtoni je|i odvzemati zemljo, je pri-ga, prepuščene sami sebi- Na po-|;;0 ,],, |,„(|ih spopadov. Kdeča vo.> sajali čaka in polega na stotine j,, kmetom pobrala vse doku- brezposelnih delavcev j>o eelih S • inente. p«wtali si» politični kaznen-dni. preden jim uradnik izda vo- ,,i,<(ljeili nu dosmrtno prhiln«. zovnice. Brezpravno rajo povsod ■ flelo. P.wlali >» jih v Sibirijo, kjer kr«>ti rdeča vojska. Ostri so naša- j . ... ... .. • , 'Nadalievanje na 4. .strani.i jeni bajoneti. 1roa so puškina kopita. -----------* V okolici Oniska sta se nam pri-1 družila dva avstrijska vojna ujet nika in nam pripovedovala •> sira- ' Snih razmerah. Pa jima kar nismo j hoteli verjeti, ker .so nam bili na-; čili že v .Moskvi, naj spotoma ne) poslušamo nobenih ljudi. s<«j .so t.»; le tajni agenti vohuni, kontrare-volueijonarji. Noči sxuo v vagonu prebili nri sveči, ('etrti dan nam je povrhu zmanjkalo hrane, dobili smo še ajdovec — a pečeno, stoi-čeno ajdo brez plev. Vlaki vozijo brez pravega voznega reda. i'im se pač na posameznih postajah nabere dovolj potnikov, zažvižga lokomotiva k odhodu. Od »Novosibirska dalje je trajala vožnja še dvajset ur, ko smo utrujeni in izmučeni dospeli na cilj: Prok«ypjev«k. Tu so nam dodelili novo ečinoma. zadržan, mater pa so vezale družabne dolžnosti. Njena vzgoja je bila izročena celi vrsti vzgojiteljev, ki so jo vsi na svoj način skušali 7.a kako tftvar prisiliti, kar se jim pa zaradi njene trdne volje ni posrečilo. Za njeno čustveno življenje se ni aikdo zmenil. Zato je tudi mislila, da sploh inima srea. Saimo za brata je imela globoko naklonjenost in samo on je iinel nekaj vpliva do nje. Drugače je bilo njeni zdravi naravi vse slabotno Ln bolno zoprno. Toda do brata, čegar težka usoda ji ji segla globoko v srce. se je čutila kot mater, ivsled česar mu je stregla z vso ljubeznivostjo. -Še mikdar ni Oily kaj občutila do kakega moškega, da bi jo jrnalo ž njim v zvf«ao. In tako je postala stara petindvajset let. ne da bi vsli'ala katerega svojih brezštevilnih častilcev. Svoj petindvajseti rojstni dan se je natančno pogledala v ogledalu. Prepričala se je, da je izgledala dobro in si nato reče: — Sedaj bo čas. draga Oliv. da s-e poročiš. Življenjski maj j v za tebe minul in prihaja samotna starost. Torej, ozri se za siuovi dežele, ki se tebi, oziroma tvojemu bogastvu spoštljivo bližajo in med njimi ipoišči onega, ki ti je najmanj ne všeč. Slučajno je na predvečer svojega rojstnega dne spoznala gro-Ca I TaraIdii Hoehberga. Spočetka mu ni posvetila nič večje pažnje. kot drugim gospodom visoke družbe. Med odmorom obišče zimski vrt poleg plesne dvorane. Ko ravno udobno sede v nek kot, vstopi r» kaj mladih gospodov, dva mlada častnika in nek njej že poznan noslaniški atašej, ki so se pred neko sliko*, ki je predstavljala rastlino z velikimi listi, postavili tako, da Oily ni mogla iti mimo njih. ne da bi j«* opazili. % Spočetka se zal - gospodo ni zmenila. Toda. ker so mislili, da so sami v sobi. so se ra.zgovar.ja1 i tako brezskrbno in glasno in tudi nekoliko robato, kakor so pač na-vajeni med seboj govoriti mladi lahkoživci. In govorili so tudi o grofu Haraldu Jlochbergu. Atašej pravi: — Njemu ni nobeno