280. številka. Trst, v soboto 7. decembra 1901. Tečaj XXVI ,Edinost" ] ;aaia »škrat 11 4an. r&iur sedeli pritniknT. oh 4. uri zvečer, Marolalut ibms ; ca četo letfi........Ii kron za pol leta .........13 „ 3 a etri leta ........ € ca b mesec........ 3 jcroni -.■»aročnino e plačevati naprej*, l^^a*" t ' ^ bn»c prM'.Seu* noreči: i ne e-3t>v» ne tirk. __• / . :. ~ \ * n tohakaruah t Trs'.u -e prodajajo po-^ sa n 'Zne Številke po »i s'otink t 'd f /ea Truta pa po 8 utotink (4 Telefnn Stv. STO. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moi! Oflaai ■8 računajo po vrstah v petitu. Za krstno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe Vil dopisi naj se pošiljajo urednlfttvu Neftankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema spravnlStvo. Naročnino iu oglas« je plačevati loco Trst. L'rednIAtvo ft■■ tiskarna se nahajata V allcl Carintia 4iv. 12. Upravnfltvo, in ■prejemanje luseratov v ulici Molil piccolo štv. il, !!. nad>tr. ia.>«jatelj in odgovorni u'ednfk Fran (iodnik Lastnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trstu Manifestacija v Trstu. Srednje šolstvo in vseučilišče. (Govor dra. Otoka rja K v b a r a na Dumifestacij«kem shodu niinol«' nedelje i. M! moramo lia pot narodne omike in izobrazile ! Dolga leta je bil slovenski jezik popolnoma izključen iz vsake učilnice: stoletja in stoletja je l>il duh slovenske ukaželjne mladine uklenjen v verige ptujih jezikov. Kraet-skemu ljudstva sploh nis» dajali šol, ker so gosj oda hoteli imeti kmeta neurauega, da so ga mogli I »olj tlačiti, kakor se to še v 20. stoletju, i n pod pokroviteljstvom visoke vlade, prakticira od strani svobodomiselnih in liberalnih signorov v ii-tri ; v mestih pa je vladala v šoli le tujščina, nemščina in laščina, in v zaničevanju domačega jezika so šli tako daleč, da so otroke kaznovali, ako so le zinili kako slovensko besedico ter so obešali osla na hrbet tistemu »grešniku«, ki je spregovoril slovensko l>esed>.. Tako so delali tisti napredni in s v o b o d o 1 j u b n i Neme i, ki ho za svoj narod zahtevali izključno raln> nemščine v svojih šolah, ki so v imenu Vri pesne vzgoje in zdrave ]>edagogike nagla-šaii, da vsaki ouiiki podlaga je le materinščina, ki ;-<> celo z vseučilišč zaptnlili latinščino in proslavljali u vedenje narodnega je/ika za neprecenljivo pridobitev in zaslužno rodoljubno delo. Žalostni >•» bili časi to za slov. narod, ■ ko je moral vsaki Slovenec, ki se je hotel {»ovspeti na višo stopinjo kulture, zatajiti svoj jez k in svojo narodnost, kakor se to, žal i bog, -e premnogokrat tudi sedaj godi v našem Trstu. A prišlo je leto 1S4S. Svež duh je prt-sinjal vse narode, zlasti pa avstrijske Slovane. Tudi Slovenci so se začeli v tej na-rodnostni spomladi zavedati svoje veljave, svojega dostojanstva in zlasti svojih pravic kakor enakopravnih državljanov. Vsaj v ljudskih Šolah je bil polagoma uveden slov. pouk. A ze takrat so slovenski rodoljubi spoznali, da narod brez više omike, orez inteligencije, se ne more vzdrževati nasproti sovražnim, na viši kulturni stopinji stoječim narodom, in že takrat so zahtevali na shodih iu v spomenicah ustanovljenje slovenske u ii verze. I u glejte t<»T kar se nam zdi danes skoraj nedosegljiv idejal, to, kar komaj upamo zahtevati od vlade, to je takrat smatrala vlada sama kakor povsem opravičeno zahtevo ter je storila celo prvi korak za uresničenje te ideje s tem, da je uvela siov. predavanja v Gradcu in v Ljubljani. Ni , na naše ie|>e spomladanske sanje je padla kmalu slana, ki je zamorila najlepše cvetke, naše najlepše idejale o slov. univerzi, o zjedinjeni Sloveniji itd. In pritisk je bil od strani nas h političnih nasprotnikov in od strani sovražne nam vlade tako hud, da naš narod ni samo obupal nad uresničenjem svojih ide-jalov, temveč da so celo nekateri naših voditeljev še pred kratkim zasmehovali naše stremljenje po o samosvoje d ju našega naroda, da je celo neki državni poslanec željo po zedinjeni Sloveniji proglašal za šimero, za neumnost. In pomislite, da je bilo časov — od takrat je minolo sicer že mnogo let — ko se je vlada sama prav resno bavila s to — šimero! No, danes nočemo delati rekrtminacij ; veselimo se marveč, da se je naša mladina povrnila k našim starim in edino pravim i dej a lom. da nam je na energičen način pokazala pot, katere se moramo držati, ako hočemo rešiti svoj narod, ako hočemo živeti kakor narod, namreč: pot do narod n e omike in izobrazbe. Jugoslovani hočemo stopiti v kolo pro-svetljenih narodov! Tudi mi, ki smo toliko stolet j služili za kulturdiiuger, za kulturno gnojilo močnejšim in srečnejšim narodom, ki smo kakor sprednje straže proti azijatskim barbarom čuvali kulturo in krščansLvo : da, tudi mi hočemo setlaj biti deležni te kulture ! Saj s m o j o krvavo zaslužili! A kako se vede [»roti nam tista država, ki nam mora biti hvaležna za postanek in obstanek svoj ! Ne snu* se nas smatrati neskromnimi, ako naglašamo, d a se Avstrija ima zahvaliti le nam Slovanom, ako še danes obstoji ! Ako morda Avstrija ne misli več na to, pa nismo pozabili m i, tla smo mi južni Slovani, izlasti pa junaški Hrvatje, branili stoletja in stoletja to državo in vso zapadno Evropo pred divjimi Turki, da smo noč in dan prežali na tega strašnega sovražnika, vedno pripravljeni žrtvovati imenje in življenje za cesarja in državo! Nismo pozabili, dalje 1. 184«S. hrvatski ban Jelačič s svojimi banovci na samem cesarskem Dunaju z junaško roko in pred Dunajčani samimi branil cesarski prestol ! Nismo pozabili, da so se v Italiji naši slovanski junaki borili — ne za SVOJO, temveč za Avstrije slavo iu moč....! A kako 6e nam plačuje to? Ze nekaj stotinam nemških Zidov v slovanski Bukovini so ustanovili kar celo nemško univerzo; za tisoče i u tisoče slov. in hrvat, otrok pa ne dajo niti ljudskih šol! Pitajo nas z barbari, nas. ki zahtevamo omike, ki zahtevamo šole! Barbari so vsi oni, ki nam šole odrekajo! Barbari ' so" tisti, ki silijo naše nedolžne otročiče, naj zataje svoj jezik! Barbari so tisti, ki kaznujejo naše otroke zato, ker le-ti hočejo v svojem jeziku moliti Boga! Barbari so tisti, ki na Pruskem Poljskem zapirajo na leta iu leta poljske matere, ker iste ne pustijo trpinčiti svojih otrok! Jaz mislim, če mi zahtevamo, naj se naši otroci vzgajajo v domačem, materinskem jeziku, mislim, da s tem ne zahtevamo nič po-sebntga, ampak samo to, kar drugi narodi. In kako se to vrši na Primorskem? O ljudskem šolstvu so govorili že predgovorniki ; jaz pa se hočem baviti se srednjim šolstvom. C. kr. učiteljišče v Kopra. Naj poprej hoče n govoriti o učiteljiščih. Kakor Vam je znano, imamo v Kopru šolo za učitelje. Ze ta ideja sama, da so takov zavod ustanovili v takem mestu, kakor se je pri nas zgodilo, že to ilustrira najbolj, da niso ta gospoda vedela, česa zahteva pravo učiteljišče! V tem zavodu se poučujejo glavni predmeti, ne v slovenskem ali hrvatskem, ampak v nemškem jeziku ! Ti reveži, ki prihajajo na učiteljišče in ki doma niso slišali niti besede nemškega jezika, morajo se glavne predmete učiti v nemščini in so tako izročeni učiteljem na milost in nemilost. Tudi najtežje predmete se morajo učiti v tem jeziku — katerega učenci, kar rečeno, ne umejo ! Posledica takemu postopanju je ta, da se oni učenci, ki i.iso zmožni tega jezika in ki niso posebno talentirani, ne morejo dobro ^gojiti in da »e tudi nemškega jezika ne naučijo ! Pa kam so postavili to učiteljišče ? V jedno od zadnjih istrskih gnezd — v Koper. Učiteljišče, ki ima nalogo napraviti dobrih, izvrstnih mož, se nahaja torej v mestu, ki je za 100 let nazaj za drugimi mesti, ki je zaspalo takrat, ko so iz njega zapodili be-nečanskega leva in ki od takrat spi naprej ! In jaz vpfašam : česa in kol.ko se morejo naši dijaki na takem učiteljišču naučiti za svojo bodočnost, za svoje življenje ?! Namen šole vendar ni samo ta, da se nčenci nekaj na »pamet« naučijo, temveč: da se pripravijo za praktično življenje — za svoj poklic! In ne samo to, da se naši dijaki v takem mestu in V takem zavodu ne morejo ničesar učiti za svoje pozneje življenje, oni so tudi izpostavljeni napadom prebivalstva in to samo zato, ker so Slovenci ali Hrvatje! To se godi vsaki teden, da so tepeni i u ranjeni! A oni, ki so poklicani, da jih branijo, se nič ne brigajo za to in ako se jih opozarja ua njihovo dolžnost, odgovarjajo : tam j e sodišče, naj se obrnejo ti o istega!! Če kdo v Pragi kakemu buršu pove ♦•esnico v lice, to vam završe vsi nemški Časopisi in obrekujejo Prago, kakor barbarsko mesto! V Kopru pa se ničesar ne stori, da bi naše dijake obranili, ampak puščajo jih brez vsake obrambe in jih zraveu tega in po vrhu še kaznujejo disciplinarno. — Mi nismo poklicani danes, da branimo taktiko naših dijakov, ki so stopili v štrajk ; ravno nasprotno: mi jim svetujemo, da se povrnejo v Koper. Ali to pravico imamo, da v s v o -jem in v imenu naših bodočih dijakov slovesno protestiramo proti takim razmeram, proti takemu zistemu in proti temu, dasetakov zavod pušča v takem mestu, kakorje Koper! Naši dijaki se morejo vspešno pripraviti za svoje življenje in svojo težko nalogo le v j večem mestu, kjer lahko občujejo z inteli-1 gencijo ! In zato bomo predlagali denes reao-i luoijo, da se ta zavod preloži v Trst. Gimnazije in realke. Mi imamo še srednjih šol, oziroma: mi jih — nimamo! In zato smo prisiljeni pošiljati naše otroke v nemško-italijanske srednje šole. To so : gimnazije in realke. Državnega osnovnega zakona člen XIX. zahteva, da se v?aki narodnosti daje priložnost, da more v 3vojem jeziku vzgajati svoje otroke ! Hrvatje so pred dvema letoma dobili hrvatski gimnazij v Pazit u, a čujte: od strani vlade se je smatralo to za politično koncesijo? Torej politiška koncesija ! ? Tako se sodi v Avstriji o našem šolstvu ! In jaz vprašam: zakaj nam nočejo dati srednjih šol ? Nočejo nam jih dati, ker srna-; trajo to, kakor sera že omenil, za politiško koncesijo! In ker menijo torej, da z girana-zijem v Pazinu so že Hrvatom dali politiško koncesijo, mislijo, da ne smejo tako hitro dati pol. koncesije drugemu, Hrvatom sorodnemu narodu, t. j. Slovencem ! Mi smo do sedaj pošiljali svoje otroke na nemške srednje šole in smo bili zadovoljni, ako so na teh zavodih vsaj dvakrat na teden poučevali slovenščino. To je šlo nekaj let še precej dobro in Slovenci so dobro napredovali na teh zavodih in bilo je let, koso bili Slovenci in Hrvatje v osmem razredu celo v večini. V zadnjem času pa seje stvar nekaj spremenila. DoČim so nas v prejšnjih časih še trpeli — začel je v najnovejšem času popolnoma nov zistem. In sicer tudi na državnih ljudskih šolah — oprostite mi, da omenjam tu tudi teh, ker je potrebno v ozna-čeuje zistema. Dočim so namreč v prejšnjih časih na nemških ljudskih šolah nastavljali učitelje, ki I so bili zmožni našega jezika in ki so našim po i> S T K Za dežjem sobice sije. — Povt-^t i/ ;■"♦•j-njiii -ti.lnij ; prevel Bukovič. — Edvard se ni varal. Poštarju je trebalo sicer dolgega dopovedovanja iu razmišljanja, predno se je domislil osel>e, o kateri je poizvedoval došli tuji mož. Slednjič pa se je domislil vendar le. Po takem bi bilo soditi, da je bil marki precej znana, prononcirana oseba. — A njega zasledujete ? ! je vskliknil j»ošta r. — Da njega ! — Dragi gospod — je govoril poštar porogljivim nasmehom — bržkone ste se zastonj potrudili na dolgo pot v Pariz. Edvard je prebledei in je vskliknil: — Za božjo voljo, kaj se je zgodilo žnjim ? ! Poštar se je zopet nasmehnil porogljivo iu je izgovoril s tisto hladnostjo in brezbriž- nostjo, s katero govorimo o vsakdanjih navadnih stvareh : — E, dogodilo se ni u je, kar tolikim drugim v sedanjih časih. Postal je neviddn, zginol je, ker ga — iščejo. — Iščejo? Kdo? Zakaj? Kaj je naredil ? Poštar se je neprestano smehljal tej na-jivnosti Edvardovi: zabavalo ga je, videčega človeka, ki nič ne ve o tem, da se je v Parizu odprl vulkan, ki se svojimi izbruhi pretresa ves svet. Pojasnjeval je nadalje zbeganemu i ii poparjenemu Edvardu : — Da, izginil je, pobegnil! Iu potem pristavil, šale se frivolno : — Pa veste, ni je odkuril sam, ampak je vzel tudi — njo seboj ! — Njo?! Kam?! Tako je zakriča! Edvard. Zadelo ga je in porušilo, kakor kedar švigne strela iz oblakov in tresk ne v deblo ter je razkolje. In kakor da je hotel neusmiljeni mož natočiti Edvardu kupo grenkosti do vrha, jel je pripovedovati razne pikantnosti, ki so jih prijatelji markijevi pripovedovali o tem begu. A vse te pikantnosti so se vrhovatile v trditev, da je kaj rada šla žnjim, da ga je torej — popolnoma vredna. To pa je bilo ravno za Edvarda najhuje, kar se mu je moglo sploh zgoditi : tla so mu začeli jemati vero v njo, ki mu je bila vzor devojke! Krčevito, nervozno si je posezal v lase in potem zopet stiskal pesti. Zapadel je tistemu najhujcmti duševnemu razpoloženju, ko človek omahuje med upom in strahom. Komaj si je naštel razloge, ki so | nepobitno govorili proti temu, da bi Lavra mogla tako nizko pasti, in sramoval se je pred samim seboj, kako da je sploh mogel dati prostora taki misli; a že so se mu oglašali nasprotni glasovi : ženska je ženska, ženska je slab »tna stvar, lahko pristopna sladki besedi in blesteči obljubi. — In vendar, ne ne ! Ne more biti, da bi me bila Lavra izdaia in prevarila ... Pa če bi bilo vendar-le res... ? Tako je omahoval pred veio v žensko poštenje in zvestobo in med strahom pred možnostjo izdajstva — ženskega pada. Revež ni vedel, kaj bi ukrenil, kam bi se obrnil. Bil je v stanju absolutnega pomanjkanja vsake energije, potrebne, da bi se odločil za kakov določen nadaljnji korak. Poštar ga je motril pogledom pol pomi-■ lovalnim, pol porogljivim. Bržkone z namenom, da se Edvarda izuebi, je ponudil istemu, da mil najde človeka, ki ga bo znal spremiti v • oni del mesta, kjer stoii palača markijeva. Edvardu ni preostajalo druzega, nego da je vsprejel ponudbo. Se hvaležen je moral biti. Slednjič je sprevidel tudi sam, da se, mora za nekaj odločiti, ako hoče kaj doseči. In doseči mora, mora — gotovost. Gotovost, pa naj je že še tako grozna ! Izvedeti mora, da-li je Lavra še v Parizu in morda zaprta in čuvana od markijevih pomagačev, ali pa je — res, kar mu je govoril poštar o njej !! (Pride še.) otrokom, zahajajočim v te šole in ne umeva-joeim nemščine, šli na roko in jim pomagali — nastavljajo pa s**daj take učitelje, ki znajo -amo nemščino, in to takov dijalekt, da jih n;ti pravi Nemci ne i imej o. Sem doli k nam pošiljajo Nemce s neverne Češke, ki govorijo poseben dijalekt ali pa tudi s Tiiolskega ! Tam na T r-lnkem pa govorijo že lak dijalekt. da jih niti — odpustite mi ! — »ara hudič iif ume ! In ti učitelji naj učijo našo mladino ? ! Pa kaj nam pravijo? Pravijo: čemu pa hodite v te naše zavode?! Jaz pa jim odgovarjam, da. ako ne hi skromne gospodarske posnetke in zasnove so začeli takoj rabiti v |M>iitške namene in s tem tu in tam tudi zlorabiti jih. Tako se godi sedaj tudi na Slovenskem. Posojilnice imnjo sedaj že ne le po vseh deželah, temveč tudi po okrajih in celo v jednem ia istem okraju po raznih občinah. Radi tega {ta, da se nasprotni stranki truditi, s posojilnicami |»o*peševati svojo politiko ni nič čudnega. Škoda nastaja za narodno gospodarstvo le tedaj, kedar se !>o takih osnov napravilo več, nego jih je potreba, in ako nastaje v njih nered, kakor se to dogaja često. Jednako so si tu in tam zasnovati po- slovenski in italijanski stanši pošiljali svojih j trebovalna ali takozvana konsurana dru-otrotc v te nemške šole, bi morali te šole | štva. Tudi taka društva so sama na sebi opravičena; zlorabiti pa se morejo ravno tako, kakor posojilnice. Ali rastra n zlorabe ne treba se uničevati vse z a - takoj zapreti, ker Nemci nimajo t oliko otrok, da bi {»oluili zavode! C emu da pošiljamo otroke v te šole ?! Kaj tacega bi mogli morda predbacivati snove! Zlasti med tujci po mestih so Italijanom, ki imajo vse polno svojih ljudskih konsumna društva celo dobra organizacija 6 »I, trg »v«iKe š »le, gimnazije, meščanske šole, tudi v narodnem in narodnogospodarskem realke it i., ne p t nam, ki v Trstu nimamo pogledu. V obče so gospodarske zadružne zasnove njrodnitn slojem v korist, tudi če nobene >ole !! Nam pa zakon ukazuje, •ia moramo ima kak posamični podjetnik škodo za- vračajo nase ! Ali ne samo da se z nami jnjstopa Proti duhu, ki vlada. V seji zbornice poslancev dne ^9. novembra 1901. so posl. Spinčic in tovariši stavili nastopno interpelacijo : Pred kakimi tremi tedni je lastnik gostilne v Bazovici, okolice tržaške, Josip L'r-bančič, ki je splošno znan poštenjak, ob H. uri popoludne dobil povabilo, da se ima naslednjega dne predstaviti c. k. kazenskemu sodniku, dru. Seitzn, da bo zaslišan kakor priča v nekem slučaju. Urbančič ni hotel vsprejeti poziva, v same uničevati, narodu gospo-! prvo zato, ker je bil isti v italijanskem jena da rs k i škodovati in ga p o » t a v - j ziku, v drugo zato, ker mu je došel pre- pošiljati otroke v šolo in če jih ne pošiljamo, stran tega. nas kaznnjejo! Sedaj pa so začeli poditi, Na Kranjskem in Goriškem seveda izviroma ne v-prejeruuti uaših otrok v te šole. podkopujejo pristaši nasprotnih strank tudi Ako bi bili kaj pravice, bi in »rala biti stvar take zasnove; to je umevno, ali s stališča prav za prav taka, tla bi najpoprej zavračali narodnih gosjiodarskih koristij ni opravičeno laške otr -ke, ki imajo dovolj svojih ljudskih to. Konkurencijo delati z novimi nepotrebnimi šol; a ne da poprej vsprejemajo njih in od -1 gospodarskimi osnovami, po menja osnove nasati ne katoliška, ne napredna stranka na Kranjskem in Goriškem ! Ali pa hočeti obe stranki morda tekmovati z vodstvom nemške socijalne demokracije ? V tem surslu bi bili obe stranki zares vredni »prijateljicic delavcev, za katere imati tu in tam toliko sladkih besed! Tako bi kazale slovenske množice po mestih in kmetih soroden značaj ; po mestih in tovarnah vsled vodstva požidjene socijalne demokracije; na kmetih pa vsled sedanjega zavajanja po napredni io katoliški stranki slovenskega naroda. Kaka harmonija v razdivjanosti! Vsaj tu bi kazali »sjedinjeno« Slovenijo, katero obe stranki tako lepo teptati niže in niže ! No, oglfjmo si nekoliko pobliže ti dve, za narod slovenski v sedanji dobi toliko zaslužni stranki ! tak način, ampak tudi luh, ki vlada na teh Ijati zopet v poprejšnje stanje pozno. Prvo, da je namreč Urbančič zato odklonil poziv, ker je bil isti v italijanskem jeziku, je bilo izrecno povedano v poročilu sodbenega sluge. Kakih deset dni potem je Urbančič iz- za vod h — ljudskih in srednjih šolah — je n e o r g a n i z o v a n j a. Katoliška stranka nam neprijazen in jaz (»ovdarjam, da se na na Kranjskem ima o tern pogledu mnogo na teh šolah nahajajo taki profesorji-učitelj i, ki vesti, a grešila je tudi napredna stranka, ker so bili disciplinarno premeščeni, ki s a m o je Vsled nasprotstva hotela pokopati tudi to, propagirajo svoje nemške i d eje k a r j e samo na sebi dobrega, n. pr. vedel od c. kr. orožniškega postnjevodje, da in napadajo ob vsaki priliki ravno na kon-*umnih društvih. bo vsled naloga c. kr. dež. sodišča se silo od- našo narodnost, kakor se je na pr. /e davno pred sedanjim razporom ste se veden pred kazenskega sodnika, in v resnici lanjskega leta zgodilo na naši nemški gimna- o)^ stranki ločili tudi v narodni literaturi. Je Urbančiča potem c. k. orožnik odvel pred ziji . . . Namesto pa da bi bili postopali proti Najmanj so mogli škodovati »družbi sv. Mo- sodišče. dotičniku. je gospod ravnatelj — Tirolec — horja«, ker se mora ta držati svojega namena, Urbančič je nemudoma in energično pro- zadušil stvar! narod poučuje preprosto, i>ružba je v testiral proti takemu postopanju. Mi to iznašamo na dan in zahtevamo, da rokah duhovnikov, in na to stran imajo naj- Ker pa tako postopanje ni žaljivo samo na teh zavodih, ki so e. kr. in za katere veče zasluge za družbo in narod. Kolikor se za Url>ančiča, ampak je globoko žaljivo tudi torej i udi m plačujemo, da se proti nam in da družbi očitati, je v tem, da podaje kake za slovensko narodnost in nasprotuje to po- naši narodnosti pravičneje postopa! stvari ali brez potrebe ali pa v prevelikem stopanje toliko določilom osnovnih državnih M; ue Zihlevamo nol>enih protekcij in obsegu. zakonov, kolikor kazensko pravdnemu redu ; nobenih koncesij, ali moramo zaklicati na Pri »Matici Slovenski« je vpliv politič- j ker ima namreč vsaki prebivalec Trsta ves glas: da ta zavod ne stoji na nih strank še bolj očiten, in vpliv katoliške in okolice, v katerem obsežju je slovenski n e m š k i h, a m p a k — to lahko rečemo stranke prirezuje mnogokako pero, da du- jezik deaelni jezik, pravico, da c. k. oblasti — na slovenskih tleh, ker okoli ševne tiče ne morejo vzletati tak6, kakor l>i ustmcno in pismeno občujejo žnjint v slo- in okoli tega mesta bivajo Slo- mogle in hotele. venskem jeziku, in je bila torej odklonitev venci! Tako zvani posebni »svetovni nazori * so italijanski sestavljenega in od oblasti izda- Kakor je država dala srednje šole Ita- vstvarili in vzdržujejo v Ljubljani dva lepo- nega poziva od Btrani Urbančiča popolnoma lijauom, tako jili tu >ra dati tudi nam! In slovna, tudi znanstvil odprta lista. opravičena, in je že iz tega razloga omenjeno ako je bilo mogoče ustanoviti slovenske sred- Družbo sv. Cirila in Metodija bi najbrže postopanje c. k. deželnega sodišča povsem nje šoie na Kranjskem, je tudi mogoče usta- oJ)e politični stranki najrajši razkrojili, ko bi protizakonito; noviti iste v Trstu in v Gorici. mogli. a narodkopati to družbo, da-si jej kažeti vsaka vico, da rabi silo, dočim je bil Urbančič se vlada izgovarja, da jih ne more dobiti po svoje prijaznost ali neprijaznost. kakor priča v nekem slučaju tatvine slovenskih, da ni prosilcev! Ako nam ne dajo čitalnice in bralna društva se že dele >holk v 20 8,učaJu' k»*«B» šol, kako morejo zahtevati <.1 nas, da bi j livom na.iml„e in katoliške stranke > •• kr' državao p^vdništvo odstopdo c k. producirali dovolj inteligencije?! Kdo je to- J,, sicer ^ že „red dvajsetimi leti bili začeli okrajnemu sodišču, in gledć katerega slučaja rej odgovoren, da ni zad< sti slovenske inte- iti te narodDe za„uove. Razdejana poli- 3« "bla9t ^ustavila postopanje na c. kr. ligence, da ni slovenskih kompetentov na ^ slahl V9ekakor tudi čitalnice in tu »bi-, deželnem sod.šču rad. zločina tat v, ne, ,n torej niti ne more biti govora o kakem nujnem razna mesta na državnih uradih?! Država je ra;0£e se skromno socijalno življenje, kriva! Kjer morejo, posezajo politične stranke« ^er se c. kr. deželno sodisče tudi Mi plačujemo državi davke: zato imamo tadi po starejših političnih društvih, in kjer ui dr4*U> predp.sanega v .men,, tudi pravico zahtevati od nje, da nam da|jih ue morej0 razcepiti ali pa napraviti po vanem S za nujne slučaje, to je: oporama in dovoljnih šol. Državi ne zadošča, da imamo ieg n|jh ednakih tekmovalnih društev, pa na | zažuSanja ' dovolj vojakov, ona mora skrbeti tudi za j s[li)dih teh društev že ni več stvarnega pre- in ker 9e v P^topanju c. kr. kulturne potrebe vseh svojih narodov! Od tre8anja in mirnega zborovanja, in množice delnega nod.šča prot, Urbanemu ne more države je odvisno: ako bi hotela, bi imela hujakajo, da napravljajo celo škandale. - videti nič ^ruzega, nego sovražnega duha, ki tudi dovolj državnih uradnikov. Mesto tega Množice, ki so bolj ali manj lahkomiselne, pa vlada vedno bolj iziiaka naš jezi* in naše j jmajo ob takih prilikah svoj poseben »gau- dijake iz država.h sol. iZvršetek pride.) Nevarnost razdora Slovenskem. v. na dimu c. Ko bi le pri tem ne trpel narod moralno, bi na vse zadnje privoščali strankam, Ida se usoda maščuje nad njimi, in da imajo množice svoje veselje. Tako pa so tudi take z za resnosti o združene — komedije le tužnega značaja. Ni n: š namen, da bi natanko označevali posledice razpora na Kranjskem in o tujih zgledih in tipih začeli z velikimi težavami utrjevati med narodom. Gospodarske zasnove imajo v sebi moč, da utegnejo vplivati tudi na politćoo življenje. Kako ne ? Saj se je od začetka vsega političnega gospodova nja združevala s tem tudi gospodarska moč, in narobe: kjer je bila gm .tna sila, se je delila in združevala tudi politična moč in oblast. Tako more torej vplivati sedaj {»olitika na gospodarstvo, sedaj poslednje na prvo. In to jedenkrat dobro, nem, literarnem in moralnem življenju. Narodno poli lični in moralni interesi največ trpe, potem pa socijalni in gosfKularski. Strasti sovraštva, maščevanja in škodoželjnosti se vnemajo in večajo: moralno itak že nizka višina narodnih množic se še bolj niža, namesto da bi se višala. Množice se — če tudi morda proti računu in volji obeh političnih strank — v razsajanju in podivja nju bližajo d u š e v n e m u razpoloženju d e l t v-<* e v, kolikor so isti v taboru socijalne demokracije. In s takim sadom že mnogo let nadvladuje sodne kroge v Trstu in v Primorju proti slovenskemu iu hrvatskemu jeziku in narodnosti, si dovoljujejo podpisani Jstaviti do njegove ekscelence, gospoda ministra za pravosodje, vprašanje : Je-li njegova ekscilenca pri volji, naj-stožje preiskati tu opisani slučaj in nastopiti proti dotičnemu jintičnemu uradniku, ki je nezakonito postopal, in sploh ukreniti po - ! trebno, da bodo just.čne oblasti in jmtični uradniki v Trstu in v Primorju post>paii objektivno, to je: strogo po zakonu / Na Dunaju, 25. novembra 1901. Politični pregled. V TRSTU, dne 7. decembra 1H01 Vprašanje jugoslovanskega vseučilišča v državnem zboru. Včeraj torej je v zbornici poslancev prišel ven lar v razpravo nujni predlog za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani in s tem je bilo vprašanje, ki je nakrat, z naglico, ne- žgalo ves narod, inavgurirano tudi v zborniei, v zakonodajnem zastopu. To je dogodek zgodovinske važnosti, epohalnega pomena za naš slovenski okvir, ki ostane z lapidarnim i črkami zapisan v zgodovini kulturnega razvijanja nnšega naroda. Korak je storjen, tisti odločni korak, s katerim si sami nismo upali pred svet in smo odlašali žnjim in odlašali, ker sami nismo prav verjeli, tla smo že pripravljeni in zreli za tako zahtevo. Ali predno napišemo par opazk o seji zbornice poslancev, ki je bila posvečena idejalu našega dosedaj preži ranega in zlasti ozirom na njegovo kulturno vrednost baga-teliziranega uaroda, moramo ae nekoliko oddolžiti na adreso gg. akademikov naših V Gradcu. Minoli četrtek smo bili dobili od gg. akademikov iz Gradca izjavo, naperjeno proti vsem slovenskim državnim poslancem radi glasov z Dunaja, da so se v vseučiliškein vprašanju nekako odtegnili, rimaknivši dotični nujni pretilog. Gg. akademiki graški'so nas naprosili, naj tudi mi natisnemo izjavo njihovo. Mi uraejemo razburjenje gg. akademikov in bi bili iz vse duše rxdi ustregli njihovi želji. Saj srao tudi mi /. onjveČo radostjo pozdravli akcijo, za katero- je dala inicijativo naša akademiška mladinu — na čemer jej ostanemo hvaležm za vedno — in ki je prišla v deželo kakor da je sredi mrtvila zime napočila cvetoča pomlad, vzbujajoča naravo in odevajoča jo zelenjem m cvetjem. In gg. akademiki naj bodo uverjenir da tudi za bodoče osiauemo navdušeni misijonarji te ideje in grajalci onih, ki bi jo zanemarjali, ostanemo to — do nje uresničenja.. Ali mi nismo hoteli hiteti s priobčenjern, ker nismo imeli absolutne gotovosti, kako-stojć stvari in kako so ukrenili naši poslanci. Zato nismo hoteli ni delati poslancem krivice, ni eventuelno škodovati stvari. I u res smo še istega dne dobili glas z Duuaja, da se naši poslanci niso udali, ampak da pride predlog v petek v razpravo v zbornici. In prišel je! Menimo torej, da nam g^. akademiki v Gradcu danes sami ne štejejo v zlo, ako smo bili v četrtek — kunktatorji ! Včeraj torej je zbornica razpravljala o nujnem predlogu radi jugoslovanskega vseučilišča in je — nujnost odklonila. To ni menda presenetilo nikogar. Z ozirom na razmere v zbornici in na proslulo »objektivnost« ' Korberjeve vlade bi bilo blazno pričakovati, da bosta 2/.. zbornice glasovali za nujnost. (Za nujnost je namreč potrebna -j. večina). Tudi ko bi bili vsi Slovani soglasni, bi bila nujnost odklonjena. P h, niso bili. Poljaki so 8joer — drugače ne morejo — meritorno za predlog, al; glede nujnosti so bili zopet diplomati in »državniki« ter so potegnili — z vlado I Tudi to nas ue Hine nimalo popariti, da je naučni minister s kruto roko trgal pisano cvetje, vsklilo toli bujno v slovenskih srcih. Od člena kabineta Ivorberjevega nismo pričakovali druzega. No, mi imamo tolažljivo. zavest, da ministri prihajajo in odhajajo, narodi pa ostajajo se svojimi idejali in aspira-cijami. A g. Hartel nam ni bil toliko zopern,. kjer je odkrito oznaČal svoje stališče, nasprotno-ideji jugoslovanske univerze, ampak skrajno nesimpatičen nam je bil, ko se je delal lepega, ko je postal neiskren, hinavski. Za-gotovIjal je namreč, odklouivsi idejo jugoslovanskega vseučilišča, da b> sicer z radostjo odobraval izvedljive p r e <1 1 o g e, ki morejo služiti k u 11 u r e 1 n e m. u. razvoju dotiČnega naroda! Ciiatelji, sedaj Vas pa prosimo, postavite 1 poleg izreka ministrovega fakt, da nam v Trstu tudi Korberjeva vlada z istim naučuira ministrom Hartelora niti rešiti noče prošnje zajedno borno ljudsko šolo! ! Takova je torej tista »radost«, s katero gospod minister Hartel povspešuje vse izvedljivo, kar more povspeševati kulturni ••azvoj našega naroda ! Ali pa morda glede nas Slovencev niti jedna borna ljudska šola ni izvedljiva, pa bodi, da bi imela služiti tisočera otrok?! Tudi italijanski poslanec Hortis se je v imenu svojih somišljenikov izrekel proti jugoslovanski univerzi. Tudi to nas ni prosenetilo. Kdor je slep, ne vidi tudi svoje koristi. Z:» danes ss nočemo prepirati z možem, ali aa-pomnijo naj si on in tovariši, da so £ včerajšnjim glasosovanjem s sekiro mahnili ob korenike zahtevane italijanske univerze. Kakor smo vsikdar odkriti iu lojalni, tako hočemo danes odkritosrčno tu izreči svoj drugikrat slabo, škodljivo. Tudi moderne, se koncemkoncev ne moreti opravičeno po- verjetno v nas Slovencih, ob v zelo in pod- (Dalje V prilogi.) Friltca ..Kalnosti" k številki dvom, da li je bilo dobro v taktičnem |>o-gledu. da ie narodno-konservativna stranka ravno dr. Sušteršiča po-dala kakor prvega govornika v l>oj ? Ne vprašujemo tega zato. ker hoćemo mi kaj očitati dru. šušteršiču, ali z oziram na to, kar se je godilo v z!>ornici v nedaljni minolosti in radi č**sar je l>ilo a priori pričakovati viharjev, ako za vseučilišče nastopi dr. Šušteršič, je moral v konservativni stranki navstati pomislek, da določitev dra. Šušteršiča glavnim govornikom l»i utegnila škodovati stvari sami. Nujnost je torej odklonjena, ali stvar ni in ne l*> odklonjena nikdar, ako bomo znali čuvati in delati. Prvi, težki korak je storjen ! Vprašanje svojega id^jala smo spravili pred veliki svet; na nas j«, da to vprašanje ne zgine z dnevnega red», dokler ne bo rešeno v zmialu želje vsega naroda slovenskega in po zahtevi človeške kulture in civilizacije. To ostani vprašanje odšle?, skupno nam vsem — ob katerem naj izginjajo vse diference. Okolo tega vprašanja naj se zbira ves narod: a združenemu in v svojem hotenju zložnemu narodu je zmaga zagotovljena ! ! Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Vseneme**, jk>sJ. Berger je, nadaljujč svoj govor, trdil, da se število italijanskih slušateljev na avstrijskih univerzah manjša od leta do leta. K temu je posl. Ho r tis pripomnil, da laški visokošolci pohajajo univerze v Italiji. P osi. Berger je nadalje trdil, oitalijanči. Trst je jedino nemško pristanišče na obali A-drije in četudi nam ne bo nikoli mogoče, da bi to mesto spremenili v popolnoma nemško mesto, moramo je vendar germani-z i r a t i potom u p 1 j i v a nemške trgovine in nemškega duha. Kadi vsega tega ne moremo glasovati za ustanovitev italijanske univerze. Začetkom svojega govora — priobčenega v včerajšnjem brzojavnem |»oročilu — se je izrekel posl. Berger tudi proti ustanovitvi jugoslovanske, kakor tudi sploh kakorsnesibodi nenemške univerze v Avstriji.) Naučni minister p 1. II ar tel je v svojem dolgem govoru povdarjal, da je za šolsko upravo vpraš nje ustanovitve kake univerze silno težavno ; omenjal je, kake težave je delala ustanovitev univerze v Cernovcah in pa razdeljenje praške univerze v češko in nemško. Sedaj pa ne gre za ustanovitev jedne same univerze, temveč za ustanovitev petih ali celo šestih univerz. Take težavne naloge bi ne mogla rešiti nobena šolska uprava. Jedna univerza — je nadaljeval Hartel — se ne more kar dekretirati potom zakona, temveč mora |H>lagoma dozoreti potom dolgega intelektualnega razvoja. Pri[»o-znal je, da je Avstrija v razvoju visokih šol mnogo zaostala za drugimi državami Minister je zatrjeval, da bi z veseljem jK>dpiral intelektualni razvoj interesiranih narodnosti in da ne odreka Jugoslovanom sposobnosti v to, da dosežejo ono intelektuelno stopinjo, ki bi sama od sebe povzročila potrebo ustanovitve lastne univerze, da pa dvomi, da bi mogli mnogoštevilni slovenski učenjaki doseči kake uspehe na tako mali univerzi, katera bi se morda ustanovila se skromnimi sredstvi. V razpravo so posegli nadalje za nujnost : posl. dr. Z a če k (Ceh), dr. Perja n č i f, dr. K 1 a i č in glavni govornik tir. P 1 o j ; k govorom le-teh se hočemo še povrniti ; proti nujnosti so govorili: posl. dr. Hortis, vitez Ja\vorski (ki je izrazil scer svoje simpatije za stremljenja Jugoslovanov, a izjavil, tla Poljaki z ozirom na državue interese ne morejo glasovati za nujnost), potem dr. Pominer, dr. Kathreiu in generalni govornik proti dr. Holft'hardt. O glasovanju je zbornica nujnost prtdloga odklonila. Vojna v jnžni Afriki. Vrh ni odt>or Iil»eralne stranke na Angležkeru je imel te dni v Derbvju sejo, v kateri so po dolgi razpravi sprejeli resolucjo, ki pravi, daje sedaj najugodnejši čas, da Anglije sklene časten in trajen mir v južni Afriki. V ta namen naj bi se odposlal v južno Afriko izre len komisar. Resolucija protestira proti odpravi konstitucije v Kaplan -diji ter zahteva, da se ukrene potrebno v zmanjšanje umrljivosti burskih žen in otrok v koncentracijah taborih v južni Afriki. Slednjič je odtw>r izrekel neomejeno zaupanje vodji liberalne stranke v parlamentu, Campbell -Bannernaanu. Listi zatrjujejo, da ve*ti o mirovnih pogajanjih med Angleži in Buri vendar niso popolnoma neosnovane. Drugi pa hočejo zopet vedeti, da gre le za pogajanja v dosego premirja, katera pogajanja naj bi se vršila med lordom Kitchenerjem in jednim burskih poveljnikov in sicer Botho ali De\vetom. Lord Salisburv je imel na banketu, prirejenem princu Galeškemu in njegovi soprogi na čast, govor, v katerem se je dotikal vprašanja južnoafriške vojne. Dejal je, da je nedvomno, da imajo Angleži v sedanjem tre-notku mnogo sovražnikov, ali tolažilen je fakt, da njihovo postopanje odobravajo vsi njih bratje j>o angležkih kolonijah, kar se je izkazalo o ravnokar dovršenem po to vanju princa Galleškega po teh kolonijah. Sicer, je izjavil lord Salisburv, ne more drugim narodom priznati pravice, da se Angležem postavljajo za sodnike. V inozemstvu da se je premalo upoštevalo soglašanje vseh bratov njihovih po obširni državi britanski. Tržaške vesti. Maša zadušnica po pok. Franu Ka | 1 istru se bo darovala prihodnji četrtek dne 12. t. m. ob 11. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Antona novega. Prepričani smo, da tržaški Slovenci, — ki se vsled tega, da se je truplo blagopokojnega Frana KaHstra prepeljalo iz hiše žalosti naravnost na pokopališče, niso mogli udeležiti pogreba, kakor so želeli — uporabijo to priliko, da izkažejo pokojniku zadnjo čast in svojo hvaležnost. Maša-zadušniea, ki bi se bila sicer darovala na osmi dan, je bila, kakor doznaiemo, odložena na 12. t. m. radi tega, ker se edini sin pokojnikov, blagorodni gospod Viktor Kalister, še ni vrnil v Trst iz Rusije, kjer se je zadnji dve leti izobraževal (in sicer najprej v Moskvi in v zadnjem času v Petrogradu) v bančnem poslovanju. Vest o nepričakovani smrti očeta je gospoda sina pretresla tako, da je obolel: sicer ne nevarno, vendar toliko, da v kruti zimi, ki vlada v Rusiji, ni mogel takoj nastopiti potovanja. Nadejamo se, da se gosp. Viktor Kalister vrne v Trst popolnoma oporavljen. Kdo bo Škof v Trstu ! Ljudje, o katerih smemo soditi, da so dobro informirani, nam zatrjajo, da se namestnik tržaški, eksce-lenca grof Goess. zavzema za Imenovanje biskupa Flappa škofom v Trstu. In govori se, da se je prevzvišeni v Poreču po dolgem obotavljanju izrekel pripravljenim vsprejeti eventualno imenovanje na škofovsko stolico v Trstu. Verniki tržsiški, pripravite se na romanje v okolico!! Jeli res? To pa zago-tovljam, da sem doznal iz zanesljivega vira, kar hočem povedati tu. Na nekem obedu je bilo zbranih nekaj duhovnikov ali ne narodnih ! Med drugimi pogovori so zatrjevali tudi, da se ima slovenska prepoved pri sv. Antonu starem s 1. decembrom, ali skcro pozneje odpraviti !! In to po zahtevi župnika Lupetine, kateri povdarja, da tista propoved je le pičlo obiskana in da mnogo stane ! Mi se nočemo prepirati z gospodom župnikom radi te trditve. Pač pa ga vprašamo: kdo je temu kriv?! No, nam zavednim Slovencem — ne takim kakoršen je g. župnik Lupptina — z ene strani ne bi bilo toliko žal, tudi če se omenjena propoved odpravi ! Vsaj ne bo imel znani propovednik Košir več prilike, da bi s propovednice doli in n^šim ljudem v lice roval proti unijatske m u gibanju. Torej s to odpravo bi se morda še spoprijaznili. Ali govori se, da ima z novim letom biti odpravljena tudi slovenska propoved na popoldanski službi božji pri sv. Antonu novem ob nedeljah In praznikih!! S tem bi bila odpravljena zadnja slov. beseda v cerkvah mestnih ! Torej — zadnja sled ! Kadar koli sem se udeležil te propovedi. vsikdar je bila cerkev polna našega ljudstva, ki je z iskreno vueaio sledilo besedi mladega duhovnika, ki govori v pravem krščanskem zmislu — v srca verni množici ; v srca tem bolj, ker govori v materinem, lepem, slovenskem jeziku ! Da pa ni misliti, da izvestni velemožui — krščanski gosporlje nimajo srca za nase slovensko ljudstvo! Bog ne daj, taka misel bi bila pregrešna. O ne, oni — usmiljena gospoda — hočejo drugače pomagati našemu ljudstvu ! V Rncolu, čujte, v Rocolu, v ne-dozidani cerkvi sv. Vincencija hočejo dajati mestnim Slovencem prilike, za poslušanje službe božje ! ! Zakaj pa ne, prosimo vas ? ! Oe židovski magistrat tira nežne otročiče slovenske v okolico v šolo, zakaj naj bi krščanski duhovniki ne gonili tud« v okolico tiste vernike slovenske narodnosti, ki žele v materinem jeziku svojem slušati besedo božjo ?! Cemu pa bi bili somišljeniki in zavezniki naš tržaški židovski magistrat in pa tisti krščanski svečeniki Od strani »Primorskega lista« pa jim tudi ne izostane staro »dopadajenje« Dad vrlimi soboritelji za — krščansko res nico ! Torej tako so ugibali na uvodoma omenjenem obedu. N a o b e d u je bil navzoč tud: k a p i t u 1 a r n i vikar Petronio, ki je menil med drugim, da on ne bi vsprejel, ako bi mu ponudili čast vladike ! Oj skr-mnosti! Samo da ni ta skromnost prihajala iz istih vzrokov, radi katerih je l ila skromna tudi lisica, ko je menila, da je grozdje kislo, ker — ni mogla do njega. Iz SV. Ivana so tamošnji rodoljubi odposlali v nedeljo naslednji brzojavki: 1. »Slovanski klub« 1'raga. Slo/anskim bratom v zlati Pragi izrekajo srčno hvalo Slovenci tržaške okolice. Živelo jugoslovansko vseučilišče ! Poslanec Vatovec in drugi. 2. Dr. Majaron Ljubljana. Živelo jugoslovansko vseučilišče in njega sedež bodi bela Ljubljana ! Poslanec Vatovec in drugi. kaj je to ? Pišejo nam : Neprenehoma prihajo pritožbe proti redarstvenemu uradu v ulici Scussa radi postopanja glede prošenj v dosego domovinske pravice po novem domovinskem zakonu. Mej tem, ko gredo drugi redarstveni uradi na vse mogoče načine prosilcem na roko, pa se v gori omenjenem uradu naravnost šikanira naše revno ljudstvo ! Ni zadosti, da se od prosilcev zahtevajo posebne prošnje za podeljenje redarstvenega potrdila ni >adosti, da gospod kancelist Zafutta zavrača popolnoma pravilne krstne liste, češ : da je na istih podpisan župan — dasi je v resnici podpisan župnik — ne, vse to ne zadostuje, ampak treba še smešiti prosilce kakor se je to dogfodilo prosilcu A. F., kateremu se je reklo, da on ni Avgust, ampak — Cvetko ! Dalje se je reklo istemu, da njegovo ime ni Avgust, da-si je tako razvidno iz vložene prošnje in priložene »Domovnice« in zahtevalo se je od njega naj prinese potrdilo od gospodarja, kjer dela ! ! Vsa ta neumestna šikaniranja so provzročila siromašnemu delavcu izgubo časa in 30 stot. stroškov za zahtevano potrdilo ! ! Mi bi menili, da je redarstvu dolžn >st iti na roko vsem strankam brez i z j em e, zato toplo priporočamo g. Zafutto slavnemu c. kr. redarstvenemu ravnateljstvu za primeren — pouk ! Prokletstvo na njih! Pišejo nam: Ko sem bil te dni v neki narodni družini v nekem selu blizu Trsta kar je prišla tjakaj neka 14 letna deklica, ki pa ni znala sl< -venskega jezika, oziroma je govorila Ie nekaj slovenskih besed. Na moje vprašanje, je li ta deklica Ita lijanka, sem dobil odgovor, da je to hči slovenskih starišev! Obrnil sem se do deklice in jo vprašal, kako je mogoče, da ne zna jezika svoje matere?! Odgovorila mi je, da jej je žal, ali da se ni u Č i 1 a slovenski, kerjej učiteljica v šoli zabranila govorit: tisti grdi jezik! Prokletstvo takim učiteljicam in tudi onim. ki jim zapovedujejo ! Na e. kr. državni deški šoli v Trstu (Piazza Lipsia) je razpisana služba učitelja (izjednačena službam vadničnih učiteljev), a na šoli \ uliei Fontana služba prov. pod učiteljice z istimi pogoji. Za prvo službo se bo je mal ozir na take prosilce, ki imajo izpit za nemške šole, a so izprašani tudi za slovenske šole. Štrajk v »Tehničnem zavodu- nadaljuje. Kakor čujemo neče direkcija uslišati prošnje delavcev. Doznajetno tudi, da je ista direkcija odpustila 20 štrajkujočih delavcev. Le tako naprej, slavni Germani na ravnateljstvu tega zavoda ! 0 pretresljivi rodbinski tragediji, ki se je predvčerajšnjim izvršila v ulici S. Ser-gio, se širijo po mestu razne govorice, zlasti pa o vzrokih, ki so nesrečnega Lagoja zavedli v tak grozen zločin na životu lastne žene. Mnogi menijo, da Ligoj ni storil tega iz hudobije, ampak iz — obupa. Pokojni da morda ni po lastni krivdi zašel na slaba pota. A žena njegova da je izgubila upanje, da bi se poboljšal, zato da se je minoli teden ločila od njega. To pa ravno da je najbolj užalilo moža. Svojo ženo da je ljubil strastno in baš ta strast da je bila glavni vzrok vsej nesreči. Oim se je ločila od njega, da je govoril, da brez nje absolutno ne more živeti. Pri samorilcu so našli tri pisma. Eno je bilo naslovljeuo na njega ženo in ostali dve bratom in prijateljem. V pismu, naslovljenem na ženo, prosi isto, naj mu odpusti ta nesrečni korak nesrečnega moža. Prosi jo tudi, naj mu prinese cvetko na grob. V pisnih na brate in prijatelje prosi vseh oproščenja in jih pozdravlja. — Žena je v bolnišniči v devetem oddelku in je upati, da ozdravi. Iz-pred porotnega sodišča. Včeraj se • je vršila razprava pred tukajšnjim sodiščem proti 46-letnemu Rihardu Camberju, novi-narju v Trstu, obtoženemu razžaljenja časti ' potom tiska. Tožil ga je dr. Spadoni. — Na i podlagi izreka porotnikov je bil Camber spoznan krivim iu obsojen na tri tedne zapora poostrenega / jednim postom. Razpravi je predsedoval svetnik Lorenuij Petronio, tužitelja je zastopal odv. dr. Dauraut, obtoženca je pa branil sodni adjunkt dr. Segnan. — Obtoženec si je pridržal pravico do priziva. Drobne vesti. Tatvina. Zakonska Ivan in Marija Cerne sta ovadila na inšpektorat v Skednju, da so jima nepoznani ljudje ukradli iz njunega stanovanja zlato verižico v vrednosti 140 kron. Zgubljeno najdeno. Gospa Agata VidošiČ je včeraj izročila na inšpektoratu v ulico Scussa neko listnico z denarjem, katero je našla na ulici. Zopet sta se srečala. Pred par dnevi smo poročali, kako sta se srečala policijski ofieijal Titz in neki nepoznani uzmovič, ter da je tat v ulici Farneto izpustil etilico. katero je nosil ter odnesel pete z vso možno naglico. A nepoznani poštenjak, kisejeTitza tako zbal, da je bežal pred njim J seje malo ča3a veselil svoje svobode. Včeraj zopet je šel Titz na lov ua nepošLene Ijadi. In glej : zopet sta se srečala s tistim mladeničem, ki mu je predvčerajšnjim u tekel ! Ni treba praviti dvakrat, da gaje to pot ofieijal Titz uljudno povabil, tja, kamor nc gre ni-kdo rad. V zaporih so pogodili, da je aretirani mladenič identičen z 19-letnim Emili-jem S. iz Trsta. — Pozneje se je doznalo, da je obleko vkradel v ulici Fornaze neki gospej E. F. Rečena gospa je že reklamirala svojo obleko. Vremenski Testnlk. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 1".4 ob 2. uri popolud** go 3 (j o — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7BH. — Danes plima ob 6.5 predp. in ob 4.39 pop.; oseka ol 10.54 predpoludne in ob 10.33 i popoludne. V nedeljo v Čitalnici vse s<3 snide, i Ker tja Miklavž Z velikim spremstvom pride, Za male, velike prinese darila, i Hvale, ukore in blagoslovila. Pridite torej, vi mladi in stari, i Samci, samice, zaljubljeni pari, Otroci, dekleta, pupe, gospe, Trgovskega društva vas členi vabfe. Za »božičnico« BO darovali sledeči č. gospodje in gospe : Fanv dr. Pertotova, Linči dr. Trudnova po 10 K , Ivan Slavec, župnik v Repentabru 5 K, Josip Novak, župnik v Povirjti. Julij \Varto, župnik v Bazovici, Matejčič, c. k. gim. ravnatelj v Pazinu, po 4 K; Anton Kjuder, župnik v Barkovljah, rodoljub v Klani, Josip Tomšič, župnik v Sta radi, Fran Dekleva, trgovec v Slavini po 3 K ; Ant. Ćihic, župnik v Crni-čah, J. Benkovič, župnik v Gročani, Pančur Fran, c. kr. profesor v Kopru, Omers, župnik v Sežani, Fran Bekar, užitninski uradnik v Kozini, Mici Pož, Barb. Loj, po 2 K, Jakob Sedmak v Kršani, Sever, e. kr. sod. uradnik Volosko, Le ban Ignacij v Batujah, Blaž Grča, župnik v Sem pasu, po 1 K vsak g. Just Fonda v Skednju h. št. 59 12 parov volnenih zapestnic. Zahvaljuje se vsem in prosi nadaljne darove M aša Grom, blagaj ničarica, ul. Conicoli 1 I. n. Pr*i obrni zbor pe\skesa društva »Primorec« v Trel>čah, ki je hil naznanjen za jutri, je odložen na dan 15. t. m. Zahvala in izjava < >d!»or šentjakobske čitalnice se zahvaljuje tpm f>otora p. n. gg. darovateljem raznih knjig in sicer: Zlobec Antonu. Znebelj Jakobu, \Visjan T^eopoldu in Rel>ek Ivanu. Nadalje se zahvaljuje slav. društvu »Tržaške slovenske mladine« za darilo K. 10. in irtr, ki S'» vstopnino za veselico preplačali in sicer : Ilabič Anton in dr. Mand:e po 2 K. : Luksić Tomo. Klemene I., 1 kovič Ivan, <'ehovin Josip, Rebek Ivan. Kerševan Filip po 1 K. ; e- dr. Oreeorin K. 1.60: Rože Josip. prof. Mandić, Kamuščič Miha. Stok J., Gregorčič J., dr. Pertot, Pahor Miha, Preh>g Ivan. Josipina R. po 00 *tot.: Zlobec* Anton, Rrezovec Ivan. Zuban Radoslav, Renko Jakob po lOstot.: Podreka, I>rag.. Perušek Vinko, StularAvg., Vatovec A., Kravom Fran. X. N. jk> ^0 stot. Ob pnera zavrača odl>or dolžitev od strani pevskega zbora bratovščine sv. Cirila in Metodija. da namreč naš č'talniški }>evski zlior hoče njemu škodovati, in sicer b tem, da mu odvaja pevce ! Naši pevci so v petju novinci in udje čitalnice. < >d j>evskega zbora bratovščine ni nobenega in ga tudi ne bo, ker nobenega ne sprejmemo. Pač pa ImmIo citalniški pevei drage volje podpirali pevski zl»or bratovščine, ko se v petju nek ob ko izurijo. l>otično izjavo sta naročila le dva pevca bratovščine, ostali pa niso znali o njej ničesar, ker resnično niso imeli |»ovoda za njo. Dal Bog kmalu konec temu j pehanju. ODBOR šentjakobske čitalnice. Trirov*ko izobraževalno društvo naznanja svojim udom, da bo jutri v društveni v»ii predaval g. Clčakar o knjigovodstvu. Vesti iz ostale Primorske. X Deželnozb trske volite na Goriškem. Slovensko narodno-politično društvo velej»osestnikov, za pokneženo grotfij» Go-riško Gradiščausko v Gorici, nam je do|»o-slalo nastopni poziv: Podpisano slovensko narodno politično društvo veleposestnikov je postavilo s svojim oklicem dne 21. novembra t. 1. kakot and i tate velepostnike ee. Leopold Hol ko v Crn i č ah. Anton Jakončič v Gorici in Anton Muha v Lokvi. Dru štvo veleposestnikov je zavzelo s s svojim prvim oklicem in zavzema tudi sedaj stališče, da je treba velej>osestnikom nastopiti samostojno: v prvi vrsti, da varujejo interese v elep oses tva, drugič pa glede na domači raz por v deželi. Mnogo jasnejše bi bilo stališče društva velej»ose«tnikov. če bi zmagala ena stranka v kmetskih občinah: slovenski poslanci bi nastopili kompatno. Po izidu prvotnih volitev pa moramo računati z dejstvom, da zastopniki >logine in narodne-napredne strauke pridejo v deželni zbor, in nevarnost bo v deželnem zboruj da stranki izgubiti izpred oči i -kupno koristi slovenskega ljudstva. Zato danes društvo veleposestnikov driga vuov:č svoj glas ter nastopa samostojno pod geslom: »Vse za blagor naše sloenske domovine ne glede na st ra n k a rst vo!« Podpisano društvo more si«-er priznavati da uarodno-napredna stranka zavzema nasproti veleposestnikom lojalno stališče ter se ne vtika v volilno borbo : j>o dragi strani pa društvo »Sloga« nastopa proti kandidatom društva veleposestnikov ter se naglasa ondi tudi strankarsko stališče. Cim veča nevarnost postaja vsled tega jM.ložaja. tem odločnejše mora društvo veleposestnikov zastopati svoje nepristransko stališče : da je izvoliti može, ki se raz}K>ra niso vdeležili. — V važnem momentu se vrši volitev v deželni zbor in z ozirom na naše današnje deželne razmere stojimo tako rekoč pred gospodarsko revolucijo, katera nas pogubi, ako ne bomo imeli pripravljenih požrtvovalnih in neodvisnih mož. katerih ne vodita osebna iavist in strankarsko sovraštvo ampak katere je privedla na politično polje le čista ljubezen do slovenske domovine. Apelujemo zato na Vas, gg. veleposestniki ki ste cvet našega gospodarskega življenja. Od Vas lx» odvisno, kako se izkoristi ta novi ugodni položaj v deželi. Od Vaše možatosti bo tudi odvisno, ali se stru-peni strankarski boj izloči iz naše srede ali ne. Ne dajte se begati po agitaciji stanov, kateri nimajo ni kakega interesa na gosj>o-darskem življenju naše dežele. Ne slušajte nikogar drugega, nego svojo vest, svoje prepričanje in svojo zavest ka- kor Slovenci in pivaki izmed posestnikov in poljedelcev ter kakor taki si izberite neodvisne može, ki Vam jih predlaga društvo veleposestnikov in po tei» možeh spravite tudi odločno tlelo v deželni zb r za blagor slovenske domovine. Pokažite s svojim složnim nasto|>om, da Vam je sedanji raz por na Goriškem strupena rastlina, katera danes r azjeda vse sloje našega narodnega življenja. Zberite se jedino pod zastavo dela in gospodarske neodvisnosti ! V prigibu Vam prilagamo pooblastilo, s katerim pooblaščate društvo veleposestnikov, da po katerem veleposestniku, ako ne morete osebno priti na volišče, odda Vaš .^las Za priporočene kandidate. V pričo dveh prič podpisano pooblastilo pošljite z izkaznico vred na naslov našega društva v Gorico. Izročite z zaupanjem Svoj podpis društvu ki se je ustanovilo, da varuje Vaše interese. Xa dan volitve se pooblastila z izkaznicam! razdele med može, ki so se združili pod gornjim geslom ter nastopijo veleposestniki kakor ena ti dna celota. — Na dan volitve, t. j. dne 11. decembra llJOl Vas vabimo, da se snidete še preti volitvijo v gostilni pri zlatem jelenu« v Gorici. Slov. nar.-pol. društvo veleposestnikov. X Deželnosboreke volitve v Istri. Danes se vrše v Istri deželnozborske volitve za mesta in trge. Morda nikdar se nismo sledili tem volitvam s takim zanimanjem kakor to pot, ker se vrše v znamenju očitnega razdora v italijanskem taboru. Zanimanje naše pa ni koncentrirano toliko na vprašanje, kdo zmaga ? — ker sodimo, da to pot se še posreči eam-morri, da nadvlada situvacijo, ampak radovednost naša je naperjena v to: koliko mero moči l>o mogla že to pot razviti reakcija, ki se poraja v italijanskem taboru ? Xekako merilo v to nam poda današnja volitev v Kopru. Tja so torej obrnene naše oči. V bližujem Kopru si stojita nasproti (kakor smo že sporočili) dva laška kandidata. Oficijelni kandidat laškega političnega društva za Istro je dr. Belli, in samostojni kandidat bivši poslanec in deželni odbornik, dr. Gambini. Sinoči je imel dr. Gambini shod, na katerem je državnim "uradnikom razvijal svoj program. Omenjal je najprej svoje dosedanje zasluge za Istro in je baje obsojal — vsaj »Piccoloc trdi tako — laško politično društvo, ker da je nasprotno vladi. Zavzel se je v svojem govoru za spravo s e S 1 o v a n i i n za j e d n a k o p r a v -nost slovanskega jezika v deželnem zboru istrskem. Povdarjal je, da so mestni volilci razdeljeni na dva jednaka dela ter da je od glasovanja državnih uradnikov v glavnem odvisen izid volitev. Kakor rečeno: tako pripoveduje »Piccoloc. Težko pa je soditi, koliko je resnice in koliko tendencije na pripovedovanju laškega lista. Laško ljudstvo v Istri je vsled dolgotrajne, besne agitacije laške oligarhije tako fauatizirano, da bi si — vsaj sedaj — težko upal kak italijanski kandidat nastopiti pod zastavo jeduakopravnosti in sprave se Slovani. Zato utegne biti to poročilo v »Piecoluc — ki je seveda giasilo eamorre — le volilen manever, ki naj Gambinija diskreditira pred laškim ljudstvom in s katerim hoče laška stranka v zadnjem hipu preslepiti Gambini-jeve privržence, da bi odpali od njega in glasovali za dr. Bellija. »Piccoloc je došel j namreč že danes zjutraj v Koper in je bilo dovolj časa, da se je še pred volitvami raz-nesel g as o Gambinijevem govoru. Gatnbi-nijeva stranka pa ni imela časa, da bi even-tuelno ovrgla to, kar je »Piecolo« pisal. Seveda je »Piccoloc k poročilu o Gambinijevem shodu dodal dolg komentar, v katerem poživlja volilce, naj ne glasujejo za Gambinija, in kateri komentar je vreden, da v ponedeljek spregovorimo o njem par besed. Ali to jedno moremo že danes zabeležiti kakor takt: volitev v Kopru se vrši v znamenju gnilavi in moralne dekadence v italijanskem taboru. sledečim vsporedom : 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo o ustanovitvi slovenskega vseu čilišča v Ljubljani. 3. Slučajnosti. — >'a obilno udeležbo vabi o d b o r. Vesti iz Koroške. Sad nemškega pouka za slovensko ljudstvo. Iz Lipe nad Vrbo po šiljajo »Miru« nekaj posnetkov iz zapiskov neke učence. Dekle zna tako-U nemščino : an firtel kilul kafe -- an kilo znker — an fir tel kilo leigen — an tir tel kilo feler — an tir tel kilo zijan — an fir tel kilo kol-mast»h — an fir tel kil » Orbar — an kilo schepel pli — zbai kilo piter salaz — an Liter gaist schbiritns — an Liter zitroijum — an schachtel sehir. — In to dekle je hodilo osem let v nemško šolo. Taki so torej sadovi ponemčevanja v šoli. Slovenski pisati in čitati otrok ne zna, ker se ni učil, nemškega pa se tudi ni naučil, kakor kaže zgornji izgled. T ko je, če se iz vzgojeval-nice in učilnice — kar jedino bi morala biti vsaka šola — delajo noailne ponemčevalnice ; ako duha, mesto da bi ga razvijali po pecla-gogičnih načelih, kujejo v spone nasilnega raznarodovanja ; ako je ravno jezik, ki naj bi bil vspešno sredstvo vspešnemu pouku, tisti, ki ubija pouk in onemogoča vsaki v spe h ! Brzojavna poročila. Deželnozborske volitve t Istri in na Ooriškem. VOLOSKO 7. (P.) Na današnji volitvi za mestno skupino Kastav-Volosko-Lovran-Mošcenice je dobil hrvatski kandidat dr. Andrej Stangur 90, Italijan dr. <\>stiatini pa 47 glasov. KOPER 7. (B.) Na današnji volitvi za mesto Koper je dobil oficijelni italijanski kandidat dr. M. Belli 100 glasov, samostojni kandidat dr. Gambini pa 90 glasov. POREČ 7. (B.) Na današnji volitvi za meBta in trge v volilni skupini Poreč je bil izvoljen dr. Tulij Sbisa z 211 glasovi, dr. Gambini je dobil 1 glas. PIRAN 7. (B.) Na današnji volitvi deželne poslanca za mesta in trge je bil izvoljen italijanski liberalec Nikolaj Zarotti. CRES 7. (B.) Za mestno skupino Cres je enoglasno izvoljen dr. Inocent Chersfch. GORICA 7. (B.) Na današnji volitvi za mestno skupino Gorico so bili oddani 304 glasovi, izvoljena sta bila : dr. Kari Venutti, župan goriški s .'»02 glasovi in odvetnik dr. Graziadio Luzzatto z 231 glasovi. < >ba sta italijanska liberalca. Zdravnik dr. Pontoni je dobil 68 glasov. TOLMIN 7. (B.) Na današnji deželno-zborski volitvi za mesta in trge je bil izvoljen dr. Henrik Turna s 100 glasovi od 132 oddanih glasov. Pokojnina udovi Mae Ki »leva. NE\V-YORK (5. (B) Hiši reprezentan-tov je predložen zakon, s katerim se udovi po pokojnem predsedniku Mac Kinlevu za-tovlja pokojnina letnih 5000 dolarjev. Vojna v južni Afriki. LONDON 7. (B.) List »Times« je izvedel iz Ne\v Vorka. da je odrejeno, da je čim hitreje petero angležkih parnikov naložiti s konji in mezgami. Angležki agenti prepotujejo zapad iu si prizadevajo na vse načine, da bi nakupili čim več konj. To se smatra znamenjem, da konec južno-afriške vojne je v veliko več daljavi, nego hoče pri-poznati angležka vlada. Vesti iz Štajerske. — Politično društvo »Pozor* v Ptuju priredi v nedeljo dne 15. decembra t. 1. ob 11. uri dopoludne v dvorani »Narodnega doma« v Ptuju javen shod s Volitve v eenilne komisije za odmerjanje osebnega davka. Prejeli smo nastopno oznanilo: Vsled razglasa tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva dne 22. novembra 1901. št. 39594. naznanja se glede nadomestnih volitev onih udov in namestnikov v eenilne komisije za osebni davek, ki izstopijo koncem tekočega leta vsled odločbe §. 189. zakoua 25. oktobra 189G. drž. zak. št. 220, sledeče: A. Cenitveni okraj št. 1, mesto Trst. Volitev se bo vršila: 1. Za I. volilni razred (izvoliti je 1 uda in 1 namestnika : funkcijska doba:%4 leta; barva glasovnic: bela); v četrtek dne 9. januarja 1902. od 10 ure predp. do 2 ure pop. v telovadnici mestne ljudske šole »Via Nuova.« 2. Za II. volilni razred (izvoliti je 3 ude in 2 namestnika; funkcijska doba: 4 leta; barva glasovnic: rumena); v petek dne 10. januarja 1J»02. od 10 ure predp. do 2 ure pop. v telovadnici mestne ljudske šole »Via Nuova.« 3. Za XII. volilni razred (izvoliti je 3 ude in o namest- nike, z ozirom na člene, bodisi oni od vo» lilca na prvem in drugem mestu označeni dve osebe smatrani voljeni na 1 letu, mej tem ko bo ona od volilca na tretjem mestu imenovana osebi smatrana voljena za 2 leti : z ozirom na namestnike pa je funkcija doba določena na 4 leta : barva glasovnic : rn-dečkasta) : v soboto dne 11. januarja 1902. od 9. ure predp. do 3 ure pop. in sicer: Za volilce z začetno črko priimka A do II v telovadnici mestne ljudske šole »Via Nuova«, za volilce z začetno črko priimka 1 do R v telovadnici mestne ljudske šole » Piazza vecchia« in za volilce z začetno črko S do Z pa v mestni telovadnici »Via della V al le.« Ko-nečni vspeh štetja glasov se razglasi v glavni volitveni dvorani »Via della Valle.* B. Cenitveni okraj št. 2. okolica tržaška. Za I. volilni razred tega cenitvenega okraja se bo vršila volitev v telovadnici mestne ljudske šole v ulici »Via Nuova«; v sredo dne 8. januarja 1902. od 10 ure predp. do 2 ure pop. 1 uda in 1 namestnika (funkcijska doba 4 leta : barva glasovnic: bela.) Glede sestave volilnih okrajev in volilnih teles, dalje sestave onih, ki imajo pravico voliti, potem oseb, ki so lahko voljene, ali ki ne morejo biti voljene, in glede tega, kako je rabiti volilno pravico in kako se je ravnati na volitvi, opozarjajo se volilci na določbe zakona od dne 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 22« in na volilni predpis v prilogi drž. zak. št. 35. leta 1897. Voli se samo z uradnimi glasovnicami. Glasovnico odda vo-lilec volilnemu komisarju ali sam osebno ali pa jo dopošlje po pošti oblasti, vodeči volitev, s priloženim volitvenim poverilom. Kakor zastopnik oblasti, vodeče volitev, posluje volilni komisar. Opominja se, tla nefranko-; vane ali nezadostno frankovaue poštne poši-ljatve glasovnic volilni komisar ne vsprejme, ter se bodo take glasovnice v zmislu 3-1. volilnega reda smatrale kakor neuložene : in kron, za katere zamorejo za Božič lahko nakupiti vse potrebno. Srečke se vdobivajo v vseh menjalnicah. loterijskih kolekturah, tobakarnali, poštnih in brzojavnih uradih in še celo na — davčnih uradih. Na zadnjih goto\o iz tega namena, da kupec neposredno pomaga k mnogim državnim dobrodelnim namenom. Mnogokrat se dogaja, da treba iskati ia priporočevati dobro sredstvo v obvezanje rane. Za tak namen je najpripravnejše sredstvo, katero ohlaja in ublažuje zdravljene rane proti vnetju: v vsej državi dobroznano praško domače mazilo iz lekarne B. F r a g -n e r j a, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. Ker se mazilo ne pokvari, če tndi se dolgo hrani, se priporoča, tla je za vsak slučaj pripravljeno vsaki družini. 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne sobe. Opozarjamo cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno dne 16. januvarja 1902. Vabilo. Podpisani si usojajo vabiti k sveti maši za mir in pokoj duši nepozabnega nam soproga, očeta in brata, gospoda Frana, Kalistra, ki se bo darovala v četrtek dne 12. t. m. ob 11. uri predpoludne v župni cerkvi pri sv. Antonu novem. V TRSTI\ dne 7. decembra 1901. Ivanu ud. Kalister. Viktor kalister. Ivan Kalister, Ivana ud. Devet. Mlad mož odslužen vojak, zmožen slovenskega, nemškega. hrvatskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti takoj v kako primerno mu sIužIh). Isti je vešč tudi v trgovini. , Ponualje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgaluice proti peronospori „Vermorel" po IG kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni. lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — ~7godni plačilni pogoji — Spoštovanjem S M E K A L v Zagrebu. Podružnica K. Trgovina z Izgotovljenlmi oblekami. Qllll*illi Ponte della Fabbra št 2. vogal ul. wCll Cll I HI. Torrente. Podružnica „Alla eitta di t Londrau z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu *ve 3. (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od g. 6.50 do 24, za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14. ravno take podšite s kožuhoviuo po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejše od gld. 5 — Jf. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.f>0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najiižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva ko/.a» za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. t'rtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobi va vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke. X X X X X X X X X X X X X X X X X 8 Anton Breščak X jK * XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>f Dr. Rosa Balsam ifi Praško domače zdravilo >•1 iz lekarne E. Frapcr-ja t Pragi p je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. V. redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvc. po pošti 20 nvč. več- je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša iti hlad'. V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže norijo >r:nen -»toječo. postavno položeno varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvorneja zaiagatelja „pri črnem orlu" Praga. Malastran 203, vogal Nerudove ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloira v lekarnah Avstro-O-rerske. v Tr-tu v Lekarnah: G. Lueiani. K. Le jtenburgr, ■■ P. Prendini. S. Nerravallo. A. Suttiiia. C. Zanetti. A. Pra\marer. v x x x x * n n x x x x x x x x x x MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela po slo?, zalogo Doništva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a x x x x x x x x x katera .*e nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia y Ru«ario) št. 1. JJ ina str»Hl eerktr sv. Petra). ^ Konkurenca nemogoč*, ker je blago y x lz prve roke. kxxxxxhxxxxxxxxx >000000000000000 Ivan Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. v Gorici, Gosposka ulica št- 1-4 iu uiioa Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov ea vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in sipe, ogledala, žime dzaatno, razne tapeearije itd. Daje tudi na obrok. Cea. Jjr. priv. civilni, vojaški in uradnica krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na ■ Travniku stev. 2'2 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-_ nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi. Prodaja vina „Ai Maestri', v ulici Valdirivo st. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od dane« naprej točijo sledeča vina: refošk črn po nove., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena' vdobi 100 gld. nagrade. karlo kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrskega in kratkega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do najfinejše i;delke. Priporoča se slavn. občinstva za vsakovrstne napisne plošče in nagrobne spomenike. oprijema naročbe za stavbinske in druga v to stroko spadajoča dela. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. tG!®HJ!>©tete®^SJSJaJaJfflJSJSJ s i Msaniler Levi Minzi 1 Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. —TRST Jo- to VARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario it. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM Sf Sf % Sf m & © © © © © te Sf ^StSfSfSHS^SfSf^SHSS^a Velik izbor tapecarij, zrcal ln slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILDSTROVAIJ CEI I £ ZASTONJ II FKASKG Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. i 3) OOGCOOOOCOGOi PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna : ("or-o i I Telefon 141 Zaloga: uJ. J-tituto 1 T> Telofon št. 145 Sprejetrajo se prprrebi v veliki guli in I., II., III. IV. razreda; prev« zi mrln'ev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje p< grebe v popolno črni, v zlato črni. srebrno-črni iu zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo oinasto krsto •li brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiraLib ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtiu, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po- vreltniVi iiri-ilmciav GORISIA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hlfti. - Hranil ne vloge sprejemajo se oaki dan od 0. do 12. ure dopol in od 2. do 3. ure p« »pol. raz ven nedel in praznikov. Stanje bran. vlog leta 1900. Kron 1,263.563 PoštLo-brao. račuii št?. 831315. Trcof.-olirtM »trovana zate z neomejenim jamstvom. V GORICI, se me alška ul. št. 1., I. nadstr. —--** Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s j nalože za najmanj jedno leto p> na- i vadne po 4 7*°/o vloge na Con to - corrent jo 3.6O°/0. sprejema hranilne knjižice druzih svodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne, lientni davek plačuje zadruga sama. I>aje posojila na poroštvo ali zastavo na »letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo t!e lež po kron po 1 krono na teden, al: daljših obrokih po dogovoru. !>eleži se obrestujejo |K) 6.15"/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. !S42.3bO. Uradne ure: od i)—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah iu praznikih «.d 9—12. dopoludne. V najem se odda hiša in krčma z velikim hvevom, ležeča v Lokvi ob skladovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri upravi > Edinosti«. Julij Redersen ix h-lovateij zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Tr>t. Via del Torrente st. SZH-Z. — Trst. (Nasproti ..Intla Chiozza.1*) Kirurgični instrumenti, ortopedičui aparati modrci, u metne ruke in noge. berglje, erua-nični |>asovi, elastični (tatovi in uc govice, Mtspenzor . elektrinerapevtioui aparati, aparat. tin umetno dihanje ter predmeti za bolnike predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki 1 tt«:n eti o i gumija in n«-pr« močliivih snovi G <© S> & & & £ & & Varstvena znamka: SIDRO- LIHEMENT. GAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Fragi prij»e po bO stot., 1.40 K in po - K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega pov-od priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z nuši varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek RjciitHfa l:iarna in ziaita l£?n ? Pragi, vi Elizabetine ulice 5. > Na najvišje povelje Njegovega c. in tr. apostolskega Veličanstva XXXIV. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini. Ta denarna loterija, k je j lina v Avs,riji sega 1« 404 dobitkov v gotovini v skupnem znesku dobitek znaša v irotovini: zakonito dovoljena, ob 442.900 kron. (.lavni PT 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 13. deeeinbra l'.NH. Jedna Srečka Stane 4 krone. Prečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Puna u, III., Vordere Zollamts-stra.^se T in v loterijskih kolekturah, v tobakarnab, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poAtnlne prosto. C. kr. loterijska direkcija oddel k za državne loterije. © THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1842. Cisto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.009 kron. Cela pokritim svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri e. kr. iiiiiiisterljaliieniii plačilnem ti uradu na Dunaju. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo na Dunaju L, Lobkowitzplatz štev. i. % © © © © Jilni k Fnir krčma v ulici Geppa štv. 14. 7oči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska .... ,, „ 36 ,, Istrski refošk...... ,, 48 ,, Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-klmi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se posilin na <10111 od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr.. črno istersko liter po 2 8 kr. Priporoča se tudi kramarjem, katerim dajem viuood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Tržaška posojilnica in hranilnica iezisirovana zadruga z uujHia poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon 52!). Hranilne uloge »e sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po Rentui davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po l krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51\iu!0, na menjico po 6*/t na zastave po 51,6/«. Irauue ure so: od if—12 dopoludne in oć 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan oh uradnih urah oh nedaljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hraniinični račun 816.004. Razsežno jamstvo v-'-' Ž % Mf* Vsaka gospodinja in mati se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-Kneippovo sla-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih). Ludovik Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Boro vije (FVrlacli) Koroško priporoča -ivoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za Sibre, risanice, lovske kratke pnške in dvo- cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnejse puikarsko ročno delo ter dobro preskušano Komade, ki ne ugajajo., sprejmem nazaj, jih zamenjam, ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itil. Pri n'aj so I i d n ej š e m delu, • o o o o o zmerne cene. o o o o o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Cene zmerne. Žrebanje nepreklicno 16. januvatja 1902. Loterija za ogrevalne sobe ii vrednosti. Srečke po 1 krono. priporočajo : Josip Bolaffio, Msindl A C.o, Morenrio Triestino. lir. >>nmaiin. Henrik Sehiff-niann. Josip Zoldan. 1 } i ' s m izdeluje in pošilja Frva sisešta tovarna tambnnc 3. Sljepuiisi -t- -»- Sisek (hrvatska) Tovarna je bila odlikovana na svetov-nej pariški razstavi 1900 in na miljenijski razstavi 1896 "^C \'elik ilustrovan cenik se pošilja na zahtev vsakeim: brezplačno in tranko. Redka prilika. 30o komadov za 1 gl. 80 novč. Ena krasna pozlačena ura z 3 letnim jamstvom toču<. idoča, in lepo vere žico: I krasen koljer v/, orijental-skih biserov, moderni kinč za danie /:i na vrat ali lasi, patentovana zatvorka: 1 krasen žepni nož od nikla z dvemi rezili; 1 pisalna priprava od nikla; l krasna bro*a za dame (novost): 1 par krasnih uhanov iz sitnili briljantov (jak<» zmotljivo); 1 krasna Apila za kravato (patentovana); 1 eleg. žepno ogledalo (belgijsko steklr> ; 1 dobrodišeče milo, 1 eleg. držalo za krava'e; 35 angl. jirednietov za dopisovanja in še 2.jO komadov raznih predmetov, koji so doma neobhodno potrebni z uro vred, ki sama toliko velja, stane k 1 gld. Hi). Kazposiljasan.o nekaj časa po povzetju. Mejnarodua izvozna tvrdka M. B. Bravmann. Krakovo. Kar ne ugaja, denar nazaj. moooooooooooooot