glasilo	
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIP INGRAD CELJE	LETO XXX - ŠT. 8-11 - NOVEMBER 1988	
Praznujmo delovno
Pričenjamo z novo razvojno strategijo
Delovnih organizacij, ki so se pripravljene spoprijeti s problemi in tako omogočiti svojim zaposlenim solidno nadaljnjo perspektivo, pa je vsak dan več. Pred kratkim
O novi razvojni strategiji naše delovne organizacije bomo spregovorili v decembrski številki Glasila, tokrat pa vas želimo seznaniti s prizadevanji po spremembah in dopolnitvah našega poslovnega sistema. Za raz-
Vsem bralcem našega Glasila čestitamo za 29. november!
Uredništvo
»Letos mineva triinštirideset let svobode, triinštirideset let, ki so pustila vidne in tudi bogate sadove na vseh področjih našega življenja ...«	Gradbeništvo je v težkem
Tako smo še pred leti pričenjali govore ob Dnevu repub- položaju, saj nas je glede na like, danes pa bi bilo že povsem nesmiselno nastopiti s razpoložljiva gradbena dela takšnim uvodom.	zdaleč preveč, trg je neus-
Svobodo smo si zaradi lastne neumnosti in nespretnosti miljen, konkurenca nelojal-skoraj zapravili, od sadov pa tako ni ostalo skoraj nič. na, od spoštovanja poslovne Torej bo potrebno ob letošnjem praznovanju Dneva re- morale pa praktično ni osta- se jim je pridružila tudi DO publike spregovoriti povsem drugače. Leto, v katerem je |0 nič, Smo zapisali v enem GIF »Ingrad«, naša republika dopolnila polnih petinštirideset let bi lahko jzmed člankov prejšnjega označili za čas, v katerem so bile na preizkušnji vse naše Glasila, najpomembnejše vrednote, za čas, ki so ga poleg težkih Rešitev iz te krize je mož-gospodarskih problemov pestili tudi politični.	pg I0 Qp aktiviranju vseh re-
In ko smo se že zbali za naše revolucionarne pridobitve zervnih potencialov, vključ-in ko je tuja javnost že z odkritim nezaupanjem gledala na no z delom in znanjem, nas, je vendarle, tako kot vedno v najtežjih časih naše zgo- v gradbeništvu se danes dovine, zmagal razum.	mrzlično iščejo rešitve in
Tako bomo ob letošnjem 29. novembru vendarle lahko z gradijo nove strategije na- govor smo prosili Marjana olajšanjem ugotovili, da je za nami leto, ki ga bo v naši zgo- daljnega razvoja.	Kotnika, vodjo projekta uva-
dovini vredno omenjati.
Med osrednjo pridobitev nedvomno spada nova Ustava.
Spremembe, ki jih predvideva, naj bi prispevale k hitrejšemu razvoju samoupravnih odnosov, uveljavljanju trga, odpiranju k tujemu kapitalu, spoštovanju ekonomskih zakonitosti, učinkovitosti in odgovornosti pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi in k večjemu vključevanju osebnega dela in dela s sredstvi občanov v razširjeni reprodukciji.
Vzporedno z Ustavo bomo sprejemali Zakon o podjetjih, ki naj bi celoviteje zajel odnose v podjetjih in med gospodarskimi subjekti in tako nadomestil Zakon o združenem delu.
V smislu pomembnih sprememb pa je vredno omeniti tudi novo orientacijo našega gospodarskega sistema in prehod na tržno gospodarjenje. Le-to je v tem trenutku edino sposobno stvari obrniti na bolje ter s svojo vlogo »selektorja« enkrat za vselej izločiti, kar je slabo.
Vse te novosti naj bi dale odgovore na vprašanja, ki jih moramo rešiti, da bi uspešno premagovali zastoje v gospodarskem sistemu. Seveda pa bo to zahtevalo njihovo dosledno izvajanje in vrsto vzporednih aktivnosti, predvsem na področju našega gospodarstva.
Vse omenjene spremembe pa so bile sprejete tudi zato, da bi Jugoslovani lahko boljše in učinkoviteje delali. To pa nam mora biti v trenutku, ko je storilnost na vseh področjih slaba, osnovni in prvi cilj, ki nas bo popeljal iz gospodarske krize in ki mu bo za nekaj let potrebno podrediti tudi vse ostale cilje.
Dajmo vsak svoj prispevek in praznujmo letošnji praznik bolj ustvarjalno. Namesto proslav, organizirajmo razprave o novih strategijah nadaljnjega razvoja, namesto »klasičnih« govornikov pa naj spregovorijo vsi, ki jim ni vseeno za našo bodočnost ter vsi, ki nas bi s svojim znanjem in delom lahko popeljali v boljši jutri. Z denarjem namenjenim postavljanju novih spomenikov, pa raje opremimo naša podjetja s sodobno tehnologijo in odpirajmo nova, produktivna delovna mesta. V tem obdobju naših gospodarskih in političnih problemov, namreč časa za proslavljanje skorajda ni več.
Če bodo zastavljeni ukrepi države tokrat le uspešni in če bomo tudi državljani dali svoj prispevek, bodo govori iz preteklosti morda zopet dobili svojo vrednost.
Janja Romih
janja integriranih poslovnih procesov.
Tovariš Kotnik, prvi korak v reševanju problemov naše delovne organizacije naj bi bil storjen z uvajanjem novih poslovnih programov. Zakaj?
Skrajno zaostrene razmere na tržišču, visoka stopnja inflacije, množica različnih o-snov za zadovoljevanje družbenih potreb, različna intervencijska merila in spremembe v načinu poslovanja zahtevajo hitre in kvalitetne poslovne odločitve. Zato je nujno, da v takšnih razmerah s pomočjo ustreznega informacijskega sistema ugotavljamo, kakšne posledice imajo naše poslovne odločitve na stroške in finančni uspeh. Naša pripravljenost enakovrednemu pa-
Dokončan poslovno trgovski center v Rogaški Slatini. Foto: Vili Šuster
riranju razmeram, ki vladajo na zoženem trgu gradbeništva in zadovoljstvo materialno motiviranih delavcev je lahko odločilno. Kljub temu, da so bile dosedanje aktivnosti usmerjene k reševanju iste problematike, z rezultati ne moremo biti zadovoljni.
Nam lahko razložite, kaj pomeni uvajanje integriranih poslovnih programov (IPP) v poslovanje GIP »Ingrad«?
Projekt IPP obdeluje inte-girano področje načrtovanja, vrednotenja in obračuna proizvodnje z maksimalnim vključevanjem znanja in inovativnosti v sodoben poslovni proces. V poslovanje uvaja interno ceno, ki izraža dejansko vrednotenje naših standardiziranih tehnoloških postopkov. Tako vrednoteno ceno uporabljamo za načrtovanje, spremljavo in analizo stroškov, neglede na dejansko prevzete pogoje na tržišču. S tem ohranjamo ekonomske osnove in zakonitosti, ki so nujne pri poslovnem odločanju. Omogoča presojo ali je predviden potek nalog racionalen in zagotavlja optimalno koriščenje kapacitet. Povezanost z eksternim poslovanjem in obračunom zagotavlja, da vsako optimiranje stroškov v podsistemu pomeni tudi optimiranje eksternega uspeha.
Od osnove do realizacije nalog, ki bodo omogočale učinkovitejše poslovanje je dolga in naporna pot. Kaj vse bo potrebno storiti?
Teh nalog je izredno veliko. Naj naštejem le nekaj najpomembnejših:
-	analizirati je potrebno naše kapacitete, optimalno izkoriščenost le-teh ter hkrati tekoče in podrobno preverjati potrebe po zunanjih kapacitetah. Visoki fiksni stroški pogojujejo potrebo po ustrezni izkoriščenosti delovnega časa in opreme;
-	racionalizirati moramo naše tehnološke postopke. Postopke, ki bazirajo na navidezno cenenem fizičnem delu je potrebno por 'dc ;v in vanje vnesti izsledke razvojnih nalog in inovativnosti;
-	analizirati stroške poslovanja. Delovanje naših interaktivnih funkcij (finance, računovodstvo) moramo usmeriti v popolno obvladovanje stroškov v oblikah, ki bodo koristile pri poslovnih odločitvah, odločanju in delitvi osebnih dohodkov po obsegu in uspešnosti;
-	obračun proizvodnje mora sistemsko zagotoviti ažurnost in realnost. Nepo-
trebno angažiranje dragih obratnih sredstev lahko izniči vsa ostala prizadevanja. Z neposredno vezavo rezultatov obračuna in delitve OD po obsegu in uspehu moramo omogočiti željene učinke;
-	načrtovanje proizvodnje, stroškov, prilivov in odlivov sredstev mora biti ozko vezano na fizične osnove s tekočim vrednotenjem.
Kaj se bo spremenilo v zvezi z obstoječo organizacijo dela?
Obstoječi sistem poslovne organiziranosti bo potrebno dopolniti in sicer:
-	prilagoditi pripravo proizvodnje, da se bo zagotovila tehnološka obdelava razpisne dokumentacije s sestavo analiz delovnih postopkov in vrednotenjem interne cene, ter pripravo izvedbene dokumentacije s sestavo analiz delovnih postopkov in vrednotenjem interne cene, ter pripravo izvedbene dokumentacije;
se v pripravi po izbrani varianti interne cene obdela delovna dokumentacija in operativni plan v tehniki mrežnega planiranja in vključi v zbirni plan za evidentiranje izrabe kapacitet. Operativno se skupno z vodji stroškovnih mest vrši mesečno terminiranje za vse projekte. Določijo se iz-vrednotene aktivnosti, ki morajo biti gotove v planiranem obdobju in skladno z dejanskimi kapacitetami. Mesečni program je delovna naloga za posamezno stroškovno mesto, osnova za razdelitev materialnih in delovnih kapacitet, predvsem pa edina osnova za nagrajevanje. Realizacijo mesečnih nalog spremlja tehnično-ob-računska služba na osnovi količinske proizvodnje in pripravi vse analize realizacije nalog in dokumentacije za vse oblike nagrajevanja. Vse analize se posredujejo delovnim enotam in samoupravnim organom v pre-
POGOJI ZA PRESTRUKTURIRANJE
jo:
Da se DO lahko prestrukturirajo, potrebuje-
-	ljudi, ki znajo
-	ljudi, ki vedo kaj je treba napraviti
-	ljudi, ki hočejo in
-	okolje, ki to omogoča.
kovnega knjigovodstva bo analizirala odstopanja od
nom stroškov za načrtovani fizični obseg dela. Osvojene so možnosti testne obdelave dveh temeljnih organizacij (GO Celje in Laško) ter prilagajanje, oziroma organiziranje delovanja sistema v DSSS.
Za kdaj lahko planiramo, da bo poslovanje po novem sistemu v celoti zaživelo, čeprav velikih rezultatov verjetno ne smemo pričakovati kar čez noč?
Zaradi kompleksnosti zadane naloge je tudi njen značaj dolgoročnejši. Medtem, ko že potekajo testne obdelave, je sprejem dokončne oblike sistema in vključitev v poslovanje celotne gradbene operative predvideno za junij 1989. Istočasno je potrebno pripraviti osnove za uvedbo sistema v drugih proizvodnih TOZD.
Še tako dobri strokovni
predlogi pri svoji realizaciji ne morejo biti uspešni, če za njimi s svojo pripravljenostjo in prizadevnostjo ne stojijo vsi zaposleni. Kaj bo po vaše v naši DO najtežje doseči - spremembo dela, organiziranosti ali mišljenja?
Prav gotovo pri tako obsežno zastavljenem projektu ne gre brez težav. Nismo se brez vzroka odločili za spremembe, nujno je, da gremo v korak s časom. Bojim se, da bomo naleteli na največjo težavo v naši konzervativni miselnosti, da v poslovanju gradbeništva ni moč ničesar spremeniti. Moto našega poslovanja mora postati, da nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše, in nič tako popolno, da ne bi moglo biti popolnejše!
Janja Romih
-	s programom mrežnega gled in odločanje. Vse pri-
planiranja voditi evidenco fi- merjave so izdelane na os-zične angažiranosti kapaci- novi interne cene, brez vpli-tet po pogodbenih obvez- va na dejansko prevzete po-nostih na ravni TOZD in DO. goje dela, s tem se izenaču-Obdelovati operativne plane jejo pogoji gospodarjenja za za zahtevnejše in obsežnej- vsa proizvodna stroškovna še gradnje;	mesta, kar je pomembno za
-	za področje evidentira- pravično in dosledno delitev nja, spremljave, obračuna in osebnih dohodkov po obse-analize dosežene proizvod- gu in uspešnosti poslovanja, nje skupaj s področjem nagrajevanja organizirati teh- Ali integrirani poslovni nično obračunsko službo, programi posegajo tudi v Na podlagi podatkov stroš- samoupravno organizira-
Poslovno stanovanjski blok, Levstikova ulica-Celje. Objekt je gradil TOZD GO Celje. Foto: Vili Šuster
Pridobivanje del naj bo naša prva naloga
nost delovne organizacije?