dekle preponofcno; nobena kljusa /prediv-ja in nobena naumnost prevelika. Toda. če bo še nekaj časa tako zapravljal, bo uničen. "— No. Hochberpr se bo že bogato poročil, če si drugače ne bo magel več pomagati in bo tako svoj grb na gradu ob morju -nanovo pozlatil. — .pra»vi eden i.zm*»d častnikov. — V tem se pa motiš, Rietberg, — pripomni drugi častnik. —-tako lahko, kot ti misliš, se grof Hocliberg ne bo odločil za ženitev. A' zakona vidi samo prisilno delavnico. In pri vsi svoji divjosti ima prekleto plemenite in dostojne misli. Predno se proda, tedaj že ne bo rmel nobenega drugega izhoda. Da pa je ž njim že tudi tako slabo, si ne morem militi. Pred dvema letoma sem bil post na jyradu Iloch 1 < rg. kjer j«* bil velik lov. V tej stari stavbi, ki stoji kljubovalno na skali nad morjem in obvladuje vso svojo okolico, ne vidiš nikake-ga znaka razpada. Gostoljubnost, ki sem je bil deležen na tem gradu, je prvovrstna. Razmere se mi niso zdele niti najmanj razdejane. temveč ravno na.sprotno, zielo sijajne. — To je samo zunanji sijaj, prijatelj. Vem prav gotovo, da stoji grad Hoehberg na robu prepada. — To bi mi bilo zelo žal. Grof Ilochberg je še vedno zelo dobre narave, krasen človek in poštenega značaja. — Izgleda, kot da ga imaš posebno rad. — 'Ne, proti njemu hočem biti samo pravičen. — Na vsak način bi bilo tega gradu škoda, ako bi razpadel. Že fcamo vzdrževanje tega gradu požre velikanske vsote. — Dobro, mu bomo pa .poiskali kako dolarsko princeso, ki bo j i išla čez morje. V naši domovini bogate neveste niso tako gosto posejane in samo z nekaterimi milijoni tHoehbergu tudi ni pomagam*, saj ne .popolnoma. — Kdo ve. ako hoče, da mu kdo pomaga. — In ee mu slučajno pomaga kako zelo bogata nevesta? — Pri njegovi sreei, ki jo ima pri ženskah, je to dvomljivo. Toda tiho — ravno prihaja. Oily je vse to slii&Ia in sedaj vidi (>0 gramov — od-J nosno v jami 800 gramov — «"*r- i nega kruha, za otroka pa «rra- j iiiov. ker se računa delovna sila. • ne pa družina. A žene upravite-Ijev. orožnikov in spi«»h vseh nad- ! zorujočih in vodilnih osebnosti . dobijo seveda v.se. kar si poželijo. j Jnozemei smo se hitro seznanili i med seboj in neko nedeljo »mu na- ; pravili izlM v bližnji pragozd, ka- j mor vodi lepa cesta. Sredi gof.da j smo odkrili krasno palačo. Ali ob , vhodu na dvorišče je bil čez cesto napis: "Vstop prepovedan — 2-1 i SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU XI« WEST ltth STREET NEW IOBK, H. Y. PldXTB NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RE- TC VANJE Ijični grad? Eh. to ni nič druge-!Vl je ,Ia,a v,iula dwvftrt* v NVw York' lla rH/deIi mv* "i™™* rabljev globe!" Kakšen je ta pravil grad.' Eh. to ni nič dri ga, kakor letoviška rezidenca pi-' ____________________ javk iz ogromnega rudniškepa re- i virja. ki so tu nemoteno v vsem outre za malenkostna dejanji, sijaju in razkošju vdajajo našla- ] Največ se obsoja na prisilno tlelo, dam — d očim smo na lastne oči a tudi Smrtna kazen ni redka. Tal-videli, kako naj bedne jši pobirajo vine pri podjetju se kaznujejo z.i-zarržene krompirjeve olupke iz radi oškodovanja države. Za tai-pomij. j vine pri zasebnikih se pa oblast Najboljše, kar imajo na Ru_ malo zmeni. Saj vendar vlada ko-skem, so šole. Krasna, moderna mU.,ll2,e?- X.ekenin mojemu znancu V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE Iti. DEC EMU HA /.'». Januarju — .7. Februarju ]>oslopja. Te pač radi razkazujejo tujcem. Sole so dobro organizirane, zlasti zgledni so deČji domovi, kamor nosijo matere otroke v starosti od 2 mesecev do 6. leta. Zjutraj. ko gredo na delo, jih izroee temu varstvu, zvečer jih pa zopet vzamejo domov. Od 7. do 17. leta je bi' ukraden na potovanju velik kovčeg. Šele po šestih dneh je mogel prepričati varstveno oblast, da je bil res okraden. Toda za zadevo ' se niso dosti brigali. — kaj pa je ■ takle kovčeg ob tako ogromni 1 skupni lastnini!... | PARIS 17. Februarja — IT. Marca CHAMPLAIN .'-»V*. Dercuibra — '30. Januarju NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnita in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente cfceoek J&na Navedem naj le nekaj ma'eii- • nato otroci obiskujejo pravo šo- kastnih primerov, da ožigosam ve-i lo. Vf*» dan so pod nadzorstvom, liko brutalnost ruskih oblasti. gf \TE STREET NEW YORK za hrano se plačuje šolnina. Siro- delavec naredi "plavega". ga *t- j ' te brez staršev, ki jih je na tiso- žejo z dela in mu odvzamejo de- • če, ne morejo v dečji dom ne v šo- lovno listino, nakar ne .dobi v ] kap mi mora podjetje oskrbeli le. ker pač nihče ne plačuje zanje, istem kraju tri mesece dela. Taki ; In zato s potikajo po deželi Visoke 1 j brezplačen povratek. Tako se je kakor zgoraj rečeno, odpuščeni delavci potem P<>t»j<*j,» tudi res izgodilo. šole lah- vse križem, ali pa otopeli in obu-1 Vožnij . ____i ]H je bila plačana do (.V- ko posečajo le proletarski otroci, pani polegajo brez hrane in sred- lovca< na rok„ so mi dan 7 nem. Namen je jasen. Vtfbce pa otroci ste v. Neki naoneščenec v skladišču , niaJ.i. K t,.inu seni imoi s precej radi uhajajo iz zavodov, in je bil obsojen na dve leti prisilne- 1nark prihranka ki pa mi jih je to zaradi slabe hrane. Rajši si po- ga dela. ker je prodal iz skladišča ] mska ohmejna kontrola odvzela. iščejo delo v kaki pisarni, da se tri kilograme krompirja brez kar- keJ. ta <1(,UH1. Mjsein nn>| potr. z zaslužkom morejo preživljati s te in dovoljenja komisije. Nek i I (,jla kakor5no jt. potrebno za iz starci -vred. V Prokopjevskem je . 16-letna deklica pa je bila obsojc-1_____ ,...m.....jut -x \aj \UI< BOŽI C v stari domovini Urez dvoma vam misel na Ifcoii* vrne prijetne spomine in porodi željo, da l>i praznovali praznike meti svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Pridružite se enemu naših osebno vodenih izletov. • Posebna odplutja iz New Yorka: ALBERT BALLIN 9. decembra ST. LOUIS . . .12. decmbra I zborne železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije. o7. t ujmi va oh- . V Prokopjevskem je. 16-letna deklica pa je bila obsoje- j V(> okrog 100 šol. Učiteljstvo je pla- na na dve leti. ker je popravila j yi I1|0}r(MV popisati ..............., čano od ure (po 1.20 do 2 rublja), dokument, da bi dobila dalo s tem. i r.utkm- ko sva lz ženieo .spet stopi- ; Tudi za -odrasle.se vrše najrazlič- da je iz besede "kulak" (kmeto-{ Rusije. Naj mešanih nejši tečaji, obisk