Dosedanje delo na uvaja-
standardov in pripravljala nju IPP poteka v okviru stro-dokumentacijoza realizacijo ke in v ničemer ne posega v sistema nagrajevanja.	dosedanjo samoupravno or-
ganizranost DO. Prav goto-In kako bo po novem po- v0 pa bodo pridobljene iztekalo poclovanje?	kušnje na strokovnem pod-
Po. uvedbi sistema bo po- r0čju nakazale potrebe po tekalo poslovanje v nasled- drugačni samoupravni orga-njem zaporedju: vsak raz- niziranosti. pisni elaborat, ki ga pridobi
komercialna služba, bo od- Do kakšne mere nam je dan oddelku za aplikacije v zadane naloge že uspelo pripravi procesov, za pripra- realizirati? vo organizacije gradbišča, V pretežni meri je oprav-tehnološko obdelavo ter iz- Ijena analiza obstoječega biro in optimiranje notranje- stanja in pripravljen model ga transporta. Elaborat se poslovne organiziranosti. V odda komerciali, ki skupno s pripravi je letni proizvodni kooperatskimi deli oripravi načrt na osnovi našega pro-eksterno ponudbo, ^rilago- izvodnega programa, z ana-jeno tržfifhn prilikam in pogo- lizo preteklega obdobja, s jem. V slučaju pridobitve del pregledom kapacitet in pla-
Približuje se konec leta in misli nam uhajajo že v leto 1989. Bojazen o polni zaposlitvi še vedno obstaja z ozirom na gospodarske prilike v državi. Vsi se sprašujemo ali bo v naslednjem letu dela dovolj za vse nas?! Več ali manj smo vsi skeptiki, kakor vsako leto. Navedel bom nekaj objektov, ki se bodo gradili v naslednjem letu, čeprav smo pogodbe sklenili že letos. Ti objekti so:
Tržni center Dubrava -Zagreb, Stolpnica Varšava, Stanovanjski blok B2 in B3 Dolgo polje - Celje, Zemeljska pregrada Travnik za Cinkarno Celje, nadaljevanje modernizacije bolnice v Celju, Grafika 3 za Aero Celje, Skladišče vnetljivih tekočin za Cinkarno Celje, 196 stanovanj v občini Peščen ica - Zagreb, prizidek k hali PS-III v Radečah, Proizvodna hala Muflon - Radeče, nadaljevanje del na adaptaciji VCMR Rimske Toplice, dokončanje stanovanjskega
bloka v Laškem, nadaljevanje del pri izgradnji zdravstvenega doma Radeče, šivalnica Šentjur, dokončanje del na izgradnji hale strojegradnje v Zrečah, dograditev stanovanjskega bloka v Slov. Konjicah in Zrečah, nadaljevanje gradnje bungalovov na Rogli, nadaljevanje gradnje stanovanj v Domžalah, izgradnja Doma v Ljubljani, dokončanje izgradnje Zavoda za slušno prizadete v Ljubljani, izgradnja osnovne šole v Rogaški Slatini.
TOZD IGM Medlog ima sklenjene pogodbe za naslednje leto za objekt Vele-kem - Banja Luka, hala Tajfun - Sevnica, hala za tehnične preglede vozil Soko-banja - Srbija.
Naštetih je kar precej objektov, vendar je še to vedno malo za naše kapacitete. Pridobivanje del za naslednje leto, naj bo naša prva naloga!
Karel Vidali
Iz naših temeljnih organizacij
Zopet smo k izgledu Rogaške Slatine dali svoj pomemben prispevek
Po mnogih polemikah in pisanjih smo se krajani Rog. Slatine končno sprijaznili z lokacijo AVTOBUSNE POSTAJE in POSLOVNO TRGOVSKEGA CENTRA v Rog. Slatini.
ARHITEKTURA celotnega kompleksa je prilagojena klasicističnemu oblikovanju objektov v Zdraviliškem delu parka in oblikovanju obstoječih objektov na tej lokaciji tako, da predstavlja skupaj z njimi celoto.
Objekti so po izvajalski in arhitekturni plati zasnovani zelo zahtevno in s svojim videzom spadajo v središče kraja.
Prostor namenjen lokaciji avtobusne postaje in poslovno trgovskega centra smo pridobili z delnim rušenjem obstoječih objektov in je omejen na eni strani s cesto Rogatec-Celje, na drugi strani pa s strmo dvigajočim pobočjem, ki preide v parkovne površine.
Kompleks A. P. in PTC Rog. Slatina je projektirala delovna organizacija AM-BIENT Ljubljana, glavni in odgovorni projektant ing. arh. BIRSA Uroš.
Avtobusno postajo smo pričeli graditi za trg s sredstvi Ingrada Celje - TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina.
V	sklopu objekta bodo gostinski prostor s teraso, prometni del s čakalnico, turistični biro in še trije lokali različnih namembnosti. Pod nadkritim peronom bo prostora za šest avtobusov.
Pri gradnji nam je ob izkopu strmega pobočja predstavljala večji problem tudi izvedba sorazmerno zahtevno oblikovane montažne konstrukcije. Montažno konstrukcijo je izvedla in montirala naša TOZD IGM Celje, obrat Rogaška Slatina.
Objekt Poslovno trgovskega centra smo pridobili v izredno močni konkurenci in je bil prevzet pod težkimi finančnimi pogoji ter rokovno izredno kratek.
V	objektu PTC imajo svoje prostore POŠTA, BANKA, TKANINA Celje, JELŠA Šmarje pri Jelšah in MPI TOZD Pekarna in slaščičarna Rog. Slatina.
Objekt je lociran v podaljšku A. P. in tik ob glavni cesti Celje-Rogatec, kar je zaradi prostorske stiske pri organi-
zaciji gradbišča predstavljalo dodatne probleme.
Med gradnjo objekta PTC je investitor izpraznil še obstoječi objekt (EVROPA), katerega je bilo potrebno v istem roku še statično sanirati in dokončati lokale v pritličju objekta.
Objekt smo pričeli graditi konec januarja 1988 in ga končali v osmih mesecih. Pri gradnji objekta so sodelovali še TOZD Proizvodni obrati Celje, IGM Medlog, obrat Rog. Slatina, del objekta do III. faze pa je izvajal tudi TOZD GO Ljubljana.
Največ problemov med gradnjo je predstavljal izredno kratek rok dokončanja objekta in s tem v zvezi usklajevanje posameznih del, ki so po zahtevnosti detajlov zahtevala dovolj časa za izvedbo.
Objekt smo ob velikih naporih vseh zaposlenih predali 13. 10. 1988. Slavnostne otvoritve se je udeležil tudi predsednik Izvršnega sveta Slovenije tov. Dušan Šinigoj.
Majda Bobek
Gradimo »Atomsko vas«
V Podčetrtku gradi GIP »Ingrad« - TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina apartmajsko počitniško naselje. Zasnovano je kot skupina enaindvajsetih počitniških hiš, sedmih različnih tipov, v katerih je skupno 128 apartmajev s približno 500 ležišči. Osrednji prostor je trg, okoli katerega so nanizani apartmajski objekti in centralni večnamenski objekt. Oblikovno so objekti zasnovani po vzoru tipične kozjanske hiše s strmimi dvokapnicami, čopi in balkoni. Skupna
neto površina apartmajev znaša 6.100 m2. Večnamenski objekt vsebuje dodatno osem apartmajev, centralno kuhinjo, slaščičarno, manjše trgovine, restavracijo, v skupni površini 2000 m2.
Objekti so že pozidani do tretje gradbene faze, večina objektov pa se že finalizira. GIP »Ingrad«, ki je pričel graditi v letošnjem maju, bo kompletno opremljene objekte predal uporabnikom do konca tega leta.
Janko LESJAK
Hišice v Atomski vasi že dobivajo končno podobo. Za to naselje vlada precejšnje zanimanje. Foto: Vili Šuster
Gradimo v Varšavi
V okviru SOZD GIPOSS je naša delovna organizacija pričela graditi tudi na Poljskem. Skupaj z delovno organizacijo Gradbinec je prevzela gradnjo objekta »Poslovna zgradba Varšava«.
Na gradbišče, ki smo ga uradno prevzeli 29. septembra je prispelo že osemindvajset naših delavcev, ostali pa bodo prihajali po vnaprej pripravljenem operativnem planu, torej skladno s terminskimi plani in potrebami na gradbišču. Oce-
njujejo, da bo največ delavcev potrebnih v času od meseca marca do oktobra.
Po planu bi morali s pripravljalnimi deli na objektu pričeti že v avgustu, da bi bil do zime objekt že zaprt in ogrevan in da bi bilo možno čez zimo nadaljevati delo v notranjosti. Zaradi zamude nekaterih zagotovil za delo na Poljskem, se je prevzem zavlekel in lahko se zgodi, da bo potrebno objekt čez zimo zapreti in nadaljevati z deli šele v mesecu marcu.
Rok za izgradnjo objekta je dvaindvajset mesecev, vendar v delovni organizaciji upajo, da bo možno ostati na poljskem tržišču še naprej.
Ob tem kratkem obvestilu o naši gradnji na Poljskem najavljamo serijo člankov, ki bodo podrobneje spregovorili o zgodovini pridobitve objekta, naših načrtih, problemih in uspehih ter o pogojih dela in življenja naših delavcev na Poljskem.
J. R.
Kovinsko podjetje IMKO Ljubljana ob svoji 40-letnici podeljuje PRIZNANJE delovni organizaciji Ingrad za uspešno in dolgoletno sodelovanje
Ljubljana, april 1988
Delavski svet delovne organizacije TERMIKA Ljubljana na svečani seji ob praznovanju 30-letnice podeljuje PRIZNANJE delovni organizaciji Ingrad za uspešno poslovno sodelovanje.
Ljubljana, april 1988
Kovinsko gradbeno podjetje MONTER Poljčane podeljuje ob 40-letnici obstoja PRIZNANJE delovni organizaciji Ingrad za večletno uspešno sodelovanje.
Poljčane, september 1988
Iz TOZD Gradbena operativa Ljubljana vam predstavljamo naslednje objekte:
«1
*
—
Štirietažni objekt v montažnem sistemu Ingrad za Salus v Ljubljani
Montažni most čez Mali greben v Ljubljani
Trgovsko poslovni center Mercator v Ljubljani
Foto: Vili Šuster
Namesto odhodnega razgovora
Natanko štiri leta smo de- komercialne. Vodstvo in ostali skupaj. To je kratka tali smo spoznali, da se je doba, le desetino delovnega treba za uspešno opravlja-veka, pa vendar dovolj dol- nje te funkcije temeljito kad-ga, da smo sodelavci Fran- rovsko opremiti, saj je fluk-ca Ortla dodobra spoznali, tuacija pri vodenju te funkci-Tov. France je prišel v delov- je največja v DO. no organizacijo, ko še kriza v S prihodom Franca Ortla gradbeništvu ni kazala takš- in ostalih delavcev FES, nih obsegov, čeprav se je ra- zlasti tov. Pušnika smo pri-čunovodska problematika čakovali, da se bo kadrov-kazala iz leta v leto ostrejša, ska situacija umirila, pa je zapletenejša in predvsem po štirih letih zopet enaka, vse pomembnejša za us- Njegov odhod štejemo v pešno delovanje vseh po- delovni organizaciji za poslovnih funkcij, predvsem pa membno kadrovsko izgubo,
ki se ne bo odražala le v naši delovni organizaciji, ampak tudi v SOZD GIPOSS in v Splošnem združenju gradbeništva Slovenije in še kje.
Tovariš France, za uspešno vodenje finančno ekonomskega sektorja ter za tvoje požrtvovalno, nesebično in odgovorno delo, se sodelavci iskreno zahvaljujemo in ti želimo še mnogo življenjskih uspehov.
Franc Berginc
Naši ekipi železokrivcev in žerjavovodij po končanem tekmovanju. Foto: Brane Šalamon
»Lepo je biti gradbenik«
Proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Jugoslavije
Nekajkrat je bilo slišati takšen stavek na letošnjem jubilejnem proizvodnem tekmovanju, oziroma srečanju jugoslovanskih gradbenikov. Več kot 200 delavcev iz 43 delovnih organizacij oziroma v 63 ekipah se je zbralo ob Paličkem jezeru, nedaleč od Subotice, da tudi na zvezni ravni pokažejo in dokažejo kaj znajo in zmorejo. Resnično pa smo tudi letos lahko ugotovili, da so takšne primerjave danes, v času visoke in moderne tehnologije, pri nas nemogoče. Gradbeni delavci namreč izhajajo iz vse preveč različnih delovnih okolij in zato bi bilo bolje v naslovu zapisati, da je lepo biti dober in uspešen gradbenik. Vendar je to danes pri nas, kot vse kaže, skoraj nemogoče.
Nam je pa Marjan Orožen, predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, v svojem otvoritvenem govoru vlil precej upanja. Med ostalim je narryeč dejal, da bi lahko bili naši osebni dohodki višji za okoli 15 odstotkov, če bi proizvodnja namesto padca 1,7 odstotkov porasla za 2 odstotka, kolikor smo tudi načrtovali z resolucijskimi dokumenti. To je bila vsekakor vzpodbudna misel. Pa tudi to, da je bil Marjan Orožen pravzaprav bba dneva gost naših gradbeniških tekmovanj in to je še dodatno vzpodbudilo gradbenike, da dokažejo in pokažejo kaj znajo. In kaj zmorejo. V okviru, ki pa izhaja iz sredine v kateri so.
Prav o slednjem pa je potrebno vsekakor razmišljati. Zvezna proizvodna tekmovanja bo potrebno nujno spremeniti, predvsem v druženje tistih, ki so svoje znanje že pokazali in s tem osvojili prva mesta na svojih republiških in pokrajinskih gradbenih tekmovanjih. Da je temu res tako, da so spremembe nujne, gre v potrditev dejstvo, da se še po
dvajsetem tekmovanju prepiramo o osnovnih pravilih tekmovanja. Ta pravila pa spreminjamo iz leta v leto, cilje, če sploh so, pa lahko le zaslutimo. Prav zaradi in tudi tega bi bilo bolje, da ta manifestacija preraste v resnično prijateljsko druženje in srečanje tistih, ki so najboljši v svojih okoljih.
Iz Subotice smo se vrnili vsekakor zadovoljni. Subo-tiškemu gradbenemu podjetju Integral gre zahvala za dobro organizacijo letošnjega zveznega proizvodnega tekmovanja, Kompasu iz Ljubljane in vozniku Janezu Kodriču pa zahvala za prijetne in vame ure na dolgi poti na severni konec Vojvodine in povratek. Seveda ne moremo prezreti tudi vseh tekmovalcev v slovenskem zastopstvu, ki so pokazali resnično vse svoje znanje. In to znanje je, ne glede na rezultate, še vedno veliko. Pokazali smo, da znamo in hočemo delati, neglede na vse tisto kar nas spremlja. In toliko smo odgovorni, da lahko zatrdimo, da smo gradbeniki bolj malo krivi za položaj v katerem smo se znašli.
Prihodnje leto se bomo jugoslovanski gradbeniki zbrali na svojem proizvodnem tekmovanju v Zagrebu, še prej pa slovenski na republiškem proizvodnem tekmovanju v Mariboru. Največje priznanje vsem nam pa bo vsekakor to, če bomo lahko prihodnje leto rekli, da smo uspešni gradbeniki. V vseh teh pogojih gospodarjenja in dela bo potrebno vse to še dokazati.
Brane Šalamon
Slovenski gradbeniki so na tekmovanju v skupni uvrstitvi zasedli šesto mesto. Med najboljšimi slovenskimi ekipami sta bili tudi naši ekipi železokrivcev in žerjavovodij.
Za osvojene rezultate vsem tekmovalcem iskreno čestitamo!
V korak z inovativno družbo
Za delovno organizacijo, v kateri združuje delo več kot 3000 delavcev je vsekakor nespodbuden podatek, ko ob analizi dela za področje inovativne dejavnosti ugotovi, da so bili za leto 1986 evidentirani samo štirje inovativni predlogi. Ob tej ugotovitvi smo začeli iskati vzroke za takšno stanje. Analiza je pokazala, da so vzroki predvsem v slabi organiziranosti, nestimulativnem nagrajevanju, neinformiranosti in nepoznavanju pomena inoviranja.
Prvi korak je bil storjen v imenovanju organizatorja inovativne dejavnosti za delovno organizacijo, ki združuje trinajst TOZD in DSSS. Prvotna organiziranost je temeljila na referentu za inovativno dejavnost in Odboru za racionalizacije in tehnične izboljšave, ki pa se je aktiviral le ob prijavljenem inovativnem predlogu. Za urejanje medsebojnih razmerij v
zvezi s spodbujanjem, organiziranjem in financiranjem del pri ustvarjanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov imamo Samoupravni sporazum o enotnem urejanju inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji. Ob pregledu akta smo v prvi fazi spremenili višino nadomestila za rezultate ustvarjalnosti pri delu, saj je dobra stimulacija ena od glavnih faktorjev za spodbujanje inovatorjev. Aktivirali smo člane Odbora za racionalizacijo in tehnične izboljšave, ki ga sestavljajo delegati iz vseh TOZD in DSSS. Poleg Odbora smo aktivirali tudi vodstvo delovne organizacije, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in že vse znane inovatorje, da bi vsak na svojem področju širili informacijo in kolo inoviranja prestavili naprej. Vsekakor smo informacijo širili tudi pisno, s pomočjo Glasila in kratkih Obveščevalcev.
V vseh TOZD in DSSS smo organizirali razgovore na temo »Množična inovativna dejavnost«, kjer smo se pogovorili o vseh težavah, ki spremljajo področje inovativnosti. Ob tej priložnosti smo ustanavljali komisije za inovativno dejavnost po posameznih TOZD, da bi prevzele nalogo pomoči pri realizaciji idej inovatorjev.
Osnovni moto, ki nas pri tem vodi, je iskanje problemov in v nadaljevanju razvijanje idej in rešitev.
Ker se zavedamo pomena znanja, smo se oprli tudi na izobraževanje. Organizirali smo več seminarjev na temo Inovativno poslovanje, ki so nam dali osnovo modela celovitega opravljanja inovativnega poslovanja.
Vse te aktivnosti so pripomogle, da smo spodbudili inovatorje oziroma vse, ki so željni ustvarjanja, saj smo v letu 1987 registrirali že kar enaintrideset predlogov, ki so bili tudi realizirani in nagrajeni. Iz analize za leto 1987 smo ugotovili, da iz te-
meljnih organizacij gradbene operative ni inovativnih predlogov. Tako smo v začetku leta 1988 največ časa posvetili tem TOZD in to predvsem za vzpodbujanje in pomoč pri realizaciji njihovih idej.
Rezultati dela v letu 1987 in prvi polovici leta 1988 se že kažejo, saj smo iz TOZD gradbene operative prejeli vrsto tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Rezultati organiziranega pristopa k inoviranju so tudi priznanja in nagrade »Inovator 87«, ki jih ob Dnevu samoupravljal-cev podeljuje občina Celje. V letu 1987 so tovrstno nagrado prejeli trije naši delavci in sicer: Franc ŠMARČAN, Miran VERDEL in Alojz VERBIČ.
Plod dobrega dela je tudi inovacijski izdelek TOZD Mehanizacija »AGREGAT 40-25-05«, ki se uporablja za prečrpavanje in filtriranje hidravličnih olj in katerega idejni vodja je dipl. strojni inženir Franc ŠMARČAN. Za ta izdelek smo prejeli še več ostalih priznanj in sicer: pri-
in bronasto plaketo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. V naši delovni organizaciji pa ta inovacija še ni prijavljena.
Predstavniki naše delovne organizacije smo sodelovali tudi na posvetu ob Dnevu inovatorjev v Mariboru. Predstavili smo se z referatom o našem delovanju na področju inovativne dejavnosti ter z razstavo, ki ste si jo lahko ogledali v avli PC INGRAD.
Ko ocenjujemo rezultate v obdobju 87/88 lahko rečemo, da smo dokaj zadovoljni, čeprav se zavedamo, da moramo na področju te dejavnosti storiti še dosti več. Še posebej se bo potrebno angažirati na naslednjih področjih:
-v skrbi za inovatorja (nagrajevanje in pomoč pri realizaciji ideje)
-	v izobraževanju (seminarji, posveti, obiski sejmov)
-vorganiziranosti (uveljavitev enega od modelov celovitega opravljanja inovativnega poslovanja, ustanovitev lastnega DIATI) in
-	v informiranosti (ustvarjanje klime za inovatorje).
Dušan Petan
Ocenjevalna komisija ob našem razstavnem prostoru. »Agregat 40-25-05« jim pred- znanie na seimu inovacij stavlja Dušan Petan, organizator inovativne dejavnosti v naši DO (drugi z leve). Foto: "ideja 88« v Celju, srebrno vili c,,c|pr	plaketo na predstavitvi iz-
umov RAST YU 88 na Reki
Priznanje za naše inovativno delo
TOZD Mehanizacija je dobitnik plakete na Mednarodnem obrtnem sejmu '88 v Celju.
Že pred leti smo si v TOZD Mehanizacija zadali nalogo, poživeti delo inovativne dejavnosti. Rezultati naših prizadevanj so vidni, priznani in večkrat nagrajeni.
Tokrat pa smo še posebej ponosni na osvojeno bronasto plaketo Izvršnega sveta občine Celje, saj je to edina plaketa na Mednarodnem obrtnem sejmu podeljena delovni organizaciji.
Plaketo smo prejeli za izdelavo »AGREGATA 40-25-
05«, na sejmu pa smo se predstavili tudi še s polnilcem »EDO«.
Osvojeno priznanje mora biti v ponos in spodbudo vsem delavcev GIP Ingrad, hkrati pa je to za nas obveza, da bomo svoje znanje in delo še pogosteje usmerjali na inovativno področje in tako po svoji moči prispevali k boljšim rezultatom delovne organizacije in družbe kot celote.
Dušan Vanovšek
Za stanovanja vse manj sredstev
Splošno znana je ugotovi- moupravnih stanovanjskih tev, da je kriza prizadela tudi skupnostih in z zamenjava-področje stanovanjskega mi. Zlasti smo omejeni pri gospodarstva. V naši DO zamenjavah, ker se v starej-smo jo zaznali že leta 1980, ših in skoraj praviloma veli-še bolj očitna pa je zadnjih kih stanovanjih nahajajo nekaj let. Kmalu bo minilo že samo starejši ljudje, ki pa iz polno desetletje, odkar nis- različnih vzrokov niso pri-mo zmožni kupovati stano- pravljenj spremeniti bivalne-vanj. V letih konjunkture ga okolja. Nemalokrat so smo jih kupili 10 do 15 letno, ovira tudi višina nadstropja. Sedaj imamo na razpolago Pičla sredstva, ki jih letno le pičle možnosti reševanja ustvarimo, zaradi omejenih stanovanjskih problemov možnosti nakupa stanovanj preko solidarnosti pri Sa- blokovne gradnje, namenja-
mo v glavnem za kredite delavcev. Tudi delavci sami ne kupujejo stanovanj, ampak rešujejo svoje stanovanjske probleme z gradnjo ali adaptacijo stanovanjskih hiš. Podrobnejšo informacijo o tem, kaj se je spremenilo in kaj še pričakujemo na področju stanovanjskega gospodarstva, bomo dali v eni izmed prihodnjih številk glasila, tokrat pa predstavljamo le sliko letošnjega leta.
Obseg sredstev za leto 1988
Po ZR za leto 1987 je sredstva formiralo le 8
TOZD od 14. Sredstev niso formirale naslednje TOZD: GO Celje, Žalec, Ljubljana, Mehanizacija, IGM in DŠSS, torej večina velikih, ki ob normalnih pogojih poslovanja ustvari največji delež v okviru Ingrada. Zaradi tega je bil izpad toliko večji. V okviru Samoupravnega sporazuma s tega področja, so tiste TOZD, ki so sredstva formirale, solidarno združile del sredstev za stanovanjska posojila tudi za tiste TOZD, ki sredstev niso formirale. S tem smo omogočili vsem delavcem v okviru DO pravico do kandidiranja za posojilo.
Zaradi izredne majhne kvote in velikih potreb so delavci lahko dobili le majhne zneske. Na ta način seveda ni bilo možno bistveno vplivati na reševanje stanovanjskih problemov, saj so bila sredstva zelo razdrobljena. Ob pripravi plana 1988 smo prav zaradi tega razmišljali, da bi bilo najracionalneje tako majhno kvoto razdeliti le v tistih TOZD, ki so sredstva ustvarile, torej brez solidarnosti. Razprava o planu je pokazala, da je potrebno vztrajati na principu solidarnosti v DO, neglede na višino sredstev in ta princip je
bil tudi spoštovan. Med drugim je bila predlagana oroči-tev celotnih sredstev v banki in pridobitev 200 % posojila na tej osnovi, s čimer bi povečali kvoto, vendar se delavski sveti v razpravi o planu tudi za to niso odločili zaradi ostrejših posojilnih pogojev (obrestna mera, višina obroka za odplačevanje ...). Za oročitev se je odločil le DS TOZD GO Ljubljana, letošnja sredstva pa so razdeljena delavcem za posojila
še po starih pogojih iz prejšnjega leta.
Namen koriščenja sredstev
Glavnino sredstev smo namenili za kredite delavcem -106.666.000 din. Krediti so razdeljeni 151 prosilcem. Za novogradnjo je odobrenih tričetrtine sredstev, ostalo za adaptacije. Za nakup stanovanj je namenil le TOZD GO Slov. Konjice 8.971.000 din, kot del plačila enega družinskega
stanovanja, ki je v postopku nakupa že od leta 1987. Omeniti moramo tudi potrebo po kadrovskih stanovanjih in kadrovskih posojilih. Trg delovne sile nas opozarja, da brez nudenja širših možnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj ne bomo uspeli pridobiti in tudi ne obdržati strokovnih sodelavcev za ključna dela in naloge. Ta potreba se čuti pri KV, VK, višji in visoki strokovnosti. V letošnjem
letu smo iz celotnih sredstev po ZR uspeli formirati 40.208.000 din za kadrovske potrebe. Ta sredstva so v celoti namenjena za nakup družinskega stanovanja za potrebe TOZD GO Ljubljana. Ker pa ta sredstva ne zadoščajo za nakup, je s planom predvidena oročitev in pridobitev bančnega posojila.
Iz pričujočih podatkov vidimo, da se možnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj vse bolj krčijo in so v
celoti odvisne od poslovnih rezultatov in zniževanja inflacije, ki povišuje ceno stanovanj in gradbenega materiala ter storitev. Kljub tem težavam proti pričakovanju še vedno veliko naših delavcev gradi ali adaptira hiše, kar je najverjetneje pripisati njihovi marljivosti, varčnosti in medsebojni solidarni pomoči pri izvajanju gradnje.
Marija Gazvoda
Moč združenega dela je tudi v obveščanju
Konec septembra je v Novi Gorici potekalo že tradicionalno srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Srečanje, ki ga je že devetič zapored pripravil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, je bilo namenjeno vsem, ki se poklicno ali poleg rednih delovnih nalog ukvarjajo z obveščanjem delavcev.
Srečanje je tudi tokrat dajalo možnost, da udeleženci spregovorijo o svojem delu in težavah, ter si začrtajo cilje, ki naj bi jih dosegli v naslednjih dveh letih.
Ker se sedanja družbena kriza vedno bolj odraža tudi na obveščanju, ni slučaj, da so za osrednjo temo letošnjega srečanja izbrali naslov: »Možnosti obveščanja v pogojih gospodarske krize in političnih pritiskov«.
Devetega srečanja novinarjev in organizatorjev obveščanja se je udeležilo tudi več gostov, med katerimi sta bila najbolj odmevna predsednik Republiške konference SZDL Jože Smole ter predsednik Republiškega
sveta ZSS Miha Ravnik. V nadaljevanju povzemamo intervju s predsednikom slovenskih sindikatov Mihom Ravnikom, objavljenim v Biltenu letošnjega srečanja.
Zakaj občinski sindikalni sveti izpuščajo skrb za obveščanje v združenem delu?
V programu našega dela je posebno opredeljena točka, kako novinarje oborožiti z znanjem in kako bomo le-tem lahko tudi pomagali pri njihovem delu.
Stavkovni val v Mariboru je povzročil tudi vrsto vprašanj v zvezi s obveščanjem, ki, po mnenju nekaterih ni bilo zadovoljivo?
Sindikat se zavzema za to, da v takšnih primerih ne gre zgolj zbirati podatke o stavkah, udeležencih in slično, temveč delovnim ljudem prikazati tudi dejansko stanje stvari. Prav tu pa obveščanje igra pomembno vlogo, ta pa včasih marsikomu ni preveč všeč.
Kako zaščititi novinarja pri njegovem kritičnem pisanju? Kako postopati tak-
rat, ko novinarjevo pisanje ni po volji vodstvu DO?
Moram priznati, da tudi o tem na sindikatih vedno bolj razmišljamo. Predvsem se to nanaša na zaščito pišočega sindikalnega aktivista. Razmišljanja smo pripeljali že tako daleč, da premišljujemo celo o zakonski zaščiti.
Pri tem moramo doseči tudi to, da se informatorji pisanja ne bodo bali.
Ali obveščanje o osebnih dohodkih zaposlenih razburja Članstvo?
Pri tem moramo biti pozorni na to, da ne objavljamo le številk, ampak tudi komentarje o osebnih dohodkih. Osebni dohodki namreč ne morejo in ne smejo biti nikakršna skrivnost. Menim tudi, da takšna objavljanja članstva ne razburjajo. Večje razburjenje pa nastane takrat, ko neupravičeno primerjajo OD pri sosedu, češ, pri sosedu je toliko, pri nas pa tako malo.
Kako bo z obveščanjem v sedanji kritični gospodarski situaciji?
Kakršnakoli razmišljanja
o ukinjanju obveščanja v združenem delu ne pridejo v poštev. Takšna razmišljanja so popolnoma napačna in vodijo v slepo ulico. Mislim celo, da so delavci velikokrat premalo obveščeni. Sindikati ne pristajamo na kakršnakoli prekinjanja oz. ukinjanja obveščanja. Pri tem delovnim organizacijam ne sme biti žal vloženega denarja, saj se le-ta lahko bogato obrestuje.
Kaj lahko poveste o odgovornosti?
Vsaka stvar mora imeti ime in priimek. To pa pomeni odgovornost predlagatelja, posameznika.
In vprašanje zaupanja?
V tej situaciji je to vprašanje zelo resno. Nezaupanje lahko naredi veliko slabega.
Na letni skupščini so izvolili nove nosilce najodgovornejših in najpomembnejših funkcij v sekciji in organih Društva novinarjev Slovenije ter v Jugoslovanskem koordinacijskem odboru za področje obveščanja v združenem delu. Nova predsednica Izvršnega odbora sekcije je postala Jasna Šinkovec, za novega podpredsednika pa so izvolili Braneta Šalamona.
Janja Romih
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
Po daljši prekinitvi ponovno objavljamo seznam knjig, ki smo jih naročili in prejeli v strokovni knjižnici.
Tuja literatura:
Der Holzbon (več avtorjev)
Superpro-ject plus (Joan Knutsan and ten Plauber) Advanced excel for the PC (Amanda C. Hixson) Advanced programmer’s guide to Unix system (več avtorjev)
1-2-3'Mode Easy (Mary Campbell)
Microsoft word mode Easy (Paul Hollman)
Your IBM PC (več avtorjev)
Handbook of concrete Aggregotes (Ludmila Dolar-Man-tuoni)
Holzbon-Systeme (prof. dipl. ing. Klaus Prachf) Energie- und kostenbevvuBtes Bauen von VVohnhausern (prof. dr. ing. Detlef Glucklich)
Dachgeometrie (Johannes Korduck/Richard Stein) Problemkreis FuBboden (več avtorjev)
Andysen Ayprischer Bauschaden aus der Praxis (več avtorjev)
Schvvachstellen (več avtorjev)
Baustaffe 85 (Karlhons VVesche gevvidmet)
Fingerhut Schieferdacher (Paul Fingerhut)
Splošna literatura:
Uresničevanje pravic iz invalidskega zavarovanja v OZD (več avtorjev)
Spodbujanje in usmerjanje ustvarjalnosti pri delu (lija Jurančič)
Notranje revidiranje poslovanja (Dr. Ivan Turk)
Socialni delavec in alkoholizem (Jože Ramovš)
Ob tej priliki obveščamo člane kolektiva, da imajo možnost izposojanja knjig v strokovni knjižnici vsak delovni dan, od 7.-9. ure pri tov. Makarič Stanki. Za morebitna naročila strokovne literature se je potrebno predhodno posvetovati in dobiti pismeno potrditev direktorja TOZD oz. sektorja v DSSS, nato pa naročila sprejme oddelek za iz-Stanovanjski bloki na Igu pri Ljubljani. Objekt TOZD GO Ljubljana. Foto: Vili Šuster obraževanje.
Družbenopolitične organizacije v prizadevanjih za
boljši jutri	Vloga ZK v tržnih pogojih gospodarjenja in v luči lastne
Nova vloga političnih organizacij Prenove
V reševanju družbene krize imajo DPO pomembno vlogo. Praksa sedanjih dogodkov dnevno potrjuje zahteve, da se situaciji prilagodijo tudi naloge in metode dela političnih organizacij. Če se omejim le na razmišljanje o vlogi ZK in sindikata, bi želel izpostaviti naslednje:
Zveza komunistov v svoji preobrazbi, ko sestopa iz oblasti, zapušča tudi vlogo podaljšane roke poslovodnih organov in prevzemanja odgovornosti za take ali drugačne strokovne odločitve. Njena vloga v procesu demokratizacije družbenih odnosov znotraj delovnih procesov je v tem, da skupaj z delavci odkriva zavore in nove možnosti ob uveljavljanju tržnih zakonitosti. Njena avtonomnost pa se mora izražati tudi v jasno postavljenih političnih stališčih do spreminjanja razmer, ki ne vodijo v uspešno trženje.
Še bolj jasno pa je opredeljena vloga sindikata. Ta postaja povsem samostojen v vlogi družbeno-ekonom-ske zaščite delavca v tržnih
pogojih gospodarjenja. To pa zahteva od njega, da opusti »partnerstvo« z drugimi političnimi organizacijami in poslovodno strukturo. V novi vlogi mora ob upoštevanju produktivne zaposlitve zahtevati stabilnejši družbeno-ekonomski položaj zaposlenih. Taka vloga pa se bo odražala kot nasprotni pol tako znotraj poslovnih sistemov, kot tudi v vodenju DO in bo končno pomenila, da sindikat postaja avtonomen politični subjekt v političnem sistemu. Ker tako vlogo delavci zahtevajo v zaostrenih ekonomskih razmerah, jo bo treba tudi izpostaviti.
To pa postavlja pred nas delavce, ki voluntaristično ali profesionalno opravljamo posamezne politične aktivnosti spremembo miselnosti, pred poslovodne organe pa dejstvo, da morajo računati na samostojne politične dejavnike, ki ne bodo delovali pod njihovim vplivom, oziroma oblastjo.
Franc Berginc
KLIC K RAZUMU!
Za vse nas, ki spremljamo politično situacijo v Jugoslaviji - probleme na Kosovu, v Vojvodini, Črni gori, razdor v najvišjih državnih organih ter shode, ki dobivajo vedno večje razsežnosti, je ta situacija izredno mučna in zaskrbljujoča.
Zdaj nam je že jasno, da se Jugoslavija v tem trenutku nahaja v krizi, ki ima le dva izhoda. Ker prvi pomeni razdor Jugoslavije in naš propad, je jasno, da se je treba opreti na drugega, ki pa bo možen le takrat, ko bo nad sedanjimi razdori, klevetami, mednacionalnim in medrepubliškim obdolževanjem obvladal razum.
Slovenija, v kateri varnostne razmere v tem trenutku še niso kritične, so pa daleč od normalnih, v tej »bitki« predstavlja drugi pol, kar se kaže v vedno pogostejših in glasnejših obsodbah naših stališč in ravnanj s strani jugoslovanske javnosti.
Izredno smo prizadeti ob tovrstnih napadih, lažeh in vedno številnejših poskusih kompromitiranja našega političnega vodstva in naroda v celoti. Ker menimo, da naše politično vodstvo izvaja začrtano politiko in prizadevanja za skupni boljši jutri vseh narodov in narodnosti združenih v SFRJ, ne moremo mirno sprejeti takšnih obsodb. Svoje ogorčenje nad tovrstnimi provokacijami ter podporo slovenskemu političnemu vodstvu smo izrazili tudi v pismu naslovljenemu CK ZKS in CK ZKJ.
Medtem, ko čakamo, da v Jugoslaviji prevlada razum, se moramo v Sloveniji truditi za čimhitrejše prevladovanje krize zadnjih dogodkov. Smo za dialog, za odpravo nesoglasij in tudi za določeno mero odstopanj od svojih stališč, vendar pa pri tem odločno zahtevamo reševanje krize po demokratični poti in v skladu z ustavnimi določili, ob upoštevanju nacionalne svobode in neodvisnosti, suverenosti in teritorialne nedotakljivosti vseh narodov in narodnosti jugoslavije.
Naša pomembna naloga v tem trenutku izhaja iz obvladovanja situacije v SR Sloveniji, tako na političnem, kot ekonomskem področju. Slednja je za našo DO še toliko pomembnejša, saj analize zadnjih nemirov potrjujejo trditev, da so nemiri sprva imeli značaj socialnih nemirov, ki pa so zaradi nepravilnega in prepočasnega reševanja kaj hitro dobili nacionalistično obeležje.
TA APEL NAMENJAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM DO GIP »IN-RAD«
Da se tudi člani ZK zavedamo zapletenega položaja in razpoloženja, govori vrsta aktivnosti, ki jih vodimo v zadnjih letih, posebej pa še v zadnjih mesecih. Kot osrednja naloga je prav gotovo nova vloga ZK, ki postopoma sestopa s starega fo-rumskega načina dela v novo obliko, z drugo kvaliteto in v bistveno težjih pogojih dela, kot smo to bili navajeni dosedaj. Si pridobiti nazaj izgubljeno zaupanje, pomeni izključno doseči s svojim delom rezultat, to pa zahteva drugačno razmišljanje, predvsem pa znanje.
Že na Konferenci ZK je prevladala ugotovitev, da si lastnega razvoja ni mogoče predstavljati brez lastnega znanja, lastnih kadrov, lastne pripravljenosti in odgovornosti. Ali kot smo poudarili na strokovnem posvetu, ki smo ga skupaj z vodstvom pripravili za najodgovornejše vodilne, vodstvene delavce in predsedujoče posameznih družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov ko je bilo rečeno -naša usoda je predvsem odvisna od nas samih, predvsem pa od tega, kako hitro smo se sposobni prilagoditi času in prostoru oziroma »novim« tržnim zakonitostim. Naša usmeritev je, da je potrebno način razmišljanja in dela sprovesti v smislu dolgoročnih usmeritev, kar mora imeti za posledico večji rezultat in boljše življenje. Prav gotovo se zavedamo, da stvari ni možno preobrniti čez noč, prav tako pa tudi vemo, da čakati ni več kaj. Ravno zato je potrebno današnje aktivnosti voditi v smislu jutrišnjega dne, tako na področju kadrovske politike, razvoja, motivacije, od-
govornosti. Treba je reči, da so poleg lastnih težav in odporov, ki se bodo pokazali, velik zaviralni faktor pri hitrejšem prilagajanju tudi vrsta nesmiselnih sistemskih rešitev.
Treba je poudariti, da je pred nami mnogo težav, katerih se zavedamo, od katerih so nekatere tudi objektivne narave, večina pa vendarle subjektivne. Takšnim ocenam smo in še bomo v zadnjih in prihodnjih mesecih posvetili posebno pozornost, predvsem z vidika kritične presoje in z jasno oblikovanimi stališči za nadaljnje delo.
Treba je reči, da članstvo ZK terja hitrejše prilagajnje tržnim zakonitostim, večji odgovornosti, boljšemu nagrajevanju, kot posledica boljšega dela, da pa smo se tudi pripravljeni vsak na svojem področju dosledno vključevati v razreševanje nakopičenih težav. Prav tako pa se zavedamo, da bo prišlo tudi še do kriznih razmer, odstopov, izkazovanj, nezadovoljstev itd. Za neko konkretno akcijo komunistov je pomembno predvsem, da se zavedamo, da se je za dosego sprememb, ki jih želimo doseči, potrebno tudi primerno organizirati in poenotiti v jasnih stališčih, kaj je naša perspektiva in realnost. Prav gotovo pa si bo za našo realno perspektivo potrebno pridobiti tudi somišljenike, v prvi vrsti pa strokovne sodelavce in soustvarjalce. Poudariti pa je potrebno, da to ne more biti samo naloga članov ZK ali vodstva DO ali posamezne strokovne službe, ampak vseh zaposlenih.
Prav iz teh razlogov je Predsedstvo konference ZK
8. 11. 1988 sklicalo posebno delovno konferenco vseh komunistov Ingrada, na kateri smo spregovorili predvsem o vlogi ZK v tržnih pogojih gospodarjenja in o lastni prenovi ter se seznanili s strategijo nadaljnjega razvoja Ingrada. Pri slednjem nas je še posebej zanimalo:
-	kakšna je razvojna strategija, ki bo dala izhodišča za boljše življenje,
-	kakšne so realne možnosti uveljavljanja na tujem trgu, bodisi samostojno ali potom SOZD GIPOSS,
-	kako je dolgoročno načrtovana kadrovska politika, kot komponenta razvoja lastnega kadra; tudi za prestrukturiranje invalidov,
-	kaj je z inovacijsko politiko in inovacijskim dinarjem s poudarkom, da so inovacije sestavni del slehernega dela in vsakega posameznika,
-	kaj je z informiranjem kot metodo dela pripadnosti kolektivu, kot pogoj medsebojnega zaupanja,
-	kakšna bo politika nagrajevanja, ki mora postati ekonomska kategorija.
Zavedamo se, da bo za dosego cilja potrebna trdna bitka, predvsem pa odločnost in vztrajnost realizirati dogovorjeno in ne odstopati od zastavljenega, da bodo morda tudi poraženci, zmagovalci pa tisti, ki bodo za boljši jutri si s svojim delom pridobili zadostno podporo, predvsem pa si zmotivirali vse razpoložljive sile znotraj DO, katerih pa ni malo.
Franc Ramšak
O zaključkih Konference, ki je bila 8.11.88, vas bomo informirali v decembrskem Glasilu.
VODSTVENI STRUKTURI - ki mora v tem trenutku še z dodatnimi prizadevanji in občutkom za kritičnost trenutka narediti vse, kar je v njeni moči;
VODSTVOM DPO IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD IN DSSS - ki morajo delovati predvsem v smeri sprotnega in točnega prenosa informacij med delovne ljudi in v smeri pogostejšega sestajanja ter sprotnega reševanja nastalih problemov;
VSEM DELAVCEM GIP »INGRAD« - ki lahko s svojim ravnanjem bistveno izboljšajo položaj v DO;
zato prosimo,
-	za strpnost do reševanja problematike v DO, kajti morebitne prekinitve dela bi nam v tej situaciji družbeno krizo še poglobile,
-	za strpen odnos med delavci vseh narodov in narodnosti zaposlenih v naši DO, čeprav z veseljem ugotavljamo, da teh problemov v naši DO do sedaj ni bilo.
V želji, da boste vsak po svoji moči prispevali k stabilizaciji odnosov pri nas in k hitrejšemu reševanju družbene krize, v kateri smo se znašli, vas prosimo,
da ta apel sprejmete!
EPIGRAMI
»Jaz sem država!« neki kralj je rekel.
A v socializmu to je vsak od nas.
Ker pa država bolj in bolj odmira
vse bolj in bolj ostaja le še »jaz«.
V državi najbolj pravi (če šlo bi po ustavi) le stolčki prav stojijo, vse drugo pa na glavi.
Janez Menart
Izrazili smo svojo podporo slovenskemu političnemu vodstvu
Svoje misli ob dogodkih pred 17. sejo ZKJ in svoje prepričanje o pravilnosti politike in ravnanja slovenskega političnega vodstva smo delavci GIF »Ingrad« izrazili v pismu poslanemu CK ZKS in CK ZKJ. Hkrati s tem so družbenopolitične organizacije poslale v sprejem vsem TOZD in DSSS » Klic k razumu«, ki so ga sestavile z namenom, da bi se naši delavci zavedali kritičnosti situacije v kateri smo se znašli in po svoji moči prispevali k stabilizaciji odnosov in k hitrejšemu reševanju družbene krize.
Mladinci GIF »Ingrad« pa so podpisali tudi »Apel k razumu«, ki ga je vsem OK ZSMS v sprejem poslala Zvezna konferenca ZSMJ.
STALIŠČA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ DELOVNE ORGANIZACIJE GIF »INGRAD« CELJE ZA PODPORO PRIZADEVANJ REPUBLIŠKIH POLITIČNIH ORGANIZACIJ PRI PREMAGOVANJU POLITIČNIH IN EKONOMSKIH RAZMER V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Na skupni seji 12.10.1988 je predsedstvo ZK GIF »INGRAD«, predsedstvo KZS »INGRAD«, predsedstvo K ZSMS »INGRAD« in vodstvo DO ponovno zaznalo zaskrbljenost zaposlenih v naši DO za našo skupno prihodnost. Kot v večini DO gradbeništva Slovenije tudi v naši združuje delo veliko predstavnikov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. V vsej dosedanji praksi nismo zaznali nestrpnosti med delavci na kakršnikoli nacionalni osnovi. Skupno rešujemo znotraj političnih organizacij in samoupravnih organov z vodstvom DO zapleten in zahteven gospodarsko ekonomski položaj kot v večini DO s področja gradbeništva. V ospredje se postavlja realni padec osebnega dohodka, pomanjkanje dela in druge neugodne gospodarske razmere.
Zadnji dogodki, ko ob težkem družbenoekonomskem položaju zaposlenih v drugih sredinah Jugoslavije prihajajo na dan vse bolj nekontrolirana čustva na nacionalni osnovi o neenakopravnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji, pomišljamo na dolgoročne posledice takšne politike. Prihajamo do spoznanja, da nas lahko popelje iz globokih
družbenoekonomskih težav le utrjevanje razrednega značaja enotnega delavskega razreda v Jugoslaviji in priznavanja suverenosti in avtonomnosti vseh narodov in narodnosti v ustavno opredeljenih republikah in avtonomnima pokrajinama.
Odločno podpiramo vsa družbenopolitična republiška in občinska vodstva, da pri sprejemanju Ustave SFRJ in SRS, zlasti pri premagovanju trenutne politične situacije, ne klonijo pred unitarističnimi težnjami in prevlado nacionalnega nad razrednim. Združuje nas naj produktivno delo s priznavanjem naših narodnostnih posebnosti.
Graditev socializma po meri človeka je pravilna in politično spodbujajoča osnova za združevanje delavcev ob delu ne glede na njihovo narodnostno pripadnost.
Večina zaposlenih čuti v stališčih naših političnih forumov in izvoljenih predstavnikov usmeritve, ki nas vodijo v uspešnejšo, drugačno socialistično Jugoslavijo.
Zato smo ob svojih dobronamernih prizadevanjih za skupen boljši jutri še toliko bolj prizadeti ob številnih neresnicah, ki se v jugoslovanskem prostoru širijo proti Sloveniji in njenemu političnemu vodstvu.
Odločno zavračamo sleherno blatenje in klevetanje na račun Slovenije, slovenskega naroda in še posebej posameznih funkcionarjev v trdnem prepričanju o pravilnosti razmišljanja in vodenja, pri čemer jim dajemo tudi polno podporo.
&
APEL K RAZUMU
Enajst let pred vstopom v 21. stoletje se Jugoslavija nahaja na najpomembnejši prelomnici socialističnega razvoja. Gospodarski in socialni kolaps, ter skoraj popolna neučinkovitost političnega sistema - situacija v kateri je bratomorna vojna bližje kot progresivno razreševanje problemov - se ne more več ocenjevati samo kot »nadaljnje poslabšanje družbenih odnosov«.
Mnogi od najodgovornejših v naši družbi, ki so zamudili svojo priložnost, morajo oditi. Nezaupanje v institucije sistema je gotovo brezmejno, ponujene variante za njihovo spremembo pa nezadovoljive. Najbolj drastične so to manifestacije na Kosovu, kjer institucije sistema niso sposobne zagotoviti niti fizične intigritete, niti osebne in imo-vinske varnosti in svobode prebivalstva. Usoda naše domovine nas zanima danes in tukaj, ker vemo, da bo jutri mogoče že prepozno. Ne pristajamo na rešitve, ki ponujajo orožje in kri, ker vemo, da potem, ko utihne glas pušk in preneha prelivanje krvi, ne bomo živeli bolj svobodno niti bogateje. Ne pristajamo, da samoupravljanje pomeni samo masko za vladajočo oligarhijo, socializem pa enakopravno razdelitev siromaštva. Zaradi tega se bomo z vsem našim znanjem in našimi možnostmi trudili za spremembe, ki nam bodo zagotovile bodočnost v bolj demokratičnem in bolj humanem, duhovno in materialno bogatejšem socializmu.
Ml SMO ZA
učinkovit politični sistem samoupravnega socializma, v katerem samoupravljanje in socializem pomenita: reformo volilnega sistema v smeri vzpostavljanja neposrednega in splošnega vpliva volivcev; individualno in javno odgovornost na vseh ravneh; svobodo govora, misli in zbiranja z doslednim spoštovanjem osnovnih civilizacijskih pridobitev: večja kultura govora, razumevanje in dogovarjanje brez predsodkov in drobnjakarskega politikantstva, javnost vodenja kot pogoj odgovornosti in uspešnosti, pravno in učinkovito državo s skupščino kot resničnim najvišjim organom oblasti in samoupravljanja; ZSMJ kot moderno fronto in pluralistično organizacijo mladih, katere povezuje interes za celovit napredek te države.
Ml SMO ZA
sodobno tržno usmerjeno gospodarstvo; večjo iniciativnost, samostojno podjetništvo, pluralizem oblik lastništva,
glas
mladih
in ukinitev monopolov in restrikcij vseh barv in vrst; ekonomsko in ekološko zdrave investicije.
Ml SMO ZA
Jugoslavijo, ki bo notranje združena, pa tudi enakopraven partner v evropskih in svetovnih procesih povezovanja; Jugoslavijo, katere sedanjost bo vredna njene bogate zgodovinske preteklosti; Jugoslavijo, ki bo vzor pozitivnih socialističnih gibanj, ne pa črna točka na zemljepisni karti svetovne razvitosti; Jugoslavija kot federacija enakopravnih narodov in narodnosti, ki jih zgodovinsko povezuje odločitev o združevanju ob priznavanju individualnosti posameznika, kakor tudi samostojnosti narodov in narodnosti.
Za SOCIALISTIČNO FEDERATIVNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO razumevanja, napredka in demokracije.
V	najtežjih časih naše zgodovine je zmagal razum.
V	prepričanju, da more zmagati tudi sedaj, mladinci podpisujemo ta apel.
Evropska politika ZSMS
Čas našega delovanja v ZSMS (SZMJ) je čas vse jasnejše samostojčnosti mladinske organizacije. Mladinska organizacija se iz sopotnika politike spreminja v politično organizacijo, ki politiko ustvarja. Uresničevanje interesov mladih ljudi in pobud civilne družbe, zavzemanje za človekove pravice, svobodo, pluralizem in demokracijo v pravni državi, so vsebine te samostojnosti.
ZSMS črpa svojo legitimnost v mladinski in širši demokratični javnosti, ki podpira njen boj za moderno, odgovorno in na svobodnih neposrednih volitvah zamenljivo oblast.
V žalostnem stanju, v katerem se je znašla Jugoslavija, se ZSMS zavzema za koalicijo reformnih sil, ki jim je politični razum preprečil utopitev v valovih nacionalne socialistične histerije.
Uresničevanje teženj narodov in državljanov Jugoslavije po svobodi in blagostanju je skupni imenovalec nastopa reformnih sil.
Evropa je kulturno, zgodovinsko, gospodarsko in politično okolje Jugoslavije. Evropska dimenzija jugoslovanske politike, ki jo vodi ZSMS, je zato bistvena za uspeh projekta jugoslovanskih reformnih sil.
Jugoslavija je gospodarsko, duhovno in politično vse preveč zaprta. Njeni državljani ostajajo brez kruha, misli in svobode. Zato upravičeno zahtevamo prelom z dosedanjo politično prakso, ki nas veže s sponami preteklosti in preživelimi ideološkimi obrazci. Po dolgih letih izolacije zahtevamo vrnitev v Evropo, tisto Evropo, ki nam lahko zagotovi napredek.
Zavzemamo se za odprto, moderno, tržno gospodar-
stvo-čemu torej strah pred gospodarskimi integracijskimi procesi?
Prizadevamo si za demokratizacijo, humanizem in človekove pravice - priključimo se institucijam Evrope, ki to zagotavljajo.
Mladinska organizacija zahteva takojšen pričetek postopka za vstop Jugoslavije v Svet Evrope, ki združuje enaindvajset evropskih demokratičnih držav, tako blokovskih kot tudi neuvrščenih in nevtralnih.
S ciljem preseči avtarkični ekonomski (ne) razvoj predlagamo vključitev Jugoslavije v Evropsko združenje za svobodno trgovino - EFTA. Ta združuje nam podobne evropske države.
Preko tega poteka pot uspešne in demokratične Jugoslavije v združeno Evropo.
ZSMS noče prevzeti odgovornosti za to, da Jugoslavija ostane osamljen otok duhovne in materialne bede.
Uresničevanje evropske politike mladinske organizacije bo na temelju argumentov potekalo v pristojnih institucijah političnega sistema, predvsem v Skupščini SFRJ. Ta naša prizadevanja bodo olajšana z večjim zavedanjem strokovne in politične javnosti o nujnosti integracije v Evropo. Zavzemamo se za zunanjo politiko, ki ji bo evropska komponenta prvenstvenega pomena.
Meje moramo odpreti takoj! Ne bojimo se prepiha, kajti duši nas trohnoba. Evropa lahko živi brez nas, mi pa brez nje ne moremo.
Povzeto iz Biltena Republiške konference ZSMS
Jubilanti ’88
Objavljamo spisek letošnjih jubilantov in prosimo vse morebitne izpadle jubilante, da se javite v kadrovskem oddelku - Tanji Gobec do 1. decembra 1988, da bomo vašo jubilejno nagrado še lahko upoštevali v izplačilu letošnjega leta.
JUBILEJNE NAGRADE ZA SKUPNO DELOVNO DOBO
-	30 let
GO CELJE
ŽIČKAR Viktor - zidar, PODVEZANEC Mirko - zidar, TRUSK Milan - skladiščnik, JURAK Slavko - zidar, VRBNJAK Vinko - zidar, KOVAČ Alojz - tesar.
GO LAŠKO
PRTNJAK Alojz - strojnik, LATINOVIČ Milan - zidar.
GO SLOV. KONJICE
KUTNJAK Stjepan - zidar, ZORMAN Stjepan - zidar, GROBOVNIK Rudolf - delov., HORVAT Valentin - zidar, KUTNJAK Franc-zidar, SIMON Tomo - vodja.
GO ŽALEC
LAMPRET Ernest - delavec, GOLAVŠEK Franc - zidar.
TOZD LJUBLJANA
OŽEGOVIČ Husein - zidar, ZAJC Tinka - voden, beton., ŠKULJ Jože - vodja projektov, JUREN Ivan -gradb. delov., KRDŽIČ Za h ir
-	delavec, NJEGOVEC Mihael - zidar, ŠIČIČ Ibrahim -čuvaj, GRMŠEK Vladimir -zidar, MURIČ Muhamed -delavec.
GO ROG. SLATINA
KORAŽIJA Vili - tesar, IVIC Vilim - zidar, PLEMENITAŠ Martin - tesar, SEKU-ŠEK Slavko - delavec.
IGM MEDLOG
SEČKI Franjo - železokri-vec, HAJRLAHOVIČ Bilal -čuvaj, SLOKAR Rudolf -voznik, HORVAT Janez -strojnik, BALOH Branko -ključavničar, ZANJKO Stjepan - železokrivec.
TOZD PROIZVODNI OBRATI
DOBROTINŠEK Jožica -tajnica, ZALAŠČEK Mirko -vodja D El, GORJANC Ignac
-	monter centr. kurjave.
TOZD LESNI OBRATI
BASLE Janez - tesar, KNEZ Jože-delov. DEI, HRIBERNIK Melhijor - mizar.
TOZD MEHANIZACIJA
GRUM Jože - voznik, RAJIČ Esad - strojnik, DRAGA-NOVIČ Hasan - vratar, AH-TIK Ivan - vzdrž. prev., BRA-
TINA Erik - sklad, manip., IVŠEK Viktor - tesar, VERBIČ Anton - voznik.
DSSS
NOVAK Krista - refer. v vložišču, PINTAR Milena -ref. v plač. promet., ŠTURM Gabrijela - knjig. osn. sred., MAKUC Ivanka - kuharica, ČONČ Anica - sam. planer, GNILŠEK Jožica - blagajnik v glav. blag., KLEMEN Franc
-	vodja zaht. projekt., SKUBIC Drago - vodja sam str. sl., LOGAR Marijan - ref. v služ. varstva, KRPAN Stane
-	org. in vzgoj. v DDF Lj.
JUBILEJNE NAGRADE ZA SKUPNO DELOVNO DOBO
-	20 let
GO CELJE
FIKET Milan - strojnik, ARSENIČ Milenko - tesar, GORNIK Emilija-gr. tehnik, ŠUMIGA Janko - železok., FOJNICA Himza - zidar, KAHVEDŽIČ Smail - čuvaj, MILINKOVIČ Mirko - tesar, DURAKOVIČ Mehmed - te-dar, VUKOVIČ Branko - zidar, IKELJIČ Ekrem - zidar, BARBULOVIČ Dorde - zidar.
GO LAŠKO
ŠAKUŠIČ Osman - zidar, TERLAČ Miodrag - zidar
GO ŠENTJUR
KALARIČ Nurija - delavec
GO SLOV. KONJICE
ZUPANČIČ Hinko - delovodja, DJUHERIČ Muhamed
-	zidar, MOHAR Anton -vodja
GO ŽALEC
IMŠIROVIČ Šačir - delavec, DJUKIČ Miloš - tedar, KOSEM Marija - vodja, TU-REČKI Branislav - tesar.
GO LJUBLJANA
LJUBIJANKIČ Ibro - zidar, LUKIČ Dušan - tesar, JERE-MIČ Rade - zidar, POZVIK Mitja - voznik, CURK Bogdan - vodja, ŠAKIČ Omer -železokrivec.
GO ROG. SLATINA
JUTRIŠA Franjo - zidar, PAVLOVIČ Marija - čistilka, BARIČ Anton - zidar, ŠKRABKLIN Martin - gr. delavec, KRIŽAN Franc - skladiščnik.
IGM MEDLOG
BOJINOVIČ Boško - zidar, KERBAVC Franc - vodja DE, ROŠER Štefica- referent, BONIČ Anto - zidar, CENTRIH Silvo - skupino-vodja.
TOZD PROIZVODNI OBRATI
KEBLIČ Božidar - ključavničar, PEČOVNIK Antonija-
faktorist, KRAJNC Marjan -el ek. inš., JAKOB Edi - sli-kopleskar, BOHNEC Jurij -električar, ZATLER Marko -vodja DEI
TOZD LESNI OBRATI
LAKNER Martin - vratar-čuvaj
TOZD MEHANIZACIJA
DOLER Branko - pom. di-rekt., LEVEC Vilijem - voznik, ŠEGA Stanislav - stroj, ključavničar, HAJDNER Dušan - vodja sklad., MAČEK Peter-strojnik, NOŽAK Vlado - delovod. vzdržev., ČEBULAR Marjan - voznik
TOZD
PROJEKTIVNI BIRO
TESKARA Tomo - odgovorni projektant
DSSS
JAGER Irena - sam. referent, KRIŽAN Sonja - mat. knjig., GOLOB Janko - glav. direktor, LESJAK Marjeta -'kadrovski referent, ORTL Franc - dir. FES, VAJIČ Dorde - receptor, KUDER Marija -čistilka, FURMAN Srečko-dostav, dela, MUHVIČ Kristina - knjig, v likv.
TOZD
PROIZVODNI OBRATI JEVŠENAK Vilibald - sli-kopleskar, POKUPEC Vinko
-	mont. c. kurj., GOMINŠEK Janko - mont. c. kurj., PRE-LOŽNIK Marjan - mont. c. kurj., OMEROVIČ Muzafir -stavb, klepar
TOZD LESNI OBRATI KOČEVAR Branko - žagar, DEDIČ Ekrem - tesar, ČULK Ivan - žagar
TOZD
PROJEKTIVNI BIRO PUHAN Peter-odgovorni projekt. II, KUKOVIČ Alojzija
-	razmnoževalec I
DSSS
DJUDARIČ Rajko - vzgoj. učencev, MILANEZ Tanja -tehnolog II, VENIŠNIK Ivana
-	tehnolog, KLANČNIK Jože
-	tehnolog, SIKOLE Frančiška - kuharica, CVEK Slavica -čistilka, ARTIČEK Ivanka-kuharica, FIKET Verica-kuharica, PAVČNIK Antonija -mat. knjig., ŠLJIVAR Božica
-	kuharica, KOS Katica -čistilka, JERAŠA Jože -vodja služb, plan in dist. mat., MARJANOVIČ Dragica
Objekt v sklopu Cinkarne - gradi TOZD GO Celje. Foto: Vili Šuster
JUBILEJNE NAGRADE ZA SKUPNO DELOVNO DOBO
-	10 let
IGM MEDLOG GRM Janko - mehanik, KRESNIK Martin - strojnik, ŽEKAR Drago - železokrivec, AVDIČ Abaz - železok., FIJAVŽ Stanislav - delavec, DOBERŠEK Jelka - tehnolog, HORVAT Matija - tehnolog, MARKOVIČ Radovan
-	krivil, armatur, VUKADI-NOVIČ Pero - krivec armatur
-	čistilka, ANDRIČ Zoran -receptor, BUZINA Milan -tehnolog, KLANČNIK Tomaž
-	samost, razisk.,
GO ROGAŠKA SLATINA
VLAHOVIČ Franjo - tesar, GLAS Željko - tesar, MOČNIK Zdravko - gr. delovodja, KRIŽANEC Olga - vodja gradb., NOVAKOVIČ Milan -tesar, PEČNIK Franjo-delavec
GO CELJE
DELIČ Omer - zidar, DELIČ Sabit - zidar, ARČAN
Željko - vodja gradb., GO-RONJA Rade - strojnik, OKIČ Mehmed - zidar, KAHVEDŽIČ Sejfudin - zidar, VORŠNIK Darko - zidar, HODŽIČ Ešef-zidar, KAVA-ZOVIČ Ibrahim - zidar, TUR-SUNOVIČ Šefik - tesar
GO LAŠKO
LUČIČ Šimo - zidar, RE-LATIČ Jožo - tesar, ŽEPIČ Rado - zidar, RELATIČ Anto - zidar
GO ŠENTJUR
DOBOVIŠEK Branko -vodja gradb., D JURIČ Božo -monter, DJURIČ Peter - zidar, NIKOLIČ Momir- varilec
GO SLOVENSKE KONJICE
DŽAFIČ Ibrahim - tesar, PRAPROTNIK Milan - zidar, FAZLIČ Ahmed - železokrivec, SANDIČ Mitar- betoner
GO ŽALEC
HAJDAREVIČ Hasib - tesar, JUSUFOVIČ Mensur -tesar
GO LJUBLJANA
ŠVIGELJ Katarina - varnostni ing., ČANČAR Mija -zidar, BRKIČ En iz - železokrivec, JOKIČ Veseljko - tesar, VUKALIČ Esad - zidar
TOZD MEHANIZACIJA
PESAN Zvonko - elektro-monter, ARTIČ Anton - ključ, str., ŠKOFLEK Dragica-obračun storitev, LESJAK Vinko - str. ključ., JEZERNIK Ivan - elektromehanik.
JUBILEJNE NAGRADE ZA DELOVNO DOBO INGRAD-a - 35 let
GO CELJE
KOLMAN Franc - zidar, ŠARLAH Miroslav - zidar, ŠOŠTARIČ Štefan - delovodja
GO ŠENTJUR
GOLUBIČ Milan - tesar
GO SLOV. KONJICE
ZUPANC Martin - zidar
GO ŽALEC
GMAJNIČ Stjepan - delovodja
GO LJUBLJANA
MEŠTIČ Rudi - železok., BORŠTNIK Milan - sam. ref. v kom. služ., BESEDIČ Štefan - tesar
IGM MEDLOG
VOVK Jožef - železokrivec
TOZD
PROIZVODNI OBRATI
BELEHAR Franc - delovod. v DE, VIPOTNIK Franc -ključavn., ZUPANC Ivan -stavb, ključavničar.
TOZD LESNI OBRATI
FUNKL Rafko - direktor TOZD
TOZD MEHANIZACIJA VELENŠEK Jože - tesar
DSSS
CAFUTA Ivan - telefonist, OLENŠEK Viljem-vodja obrat. družb, stand., JAGRIČ Marija - ured. d. int. glas.
JUBILEJNE NAGRADE ZA DELOVNO DOBO INGRAD-a - 30 let
GO CELJE
MARTINKO Željko - zidar
GO LJUBLJANA
TOMINC Mile - strojnik, REMEC Jože - vodja DE, ZVER Štefan - strojnik
IGM MEDLOG
JELEN Franc - strojnik, MOČNIK Franjo - zidar, ŠKRABL Jože - zidar, ŠTIH Stanko - zidar
TOZD LESNI OBRATI
POVŠE Srečko - mizar
DSSS ZEBEC Branko -referent za ponudb., RAZGORŠEK Jože - receptor
JUBILEJNE NAGRADE ZA DELOVNO DOBO INGRAD-a - 25 let
GO CELJE
BOJINOVIČ Dane - žele-zokrivec, ZUPANIČ Željko -zidar
GO ŠENTJUR KLJUČARIČ Josip -delov.
GO SLOV. KONJICE GOLUBIČ Avgust - zidar
GO ŽALEC
ČULIBERK Marko - zidar
GO LJUBLJANA TODIČ Rajko - zidar, MA-LETIČ Juraj - voznik, NUHA-NOVIČ Sulejman - zidar, ZARIČ Radi voj - tesar
GO ROG. SLATINA TURNŠEK Herman - grad. delovodja
IGM MEDLOG DŽORDŽEVIČ Vasilij -vratar-čuvaj, MAGAJNA Alojz - strugar
TOZD
PROIZVODNI OBRATI DERČA Franc - vodov, inštalater, CIZEJ Ivan - vodja nab. TOZD, OCVIRK Adolf -mont. vodovod, naprav
TOZD MEHANIZACIJA OBLAK Marjan - elektro-mehanik, DRGAJNER Ervin - direktor TOZD, MRDŽA Marko - strojnik, MIRNIK Ivan - vzdržev. v prevent.
TOZD
PROJEKTIVNI BIRO KOŽELJ Ida - tajnica
DSSS
PODGORNIK Elza - referent, KOPRIVC Štefanija -referent, STREICHER Anton
- kalkulant, MAUER Erna -vodja odd., ČREPINŠEK Elizabeta - sam. raziskov.
JUBILEJNE NAGRADE ZA DELOVNO DOBO INGRAD-a - 20 let
GO CELJE PETRE Karl - tesar
GO LJUBLJANA HUSKIČ Čazim - zidar, HADŽIČ Muhamed - zidar, KLOBUČAR Dane - delavec, VIZJAK Marjan - inštruktor učencev
GO ROG. SLATINA FRUK Josip - zidar
IGM MEDLOG ČERNIČ Janez - delovodja DE, LJUBIČ Anton - tesar
Objekt v sklopu Cinkarne - gradi TOZD GO Celje. Foto: Vili Šuster
DSSS
STIPIČ Elizabeta - čistilka
JUBILEJNE NAGRADE ZA DELOVNO DOBO INGRAD-a - 15 let
GO CELJE
PIJETLOVIČ Vesel in 7 sklad, delavec, NIKOLIČ Branislav-zidar, HOTIČ Ša-lihaz - delavec, KOSTAČE-VIČ Vlasimir - delavec, BRKIČ Razim - skladiščnik, ŽNIDAR Drago - zidar
GO LAŠKO
MLAKAR Alojz - delovodja, DOCIČ Vukoslav - tesar, OSMIČ Alija - tesar
GO ŠENTJUR
KARUPOVIČ Latif - zidar, TEŠANOVIČ Momir - montaž., ŠPRAJC Franc - delovodja, ČAMUROVIČ Ranko -delavec
GO SLOV. KONJICE
BRATINA Franc - vodja, HREN Adolf - vodja, SKOK Ivan - delovodja, GRAH Janez - zidar
GO ŽALEC
KRAMPAČ Ferdo - zidar, JAKUBOVIČ Mehmedalija -zidar, BEDENIKOVIČ Milan -zidar
GO LJUBLJANA
RADOŠ Božo - čuvaj, REBOLJ Branislav - vodja
gradb., NURAJ Ismail - delavec, FATIMIČ Vehid - strojnik, DIZDAREVIČ Kasim -zidar, JOVIČ Trifun - tesar, ŽIVKOVIČ Kosta - delavec, DRAGIČEVIČ Nikola - kurir, KOVAČEVIČ Aleksander -delavec, BILBIJA Radomir -delavec, KOVAČIČ Pero -vodja gradb., MURIČ Meho -železokrivec, MUSTAFIČ Is-met - železokrivec, OSMA-NAGIČ Mehmed - delavec, MIŠJA Vladimir - voznik
GO ROGAŠKA SLATINA PETROVIČ Branko - tesar, CAJZER Nada - kuharica, PAVIČ Drago - laborant, KUSTURIČ Milan - zidar, STANČIČ Stjepan - zidar, VINCELJ Ignac - zidar, BARIČ Zvonka - oper. tehnik, STIPLOVŠEK Branko - tesar, KOVAČEVIČ Novak -betoner, DOBROVŠAK Božidar - zidar
IGM MEDLOG SEKIRNIK Anton - cementa^ GRAHOV AR Jurij -zidar, ŽLAUS Franc - nab. referent, ČERNOŠA Jože -cementar, HAMZIČ Mehmed - železokrivec, MOČIČ Ra-denko - strojnik, GORUPIČ Dušan
TOZD
PROIZVODNI OBRATI TRNOVŠEK Jurij - skupi-novodja, REBERNIK Anton -elektroinstalater
TOZD LESNI OBRATI
DIMNIK Marjan - delovodja v DE
TOZD MEHANIZACIJA
GOLAVŠEK Ernest - voznik, JOTIČ Živko - stroj. tež. gradb. strok., KONČNIK Branko - kontrol, voznikov, GOBEC Karl - voznik, KRAMARIČ Josip - stroj. sr. tež. grad. str., VINDER Franc -voznik, KRIVEC Franc-vodja DE, PREVORŠEK Bojan -voznik
TOZD PREVOZI
HREN Alojz - strojnik
DSSS
OGRAJENŠEK Peter -sam. tehnolog, BRATEC Albina - ref. dev. poslov, FIŠER Dragica - mat. knjigovodja, LES Elizabeta - tehnolog kalkulant, PLAZAR Breda -knjig, v obrat, real., KOROŠEC Stanko - popisovalec per. inv.
JUBILEJNE NAGRADE ZA DELOVNO DOBO INGRAD-a - 10 let
GO CELJE
ŽNIDAR Drago - zidar
GO LAŠKO GRUJIČ Savo J- zidar
GO ŠENTJUR KRIŽMAN Josip - mor žer
GLAVAŠ Duradi - železokrivec
TOZD
PROIZVODNI OBRATI
NUČ Franc - monter og-rev. naprav, URLEP Edi -inst. centralne kurj., ŠAFARIČ Frančiška - vodja bifeja TOZD, VALANT Leopold -skladiščnik
TOZD LESNI OBRATI
BRINOVEC Leopold - mizar, KRAJNC Ivan - mizar
TOZD MEHANIZACIJA
VINDER Angela - obračun storitev, HROVAT Milan -elektrikar, KOLJIČ Esad -str. ključavničar, TURIN Janez - voznik viličarja, VRBNJAK Branislava - obračun storitev, EGRLIČ Mesud -voznik, JEVŠENAK Milan -voznik, KLANČNIK Stanko -voznik, SEVNIK Darko -voznik
DSSS
JELEN Marta - čistilka, KUNDIH Štefanija - čistilka, VEKUŠ Anica - mat. knjigovodja, SLEMENŠEK Karmen - fakturist, FIFER Herta -fakturist, TIRGUŠEK Vojka -mat. knjigovodja, FERK Franc - samost, tehnolog
EPIGRAMI
Dokončana predelovalnica grozdja Imeno. Objekt je gradila TOZD GO Rog. Slatina. Foto: Vili Šuster
GO SLOV. KONJICE NOVAKOVIČ Živko - tesar
GO LJUBLJANA KOLAR Drago - grad. delovodja, ANTONIČ Milan r str. ključavničar, MIKLIČ Dragana - vodja projekta
GO FIOG. SLATINA FRLIČ Milivoja - zidar, MIKŠA Tonka - administrator
IGM MEDLOG RADIČ Petar - železokrivec, PUŠNIK Albin-strojnik,
Ob Tednu domačega filma v Celju:
Naš film je kot ženska naših dni,
greši pogosto, redkokdaj rodi.
Ko razdelijo knjižne se nagrade,
se vprašamo: Kdaj pa bo kaj za mlade?
Kup psovk. In molk, A že nam v glavo pade:
Ko bodo pač nagrade imele mlade.
Janez Menart
V spomin Stanku Drolcu
V soboto 15. oktobra smo se delavci in naši upokojenci GIF INGRAD CELJE, TOZD GO ŽALEC, v velikem številu na Polzeli poslovili od našega dolgoletnega sodelavca DROLC STANKA IZ Ločice ob Savinji. Kot zidar se je zaposlil v Graditelju 4. 10. 1955. Kasneje je delal kot skladiščnik, zadnje leto pa kot vodja družbenega standarda. Veliko je deloval v raznih samoupravnih organih, posebej v vodstvu sindikata.
Vedno je bil pripravljen pomagati vsem, ki so rabili pomoč ali nasvet.
Ko smo že skoraj dočakali, da se vrne iz daljšega zdravljenja v bolnici nazaj v našo sredino, kjer so ga čakale nove dolžnosti, mu je za vedno omagalo srce.
Dolgo in težko ga bomo pogrešali vsi, ki smo z njim kakorkoli sodelovali.
Člani kolektiva GIF INGRAD CELJE, TOZD GO ŽALEC
kršitve delovnih obveznosti
V mesecih juliju, avgustu, septembru in oktobru je skupna disciplinska komisija obravnavala 43 kršiteljev delovne obveznosti. V 5 zadevah je ustavila postopek iz razloga, ker je delavec odšel na lastno željo oziroma prinesel bolniški list. Izrekla je 6 opominov, ostali ukrepi pa so:
Javni opomin OCVIRK STANKO, vinjenost na delu in 2 dni neopravičen izostanek z dela, TOZD Proizvodni obrati, KOVAČ JANKO, poskus odtujitve družbene lastnine, TOZD Mehanizacija, MAJCEN BRANKO, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD IGM Medlog, TOKC BOJAN, prekoračitev danih pooblastil in 1 dan neopravičen izostanek, TOZD Proizvodni obrati, LESKOVŠEK JANEZ, neopravičeno odklanjanje dela, TOZD Lesni obrati, BILAJAC DEVAD, neopravičen izostanek z dela 1 delovni dan in 2-krat predčasno zapuščanje delovnega mesta, TOZD Mehanizacija, MUJAKOVIČ BEGAN, vinjen spal na delovnem mestu, TOZD IGM Medlog, BARIČ ANTON, igranje kart med delovnim časom, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, ŠIŠIČ IBRAHIM, čuvaj - zapuščanje delovnega mesta, KRDŽIČ ZAHIR, vinjenost na delu, RAŠIČ SLOBODAN, ni v 24 urah sporočil vzroka svojega izostanka, vsi trije TOZD GO Ljubljana.
Prerazporeditev na druga dela
VERDNIK STANE, vinjenost na delu, šofer TOZD Mehanizacija, NAGLIČ VIKTOR, 3 neopravičeni izostanki z dela in vinjenost na delu, TOZD IGM Medlog.
Prenehanje delovnega razmerja
-	pogojno
GRAHOVAR RADENKO, LONČARIČ MILORAD, uporaba prevoznega sredstva brez ustreznega naloga in povzročitev velike materialne škode, TOZD Mehanizacija (pogojno na 1 leto), FILIPOVIČ MOMIR, vinjenost na delu in neprimerno obnašanje do nadrejenih (pogojnp na 6 mesecev), MILIČ STANKO, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni (pogojno na 2 leti) oba TOZD GO Celje, BAŠIČ ABDULAH, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni (pogojno za 6 mesecev) TOZD GO Laško, DRAMAC RUDO, poskus odtujitve družbenega premoženja in predčasen odhod z dela (pogojno na 6 mesecev), TOZD Lesni obrati, DJUHERIČ MUHAMED, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni (pogojno na 1 leto) TOZD GO Slovenske Konjice, VIDOVIČ PERO
-	čuvaj prekoračitev danih pooblastil (pogojno na 6 mesecev), KOLAR DRAGO, večkratna vinjenost na delu (pogojno na 6 mesecev) oba TOZD GO Ljubljana.
kadrovske vesti
V mesecih avgust in september smo na novo kadrovali 129 delavcev, v istem času jih je odšlo 52.
UPOKOJENI SO:
Starostno
1.	ČOHODAR Rasim, roj.
6.	7. 1928, tesar iz TOZD GO Ljubljana, delo je združeval pri GIP »INGRAD« 24 let in 7 mesecev, stalno bivališče je Stijena 376, p. Sti-jena.
2.	JAGRIČ Marija, rojena 25. 10. 1936, referent iz DSSS, delo je združevala pri Ingradu 35 let, stalno bivališče je Celje, Švabova 2
3.	REŽEK Ljudevit, roj. 20.
7.	1928, železokrivec iz TOZD GO Ljubljana, delo je združeval pri Ingradu 28 let
in 1 mesec, stalno bivališče je Šimunci 37 p. Desinič.
4.	ŠURBEK Ivan, rojen 15.
8.	1928, železokrivec iz TOZD IGM Medlog, delo je združeval pri Ingradu 13 let in 11 mesecev, stalno bivališče je Donji Jalšovec 8, Desinič.
Invalidsko
1.	JURAK Anton, rojen 29. 3. 1932, gr. delovodja iz TOZD Gr. Rogaška Slatina. Delo je združeval pri Ingradu 28 let in 9 mesecev, stalno bivališče je Gora Košnička 18, Desinič.
2.	PEJIČ Mija, rojen 19. 7. 1936, delavec iz TOZD GO Šentjur, delo je združeval pri Ingradu 13 let in 4 mesece, stalno bivališče je Smionica 6, Divičani.
Predčasno starostno upokojeni
1.	VELENŠEK Jože, rojen 27. 11. 1930, tesar iz TOZD Mehanizacija, delo je pri Ingradu združeval 35 let, stalno bivališče je Cesta na Ostrožno 131, Celje.
2.	ŠIVEČ Ivan, rojen 19. 6. 1933, voznik iz TOZD Prevozi, delo je v Ingradu združeval 25 let in 10 mesecev, stalno bivališče je Zg. Kungota, Plinotvec.
UMRL
je RAMŠAK Engelbert, rojen 17. 7. 1930, delavec v TOZD IGM Medlog - Stranice, delo je združeval 19 let in 5 mesecev. Umrl je 17. 8. 1988.
POPRAVEK:
Popravljamo delovno dobo za Vitanc Vinka iz Lesnih obratov: pravilno je 40 let in 6 mesecev
- dokončno
DERVIŠEVIČ HAJRUDIN, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, HUSA-NOVIČ AMIR, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, MALETIČ NENAD, poskus odtujitve družbene lastnine, vsi TOZD GO Žalec, DŽEBO RAMIZ, neopravičen izostanek z dela 25 delovnih dni. TOZD IGM Medlog, KABLAR MILAN, uporaba prevoznega sredstva brez potnega naloga in povzročitev velike materialne škode, TOZD Mehanizacija, ODOBAŠIČ HASAN, neopravičen izostasnek z dela 7 delovnih dni, TOZD GO Laško, ROMIH ŽIVKO,
neopravičen izostanek z dela, 6 delovnih dni, TOZD Mehanizacija, ALIČ MUNIB, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni, TOZD GO Šentjur, VALEK BOJAN, uporaba avtomobila brez potnega naloga, brez vozniškega dovoljenja in povzročitev materialne škode, TOZD Proizvodni obrati, DA-FIČ IBRAHIM, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, TOZD GO Slovenske Konjice.
Nova mrliška vežica v Šentjurju. Foto: Vili Šuster
ZAHVALA
DO GIP »Ingrad« Celje ter kolektivu TOZD GO Žalec se ob boleči izgubi dragega moža in očeta Stanka DROLCA prisrčno zahvaljujemo za darovano cvetje, govor ter vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči žena Anica ter hčerki Ankica ter Stanka
Prenovljen in dograjen hotel Kompas v Mednem. Gradil TOZD GO Ljubljana. Foto: Vili Šuster
Tudi letošnji pohod GlPOSS-ovih planincev je nepozabno doživetje
Tokrat so se planinci in drugi ljubitelji gora in narave, delavci delovnih organizacij članic Giposs, zbrali na Rogli, na svojem že tradicionalnem devetem srečanju, ki je vsako leto drugo soboto v septembru. Pohod je organizirala naša delovna organizacija. V zavesti in smislu teh pohodov, združevati delavce članic Giposs, spoznati naravo in predvsem okolje v katerem deluje vsaka od članic, smo tokrat izbrali Pohorje z njegovimi gozdovi, travniki, pašniki in turizmom, kjer smo z dejavnostjo naše DO tudi sicer zelo prisotni.
Ob lepem dnevu smo se planinci zbrali na Osankari-ci, od koder smo krenili, pod vodstvom naših planinskih vodičev, mimo taborišča 1. Pohorskega bataljona, kjer je bila spominska slovesnost v spomin na padle borce.
Skozi gozdove, po stezah in tratah (tudi gobarji so prišli na svoj račun) smo prišli do koče na Pesku. Pot nas je nadalje vodila do stolpa na Rogli in do zgornje postaje sedežnice, kjer je bil cilj pohoda. Vsekakor je bila to čudovita pot v prijetnem gibanju in prijetni družbi. Izkazalo se je tudi, da je večina pohodnikov zelo dobro telesno pripravljenih, saj so pot premagali prej kot smo načrtovali.
Na Rogli, v bližini turističnih objektov, pa vendar mal-
ce odmaknjeni, da smo lahko uživali v čaru narave, je bilo pripravljeno prijetno tovariško srečanje več kot petsto udeležencev. Tovariško srečanje je spremljala glasba, ples, družabno-tek-movalne igre, v katerih so posamezne ekipe sodelujočih DO v sproščenih tekmah, ob huronskem navijanju in zabavi gledalcev, skušale opraviti včasih nagajive naloge, v najkrajšem času. Proglašeni so bili tudi zmagovalci posameznih iger, ki pa jih ne bi našteval, saj smo vse skupaj vzeli kot zabavo. V pozno popoldne je igral ansambel in tisti še ne utrujeni planinci so se polnoštevilno udeleževali plesa.
Minil je lep dan, preživet v naravi z ljudmi, ki jih tarejo podobne težave in jih skušajo združeni učinkoviteje premagovati; nabrane so bile moči za boljše delo jutrišnjega dne.
Ohranili bomo v spomin lepa doživetja, prelep pohorski svet, nove znance in stare prijatelje. Še se bomo udeleževali pohodov in se še bomo vračali na Pohorje, da nam ojača korenine življenja in kot pravi pesnik Pohorja Janko Glazer:
Nikamor času ne mudi se tu. Nizko je, kjer obstal sem, na planoti boričevje - in v tihem
jezeru
počasi, list za listom, se na dnu nabira šota. Golgo stal bi tu in zbiral misli svoje bi v samoti.
Hubert Golner
Po naporni hoji se je okrepčilo kar prileglo.
Zabavali smo se tudi ob plesu. Foto: Vili Šuster
Naši delavci so se tudi 4 na tekmovanju dobro odrezali.
, Gostitelji otvarjajo 1 tekmovanje
ŠAHISTI DESETI V DRŽAVI
Šahovska ekipa Ingrada je že vrsto let v ospredju sindikalnega športa naše delovne organizacije, kar njeni člani tudi nenehno dokazujejo z doseženimi rezultati. Svoje odlične rezultate so potrdili tudi na šestnajsti delavski šahovski olimpijadi, ki je potekala v času od 23. do 28. septembra 1988 v Puli.
Na tekmovanju, kjer je nastopilo 189 ekip iz celotne Jugoslavije in med katerimi je bilo 32 ekip iz Slovenije in 6 iz Celja, je naša šahovska ekipa osvojila 10. mesto. Za tretje uvrščeno ekipo je zaostala le za eno samo točko.
Našo ekipo so sestavljali: Brinovec Franc ml., Zorko Jože, Brinovec Franc st., Oj-strež Milan in Plahuta Darko. Odličen rezultat sta dosegla Brinovec Franc st. s 7,5 točkami in Ojstrež Milan s 7 točkami.
Naše šahiste čaka letos še nadaljevanje sindikalne lige, kjer so po spomladanskem delu v vodstvu in tradi-
cionalni Cijanov memorial, ki bo meseca decembra.
Jože Zorko
»Glasilo- izdaja GIP »Ingrad-Celje v nakladi 3000 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik Janja Romih, tehnični urednik Janja Romih. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo Tisk AERO Celje Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).