je svoboden, valeč) napravila "bednjak". Neki I Propagatorji govorijo o politiki, krojač je pri policiji šival kožu navdušujejo proletarijat in zgo-; he, odvzete kulakom, in je v njih vorno primerjajo kapitalistične države s sovjetsko unijo. la na rodna tla. m Ve rs t-v o je zelo plitvo, cerkve večinoma prazne, mnoge pa so našel pod podlogo všit denar. Ko 1 se je zanimal odkod so skrivnost-1 Naročite se na "GLAS NARODA", ni kožuhi, mu je policist zaupal:. na j reč v slovenski dnevnik t' s 1715° TRETJI RAZRED TJA IN NAZAJ Iz New Yorka do Ljub'.jane in nazaj. policist zaup< 'Mar ne veš, da vsako noč odpeljemo iz. avti mi 18 do 18 teh gre-- Zd niže n ih državah. Za nadaljna pojasnila vprašajte svojega lokalnega agenta ali hamburg - america line -39 BROADWAY. NEW YORK---— j itak spremenjene v skladisca. Ivar , ... .. , , • --, - . , , . ,, , , , nikov v bližnji gozd. kjer iih po- soclitno ogleduje človek duhov- ščine, ki je nekoč imela veliko veljavo. danes pa je hudo bedna. Vendar pa so mnogi popi sami o-brnili cerkvi hrbet in si poiskali novih civilnih služb. Cerkvene obrede opravljajo izbrani možje, ki iih je sijajno poslušati, kako molijo. Tudi moralno življenje je zelo nizko. Ženska krepost pade za košček kruha, kar mo-l?i .seveda dovolj izkoriščajo. Oženi se lahko vsak. ne glede na starost. Fant izbere dekle, lahko pa je tudi narobe. Brez posebnih ceremonij začneta novo življenje s tem, da mož registrira ženo na občini. Žena je vobodna in popolnoma enakopra-v strelimo. obleko pa odvzamemo!" Ljudje izginjajo, nihče ne izve. , v ... 1 Kam. Ce pa sorodniki le poizvedu-j jejo. izvedo, da jih je zloglasna ; GPU odposlala s transportom. — pa mir besedi! Poizvedovalna in poročevalska služba je oneinogo- ! čena. pisma se cenzurirajo, pisme- 1 nega papirja itak ni dobiti. Nam so dajali i? skladišča že uporab-( Ijene, na eni sarani popisane pole panirja za dopisovanje. Že prvi dan po prihodu v Rusi- i jo — zaključuje naš rudar pripovedovanje — sem razočaran .sklenil, čimprej vrniti se v domovino. Kaj bi tod! Ali denarja ni ,„ _v,__ . , . * . , bilo. Agenti so nas vedno tolažili na moškemu, ako ima delo. Otrok . , . , . , , (Dalje prihodnjič.) ni treba, ako jih kdfr ne želi, v bolnicah izvršijo vse po naročilu. Proletarsko sodišče (imenovano 'udi tovariški sod) obstoja v vsakem kraju. Ovaduštvo in vohunstvo zelo cvete. Aretacije se vršijo samo ponoči. Kazni so tu zelo B O M A N TROKLETSTVO LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. 51.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA — 216 West 18th Street New York, N. Y. in obsipavali z obljubami, da bo bolje: 1. ko bo žetev — a je ostalo vse pri starem; 2. pozimi, ko dospejo iz tujih držav ogromne količine hrane in 3. s pričet kom nove petletke. Sklenil sem, da vzdržim v tem peklu do konca po-bodbe. sklenjene za leto dni. na- NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN U GRUNT 5* (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena 35 •1 H ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. Europa-^ — — — 15. DECEMBRA Berengaria---r 15. decembra \ lie de France--16. decembra Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo v