Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. & The only" Slovenic daily in the United States. Issued every~ day-* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEF ON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 81. — ŠTEV. 81. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 7, 1909. — SREDA, 7. MAL. TRAVNA, 1909. VOLUME XVII. — LETNIK XVII. Vstajenje. Ob t sake j Velikej noči, se moramo •pamii^jati, da je rniaolo skoraj dva tiset let, odkar so križali našega Iz-ve ličarja, ki je potem po preteku Irak dni h zopet vstal iz groba. Toda tudi a ko bi starodavne legende ne jemali t poštev, imamo vendarle obi-1» povoda proslavljati vsako leto ve-MW»oini pravnik, to tem bolj, ker tem povodom naše misli lahko v zgodovinske čase, kterih zgo-davina aas uči, da so tudi v onih vas mi no lih dobah naši predniki prae)*v\jali ob vsakem pričetka spomladi prebujenje ali vstajenje narava. Sedanje praznovanje je toraj, kakor je natančno dokazano istega pamona, kakor je bilo ono v dobi, ki je ie pred tisočletji minola. Vsled tega t odi ni potreba, da bi kedo dvomil o vsem onem, kar nas zgodovina oft o Jezusu, kajti vse ono, kar se je godilo tedaj, dogaja se tudi sedaj daa u dnevom takorekoč pred našimi oJhni. Toda baš radi tega, ker je vse to tako vsakdanje, se za to ne zanimam«, oziroma teh dogodkov ne vidimo. In ako nam potem kedo zatrjuje, da !>sIovanje ljud-j Ur prava in gola resnica. Do tedaj, -k mase. Toda vsi so zopet vrtali v j ko se bode to zgodilo, je naravno še obliki razširjanja njihovih naukov za j daleč. V bojih za dosego tega mora osvoboditev človeškega rodu, za kte-rega so drage volje žrtvovali svoje življenje. * * * Tako se je dogajalo vedno in tako se dogaja še dandanašnji. — in prav tako se bode vršilo tudi v bodočih časih, dokler končno Kristovi nauki ne dosežejo zmage, ktera jim je dandanašnji bolj zagotovljena, kakor kedaj poprej«. Kakor hitro si kako se vedno mnogo ljudi krvaveti in umreti, kakor je tudi umrl Oni, ki je ustanovitelj najlepšega nauka o svobodi človeštva na svetu. Toda tudi ta doba bode napočila in tedaj bode zamogel ves človeški rod v pravem pomenu besede slaviti svoje VSTAJENJE IN ALELUJO! besedo ozdravlja bolnike. Nevedoč, da je bil ta zdravnik od Pilata ia Židov obsojen k smrti, dal je svojemu dvorniku ,Veluzijanu sledeče povelje: "Hiti, čim najhitreje moreš, v Judejo in reci Pilatu, mojemu služabniku in prijatelju, naj mi sem pošlje tistega čudovitega zdravnika, ki mi more povrniti prejšnje zdravje". Veluzijan je izpolnil cesarjevo povelje ter je pristopil pred Pilata r®-koe: " Pilat! Cesar Tiberij, imperator in tvoj gospod, ukazuje in te prosi, po imenu Veroniko, ki je poznala Jezusa, in jo je vprašal: "Oh, ženal Zakaj so židje križali tega čudovitega zdravnika, ki je živel v tem-le mestu in z eno besedo lečil vse bolezni?" Plakajoč je žena odgovorila: "Žal, o gospod, to ja bil Bog in moj učenik, ki ga je Pilat ujel in ukazal križati samo zavoljo tega, ker so ga židje sovražili." Ves žalosten Veluzijan odgovori: " Škoda, da povelja svojega gospoda ne morem izpolniti." Videč žalost moža, reče Veronika: "Ko je moj gospod hodil po celem kraju in učil, bila sem žalostna, ako ga nisem dalje časa slišala. Hotela sem torej imeti njegovo podobo, da me tolaži v njegovi odsotnosti. Nekoč sem nesla platno slikarju in srečni Gospoda, ki me je vprašal kam grem. Povedala sem kam in za-! Novi petrolejski vrelci v Južni Ame- den več živeti na svetu. A jedva ga je zagledal, zopet ga je prijazno sprejel, njegova jeza je izginila. Vsi dvorjani so se temu čudili, in čudil se je sam cesar. Šele na svet nekega kristijana ukazal je Pilatu sleči obleko, ki jo je imel na sebi. V tem trenotku je cesar čutil, da se jeza zbira v njegovem srcu in za-povedal ga je vreč v ječo. Po nekoliko dnevih so od cesarja sklicani sodniki obsodili Pilata k sramotni smrti. Ko je Pilat izvedel o svoji obsodbi, prebodel se je z lastnim mečem ter je tako umrl. Ko so o Pila-tovem samonmoru poročali cesarju, je rekel cesar: "Obsodba je izvršena, ker je obsojenec sam nmrl sramotne smrti. Njegova lastna roka mu ni prizanesla." K truplu Pilatovemu so privezali velik mlinski kamen ter ga vrgli v Tibero. kaj. CJospod mi ji* vzel platno iz rok ter za nekaj časa mi ga je vrnil s svojo podobo. Ako tvoj gospod pogleda to podobo z vero, bode o-zdravljen." Na to de Veluzijan: "Žena! Prodaj mi to podobo, dal ti bom, kolikor sama zahtevaš." Veronika odgovori: "Prodati podobe ne morem, toda pojdem s teboj k cesarju, da pogleda podobo in potem se zopet vrnem domov !'' Veluzijan se je vrnil v Rim z Veroniko iu poročal cesarju Tiberiju o svojem potovanju: riki. Pri Rivadavia v Braziliji so našli nove petrolejske vrelce, ki so jako močni. Z vrtanjem še nadaljujejo, ker se nadejajo, priti še do več vrelcev. Jugoslovanskih zadrug je bilo koncem leta 1908. — 1113. Od teh jih ni poslovalo kakih 160— 170. Vendar pa število zadrug kaže. da se Jugoslovani (številka ne obsega Hrvatske. Bosne iu Srbije) gospodarski pridno gibljeje. nostna pesem preko širne ravam___ Šumi... šumi... v čudežno noe... Po beli cesti se giblje dvoje temnih, temnih senc... Počasi, polagoma se pomikati naprej... Oktavij in Deziderij sta na potovanju. Ne mudi se njima in noč je lepa; zato romata počasi, s premislekom. Romata— romata po beli cisti, ki se vije preko ravni dalje, dalje... Bog ve kam. — "Glej, nikoli je ne b«. konca! Kakor večnost se vije tja v temo... Brez konca je in brez kraja, kak- r je večnost brez konca in kraja. ! ti če bi hodila po njej od rojstva .'o smrti, nikoli je ne zmanjka — brez konca je". Nikamor se ni ozrl in je se! s sklonjeno glavo naprej. Deziderij. visok in lep. se je okre-nil. in ga je pogledal s tihim, naivnim pogledom. "Brez konea da je in brez krajiit — Brez konca kakor večnost, t Dolga je potem — in ni lepo. da je tako dolga; hudo je na njej". "Zakaj bo hudo? Daljša ko je, lepša je. in bolj je prijetna in bolj sladka. Zmirom je nova. zmirom zanimiva. — Poglej jo nocoj, kako je bela in svetla,: kakor v praznik, kakor procesija! In kako se odpira pred očmi: vedno naprej, vedno dalje v mimo tmino... vedno dalje se gubi in slednjič izginja v nedogledu, kakor spomin v duši..." Deziderij je vstrepetal: "In tam v nedogledu, tam za nevidno steno, tam so slutnje... velike, čudovita slutnje!... In tja sili hrepenenje, tja vro želje, tja koprni duša, preki-pavajoča v trpljenju in njej sledijo trudne noge— Za hrepenenjem do slutenj , po lepi, beli cesti..." "Da. po lepi, beli cesti... bre® konca — brez kraja — do smrti. Vedno naprej po beli cesti... brez odmora, brez počitka — noč in dan, dan in noč, dokler ne omaga, telo, trudno, izmučeno, miru in počitka željno." Vdrugič je vstrepetal Deziderij: "Polna je duša hrepenenja drhtečega, polno je srce vročih želja; in slutnje tam zadaj, tam za nevidnim se svetijo, kakor Iona na nebu." Tukaj je Oktavij postal, vzdignil ! glavo višje nego po navadi in se trpko nasmehnil. "Glej, v luno sem se ozrl in žalost je napolnila mojo dušo; zakaj domislil sem se, da je — neumnost. Kaj bi z željami t — Kaj bi s hrepenenjem? Težko je! Trmoglave in neubogljive so želje in nenasitne. Tudi hrepenenje je tako. In zato je srce velikrat napolnjeno z grenkobo, žalostjo in trpljenjem. Zato pojdi po cesti, beli in dolgi — pojdi, in glej, in uživaj; uživaj vse, kar ti pride naproti 1 Veliko je lepega na njej. Trnje i rože rastejo ob njej. fige in pomaranče; a če ti pade na glavo lesnika, ne zakolni, ker zgodi se, da pade kamen iz neba. — Ne želi si zlata, če imaš srebra 1 — Ne skušaj drueače nego pride I Če je šel danes dež, bo sijalo jutri solnce; a pripravljen bodi raje na r< čo in n:koli ne ho jeze. In tudi žalosti ne. Razprt a j nepotrebno breme, odloži nepotrebne stvari, in pojdi. Majhna naj bo tvoja cula, zakaj dolga je cesta, a lepa je in bela je kakor procesija ... Glej, kako se sveti nocoj!... Izvoz Petroleja v Orijent. Turčija porabi vedno več petroleja. Poraba se je že dvignila nad 3 mil. zabojev (90.000 ton.). Na uvozu v posodah participira Rusija z 60%. Rn-munija z 35% in Austro-Ogrska z 5%. V Bolgarijo se je uvozite 7 posodah približno 520.000 zaBojev, na Grško 200.000 zabojer in T Egipt 300.000 sabojev. sk- / Iz^delavskih krogov. Znižanje plače. TRUST ZA JEKLO NAMERAVA BAJE ZNIŽATI SVOJIM DELAVCEM PLAČO ZA 15 ODSTOTKOV. Inače je pa poslovanje velikega trn-sta postalo ugodneje. OBILO NAROČIL. V prav ni nlbor velikanskega trust a za j«-kl-> je imel te dni v New Torku svojo redno sejo, pri kterej se je razpravijalo v prvej vrsti o osodi tiso.erih in tisočerih trustovih delavcev. Na Wall St. v New Yorku se namreč zatrjuje, da namerava imenovani ti ust znižati plačo svojim delavcem zu petnajst odstotkov in ne za deset odstotkov, kakor se je to prvotno zatrjevalo. V kolikor pa pride v pošt <■ V splošni trgovinski položaj, je sedaj za trust čas postal zelo ugoden, kajti trgovina se je v novejšem času dokaj povzdignila. V Chicagu, kakor tudi v Pittsburgh se naročila na jeklo ..a železo vedno bolj množe. Nadalje >»• poroča v New York, da Se je pričelo v trustovih tovarnah v Jolietu. 111.. kjer je delo za osemnajst mesecev počivalo, sedaj v vseh oddelkih zopet delati. Tovarna tru-sta v Harv. Ind.. je dobila te dni veliko naročilo za 20.000 ton železniških tračnic. Tudi iz New Yorka dobiva trust vedno večja naročila za stavbeno jeklo in železo, tako da izgleda vse tako. kakor da se bode v kratkem pričelo v vseh trustovih oddelkih s splošnim delom. Naročila, ktera je dobil trust v aprilu, ki se je jed v u pričel, so že izdatno večja, kakor «o biln »na v minolem mareu. Načrti bodočega trusta za kruh v New Yorku. KO PRIČNE OMENJENI TRUST POSLOVATI, SE BODE VSAKI DAN SPEKLO MILIJON HLEBCEV KRUHA. Novi trust je že inkorporiran v državi New Jersey za $3.000.000. CENEJŠI KRUH. Pittsburg. Pa., 7. aprila. R. B. Ward, predsednik nove Ward Bread Co., ktera se je nedavno v državi New Jersey inkorporirala z glavnico v znesku $3.000.000. je včeraj govoril o načrtih -voje nove družbe, ktera namerava, kakor smo že v posebnem članku poročali, počasi pridobiti kontrolo v«' pekovske obrti v New Yorku. - Ward izjavlja, da namerava njegova družba v New Yorku ustanoviti pet velikih pekarn in sicer v raznih delih mesta. Družba bode za to porabila $3.000.000 in poleg tega bode na zapadu zgradila velik parni mlin, iz kterega bode dobivala potrebno moko. Mlin bode veljal naj-brie tudi milijon dolarjev. Družba namerava vsaki dan speči milijon hlebcev kruha, kar jej bode povsem lahko, ker nma na razpolago najnovejše stroje. Mesilo se bode seveda s stroji, ki delajo avtomatično in sicer tako izvrstno, da zamore iti testo iz strojev naravnost v peči, kterih vBaka bode po 105 čevljev dolga. Štrajk ali pogodba? Premogarji in delodajalci. PREMOGARJI SE MORAJO ODLOČITI O TEM VPRAŠANJU POTOM GLASOVANJA. Lastniki rovov so že sedaj pričeli zniževati plačo premogarjem. PRED ODLOČITVIJO. fr Wil'kesbarre. Pa., 6. aprila. Ako ne bode mogoče, da pride do sporazuma med premogarji in njihovimi delodajalci, potem pride, kakor zatrjujejo uradniki prencogarske organizacije, do glasovanja med premogarji, kteri morajo končno na ta način "določati, naj elo 100,000 velikonočnih lilij. Vse polno lilij so takoj razposlali v razne kraje Zjedinjenih držav. Parnik je bil poln lilij, s kterimi bodo ameriški soprogi za Veliko noč osrečili svoje žene in "affinities". Se jeden "bankar". V. Kubelka - ex. KRIZA ŠE VEDNO UČINKUJE NA VSAKOVRSTNE "BAN-KARJE" IN S LIČNE LJUDI. Najnovejša njena žrtev je naš nemški rojak v New Yorku. "O, ZDAJ GREMO____" ZVEZINA VLADA ZAHTEVA IN PREDLAGA, DA SE PETRO-LEJSKI TRUST RAZPUSTI. Imenovani trust je zagrešil proti Shermanovim protitrust-nim zakonom. RAZNE TOŽBE. "Allons enfants de la patrie" — tako se sicer pričenja krasna francoska himna, toda ta pesem, oziroma saj nje pričetek bi bil tudi umesten za vse one ameriške "bankarje", kteri po kratkem poslovanju in kričanju nastopijo junaško "ritirado". Ne mine skoraj teden, da ne poročamo v našem listu o kakem bankarju, kteri se mora kloniti krizi, ali pa po fiancoskem načinu se posloviti od vseh svojih "mušterij,, ter oditi na varno. Za danes sicer tega ne moremo poročati, vendar nas pa sili časnikarska dolžnost, da se pobavimo zopet z jednim "bankarjem" in sicer s takim, ki je saj za kemadie naš rojak in ki je le dobro želel in mislil, ne da bi se mu nade obistinile. Znano je rojakom, da je nekako pred letom dni neki Ljubljančan, bolj nemško-kranjskega mišljenja otvoril v New Yorku " banko'* pod imenom V. Kubeika foreign money Exchange. Tu. se je potem zbralo nekoliko ljudi, kteri so znali dokaj opravljati, ne da bi zamogli to opravljanje porabili v svnjo reklamo. Upanje je bilo veliko, toda, kakor vse, kar ni privezano, plava, tako je pričelo tudi upanje plavati in koncem konca — pričele so podgane o-stavljati ladijo, ki je prišla med va-lovje. "Mušterije" se niso oglašale, kakor bi bilo želeti in posledica temu je bila, da je prvi drug odletel. Na njegovo imesto so potem prišli razni Jugoslovani, ki so pa tudi odšli in kmalo potem je prišlo ono, kar je moralo priti. Tako se je te dni ''banka", oziroma blagajna, nekoliko stolov in pisalna miza, prodala nekemu Grku. S tem je končana vsa prvotna ideja in tej mora slediti naravno kaka nova. Ljudje pa, ki so bili v nekdanjej "banki" zaposleni, so baje že preskrbljeni in to je bojda jedina zasluga "banke" oziroma svetovalca bivšega bankarja. — Tako je jeden dobil opravka pri £c&kr." avstrijskem domu, dočim gre drugi nekam na zapad, kjer prevzame težavno delo kranjsko - slovenskega, amerikan-skega, rimo - katoliškega organizatorja našega zapadnega ljudstva, s kterim bodo imeli v prvi vrsti opraviti ljudje pri K. S. K. J., ktera baje ni praviino organizovana, dasiravno je naša največja in najpremožnej-ša organizacija v Ameriki. Kam gre tretji nam .sicer še ni znano, toda nekam bode že šel, doeim se mora "bankar" najprej spočiti, da nastopi potem baje ono mesto, do kterega vodi pot, ki pa se ni dovolj ugla^ jena---- -o- NESREČA NA ULIČNE J ŽELEZNICI V PITTSBURGU. Dva mrtva in šest ranjenih pri nezgodi. Pittsburg, Pa.. 6. aprila. Na klancu St. Clair se je utrgala žica ulične železnice in tako se je pripetila nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških žrtev, dočim je šest osob nevarno ranjenih. Voz ulične železnice je vozil na Mount Oliver in ko je prišel na sredo višine, se je žica pod vozom utrgala. Z nepopisno hitrostjo je potem voz vozil v nižino in z vso silo za vozil v stebre na koncu klanca. Ubita sta bila dva dečka v starosti 15 in 16 let, ki sta delala v nekej steklarn i. Tudi ostali ranjenci so delavci [/. omenjene tovarne. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNI LIST! Glavar Craz7 Snake še vedno prost. Muskogee, Okla., fi. aprila. Pomožni zvezi ni maršal William Mar-lin je včeraj izpustil sina indijanskima glavarja. Crazy Snake iz ječe. ker mu je mladi Indijanec obljubil, i'a bode maršala povedel v skrivališče starega glavarja in njegovih bojevnikov, ktere državna milica že več t>ego teden dni zaman išče. MEHIKANSKI PREDS. PORFI-RIO DIAZ NAZNANJA, DA BODE ZOPET KANDIDIRAL ZA PREDSEDNIŠKO MESTO. Še lani je izjavil, da ne bode nikdar več prevzel predsedniškega mesta. NASELJEVANJE V MEHIKO. St. Louis, Mo., 6. aprila. Zvezina vlada je pri tuk. zvezinem sodišču vložila tožbo proti petrolejskem tru-stu. oziroma proti Standard Oil Co. iz New Jerseya, in zahteva, da se imenovana družba razpusti. V vla-dinem spisu se zatrjuje in dokazuje, da imenovana velikanska družba ve-doma in neprestano greši proti Shermanovim protitrustnim zakonom. Posebni vladini pravnik Frank Kellog je pred kolegijem so»dnikov pričel i^tmeno zastopati vladin predlog in tem povodom je navedel vse ono, kar je vlada tekom dveh let nabrala v dokaz svojih trditev. Tožena družba je zastopana po desetih odvetnikih, med kterimi so tudi odvetniki iz New Yorka, Philadelphije in Pitts-burga. Kellog je pred vsem hotel in skušal dokazati, da je Standard Oil Co. potom najumazanejših sredstev skušala ugonobiti vse svoje tekmece. Na ta način so bili takozvani neodvisni pridelovalci petrolja prisiljeni svojo trgovino popolnoma opustiti, ali se pa podvreči pogojem, ktere jim je stavil imenovani velikanski trust, tako, da je imenovana družba na ta način ustanovila pravi petrolejski monopol. Tam, kjer je imel trust kakega konkurenta, je svoje blago prodajal po tako nizkih cenah, da je bilo vsako tekmovanje^ povsem izključeno. dočim je v onih krajih, kjer ni imel tekmovalcev, prodajal svoje petrolje za dražjo ceno. Razun tega je trust nekterim odjemalcem dovolil tudi tajne rabate. Potom podkupovanja železniških uradnikov je trust zvedel o količini blaga, kterega so imeli njegovi tekmovalci na razpolago in tako jim je powodi škodoval, kjerkoli je zamogel. Devetdeset odstotkov \se trgovine s petroljem v republiki je sedaj v rokah tožene družbe. Medtem, ko znaša delniška vrednost imenovanega trusta le nekaj nad $69.000.000, znašali so dobički trusta od leta 1882 do 1906 ogromno svoto $838.000.000. Medtem, ko bi koncentracija petrolejke trgovine morala dovesti do tega, da bi se produkt pocenil, skrbel je trust za to, da je postal dražji in da so njegovi dobički tem večji. Da si je trust pridobil cenejše razpošiljanje blaga po železnicah, skrbel je za to, da je zastopan v ravnateljstvih vseh večjih železnic. Na ta način se njegov proizvod cenejše razpošija, kakor petrolje, kterega prodajajo neodvisne družbe. V ponedeljek bodo podali zastopniki trusta svoj odgovor na navedene obdolžitve in potem bode obravnava trajala gotovo še par tednov, ki se pa zamorejo tudi spremeniti v mesece in celo leta. V TURŠKEM PARLAMENTU. Aneksija Herceg-Bosne. Carigrad, 6. aprila. Turški parlament je po deseturnej debati odobril zapisnik, kterega sta sklenili Turčija in Avstrija glede aneksije Herceg-Bosne. Med debato so vsi arnautski poslanci odločno nastopili proti odobritvi zapisnika in so tem povodom očitali vladi izdajstvo, ker je prodala dve lepi deželi za neprimerno malo svoto povsem tuji, Svab-ski državi Avstriji. Na podlagi te-fra zapisnika dobi Turčija od Avstrije svotico 54,000,000 kron. Razstrelba na parniku. Lorient, Francija, 7. aprila. Nedaleč od tukajšnjega obrežja se je na brazilskem parniku Richard Paul pripetila razstrelba, ki je bila tako jaka, da je bil parnik takoj razdejan. Možtvo se je rešilo na pilotovo la-dijo iz Coneamean. Podrobnosti o ::««reči ni mogoče dobiti. Slovenske novice. Naš rojak Štefan Podgornik pričel je pred kratkem na 287 Flo\-d St. Brooklyn Borough v New Yorku svojo lastno krojaško obrt. Rojakom ga toplo priporočamo. Dne 2. aprila t. 1. oglasila se je v prvič pri znanej družini Alojzij Er-liartiča v Brooklyn Borough štorklja ter isto obdarila s krepkim in zdravim sinčkom. Čestitamo! Mexico Ciudad, Mexico, 6. aprila. Sedanji predsednik republike Mexico, Porfirio Diaz, je včeraj na sijajen način sprejel v vladinej palači deputacijo takozvane stranke za zo-petuo izvolitev Diaza predsednikom, in izjavil, da je pripravljen prevzeti kandidaturo za predsedniško mesto in tako bode pri oktober-skih volitvah zopet nastopil kot predsedniški kandidat, ki ne bode imel protikandidata. Še lani je Diaz na svečan način izjavil, da ne bode nikdar več kandidiral za predsedniško mesto. Mexieo Ciudad, Mexico, 6. aprila. Predsednik Diaz je poslal parlamentu poslanico, s ktero naznanja, da je izdal odredbe, po kterih se mora ravnati tako, da pride novi naselniški zakon do veljave. Ta zakon je postal s 1. marcem pravno veljaven. Od junija naprej je vlada vodila statistične podatke o naseljevanju. Tekom minolih šestih mesecev sumeznim rojakom, ki so ga ob njegovi bolezni obiskovali v bolnišnici. Društvo ga je dne 14. marca spremilo v velikem sprevodu na pokopališče k zadnjemu počitku. To mi je sporočil član Matija Demšar od tukajšnje postaje, ker je bil tudi on tam navzoč. Pokojnik je bil doma iz Srednjega brda pri Gorenji vasi nad Škof jo loko. V stari domovini ostavlja stariše, tri brate in dve sestri. Bodi mu lahka svobodna žemljica! Ne zamerite mi pa > i, g. urednik, kakor tudi Ti ne. dra«i bralec, ali bralka, ker pišem še le sedaj ta dopis, ker je že malo prepozno. Tudi mene je tlačila bolezen, tako da sem bil od 8. marca pa do 1. aprila vedno v postelji; šele sedaj sem toliko vstal, da spišem ta skromni dopis. Torej, dragi rojaki, če še ni kdo pri nobenem podpornem društvu, pristopite takoj, ko vam razmere dopuščajo, ali koga dobite, da še ni pri kakem društvu, nasvetujte mu kako dobro slovensko društvo, ker vsaka naselbina ima gotovo jedno, mnogo jih je pa, ki imajo po tri ali štiri podporna društva. Sedaj pa pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, Tebi, dragi mi list Glas Naroda, pa mnogo takih ljudi, da bi Te podpirali s tremi dolarji na leto. Anton Demšar. So. Sharon, Pa. Spoštovani gospod urednik:— Prosim, natisnite te vrstice v nam priljubljenem listu Glas Naroda. Rojakom ne svetujem sem hoditi, j Večer pred poroko. (Humoreska.) Rezika Kobilica, hči gozdarja iz Klanca, je bila čez ušesa zateleba-na v vaškega učitelja Šemerla, zato sta sklenila, da napravita konec za-rocitvi in se konečno poročita. Po dogovoru sta določila dan poroke in "ohceti"; stari gozdar pa je povedal svojemu krušnemu gospodarju grofu o nameravanej svečanosti. Gozdar je bil zelo priljubljen pri grofu. Prijatelja sta bila izza mladih nog, zato se ni čuditi, da je grof stavil pogoj, da bode on dal za ženitnino vino in pečenko. "Veste kaj? Marjasca bodem u-strelil in bode za pečenko na pojedini!'' je rekel grof. (jozdar je nemo prikimal, vedel je, da je grof sicer dober lovec, toda kar se tiče streljanja, pa le malo kedaj pogodi. Pogosto je sicer streljal med divjačino, ob nekej priliki hudo obstrelil domačega prašiča ; ranil tudi več gonjačev; ali kar je bilo zanj najbolj nerazumljivo so mu nekoč prinesli srnjaka, dasi je grof na zajca streljal. Toda na lovu se dogodi mar-sikak čudež. fiNo," mislil si je gozdar, "stavim deset steklenic petroleja, da ne bodemo imeli na ''ofčeti*' pečenke, ako se nanj zanašam! Hm, hm!" Ko je gozdar premišljevaje šel skozi vrt, cul je lajanje psa in mi-javkanje mačke. Poklical hlapca An-žeta in vprašal: ako se nahaja na dvorišču kak pritepeni pes. "Ne, gospod", je odgovoril Anže in pri tem široko zazijal in se zakro-hotal ; tu ni tujega psa . Sam sem malo lajal in mijavkal!" ' ' To pa dobro napraviš !'' "Znam še kaj več", je odgovoril Anže, in ponarejal vpitje šog, rez- ... . getanje konj. izvrstno ponarejal žvr-ker bi šli z dežja pod kap, kajti tu-| ^ §k anca in slavCitj na SVojej kaj nikdo ne dobi dela; več rojakov j ~ . , , ' , , i j i i • i palici je piskal razne komade, ktere le tukai v Sharon, ki ze ne delajo . . » . . J J ... ie cul od potujočih moz z lajno, po celih 16 mesecev, toraj se jim ne ' . . . , ,, , , - K Saj si rojen godec , rekel je za- trodi predobro. Tu v South Sharonu i , ..". . ,,,, ' , , , ** F , . . . dovolim gozdar. "Kmalu bodemo še delajo nekteri, toda delati je tre- ... , ,„ . ^ i J . imeli svatbo, mogoče, da te dobro ba tudi dobro, ako hoče kdo kaj za- ,. ,, uporabim. služit, če pa ni za-te, pa beži proč — nf: tvoje mesto prideta 2 ali pa še več, ker pred tovarno jih stoji toliko, da bi bila tovarna tako polna, da bi jih ne imeli kam dejat. Z delom vedno odlašajo od prvega na petnajstega, pa od petnajstega na prvega, tako, da ne vemo, kdaj bo kaj. Treba je potrpeti, ker žarek upanja sveti iz teme, če ne bode preje ugasnil, predno bi se uresničil. Pošljem Vam tudi $3 za list, da ga šc v nadalje pošiljate nesrečnemu rojaku George Smith, kteri je v zaporu v Columbus, Ohio. Prosim tudi, da ponatisnete imena rojakov, kteri so prispevali za imenovanega rojaka za list, da se bode vsaj s čitanjem malo kratkočasil. Darovali so: Lovrenc Peršin 50^; po 25^: Jakob Peršin, Josip Sedej, Fran Pijavčan, Franjo Ža*rar. Ivan Šuštaršič in Fran Kar-mec. Vsem skupaj lepa hvala ter pozdrav. Matija Gorenje. Columbia, C al. Cenjeni gospod urednik:— Kar se tiče dela v našem kraju, se ne moremo preveč pohvalit, kajti dela se le bolj po malem. V poletju je mnogo boljše, kakor sedaj, kajti ljudje gredo delat v hribe, da si nekaj prihranijo za zimo, tako, da nekaj časa lahko provedo v saloonih. Nekteri delajo sedaj samo po dva. tedna, nakar jih pa odslove. Nedavno je tukaj povozil avtomobil nekega 121etnega dečka, tako, da je na mestu obležal mrtev. Pokopali smo ga na slavnosten način; sprevoda so se udeležili vsi šolski otroci. Želeč Vam obilo uspeha, Vas pozdravljam. Matija Boben. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ivan Debelak, Lincoln, 111. Potrjujemo, da niste nikogar napadali. Glede rojaka Fr. Teršeka se pa obrnite na naše upravništvo, ktero potem objavi oglas, s kterega pomočjo ga skoraj gotovo najdete; trikratno oglašenje velja $L POZDRAV Pred odhodom v staro domovino p«zdr»vljam vso Slovence in in Slovenke p« širsej Ameriki, posebno pa Josipa DomSek in Mat. Žagarja ter njegovo druiiuo. Z Bogom! New York. t>. aprila. 190U. Matija Buh. Pred odhodom ▼ staro domovino pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širnej Ameriki, posebno pa Antona Mušiča, Mihaela Florjančiča in Andreja Špocola. Z Bogom t New York, 6. aprila, 1909. Peter Štele. Bajka. "Ti dvonožnd egoisti nam pa prav ničesar ne privoščijo! *' tako so krulili preiiči, ko jim je kmet gnoj odpeljal. "Marsikaj znam," pripomnil je pošteni Anže, "samo valceka ne plešem prav spretno, vino piti se pa lahko preje priučim." Gozdar se je nasmijal, ko ga je Anže slabo razumel in rekel: "Nisem tako menil. Upam pa, da ti marsikaj v glavo zabijem, ako še deset let skupaj ostaneva. Hitro sicer ne pojde l'' Pred hišnimi vrati je stala Rezika, nevesta in dala Anžetu več povabil-nih pisem. "Znaš li naslove čitatit" ga je vprašala. Vsa literarična znanost Anžeta glede pisanja pa ni dalje segala nego da je znal zapisati svoje ime "An-že rukc", s tem je dovršil "šolmašter" jednorazrednice svoje delo nad An-žetom. Pri čitanju pa je učitelj z vsem naporom imel le vspeh, da je Anžeta vedno glava srbela, ako je dobil pisano čitanje v roke in se redno praskal za ušesi. Debelo je gledal naslove, sedaj od blizo, sedaj od daleč, toda nič ni pomagalo, nič ni po-gruntal. "Latinsko ne znam prav dobro!" je rekel sramožljivo. "Oh tako — da, da! Mislil sem, da je latinsko! Ta črka izgleda kakor "j1!" "O, ljubi Bog! potem nemoreš oddati v mestu moja pisma?" Anže je globoko vzdihnol, bil je mnenja, da ga mu hoče v glavo ubiti branje. "No, ako ni nič druzega, to se kaj lahko napravi! V mestu imam brata, kteri bode z menoj okolu hodil in pokazal dotične ulice in hiše!" "O, tako pa že gre! Ta pisma mi imaš oddati. Ko dospeš h gospici Firar, jej povej, da ima priti že na predvečer poroke; ko pa dospeš k moji teti Urši jej izročiš moj pozdrav in poljub, tudi ona naj bode pri nas na večer pred poroko 1 Z&moreš to opraviti t" "Dobro!" je odgovoril Anže. "Tako, sedaj se odpravi in požari, ter pazi in ne zgubi kako pismo 1" "Vse dobro odpravim!" je veselo zaklical Anže. S pomočjo brata je šlo vse dobro izpod rok. Ko je dospel k teti Urši, nežni devici, v polnem cvetu kacih petdeset let, je rekel: "Izročiti vam imam pozdrrav in tudi —- ne tega ne storim — pa ne storim. Tu je pismo, drugo pa ne storim!'' "Kaj ne storiš, zali dečko?" ga je vprašala starikava dama in nežno po roki udarila s pahljačo. To pa ni nič kaj dopalo Anžetu, roke je dal v žep in se zakical, ko je k vratim skočil: "Pridite tudi zvečer pred poroko! Z Bogom! Drugo mi pa niti na um ne pride!" Pri gospici Firar pa ni šlo vse tako gladko izpod rok. Izročil je zale j gospici: "Lep pozdrav naj vam izročim in tu pa storim!" Sedaj se je približal gospici, ta ga pa debelo pogledala, toda brzo jo je objel in hotel poljubiti. Gospica je bila mnenja, da je zblaznel, ter tekala po sobi in upila, z rokami pa se branila. Anže pa za njo, češ da izpolni nalog kakor ga je razumel in bil ukazan. Ko je pozneje prišel k gospici Kobilici, da pove kaj je pravil, je rekel: ''Gospica Firar ni hotela I" "Kaj ni hotela? Ali ne pride k poroki ?'' "Da k poroki pride!*' "Kaj pa ni hotela?" "Ni me hotela poljubiti, branila se je, bežala in kričala; toda vjel sem jo in k sebi potegnil! — Toda —" Pokazal je na svoje lice, na kterem je postal viden spomin. 1' Vun l" je kričala gospica Rezika. "Vun ti osel!" Anže je ubogal in odšel. '' Menim, da mene misli osla'je mislil sam o sebi. Ali sem kaj napačno napravil? Zakaj pa mi je dala tak nalog, ako se ne bi smel po njem ravnati? Podal se je v hlev k živini, ktera mu je bila izročena v oskrb. Tu ga je kasneje našel gozdar in se ž njm tajno razgovarjal. "Anže, ali znaš molčati?" ga je vprašal gospod . "Znam, posebno ako nič ne vem!" 14 Povedati ti imam tajnost, ktero ne smeš izdati nikomur na svetu!" "Lepo! Ne spregovorim besedice, ako me tudi kaj vprašate! Sedaj pa lahko grem v skedenj?" "Saj vendar še ne veš, kaj ti nameravam povedati!" '' Saj res! to bi pa kmalu pozabil!" "Anže, ali znaš cviliti kakor mlad divji prašiček?" "To znam! Ali naj poskusim?" "Le daj!" Anže je povzdignil glavo, prijel se j za vrat in pričel cviliti, da je bil gozdar popolnoma zadovoljen. Sedaj . mu je gozdar povedal, da bi grof rad i ustrelil mladega divjega prašiča, to- J da žal, večinoma nič ne pogodi. "Za-, to bodem danes večer šel na lov in i ustrelil prašiča! Sedaj zberi svoje ; možgane! Tega prašiča neseš jutri j zvečer blizo leščevine ob roba go j- ; zda na holmcu; ko bodeš videl, da I pride gospod grof sredi holmca, prič- i neš cviliti, ali razumeš?" "Gotovo! Vse bodem tako na-i pravil!" — . "Grof bode streljal proti one j j smeri od kodar bode glas prihajal in j se ti v leščenju skril!" "K vragu, gospod gozdar! Ali ne bi v leščenje posadili Tončka? Tega je gospod grof že obstrelil in je temu že privajen!" "Ne, ti bodeš tam skrit, da se ti nič aalega ne pripeti, bodem 6am skrbel! Puško mu bodem nabasol si samim smodnikom!'' "Ali to ne poči?" "Da, poči že, toda ne napravi nič zalega!'' Anže je bolestno vzdihnil, ter se prijel za vrat, kakor bi bilo potreba tam kaj zavezati. "Tončku bodem privošil lepo besedo", je prosil. "Gotovo bode mesto mene tam!" "Ne, ti moraš biti v leščovju, podarim ti jedno kronco!" "No, če nič ne pomaga, potem moram! Kaj naj pa potem napra-I vim, ko me bode ustrelil?" "Saj te ne bode obstrelil! Prašička položiš pred leščovje, sam se pa ; brzo skriješ kacih dvejset korakov v gosto leščovje, da te nihče ne vidi!" "Dobro!" je globoko vzdihnol Anže. "Dosedaj sem vedno srečo imel gospod gozdar! Človek, ki ima glavo na pravem prostoru, bode že grofa preslepil! Tega pa dobro napeljemo !'' *' Molči in ne govori več o tem !'' ga je opomnil gozdar in šla sta za poslom. Zvečer je gozdar ustrelil prašiča. Drugi dan popoludne pa je Anže težko nesel vrečo proti leščovju ob robu gozda. Potem sta prišla grof in gozdar in vse se je dogodilo kakor sta se gozdar in Anže preje dogovorila. Anže je pričel cviliti, grof si je zaradi gotovosti del na nos naočnike, in splazil na pol grič« potem pa — bum! in ustrelil je v leščovje. Anže je bolj vsled straha nego po navodilu zbežal v gosto leščovje. Grof in gozdar sta pa hitela proti mestu, kje bi imel ležati ustreljen prašič, seveda so bili psi prvi. Sedaj so vsi stali pred prašičem, toda ta ni več hropel in se ni ves boril se smrtjo, ampak prašič je bil zašit v lepej vreči. Anže ni vedel, da ga ima vzeti iz vreče. Grof je suval s kopitom puške, psi so lajali, gozdar pa na tiho klel. "Kaj — oh — kaj pa to pomeni?" Gozdar je pri tem vprašanju nekaj jecljal, o spodenju izpred oči, nekaj o neumnem postopanju — da ni tako bilo namenjeno — to se je prvič in zadnjič zgodilo — ko grof ni dobil nobenega pravega odgovora, se je obrnol in brez pozdrava odšel proti domu. Gozdar pa se je ob tej priliki smatral lastnega sodnika, in da poplača svojo lastno krivico je urezal prst debelo leskovo palico in ž njo se prav nežno otepal po Anžetovem hrbtišču. Ta kazen se je zdela gozdarju kot novo svetovno plačilo. Za nameček pa je Čul Anže še jako surove psovke, za ktere se pa ni dosti zmenil. Ko je Anže jokaje stal pred gozdarjem, z rokavom suknjiča pa brisal solze, je tudi gozdar čutil na levej strani pod telovnikom, da ni prav postopal, ali to ni hotel dati spoznati. "Ne vem Anže, ako te zamorem še dalje v službi obdržati", rekel je resno. "Bojim se, da mi s tvojo neumnostjo okužiš vso živino! Vem, da ima vsakdo kako napako, toda s tako napako pa nemorem potrebovati nikogar !'' "Saj to ne storim nikdar več, gospod gozdar!; saj me ni nič bolelo. Obdržite me še v službi? Da!" je brzo odgovoril gozdar. To je imelo dober vspeh. Anže je pel in piskal tako sladko, kakor bi njegove pesmi bile pocukrene in z medom namazane, skakal je okolo njegovega gospodarja kakor lahkonoga srnja, ali pa kaka umetna plesalka. Drugi dan je gozdar na kratko grofu povedal svoj pogrešek; grof se je ! skazal kot pravega gentlemana. "Ni bilo lepo", je rekel, "toda ne govorimo več o tem! S tem je bila zadeva pozabljena, le grof se je večkrat še smijal v svojej delalnici o tako slabo izpeljani komediji. Teden pred poroko so še Anže-tom ubijali in mu oliko vtepali v glavo; moral se je učiti delati poklo-ne, kako ima strežiti s krožniki in tacami, tudi je moral še v mesto, da je nesel oprostilo gospici Firar. "Kako se jej godi?" je vprašala Rezika, ko se je Anže vrnol. "Ko sem bil pri njej, si je ravno obraz barvala z rudečo barvo!" '4 Kaj pa je rekla *'' "Mnogo je rekla! Toda besede so bile zelo nejasne kakor bi nekaj ro-pelo v praznem sodu! O ima zelo brzi jezik in pripravno roko!" "Ali te je--" "O, me ni! Ko je svojo malo privzdignila in jo proti meni udarla, sem ji popihal. Svoje zobe je imela v rokah in jih hotela za menoj vreči!" Rezika je našla za primerno in ni dalje vpraševala. Za poroko so si povabljeni nabavili razna darilla, gozdar pa ki je bil zelo hudomušen, ni druzega mislil kako bi uprizoril pravo Šalo, zato je poklical Anžeta da se dogovorita. "Vse lako popraviš in vse bode pozabljeno" je rekel gozdai,"dasi si me v veliko zadrego spravil. Danes večer pa bodeš zopet igral glavno vlogo!" "Ali se bode zopet kaj streljalo?" "Ne, nikakor ne! Ali znaš žvrgoleti kakor slavček?" "Da! Ali naj poskusim?" "Da. toda zelo na tiho!" Anže je pričel žvrgoleti. "Le jenjaj. Kadar ti danes večer namignem , zlezel bodeš na košato lipo pred našo hišo in pričel žvrgoleti! Razumeš?" "Kaj pa ne smem storiti? Ali naj padem raz drevo?" "Lahko, ako si hočeš kosti razdrobiti, nihee ti ne more porekati ! Toda bolje je, da gori ostaneš in žvr-goliš, dokler te doli ne pokličem! Zelo se veselim, kako se bodo vsi gostje čudili, da v tem času slavček žvrgoli. Toda vedeti ne sme nihče, ali čuješ'' "Dobro bodem napravil in nikomur povedal, da jaz žvrgolim!" Na večer pred poroko je v hiši kjer sc drugi dan svatba obhaja, vedno prijetno. Oženjeni pripovedujejo z veseljem doživljeno, o bolezni, in dru-zih stvareh. Za smešnice in burke skrbi po navadi raški hudomušnež. Kdor pa je skrbel za svoje telesne potrebščine, ta se je moral sprijazniti z Anžetom, kteri je bil povsodi, kjer ga potreba ni bilo, in je hlastno popival ostanke iz čaš in pojedel raz krožnikov. Kmalu je postal Anže zelo navdušen, vedel je tudi, da ima še imenitno nalogo; ker se je danes tudi zagledal v svetnikovo hčer Dondo, je pogosto vanjo zrl in in delal poklone, levo nogo privzdigoval, da bi pokazal kako je gibčen. Nosil je gospodom pivo in vino ter jim prikimoval, Češ: naj le pijo, je še dovolj tu, lahko se dobro napijo brez plačila. Ker se je zaljubil in prevečkrat suho grlo žalil, je v kuhinji postal nekam otožen in sanjav, tako, da včasih ni nič videl, včasih pa vsako stvar na dvoje. Ko je z velikim krožnikom stal pred vaškim hudomušnikom, se mu je ta zelo "špasen" zdel, še bolj pa njegovi iz-vanredni lasje, zato je prijel zate in lasuljo privzdignil. Hudomašnik ga je opozoril na nerednost, s tem, da ga je prav dobro prijel za ušesa. Ko je s taco polno Čaš pive capljal k damam in postrani zaljubljeno škilil na gospico Dondo, ni videl na njeno nogo, z vso telesno težo "nanj ostopil. "Oh jej!" je zaklicala gospica in napravila kakor bi se onesvetila. "Hopla!" je rekel Anže, ko je spoznal svojo napako, objednem pa dobil krepko pod rebra, pri tem pa zgubil ravnotežje in padel kakor je bil dolg in širok s kozarci polnimi pive vred — na tla. Vsi kozarci raz-ven dveh so bili politi. Anže pa si je znal hitro pomagati; taco je del na koleno, oba kozarca pive pa sam izpil iz golega navdušenja. To pa je opazil gozdar iu Anžeta iztiral iz sebe ter z glavo maja je rekel: "Anže zrel si za Fumagalijev cirkus!" Anže se mu je zahvalil z veselim smehom in vprašal: "Ali naj sedaj?" "Da, sedaj je čas." Ko je svetnik Butica šel na prosto, da še jedenkrat poskusi svoj govor, kterega mu je doma boljša debela polovica spisala in v glavo zabila., čul je raz lipe žvrgolenje: "tiv, tiv, tiv!" "Da bi te koklja brenila!" je mislil svetnik, "saj to je slavček!" Poslušal je in razločno čul v bližini glasove slavčka. Brzo je šel v sobo in poklical vso družbo. Sedaj so vsi zunaj stali, veliko in malo, možje in ženice; Anže pa žvrgolel in od veselja, srce mu je bilo kakor kovač s velikim kladivom ob naklo. "Oh kako lepo in sladko! Kako prijetno je to za uho! Tako ljubko še nisem nikdar čul slavca žvrgoleti v mesecu maju! — "To mora priti v časnik!" — "Da se je ravno sem naselil! To ima nekaj posebno dobrega pomeniti za tvojo bodočnost, ljuba Ilezika!" — Čujte, kako vabi! Najbrže misli na ženitev!" Gospodje so se glasno smijali, da-me pa globoko vzdihovale. Hvala o žvrgolenju slavca je dolgo trajala, Anže pa še bolj pritegoval na lipi. Gozdar je popolnoma dosegel svoj namen in se v temi smejal debelo v roke; to presenetenje se je popolnoma posrečilo. Glasno je rekel, da Je hladno zunaj in bolje, da gredo v gorko sobo. "Z Bogom, ljuba stvarca!" je rc-kla mlada deklica. Sedaj pa je zaklical raz lipo : ""Gospod, ali naj zopet cvilim kakor prašiček!" NAZNANILO. Dobili smo še več ducatov pratik; prodajamo jih po 10^ komad, dokler nam zaloga ne poide. Objednem pa naznanjamo rojakom, da smo Slo vensko-Amerikanski Koledar že razprodali. SLOVEHIG PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y, •9 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Podružnica G104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O. na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. VsaKk at nama pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj ^ io _ ___ __do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštni, h ran, i niča. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč krat ču e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl'.ve hranilnice ali poso iilnire po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obre»t? t^ko ud dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. pnifttfi n ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrim; g Kg ž H jj brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj ai izbere jednega 7 izmed onih parmkov. kteri so označeni v listu pod nas'o v-mii "Krctan)c parni^ov" in naj i:ar:i požlj<_ £5 are, ter objednem naznani ime parnika m a.-;r. odhoda, na rnu moremo zagotovit: prostor. ^"s.:kteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pr^vle en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pn3e v New Yore in rv> kt^ro postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtiiagc ter ga odp-lje na pcrrik. ^akar nirna potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne a'a L-» nam naznanil svojej piilioda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu o -šljenio našega čiov?ka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovc veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pre dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To jc zelo važno ir koristno. Avstrijski denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, lemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. ImašU iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo ■P nrP7rPtl I r staro domovino kom« k» llU Ui^L,! w!l 1 pooblastilo poslati, obrnite se na r * aas, mi vam ceno in brzo postreže- mo, in poobls-stila Dodo pravilno aarejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zoorov, {Kontiolsver-ammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel sitnosti ko se domu vrne. ui ženo, otroke, ali pa »oroc nike, ter prijatelje v Amen ko vzeti, potrebuješ Človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo d* nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zabto-parno vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Elli* Islandl služimo jim vedno v najboljšo pomoč. "GLAS NARODA" (Slovenlc Dally./ Owned and poblibhed by the Stovenlc Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BENED1K, Treasurer. Place of Husines^ of the corporation and aldmsen of above officers : 82 Cortlandt Street, Bor« »u^h of Manhattan, New York City, N. Y. 7.x t elo leto velja list za Ameriko in Cauado.........$3.00 " pol leta.........1.50 *' leto /.a mesto New York . . . 4.00 " pol la m nie> o New York . . 2.00 " K\th|hi zi v.-e leto . . . 4.30 *' " ** pol leta.....2.50 " " '* četrt leta .... 1.75 "< .LAS NARODA" uhaja vsak ilau iz-v/.eni-i neilelj in praznikov. Revizija tarifa. i» . "JLAS NAHODA" ("Voiceof the People") i-ued every day, except Sundays and i._j , [Holidays. Supjcription yearly $-5.iR». AJv^rtiMiment on uurcciriciit. Dopi.-i lire/. podpisa in osobi.oati se ne natisnejo. . I>enar n.ij seblatfovoli pušiljati po — Money Order. ( Pri spremembi kr-«*J» naročnikov prosim •, da naiu tudi prejšnje bivališče na/.nani, da hitreje najdemo na-lov inka. Dopi.-ioinfill pošiljat vaan naredite ta na- ZZZ: "OLAS NARODA" • HJ Cortlandt St., New York City. Telefon 4'i*7 Cortlandt. Zaslužek in živila. I >r. Wobert Coit Cliapin, profesor naeijoualue ekonomije v Belloit College. Wisconsin, je ravnokar izdal knjigo jmhI naslovom "The Standard! of living among Workingmen's Families in New York City" (Življenje delavskih rodbin v New Yorku). Kn i ir'» je spisal po naročilu uprave i In,nla. kti-rejra je ustanovila vdova |.< kojiK-ira milijonarja Kussell Sage-ja. \ tej knjigi je popisano vse natančno, pod kakimi pogoji je delavstvo prisiljeno živeti v našem mestu in vsi. d lega objavljamo na tem mehi u nekoliko podatkov, to tem raje, ker je življenje delavcev v vseh na-, šili velikih mestih skoraj popolnoma 1 jeduako, tako, da se ti podatki ne nanašajo le na mesto New York. Imenovani profesor je razposlal, predno je pričel pisati svojo knjigo, ('42 delavskim rodbinam, kterih letni prihodki znašajo $600 do $1100, \ p ra seval ne pole. Preiskoval je nadalje tudi življenje rodbin, ki štejejo od štiri do šest članov. Iz vsega tega je razvideti, da so prihodki večine delavskih rodbin izdatno premajhni za vzdrževanje zdravega in za človeško življenje vrednega načina življenja. Profesor Cliapin pride do zaključka, da letni prihodki v znesku $800 j.ikakor ne zadostujejo za navadno lodbino, da bi zamogla nabaviti si potrebno povoljno hrano in obleko. Za zabavo in zdravniško pomoč pa iiak od te svotice ničesar ne ostane, kajti človek, ki ima rodbino in ki ne /asluži več, kakor $800, si ne more ničesar prihraniti. Pri rodbinah, kterih očetje zasluzijo na leto le po $600 do $700, je vedno opaziti, da so ljudje ali člani tih rodbin slabo rejeni in da žive v, nepovoljnih si snovanjih, dočim si tudi ne morejo nabaviti potrebne obleke. I^e redkokedaj se dogaja, da ta- j ke rodbine žive v dovolj velikem stanovanju, kajti običajno mora po pet osob stanovati v treh sobah. Take rodbine morajo kurjavo čestokrat iskati na ulicah. Tretjina teh rodbin si ne more privoščiti plinove kurjave in svetljave in za hrano ne more več izdati, kakor po 22 centov za vsako osobo na dan. V slučaju bolezni se morajo take rodbine zadovoljiti z bolnicami in brezplačno zdravniško pomočjo, ki pa običajno tudi ni taka, kakoršna bi morala biti. Taka rodbina ne more ničesar izdati v svrho razvedrila in vzgoje svojih otrok. Ono, kar morajo očetje izdajati kot unijske prispevke, si morajo običajno odtrgati od nst. In tudi ako taka rodbina kaj prihrani, si mora lo odtrgati od hrane. Za pošteno življenje, kakoršno je v Ameriki v običaju, se potrebuje najmanj $900 na leto, toda tudi ta svota zadostuje jedva le za stanovanje in hrano. Ako ima kaka rodbina $1000 letnih prihodkov, potem se za-more dobro preživljati, si nabaviti lef#> stanovanje in tudi obleko, dočim na hranitev ni mogoče misliti. Danes zamoremo že odkrito priznati, da revizija tarifa, kakor jo je predlagal Payne, nikomur ne ugaja, kajti pritožbe proti takej reviziji, ka-koršnjo predlaga Payne, se vedno bolj množe in prihajajo iz vseh slojev našega prebivalstva. Medtem, ko ima revizija doma vse polno nasprotnikov, je sedaj tudi vse inozemstvo nastopilo proti takej reviziji. Kljub vsem inozemskim pritožbam je pa stališče Zjedinjenih držav še vedno mnogo bolj ugodno, kakor one inozemstva. Na svetu namreč ni predmeta, kterega bi pri nas doma ne za-mogli izdelati in pridelati, dočim je inozemstvo glede mnozih predmetov navezano in odvisno izključno le na Ameriko. Tako je inozemstvo glede petrolja, žita in drugih pridelkov popolnoma odvisno od Amerike in ravno to velja skoraj tudi glede raznih tovarniških izdelkov, ktere v inozem-sl vu sploh ni mogoče izdelovati. Pavne je navedel za razna zvišanja | carine potrebne razloge, ki pa nikakor niso merodajni, ker so brez prave podlage. Ameriški konzuli, ki služijo v prvej vrsti našemu podjetništvu, so namreč skušali s tem, da so se sklicevali na plačo, ktero dobivajo delavci v Evropi, dokazati, da je povišanje carine potrebno, v kolikor pridejo gotovi predmeti v po-štev. O vseh teh poročilih se je pa naravno zvedelo tudi v Evropi in tu se poroča o tako nizkej delavski plači, da bi bili evropski podjetniki nad vse zadovoljni, ako bi v resnici plačevali tako majhno plačo, kakor so sporočili o tem ameriški konzuli v ashingtonskej vladi. Vendar je pa tudi v Evropi sedaj delavsko gibanje v toliko napredovalo, da so plače nekterih delavskih slojev v Evropi sedaj boljše, kakor so bile preje. Dninarji pa naravno dobivajo v Evropi tako plačo, da z njo ne morejo ne živeti in tudi ne umreti. Ker je vse to sedaj v Washiugtonu znano, zamorejo naravno carino pre-inačiti v svojo korist, kajti inozemstvo bode moralo to carino sprejeti, kakoršnja bode, kajti inozemstvo je na obrtnem in trgovinskem polju od- ! visno od Amerike, ne pa Amerika od inozemst va. V sosednjih deželah, v Slavoniji in na Hrvaškem, razvija se tudi zadružništvo, ali hrvaške zadruge so popolnoma odvisne od Budimpešte, to je od Madjarov. To so le slabe podružnice. Vse poslovanje se vrši v Budimpešti, denar se naravnost steka v Budimpešto, kjer je tudi knjigovodstvo, tako, da hrvaške zadruge nikdar ne vedo, kakšno je njihovo denarno stanje. Madjari dovoljujejo posojila, a Hrvati pri tem nimajo besede. Kar so Madjari naredili z banovino, to hočejo napraviti z Bosno in Hercegovino. Ti deželi hočejo gospodarski podjarmiti. Madjari imajo v Sarajevu trgovski muzej, trgovsko banko in zdaj so osnovali agrarno in komcrcijalno banko. Prvi korak dalje bode do — zadrug. Madjari bodo snovali zadruge, ki bodo le podružnice te banke. Tako si mislijo Madjari gospodarski osvojiti deželo, mi ( pa le gledamo in se ne ganemo. Krotilec levov, ki beži pred ženo. Nekega krotilca levov v Nizozemski je oštevala huda žena njegova v me-nažeriji. Nekaj časa jo je poslušal mirno, ker ga je pa le preveč kregala ter mu pretila z roko, je pobegnil pred njo v kletko k levom, se zaprl k njim ter radostno vzdihnil, da se nahaja med svojimi mirnimi zvermi, ki V«) mnogo boljše nego huda žena. Belgrad. Potopisne slike iz leta 1905 in 1906. Napisal Anton Trstenjak. (Nadaljevanje.) ZADRUGE. Zadružno življenje se krepko razvija. V organizaciji so vse stranke in je tu politika popolnoma izključena. Kako globoko je prešinila zadružna misel vse srbske gospodarje, vidimo iz tega, da se vsakoletnega občnega zborovanja izmed 25,000 zadružnikov udeležuje do 6000 članov. Po vsej kraljevini so osnovane zadruge, ktere vodi "Glavni savez srp->kih zemljoradničkih (poljedelskih) zadruga", ki ima sedež v Belgradu. Vseh zadrug je bilo v Srbiji počet-kom leta 1905 skupaj 50«, a leta 1907 že 607. Glavna z-.oza ^-ejerna denar v obrestovanje in dajo posojila zadružnikom, oziroma 7r>.drugam. Zadruge podpirajo poljedelstvo s tem, da skupno kupujejo poljedelsko orodje (pluge, stroje), da dajejo posojilo za nabavo plemenske živine, da skr-be za nakup krme in umetnih gnojil, da prodajajo skupne pridelke in da se vzajemno podpirajo v delu, bolezni in smrti članov, kakor tudi v slabih letinah in nezgodah. Glavni savez (zveza) ima (leta 1905) že 69,000 dinarov rezervnega zaklada, a imovine čez 1,000,000 dinarov. Leta 1906 je znašal promet 7.415,427 K, a posojil se je dalo 1.600,000 K. Zveza izdaja strokovni list : ''Zemljoradnička Zadruga", svoj koledar, priobčuje poučne spise, prireja predavanja, snuje knjižnice in čitalnice. Srbski poljedelec ima torej krepko zadružno organizacijo, ki mu je sigurna pomočnica v vsaki stiskL Osobito sedaj (1906), ko je vzbukni-la carinska vojska z Avstrijo, ne prešinja srbskega poljedelca strah. Govoril sem o tem z raznimi ljudmi, kterim je bil jasen položaj v deželi, in vsi so mi odločno zatrjevali, da kraljevina Srbija ne čuti avstrijskega udarca.. Edini so tnkozvn-n "eks-porterji, ki stokajo v dcžnli. Leta 1907 je imela "Glavna zveza srbskih poljedelskih zadrug" 12. občni zbor koncem meseca avgusta, ki jc potrdil, kar sem poprej omenil. Srbski zadružniki so se izjavili o trgovinski pogodbi z Avstrijo, da se naj ne sklene z Avstrijo nobena trgovinska pogodba, ako ta ne dovoli izvoza srbske živine na avstro-ogrske trge in prevoza živine in mesa čez avstro-ogr-sko ozemlje. NARODOPISNI MUZEJ. Videl sem razne muzeje, in to v Sarajevu, Belgradu. Sofiji in Carigradu. Narodopisni muzej v Sarajevu je znamenit, ali daleč ga prekaša enak muzej v Belgradu. Ne morem tu opisa vati vsega, kar sem videl, ker mi je le namen opozoriti rojake za take stvari. Belgradski muzej priporočam vsakemu Slovencu. Ta muzej obstoji šele pet let (to je bilo 1. 1905), ali je v njem nakopičenih toliko lepih in znamenitih predmetov, da se jim človek ne more načuditi. 1'metuiki in arhitekti imajo tu bogate zaklade, ki jih je ustvarila pri-prosta duša v kmečki koči. Koliko je t n motivov, koliko misli, izraženih na narodnem odelu! Samo iz enega sela je zbranih 1000 jajc, a vsako ima svojo posebno slikarijo. To je naše, to je temelj, na kterem zidajo umetniki. Nekaj me je posebno zanimalo in to moram omeniti. Videl sem prastaro srbsko hišo. Takih koč nisem našel še nikjer. Streha sega na obeh straneh do tal, torej hiša brez stene. Notranja uredba je primitivna, sploh je ni. Takih hiš je v vsej Srbiji le šest. Ra vnatelj narodopisnemu muzeju je dr. Sima Trojanovič, ki je priobčil zanimiv članek v knjigi: "Le Ser-bie a 1'exposition universelle de 1905 a Liede. Belgrad. 1905." NARODNO GLEDALIŠČE. Zanimalo me je tudi narodno gledališče. Milorad Pavlovič me je povabil v svojo ložo in je ponosno rekel: Videli bodete, kako ljubimo Velo Nigrinovo. Nigrinova je sicer nastopila tisti večer (1905) v neznatni ulogi, ali tudi tu sem opazil, da jo vsi Srbi, osobito dame, obožujejo. Po prvem činu šel sem se ji predstavit. Bila je vesela, in me je povabila na svoj dom. Bila je vesela in zdrava in nisem slutil, da je ne bodem več videl. Blizu gledališča, proti jugoiztočni strani tik Dunava bil je Jenkov dom. Davorin Jenko je imel majhno hišico s tesnim dvoriščem, na kterem stoji tbdi hišica. V teh hišicah sta bivala dva goloba, Davorin in Vela. Pri-prosto, ali jako ukusno urejeno domače gnezdeče. Videlo se je, da je tu vladala umetniška in nežna roka. Malokdo si je s svojim življenjem in delovanjem pridobil srca v seli Srbov, kakor ravno Davorin in Vela. Zapazil sem na ulici v kavarni, kako je spoštovan naš Davorin. Meščani ga niso drugače pozdravljali, nego: čika Davorin, naš čika. Narodno gledališče ni prostorno in je premajhno za Belgrad, a uspeva dobro. Dohodki so mu: državna podpora 40,000 dinarov na leto, kralj daje vsako leto 6000, občina takisto 6000 dinarov, a vsakoletna vstopnina iznaša 130,000 dinarov, tako, da letni dohodki dosežejo svoto 200 tisoč dinarov. SRBSKE ŠOLE. Za šole žrtvujejo Srbi mnogo. Sploh smo že videli, da so za napredek jako vneti. V Belgradu je vse-rčilišče, tri gimnazije, jedna ženska gimnazija, jedna realka, jedna višja dekliška šola, jedna gluhonemnica, potem šola za izgubljeno deco in večerna šola za macedonske delavce. Ti delavci se uče veronauk, državne nauke, čitati in pisati. (Dalje prihodnjič.) Državni načrt za naseljence. Albany, N. Y., 6. aprila. Governer Hughes je priposlal post a voda ji v odobritev in potrditev predlog, ki določa, da se ustanovi državni oddelek za obrt in naseljevanje. V tem oddelku naj bode komisar kot predstojnik, ki naj dobiva letno plačo v znesku $5000; ona naj ima na razpolago dva pomočnika, kterih vsaki naj dobiva na leto po $3000. Razun pomočnikov naj ima ta urad še večje število dobro plačanih klerkov. Ta urad se ustanovi vsled priporočila lani ustanovljene naselniške komisije. Med abstinenti. Spisal Rado Murnik. Sodni pristav Vitoglav, mlad mož z vranjimi, kodravimi lasmi in obritim obrazom, se je vozil deževnega pomladanjega dne s pisarjem domov s komisije. Med potoma je došla njiju voz velikanska kočija grajskega upravitelja Grivana. "Ej, gospod adjunkt!" je zaklical mimo vozeči se jovialni Grivan in pokazal svojo tolsto rdečo glavo z dolgo, tuintam že osivelo glavo izpod razpete strehe. "Dober dan bi vam želel, pa saj tako ne bi pomagalo nič ob tem vremenu. Ustavite no! Daleč je še do vašega gnezda in nerodno se je voziti v nepokritem vozu, pa moleti dežnik proti nebu. Veste kaj, kar z mano se popeljete, pa bo! Saj ste mi že večkrat obetali, da nas obiščete, pa vas le ni bilo. Kaj t Pet tednov ste že v našem kraju, lahko bi bili že kaj prišli. Vabim vas naj-slovesneje na žlico juhe!" Gospod Vitoglav ni imel nobenega vzroka, da bi odklonil prijazno ponudbo; preselil se je v prostorno barko veseljaškega oskrbnika. "Ne bo vam žal!" je dejal debeli Grivan zadovoljno. "Moja stara zna dobro kuhati. Ogledate si tudi lahko naš romantičen grad. Saj vas zanimajo take stvari; kakor ste mi povedali. Pokažem vam stolp, kjer so mučili zaprte kmete in predikante. Če dež ne poneha prej, vas potegne pa naš Miha zvečer ali jutri zjutraj domov. Miha, le poženi, da ne zamudimo juhe!" Čez dobre četrt ure se je prizibala orjaška ekvipaža na grajsko dvorišče. Raz hodnik je gledala priletna dama in božala mačko, čepečo na doprsnem zidu. "Vidite, grajska gospodična že čaka vitezov", se je šalil Grivan. "Moja preljuba svakinja Helena je. Polagoma je zlezla v leta, ko se ji ni treba bati, da bi jo ugrabil romantičen zmaj. Izvolite!" £la sta po kamenitih stopnicah na hod nik, jvokrit z vzidanimi pisanimi kameni. "Grajska gospodična" jima je počasi racala naproti. Vito-trlav je moral na tihem priznati, da svoje žive dni ni videl tako prijetno debele krasotiee. Kamorkoli je pogledal. vse na njej je bilo lepo okroglo. Dočim je gospod Grivan predstavljal gosta, so se odprla kuhinjska vrata in prijetna vonjava je udarila iz njih. Na hodnik je pokukala obširna ženska glava, pa takoj zopet izginila za vrati. "To je moja stara", je razlagal upravitelj. "V kuhinjski obleki je, ženira se, da ni oblečena lepše. O, moja Liza je gizdava! Gotovo si pojde preoblačit vsaj bluzo.'* V obednici je seznanil Grivan pristava s svojim sinom, pravnikom Bogdanom, ki je že sedel za pogrnjeno mizo in bral časnike. Bogdan ni bil dosti manj okrogel kakor njegova uj-na Helena. Vse pa je posekala glede bujnih oblik gospa Grivanka; prikazala se je v novi bluzi in z novim predpasnikom. Že pri juhi se je čudil Vitoglav, da ni bilo na mizi nobenega vina. Ko je pa po mesu in prikuhi prinesla kuharica ošaben liter vode na mizo, j.' pogledal adjunkt vendar malo debelo. '•Mi smo vsi navdušeni abstinence!" je naznanjal gospod Grivan. "Pri nas ni nikdar nobene kapljice vina ali kakšne druge alkoholične pijače na mizi." "In navzlic temu je gospoda tako zdrava in rdeča!" se je čudil pristav. "Toda kaj pravim navzlic temu. reči bi moral: prav zato. Čestitati moram gospodi!" Ker je bil hladen dan, adjunkt ni čutil posebne žeje. Toda, ko so se kadile na mizi izborne mesene klobase in potem okusni kljunači, je vendar čutil veliko hrepenenje po vinu. Tedaj se je vnel na dvorišču hud prepir med hlapci. Gospod Grivan se je oprostil in odšel doli; kmalu za njim sta izgiaili tudi radovedni dami. "Kakor nalašč 1" je vzkliknil jurist Bogadn. "Zdaj pa le naglo z mano, gospod pristav! Prosim, prosim!" Bogdan je od vedel gosta v svojo sobo, zaprl zapah in privlekel iz omare trebušnato steklenico. Urno je ua-lil velikanski kozarec. "Naši ljudje so čudne prismode!" ,j< dejal mladi jurist. "Vina ne main jo. vina! KcJo bo pa vedno žlam-pal vodo in malinovec? Le zvrnite '-is! Ex! Ad inferos! Zdaj pa še enega! Potem ga bom pa jaz, kar iz čutare. Presneto sem žejen, ha!" O pravem času sta se vrnila Vitoglav in Bogdan, oba čudovito okrepčana. Po obedu pa je oskrbnik povabil pristava, naj gre z njim v pi-sarnico. "Ne zamerite mi. gospod adjunkt, da vam nisem postregel s pravo pi- jačo", se je opravičeval stari Grivan z lokavim obrazom. "Naši ljudje so vsi navdušeni abstinentje in jaz jim nečem kvariti nedolžnega veselja. Zdaj ga pa le dajva! Tukaj imam najboljšega bizeljca. Le po njem ! Škoda bi bilo, če bi se posušil!" In odklenil je sobico poleg pisar-nice v romantičnem stolpu; tu je počival v najtemnejšem kotu spoštovanja vreden sod. "Kaj? Ali ni dober. Ali bi bili neumni, če ga ne bi pili! Kaj t Ha-t! Čemu nam ga je pa dal Bog Oča? Vidite, tukajle ga žehtam, sam, skrivaj. Bolje je tako. Bojim se za sina. Saj se ga nemara navadi še tako prekmalu. Zdaj je pa vrl abstinent! Bokal ga bova Še? Kaj? Izvolite, tukaj so imenitne sardine, da ga bova lag-lje srkala. Samo nikomur ne povejte ničesar! Tu ?o cigare. Prižgeva si jih, da naju ne denuncira vinski duh..." Krepčala sta se do južine. Po kavi je smuknil Vitoglav v kuhinjo, da bi dal kuharici običajno napitnino. Že pa je bila gospa Grivanka za njim in mu mignila v shrambo. "Gospod pristav, hladno je danes, gotovo bi se vam prilegel kozarec tra-minea. Le pijva ga, dober je za jetra in ledvice! Pa kdo bi bil tako neumen, da bi se ga branil, kajneda? Prosim pa, ne izdajte me! Naši ljudje so zagrizeni abstinentje in jaz hvalim Boga za to. Mož in sin sta mi že brez pijače obadva rdeča kakor dva jezna purana. Oh, če bi še pila — takoj bi ju kap! Prosim izvolite pomarančo, da vas n<5 izda duh!" Prav židane volje se je poslovil Vitoglav zvečer od abstinentov in obljubil, da pride kmalo zopet. "Oprostite, gospod pristav", mu je zašepetala okrogla Helena, ko sta bila par trenotkov sama na stopnicah. "Naši ljudje so vsi malo udarjeni. Gotovo ste pogrešali primerne pijače. Rada bi vam bila skrivaj postregla s steklenico piva, pa mi je pošlo. Prosim, vzemite tole buteljČico chartreuse! Izvrsten liker je to!" "Pošteno merkovco sem nalezel, prav pošteno!" je mrmral Vitoglav, ko se je vozil domov. "Že dolgo nisem pil tako izbornega vina kakor med abstinenti. Sreča, da jih je le dva para — sicer bi bila moja opica taka. kakor po'nolaten gorila!" Slovensko katoliško CL podp, društvo G svete Barbare o Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano due 31. januarja 1902 v državi Penasylvaoiji. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Ran*. I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: AUTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. -o—o-- NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, Ka^f, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box6#7, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Kako seje Pet spreobrnil. Amerikanska črtica, iz angleškega prevel Boris. "Kakor sem že rekel, mi moramo stvar pri drugem koncu začeli. "Pri tih besedah je vdaril "rdeči Pet" ob mizo, da so zazvenele čaše. Pravzaprav se je on imenoval Peter Har-kamp, ime "rdeči Pet" mu je dala zahodnophalska domovina, dežela rdeče zemlje. Kot upravitelj Lionvillskega srebrnega rudnika in posestnik precej i obširne zemlje je imel Pet veliko veljavo pri svojih someščanih. Njegovo bogastvo in njegov vpliv je pomogel mestu Lionville do ugleda in blagostanja tako, da se je moralo na zemljepisni karti njegova leta v državi Nevada posebej zaznamovati. Peto-vemu trudu so se imeli zahvaliti, da so železniški delničarji dovolili, da . se je zgradila železnica, ktera je spajala Lionville z glavnim mestom. Četudi se je vlak v 24 urah samo enkrat v Lionville ustavil, vendar je zadostovala ta zveza za mesto Lionville, ktero se jelo šele razvijati, popolnoma. Kljub vsem Petovim prizadevam pa se ni hotel razširiti glas o Lionville, kakor si je on to želel. Če se je bilo v železniškem hotelu, čegar posestnik je bil Pet, vendar nabralo nekaj gostov, so bili ti le sami rudarji, kteri so si z brandyjem preganjali dnevne skrbi. In zdajci se je Pet utrudil stati na čelu mesteca Lionville. Zbral je okoli sebe precejšnje Število rudarjev in stanovnikov mesta Lionville, kterim je hotel razložiti vzrok svoje naveličbe. Ko je vse izgovoril, je jel govoriti njegov bartender Sam Perkers. "Dolgočasno je tukaj, to je res, temu pa ste sam krivi Ne marate igranja na karte, ne trpite natakaric, vraga, kaj pa pričakujete pravzaprav T — In če se kterikrat res kak ptujec semkaj zgubi, mora človek celo večnost čakati, da mu plača". Pri teh besedah se je ozrl na nekega moža. ki je sedel pri drugi mizi ii. bil oblečen |h> najnovejši modi. "Vsakomur gre lahko kedaj slabo," je menil Pet. "Če se pa hoče z delom svojih rok povspeti do bolje-ga stanja, sem jaz prav gotovo zad. nji, kteri bi mu na pot stopil. — Želite brandy, Sonny?" To vprašanje je bilo na ptujca naslovljeno. Ptujec se je vzdignil, očistil svoje čevlje smodkinega prahu in stopil je k bari. "Dajte mi limonade", je rekel. Ta želja pa navzočim ni ugajala in mrmrali so četudi tiho. "Vi ste gotovo kak temperencler ?" ga je vprašal Pet. "O ne, ne", je odvrnil vprašani. "Jaz pričakujem tukaj neko damo in iz tega vzroka ne bi rad ničesar pil — saj dokler —" Pretrgal je svoj govor in zrl je na Peta v zadregi. Pet pa je z odprtimi ustmi strmel nad ptujcem. Kdo je že videl kedaj kako damo v Lionville? "To je gotovo Vaša gospa?" ga je vprašal. "Ali pa mogoče Vaša mati ali sestra?" Ptujec je samo enkrat srknil limonado in ravnokar hotel odgovoriti. \ tem trenntku pa je zažvižgal loko-motivin stroj. Hkrati zgrabijo rudarji svoje čaše, pogoltnejo njih vsebino in odhite ven pri vratih. Vlak je počasi prihajal na postajo. Rdeči Pet je bil tam prvi, za njim pa so prisopihali ostali stanovniki mesta Lionville. V ozadju se je po-kaza nepoznani ptujec, kteri se je bližal po rdečem onem pesku. Ko je prišel do postaje, se je sklonil da očisti prahu svoje čevlje. Pri tem pa ni opazil, kako pomaga rdeči Pet neki resnični Lady pri izstopu iz edinega osebnega vagona, kterega je vlak sploh imel. Lady z ljubkim svojim obrazkom in prelestnim svojim kostumom ni zgrešila svojega učinka. In kt je zaprosila, da se ji nosi njena prtljaga v hotel, so Peter Harkamp m. pustil vzeti, to jej je preskrbel o-sebno. "Papa pride z drugim vlakom", je rekla. Kako me bo zmerjal, da sem mu skoro ušla". In takoj nato se je moglo videti glavarja mesta Lionville stopati z obsežnim kovčegom proti svojemu hotelu. Zvečer je bilo celo mesto Lionville razburjeno. Z vso naglico so skupaj zbobnali neko godbo, ktera je zaigrala na čast novodošlemu gostu in potem so se odprla vrata dvorane, kjer je imel biti bal in tam je sledil veličasten sprejem. Miss Maude Stirling je bila prav pristno amerikansko prisrčna in privadila se je kmalu situaciji. In ko je živahno obžalovala, da ni pri njej papa-na, je hitel Pet in zagotavljal jo, da je tudi sam njen obisk za Lionville izredna čast. Ptujec pa se je pomešal med množico, bil je razburjen in razdražen. Molčal je na vsa predomnevanja; samo enkrat je vprašal, Če je glavar Lionville "rdeči Pet" že oženjen. Sam Perkers mu je pa hudomušno razlagal, da je Pet iz države Utah in da je tam baje mnogo Mormoncev. "In vedeti ne moremo", je nadaljeval, "koliko žena ga tamkaj željno pričakuje.'' Zdelo se je vsem, da je ptojec izpraznil čašo v največjem gnjevu. Sčasoma so se pivci razšli, in Perkers je ostal s ptujcem sam pri bari. "Ko bi le mogel dobiti kak voz... še to noč bi izginil'pravi ta barten-derju. Ko je pa ta nekaj o neporavnanem računu omenil, je vzel ptujec iz žepa sto dolarsko noto, kterih je imel cel sveženj. "llicr. to poravna ves moj dolg, malenkost, ktera ostane, bodi vaša", mu je rekel. In po kratkem odmoru je nadaljeval zopet: "Ako si hočete zaslužiti še drugo tako noto, pripravite mi na vse zgodaj konja in voz." Parkers je premišljal. Ptujec se j<- nagnil Čez haro k njemu: "Če mi morete tako urediti stvar, da vzamem seboj tudi Miss Stirling, mi ni prav nič, če Vam dam še eno tako noto" je šepetal ptujec hlastno. "Tu vzemite nekaj are". V Parkerjevo roko je položil drugo noto. Parker je še premišljal in razburjen je gledal na denar v svoji roki. "Računati smete na me", mu j« konečno rekel.. "Sedaj se pa odstranite, Pet pride s svojo dražbo takoj sem." Ptujec je bil komaj pri vratih ia-ginil, ko je Pet vstopil, za roko vodei Mis Stirling, v njunem spremstvu pa je bilo mnogo gostov. Pet je bil ves v svojem elementu. Po vsem hotelu je vodil Miss Stir-lingovo, kazal jej svoje privatne sobe, svojo denarno blagajno, razlagal jej, kako se ta odpira in konečno je imel tudi že hišo pripravljeno za gospo Peter Harkamp, rojeno Miss Maude Stirling. Ko se je ta slavnost končala, j« bilo že blizu polnoči. Mestece se je oddahnilo in da bo jelo od danas naprej mesto procvitati, o tem ni nikdo več dvomil. Ko bi le jutri papa Stirling prišel, tedaj bode poskočila cena Lionvillskih poljan rapidno. Prišlo pa je drugače. Parkers je bil ravno pri tem, da podkuri t*"l vslužbenemu Kinezu pete pri pometanju sob, ko zasliši iz gornjih sob hkrati nek hrup. Takoj nato pa pri-dirja rdeči Pet po stopnicah doli in plane v pivnico. "Pokrali so me! Pokrali so mel" je rjovel. "Kaj zijate sedaj v me, povejte mi rajši, kod je pobegnil". "Pobegnil?" vpraša Parkers. I "Kdo pa je pobegnil?" Pet je hotel robato zakleti, a po-| golt nil je kletev in zgrabil za whiskey, napravil je par hlastnih požir-kov in ti so ga pomirili. Govoril je tišje Parkerju: "Ta prokleti Dandy jo je skrivaj popihal, poprej pa mi je še spraznil blagajno. Če ste mož, povejte mi kaj, ni mogoče, da bi bil stvar sam izpeljal". Govoreč te besede je segel v žep, in Parker je videl, da mu' gleda iz oči j umoroželjuost. "Varati Vas nečem, Pet," je govoril bartender hlastno.. "Pomagal sem mu, da je izginil. Ali tako gotovo, kakor je Bog v nebesih, tega nisem vedel, da Vas hoče oropati." In nato mu je popisal, kako je pomogel ptujeu in Miss Stirling pobegniti iz mesta. "Miss Stirling je bila torej tudi zraven", je zagrmel Pet. Take razburjenosti mestece Lionville še ni doživelo. Rdeči Pet je s mnogimi svojimi prijatelji zajahal, šel za njima, begunjcev pa niso ujeli. Ko so se popoldne zopet v Lionville vračali, je ravno prihajal vlak. Kmalu na to je stopil postajni načelnik v pivnico in izročil Petu neko pizzno, ktero je bilo nanj naslovljeno. Pet ga odpre. Ves zbegan je bral pismo: "Dragi Pet! Zahvalite Boga, da sem Vas rešil sleparke Mand Stirting. Ona gre vedno zelo rafinirano na delo, ako hoče koga okrasti, — bolje rečeno — ona je šia — kajti baš sedaj sedi ona v ječi v Virginiji, kjer čaka svoje obsodbe. Ukradene stvari leže še v njenem kovčegu, kteri je pri Vas v hotelu. Vi zagorci ste takoj z orožjem v roci, če vidite kako damo v nevarnosti. Za to sem molčal. Drugič. ko pridem k Vam. ga pijeva kako čašico skupaj, — seveda —ne — limonade! James Smith, detektiv." In tako je bilo. Pet je našel vse ukradeno in Lionville se razširja Peter Harkamp pa ni šel nikoli več na postajo čakat kake dame, pravi, da je to nepotrebno. Rojaki, Daročajtf se □« "'»la« Na roda", največji in najeenejii dnev t. u*t: Jugoslovanska Katol. Jednota. •dkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi MinneaoU. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: FRANK MEDOŠ, predsednik, 9483 Ewing Are., So. Chicago, I1L IVAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 57, Braddock, Pa. OEO. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. MAKS KERŽIŠNIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. IVAN GOVŽE, blagajnik, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. * Globe St., So. Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, drugi nadzornik, P. O. Box 641 Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, Mick. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bordine, Pa. IVAN N. GOS AR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn. ITrfcovui zdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago St. Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov fct druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, lily, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. D«narne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dragem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo dnplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jed note. Vae pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽIŠNTK, Box 138, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritoibe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Aseameut štev. 129. ZA MESEC APRIL. Ely, Minn., 1. aprila 1909. Za umrlega brata Alojzija Penca, cert. štev. 3843, člana društva sv. Mihaela Arh. Št. 27 v Diamondville, Wvo. umrl dne 27. januarja 1909. vzrok smrti: Zasut v premogokopu. zavarovan je bil v drugem razredu za $500.00, v Jednoto je bil sprejet dne 13. avgusta 1905. Za umrlega brata Lovrenca Pečariča, cert. 5958 člana društva sv. Ime JezuH štev. 25 v Eveleth, Minn, umri dne 26. januarja 1908 vzrok smrti: J etika, zavarovan je bil v prvem razredu za $1000.00, v Jednoto je bil •prejet dne 26 maja 1907. Za umrlega brata Josipa Arko, cert. 5366 člana društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn, umrl dne 8. februarja 1909 vzrok smrti: Jetika, zavarovan je bil v prvem razredu za $1000.00, k Jednoti je bil sprejet dne 8. julija 1908. £a umrlega brata Franc Šulen-a, cert. 1088, člana društva sv. Aloj^ sija štev. 13 v Baggaley, Pa. umrl dne 23. februarja 1909 vzrok smrti: Ubit v premogokopu, zavarovan je bil v prvem razredu za $1000.00, v Jednoto je bil sprejo t dne 1. novembra 1901. PROŠNJA. Novo društvo "Orel" v New York City, želi pristopiti k J. S. K. J. Imena Članov: Sme John. 1876, cert. 11361. I. raz., Kral Ignac, 1884, cert. 11362, II. raz., Tičar Jos.. 1880, cert. 11363, I. raz.. Petek Ferdinand, -889, cert., 11364, Lencek John, 1883, cert. 11365, Kalan Frank, 1864, cert. 11366, Ooropeenik Th. 1889. cert. 11367. vsi v II. raz., Janush Frank. 1881, cert. 11368, Mazuc Frank, 1888, cert. 11369, Osolin Jos. 1881, cert. 11370, vsi v I. raz., Petek Peter, 1870, cert. 11371, II. raz., Skrabar Alois. 1885, cert. 11372, Zobec Mihael, 1867, cert. 11373, oba v I. raz., Pauli Anton, 1868, cert. 11374, n. razred. PRISTOPILL K društvu Jezus pri Malenih št. 68 v Monesen, Pa. 20. marca.: Mato Miletie, 1867. cert. 11346, I. raz. Društvo šteje 42 članov. K društvu sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, 111. 20. marca.: Mile Niksič, 1880. cert. 11347. I. raz. Društvo šteje 122 Članov. K društvu sv. Janeza Krst. št. 71 v Col lin wood, O. 20. marca.: Josef Šustaršič, 1875. cert. 11348. Martin Stermole, 1869, cert. 11349, oba v I. razredu. Društvo šteje 37 Članov. K društvu sv. Jožafe Št. 45 v Indianapolis, Ind. 20. marca.: Frank Stangel, 1871, eert. 11360, IL raz., Frank Moli, 1875, cert. 11351, I. raz. Društvo Šteje 92 Članov. K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. 20. marca.: Frank Kvar-tuh, 1882, cert. 11352, Martin Korpes. 1881, cert. 11354, John Slabe, 1878, ©ert. 11355, vsi v I. razredu, društvo šteje T K društ vu sv. Cirila in Metodi št. 9 v Calumet, Mich. 25. marca.: An-ton Butkovič, 1887, cert. 11375, Franc Ivanič, 1892, cert. 11376, Louis Steraad, 18»« -"rt. 11377, vsi v I. raz. Društvo šteje 242 članov. K društvu sv. Florijana Št. 64 v So. Range, Mich. 25. marca.: Andrew Spacah, 1882, cert. 11379, John Cotich, 1882, cert. 11380, Jožef Jelen, 1881, cert. 11381, Anton Tomažič, 1887, cert. 11382, vsi v II. razredu. Društvo šteje 47 Članov. K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. 25. marca.: Peter Jerman, 1888, cert. 11385, IL raz., Frank Havranek, 1878, cert. 11387, I. raz. Društvo šteje 142 Članov. K društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. 28. marea.: V. Lesar, 1876, eert. 11337, Alojz Petelin, 1881, cert. 11338, Alojz Brestnik, 1880, eert. 11339, John Fajdiga, 1890, cert. 11340, Math. Marolt, 1881, eert. 11341, vsi v I. razredu. Društvo šteje 57 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn. 15. marca: Marko Režek, 1890, cert. 11344, Jo« Logar, 1876, eert. 11343, oba v I. razredu. Društvo šteje 163 članov. K društvu sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. 25. marca.: John Sirk, 1890, cert. 11389. John Suder. 1880. eert. 11390, oba v I. razredu. Društvo šteje 98 članov. K društvu Marija Pomagaj št. 6 v So. Lorain, O. 25. marca.: Frank Ordisal. 1888. cert. 11392. I. raz. Društvo šteje 40 članov. K društvu sv. Jožefa št. 86 v W. Jordan, Utah. 25. marca.: Božo Rado š. 1882. cert. 11393, Mate Mihaijevič, 1873. cert. 11394, oba v I. raz. Društvo šteje 24 članov. John Solič, 1881, cert. 11397, Droitar Lemaič, 1879, cert. 11398, Miha Milohnoja, 1877, cert. 11309, vsi v I. raz. Drultvo šteje 38 članov. K društvu sv. Petra št. 69 v Thomas, W. Va. 25. marca.: Jos. Peru-šek, 1879. cert. 11400, Martin Lazar, 1878, cert. 11401, oba v I. razredu. Društvo šteje 344 članov. K društvu sv. Štefana št. 11 v Omaha, Neb. 29. marca.: Anton Zida-rich, 1879. cert. 11403, George Balint. 1871, cert. 11404. oba v I. razredu. Društvo šteje 33 članov. K društvu sv. Alojzija Št. 13 v Baggaley, Pa. 29. marca.: John Kor-šanič, 1887, cert. 11406, I. razred. Društvo šteje 44 članov. K društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. 29. marca.: Jurij Vidmar, 1884, cert. 11406, Marko Mrhar, 1883, cert. 11407, Frank Ivan-čič, 1882, cert. 11408, vsi v I. raz. Društvo šteje 129 članov. K društvu sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan, Wis. 29. marca.: Marija Osimetz, 1880, cert. 11438. Družtvo šteje 8 članic. K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Neža Kvartuh, 1878, cert. 11353, društvo šteje ? K društvu sv. Frančiška št. 54 v Hibbing, Minn. 25. marca.: Anna Repenac, 1882, cert. 11402. Društvo šteje 10 članic. K društvu sv. Mihaela Št. 40 v Claridge, Pa. 25. marca.: Marija Cn-der, 1882, cert. 11391. Društvo šteje 48 Članic. K društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo. 25. marca.: Neža Arko, 1888, cert. 11388. Društvo šteje 17 članic. K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. 25. marca.: Josefina Ha-vranek, 1888. cert. 11386. Društvo šteje 61 članic. K društvu sv. Jožefa štev. 53 v Little Falls, N. Y. 25. marca.: Rozalija Hodnik. 1877, cert. 11393, Johana Gruden, 1876, cert. 11384. Društvo šteje 26 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. 25. imarca.: Marija Lampih, 1883, cert. 11378. Društvo šteje 125 članic. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. 2. marca.: Maria Ko-eevar, 1872, cert. 11336. Društvo šteje 43 članic. K društvu sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, 111. 8. marca.: Ana Motz, 1889, cert. 11335. Društvo šteje 43 članic. K društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. 28. febr.: Marija Lesar, 1875, cert. 11342. Društvo šteje 20 članic. K društvu sv. Mihaela Arh. št. 27 v Diamondville, Wyo. 29. marca.: Vincenc Lumpert, 1873. cert. 11431, Frank Petrovčič, 1889. cert. 11432, John Jankovič, 1S83, cert. 11433, Anton Sabec, 1882, cert. 11434, vsi v II. raz. Društvo šteje 27 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. 29. marca.: Frank Žitko, 1883, cert. 11435, Andrew Posegu, 1877, cert. 11436, oba v I. raz. Društvo šteje 133 članov. K društvu sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan, Wis. 29. marca.: Fr. Musec, 1877, cert. 11437, I. raz. Društvo šteje 36 članov. K društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. 29. marca.: Fred TschiLsch, 1871, cert. 11439, II. raz., Jacob Kuplen, 1864, cert. 11440, I. razred. Društvo šteje 44 članov. 'K društvu Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn. 29. marca.: John Košak, 1875, cert. 11441, Jacob Mulec, 1876, cert. 11442, oba v H. razredu. Društvo šteje 121 Članov. K društvu Zvon št. 70 v Chicago, 111. 29. marca.: Jos. Vogleš, 1880, cert. 11443, H. raz. Društvo šteje 43 Članov. K društvu sv. Alojzija št. 43 v E. Helena, Mont. 29. marca.: Tomaž Cabrijan, 1876, cert. 11446, I. raz. Društvo šteje 17 Članov. K društvu sv. Andreja št. 84 v Trinidad, Colo. 29. marca.: Anton Schuirr.lak, 1884, cert. 11444, Frank Žakelj, 1874, cert. 11445, oba v I. raz. Društvo šteje 23 članov. K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. 29. marca.: Frank Kumar, 1889, cert. 11409, I. raz.. Anton Oblak 1892, cert. 11410, II. raz. Društvo šteje 233 članov. K društvu sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, t 29. marca.: Frank Er-menc, 1883, cert. 11411, Matija Mlakar, 1872, cert. 11412, Karel Zupančič, 1873, cert. 11413, vsi v I. raz. Društvo šteje 60 članov. K društvu Sokol št. 38 v Pueblo, Colo. 29. marca.: Frank Kraševee, 1889, cert. 11414,1. raz. Društvo šteje 53 članov, K društvu sv. Jožefa št. 89 v Govanda, N. Y. 29. marca.: Franc Sever, 1867, 11415, Franc Kotar, 1869, cert. 11416, Matevž Ješe, 1876, cert. 11417, John Ješe, 1880, cert. 11418, John Hren, 1889, cert. 11419. Vsi v I. raz. Društvo Šteje 18 članov. K društvu sv. Petra in Pavla Št. 35 v Lloydell, Pa. 29. marca.: Matevž Bombač, 1890, cert. 11420, Ludvig Matičič, 1887, cert. 11421, Frank Ivan-čič, 1877, cert. 11422. Vsi v I. raz. Društvo šteje 106 Članov. K društvu sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn.: 29. marca.: Anton Nelc, 1876, cert. 11423, Martin Suštaršič, 1870, cert. 11424, Andrew Su-taršič, 1878, cert. 11425, Mike Seršič, 1877, cert. 11426, vsi v I. razredu. Društvo šteje 43 Članov. K društvu sv. Jožefa štev. 21 v Denver, Colo. 29. marca.: Sadar Matija 1892, cert. 11427, Drobnič Matija, 1882, cert 11428, Krmpotič Hija, 1891, cert. 11429, vsi v I. raz. Društvo šteje 98 članov. K društvu sv. Alojzija št. 19 v Lorain, O. 29. marca.: Anton Kvas, 1888, cert. 11430, II. raz. Društvo šteje 89 članov. SUSPEND IRANL Od društva sv. Florijana 6t. 64 v So. Range, Mich. Josip Slemec, cert. 10701, I. raz. Društvo šteje 46 članov. O društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Anton Marinčič, cert. 5076, Jurij Kokal, cert. 6138, oba v I. raz. Društvo šteje 140 članov. Od društva sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, 111. Joseph Jontes, cert. 10016, L raz. Društvo šteje 49 članov. Od društva Marija Pomagaj št. 6 v So. Lorain, O. Anton Pire, cert. 10411, I. raz. Društvo šteje 39 Članov. Od društva sv. Jožefa št. 86 v West Jordan, Utah. Dervov Peter, eert. 10928, I. raz. Društvo šteje 23 članov. Od društva sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. John Žužman, cert. 10950, I. raz. Društvo šteje 37 članov. Od društva sv. Barbore št. 3 v La Salle, 111. John Oberstar, cert. 5071, I. raz. Društvo šteje 77 članov. Od društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. August Stanič, cert. 3732, I. raz. Društvo šteje 91 članov. Od društva sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. Urban. Mrak, cert. 1224, II. raz. Društvo šteje 21 članov. Od društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo. Jožef Novlan, cert. 2467, I. raz. Društvo šteje 52 članov. Od društva sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. Martin Cetinski cert. 5972, I. raz. Društvo šteje 73 članov. Od društva sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa. Cebokli Valentin, cert. 7161, II. raz. Društvo šteje 56 članov. Od društva sv. J rfafs št. 14 v Cveakstt Ca! ftepit Vincen«, eert. 9977, I. raz. Drrfcvj Jfc-jc 1» Be—t. Od društva sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, 111. Anton Se niča, eert. 7760, Nikola Drkušič, cert. 3926, Nikola Vladič, cert. 5521, Anton Ober-man, cert. 5653, vsi v I. raz. Društvo šteje 118 članov. Od društva Sokol št. 38 v Pueblo, Colo. Cužak Josip, eert. 7467, L raz. Društvo šteje 61 članov. Od društva sv. Štefana št. 11 v Omaha, Nebr. Anton Sehweiger, eert. 10481, I. raz. Društvo šteje 32 članov. Od društva sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa. Josef Kikelj, eert. 1081, Tomaž Kobngar, cert. 10089, John Lovrenčiž, eert. 10608, vsi y I. raz. Društvo šteje 41 članov. Od društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Marinčič Frank, cert. 3255, Lešnjak Josip, eert. 5697, oba v I. raz. Društvo šteje 125 čl. Od društva sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa. Jožefa Kikel, eert. 8453. Društvo šteje 24 članic. Od društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Marinčič Marija, cert. 9387. Društvo šteje 78 članic. Od društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Marija Rudman, cert. 8758. Društvo šteje 85 članic. Od društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Frančiška Stanič, cert. 9883. Društvo šteje 36 članic. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Math. Shega, cert. 7025, I. raz., Frank Turšič, cert. 3378, II. raz. Društvo šteje 131 čl. Od društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. John Grgič, cert. 7379, Rudman Anton, cert. 3038, oba v I. raz. Društvo šteje 231 članov. Od društva Sokol št. 38 v Pueblo, Colo. Mihael Dolinar, cert. 10528, I. raz. Društvo šteje 52 članov. Od društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa. Jožef Naglič. eert. 10074. Jože Zore, cert. 7351, oba v I. raz. Društvo šteje 103 članov. Od društva sv. Jožefa št. 21 " Denver, Colo. Zebovc John, eert. 3407, I. raz. Društvo šteje 97 članov. Od društva sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio. Matija Balog, cert. 10721, Lovto Mesarič, cert. 10724, oba v n. raz. Društvo šteje 87 članov. Slednji čas je začela Jednota zopet lepo rasti v številu članov in upati je da bode vedno še bolje, da se to zgodi je treba vselej in povsod agi-tirati za društva in Jednoto, zatoraj upam da mi cenjeni člani oproste ako jih ponovno prosim da naj v tem dobrem delu vstrajajo, napredek Jednote je odvisen v prvi vrsti od agitacije nje članov in uradnikov krajevnih društev, priporočam toraj da imejte vedno dobro besedo za tako dobro organizacijo, kadar pride kteri novi rojak v vašo naselbino, podajte mu Jednotin pamflet ali knjižico ktera mu bode pojasnila koristi in podpore ktere deli naša Jednota ter druge podatke, ako nimate teh knjižic več na rokah, pišite po nje, še jih imamo nekaj na rokah. Od nekterih strani dobivam pritožbe da se pri rednih mesečnih sejah večkrat ne ravna po pravilih, posebno ne pri sprejemu članov, na to opo-zorujem vse prizadete, da je neobhodno potrebno da se v tem ravnate po predpisanih pravilih, kajti veliko je odvisno od utiša ktere pa tudi ti j ^ bUžnj. ^ yladimir je iz so se nekako izgubljali v daljavi. lastne volje, a tudi zbog tega, ker "Vidiš, Jelena, ono le ondi je na- ^ vezela dolžnost, moral iti ž še", je dejal ter pokazal z roko na rjimi Bil je odiičen gospodar v oko-. desno- lici. Grad in zemljišče okrog je bilo "Ko se privadiš, pa te pospremim ; ^ polovico ujegovo imetje. Šel je po polju ali hočeš? L ge vrnil Vruil se toda z nemi_ Jelena je prikimala: "Doma smo j n>m v grcu in z raztresenimi misli- jetno iznenadena pritekla k njemu Od rose mokri čreveljčki so zaškripali na drobnem pesku. V roki je držala kitico; a rudečo ličice je kar žarelo od smeha. "Hotela sem ti uprav iti naproti". "Jaz sem tudi iskal Jelice. Toda ni je bilo nikjer. Na to sem požuril korake, dospel domov, tu pa sem našel sobe prazne, tu ni bilo tiča, aiti..." Mlada žena je šaljivo pokimala z l£avo ter očividno vesela gledala svojega moža... "A tiček je zletel na vrt." ] "Skril se je med cvetice." "Hej, nekaj sem vendar-le na-iel", je začel iznovič Vladimir, vohajoč podano mu kitico. "To ne pojde tako lahko. Moraš ■ganiti". "Torej izvem potem tudi brez tebe". "Le ugibaj. Čim pozneje uganeš, tem veča bo odkupnina. Tika se to Jeliee". Ona se je jela ogledovati, a ni zapazila ničesar. Z vprašanjem na licu je ogledovala moža, ki pa je molčal ter jo gledal smehljaje se. Končno je dvignila roko, v kateri je držala kitico, k grlu. "Moja agraffia..." "Tam je imaš, že je po njej", se je nasmejal zvonko Vladimir ter zaploskal z rokama. Kmalu pa je jel posnemati Jeleno, ki se je nekoliko •klonila in gledala okrog sebe ter je pomagal ji iskatL Njegovo jasno lice in šaljive opombe pa so kazale, da išče samo navidezno. Jelena je to zapazila ter pristopila k njemu. "Ali saj jo imaš tukaj". "Kjet" "Spravila si jo". In znovič je aegla z roko proti vratu, kakor da ne bi hotela verjeti, da je ni ondi. Dvornicki je izdrl zaponko. Jelena jt stegnila roko po njej. Lice se jej je zasvetilo. "Prestrašila sem se. To je spomin na staro mater. Zelo bi mi bilo žal, ko bi jo izgubila. Kje si jo našel T" j "Tu, poleg hodnika", jej je pojasnjeval Vlado, se sklonil k ženi in jo vprašal: "A odškodnina za najdenje?" "Ostanem ti dolžna; da kadar ti kaj izgubiš in to jaz najdem, ti ne bo treba plačevati odškodnine", ae je smejala žena in je, položivši mn avojo roko na njegovo, odšla dalje. Obstala sta pred gredi eo cvetie. Pot ae je delila na dvoje. Tam dalje je vodila k utici, ki ae je nahajala v k&tu na vrta; dragi njen tir je vodil v nasprotni smeri navkreber. Po arakn so plesale mušice, a ie višje zgoraj so švigale orne las ta vice. Na cvetke je bil še sedel prah prve rose. Tz bližnjega zvonika je sadotiel avom. Njegov čisti, prijetni giaa kakor bi bil prepeval; razlegal se je po okolici ter se širil dalje, dalje. "Kaliko je že ura?" je vprašala Jelena. "Kmalu bo osma". "Mati bo že doma." (Odšla je od njih po obedu). "Ej, ta mama; vedno le ta mama!", se je smejal Vladimir. Kakar da j« je zalotil pri kakem grehu, se je Jelena razvnela. Njeni očesi sta razodevali raztresenoet. Vladimir je te zapazil ter je prijel žeae za reke: "Jelena ae srdi ae, saj se le šalila. Vesel aeaa, da se spominjaš na svoja.'' "Jaz pa at mislim nasprotno: da ti delam krivico, ko tako pogostoma mislim as svoj dom." "Ne; aa# to je prirojeno. Še par let in odvadiš ae temo." I a ila sta dalje, aolaee se je že nagibal* za garf; saoa« vrbevi divjih tudi pogostoma morale iti ven" "Mati vas je pošiljala, kaj da?" ' • Seveda " mi. Med izletniki je bil tudi neki tuj ne i nepoznan mu gost. Predstavili so I 000 „ 12,000 , ^Bretagne"..............................8,000 " 9,000 ' -a Gasgogne ................................ 8,000 „ 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. iaraiki adplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ot» »ti » ■ iTDoladne iz pristanišča 6t. 42 North River, ob Morton St, K. -•LA LORAINE B. aprili liti *LA PROVENCE II maja 19» •LA PROVENCE 18. apr. 1MI *LA SAVOIE M maja I9*t •LA SAVOIE il. aprila *LA TOURAXNE 27. maja 1M* •LA TOURAINE *« apr. *LA LORRAINE 3. junija I960. •LA LORRAINE I maja lfti *LA PROVENCE 10. junija 1900. POSEBNA iPLOVITBA. Parnik "LA GASCOGNE" na 2 vijaka odpluje dne 10. aprila, 1909. } *mrni&& * ^unarasTaci i maj« £« trn T^Jrta i^flU w„ Kozmlnski, generalni agent u, jrf J=9t Deeoorn St., Chic-^r POSOJILNICA V CELJU reglatrovana zadruga z neomejeno zavezo, ustanovljena 1. ISSl. Stanje hranilnIH vlog nad 7 milijonov kron. Varno in dobro ae naloži prihranjen denar v slovenski domovini pri POSOJILNICI V CELJU, ki obrestnje hranilne vloge po plačuje rentni davek sama, ter pripisuje nevzdifnjene obresti vsako leto h kapitalu. Za varnost hranilnih vlog jamčijo poleg lastnega nad 350.000 krtin zna&ajoeega rezervnega fonda vsi člani zadruge, kterih je nad 4.200 z vs«ni svojim premoženjem. Mnogo Slovencev živečih v tujini ima svoj denar naložen v nemških hranilnicah na manjše obresti in manjšo varnost. Kdor hoče ta denar vzdigniti in preložiti v Posojilnieo v Celju, ne izgubi nič na obrestih, ako pošlje njej knjižico, na kar bo dobil od Posojilnice v Celju hranilno knjižico čez kapital in narasle obresti, ter bo tako naložil svoj prihranjen denar varno in dobro pri starem domačem zavodu. Sedanje ravnateljstvo Posojilnice t Celju obstoji iz sledečih gospodov: Predsednik: Dr. JOSIP SERNEC, vitez reda žel. krone III. vrste, odvetnik in veleposestnik. LOVKO BAŠ, c. kr. notar in hiš. posestnik, predsednikov namestnik, Dr. ADOJZIJ BBENČIČ, odvetnik in hišni posestnik v Celju, ROBERT DIEHL, veletržec in hiini posestnik v Celju, JURIJ DETIČEK, c. kr. notar in hišni pesestnik v Celju, FERDI NAND GOLOGRANC. stavebni podjetnik in hišni prs. v Celju, Dr. JURO HRAŠOVEC, od-vetnik in dež. poslanec v Celju, JOSIP KOŽUH, gimn. profesor v Celju, ANTON KOLENC, veletržec in hišni posestnik v Celju, MIHAEL VOŠNJAK, inženir iu predsednik Zadružne zveze v Celju, Dr. JOSIP VREŠKO, odvetnik in hišni posestnik v Celju. V padišahovej senci, Spisal Karol May. ČETRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. t (Nadaljevanj«.) "Od kje pa prihajaš T" me vpraša. "Is Košikavaka." "In kam si namenjenf" "V Džnibašli in Kflbač." "Kak opravek imaš v KabaeuT" "Obiskal bode m Ali Sahafa." "Best Povej mi tujec, hočeš ti meni napraviti jedno ljubav?" "Zelo rad." "Nekaj ti bodem dala. kar je zanj namenjeno." "Dobro." "Toda tega nimam tukaj in ti moraš z menoj na moj dom." To mi je bilo drago, toda kljub temu pripomnim: "Mislim, da nameravaš iti v Geldzikf" "Ne sedaj, kajti muli danes ni več zaupati. Toda pred vsem ti moram povedati, da moj mož ne sme vedeti, da ti izročim sporočilo za Alija." "Molčati hočem. Kedo pa je tvoj mož T" "Ime mu je Bošak in je bojadžija in etmekdžija. Jaz mu ne bodem povedala, da sva bila tukaj in ti tega tudi nikdar ne smeš komu povedati!" | Ženska je smatrala mojo molčečnost kot nekaj samoumevnega. Po- 1 tem nadaljuje: "Možu hočem le povedati, da mi je mula ušla in me vrgla na tla. Ti , si jo potem vjel in mene naše! na cesti, nakar si me spremil domov.'" "Kaj pa naj nesem Sabafuf" "To ti kasnije povem, sedaj pojdimo proti domu." Nikakor ni bilo lahko delo spraviti debelo "jagodo" navzgor in po- 1 tem skozi gosto trnje, toda kljub vsem naporom se je tudi to posrečilo. "Sedaj pa moraš pot, ktero sva napravila, zopet zakriti", zapove mi, ko prideva na prosto. "Nihče namreč ne sme vedeti, da je mogoče priti tu notri." "Ti si skrajno previdna gospodinja. Prav imaš." Pri teh besedah pričnem z mučnim delom in se večkrat vbodem. "Tako je prav!" me pohvali, ko sem to nalogo izvršil v njeno popolno zadovoljnost. "Zelo si spreten v takih stvareh. Hvala ti. Sedaj mi pa dovoli, da se vsedem na tvojega konja." "Ali nečeš hoditi t" "Čemut" "Na mojem konju še ni nikdar sedela kaka ženska." "Nič ne de, saj mu ne bodem nič žalega storila." "To ti verjamem. Toda oglej si to sedlo. To ni napravljeno za nežne ude kakega ženskega bitja. Ali ne vidiš, da je tako ozko, da v njem ne bode dovolj prostora zate." "Odstrani toraj sedlo, saj lahko sedim na konju brez sedla." "To mi vzame prevo* časa. Pri tem bi moral voditi konja in poleg tega bi tudi ne mogel pobirati pecivo, ktero je tvoja mula raztresla. V ostalem pa itak ni daleč do tje, kjer sem jo privezal." "Si jo privezal? To je dobro! Šla bodem toraj peš, ker mi ti tako svetuješ, dasiravno mi to škoduje. Ako namreč hodim mi poide sapa, in potem moram vedno dolgo čakati, predno se zopet oddahnem. Ako hodim, potem mi srce vedno jako tolče in kočno moram tudi kašljati in kihati, tako '5a vedno mislim, da se mi bliža smrt." Potem primem konja za uzdo. Ona se opre name in tako odidemo dalje. Jedva napravimo trideset korakov, že prične težavno dihati. Končno obstoji, se oddahne in pravi: "Vidiš, sedaj me napada. Vsekako se moram še boljše na te nakloniti." Potem greva še počasneje. Ko prideva do onega mesta, na kterem je ležala prva žemlja, se ženska oglasi: "Tu leži frandžela. Poberi jo." To storim. Par korakov dalje ženska zopet ponovi: "Tu leži zopet jedna frandžela. Poberi jo." Jaz takoj vbogam. V primerno kratkem času sem imel že obe roki polni peciva in poleg tega sem moral voditi tudi konja ter podpirati dobro daimo. Ko greva nekaj časa zopet naprej, me potegne za roko, potem spusti in sklene roke nad glavo: "O, Alah! Tu leži cel kup peciva pečenega na surovem maslu! Mula je bila gotovo neumna, da jej pride v glavo toliko blaga razmetati po poti. Poberi!" "Rad, prav rad. Toda povej mi prej, kam naj denem to "saj jagilo", saj vidiš, da nimam več prostora.'' "Deni vse v tvojo sukno!" "Alah '1 Alah! Ali ne vidiš kako barvo ima moja suknja t" "Belo. Suknja je tako bela, kakor sveži sneg na gorovju in je toraj nova." "Suknja je nova in za njo sem plačal celih 200 pijastrov!" "To je dobro. Nikakor bi namreč ne dovolila, da bi dejal pecivo v umazano suknjo." "Alah ti je dodelil dober razum za čistost in snažnost in vsled tega mu moraš biti vse življenje zahvalna za to, kajti snažnost je najlepša vrlina vsake ženske. Vendar ti pa moram povedati, da je Alah meni dal ravno tak dar. Srce bi me bolelo in duša bi se mi pretresla, ako bi moral mnazati svojo novo suknjo." "O, surovo maslo je dobro! in madež od surovega masla na suknji nikakor ne pomenja sramoto, kajti to ni niti ribje olje niti konjska mast." "Toda nihče ne bode vedel, da prihajajo ti madeži od tvojega peciva 1" "Dragi gospod, ti si velik efendi in tebi je prav vse jedno, ako mislijo ljudje, da prihajajo madeži od ribjega olja ali pa od surovega masla. Vsled tega sleči suknjo in jo obrni, in nihče ne bode opazil madežev." "Ali ne veš, da je zabranjeno v prisotnosti žensk slačiti set" "O, ti si moj prijatelj in rešitelj, in poleg tega nosiš pod suknjo tudi jopič in srajco!" "Toda kljub temu ne grešim rad proti zakonom uljudnosti in dobrih običajev. Dovoli mi, da denem tvoje pecivo v konjsko odejo!" "Jeli čiatat" "Da, kajti vsaki dan jo osnažim." "O tem se moram prepričati. Daj, potolči na njo!" Razgovor je skrajno smešen. Konjske odeje nisem nikdar čistil, kajti bila je vedno pripeta na sedlu, kjer se je na njej nabralo obilo prahu. Potem odpnem odejo in jo razgrnem. "Otresi jo!" ukaže mi "jagoda". To storim in prah odleti v podobi malega oblaka z vetrom v stran. Kljub temu mi pa ženska reče: "Odeja je čista. Poberi toraj pecivo in deni vse skupaj v odejo." Ia odeje napravim nekako vrečo, v ktero strpam vse pecivo, ktero ava počasi nabrala po poti. Tako prideva do grma, h kteremu sem privezal mulo. Ko ugleda košare, ki leže na tleh, sklene zopet roke nad glavo in zakriči: "O. Alah! O, Aješa! O, Fatma! Kako škodo je napravila ta žival. Tu leže košare in kraj njih vse moje taščice! Toda ne, tu ni vse blago, kajti mnogo primanjkuje. Kje je ostanek t" Pri tem me vprašljivo pogleda in nadaljuje: "Efendi, te reči so zelo sladke in dobre!" "Verjamem!" "ImaŠ rad slaščice t" "Včasih." "Morda si ti ono, kar primanjkuje, pojedelt" "Ne." "Povej mi rer-nieo! Niti malo se ne bodem jezila, ako mi blago plačaš!" "Niče-ar a**em pojedel« d rasa Čileka." "Kje pa «o potem slaščice t Za vsak posamezni komadič moram dati možu račun! "Povem ti, da blago ni bilo snedeno." "Kaj se je pa z njim zgodilo?" "Bilo je požrto!" "Požrto? Kedo je žrl?" "Tvoja mula." "Nesreča, predrznost! Ali morda v resnici misliš, da tudi mula je slaščice?" "Saj sem jo vendar pri tem zasačil!" "In to si videl z lastnimi očmi?" "Z lastnimi očmi." "In jaz pa še dosedaj nisem opazila, da ljubi mula tudi slaščice! Hi-navka! Farizejka! Efendi, mi bodeš storil malo vslugo?" "Malo vslugo? Ali ti že nisem dokazal, da sem proti tebi rad vljuden?" "Da. storil si vse, kar sem želela. Vzemi toraj tvoj bič, in pretepi mulo tako po glavi, da jej všesa odlete!" "Tega ne storim." (Dalje prihodnjič.) Druga žena. (Nadaljevanje iz 6. strani.) iti navzgor, sicer bi jo bil srečal — | si je mislil. Zidovje stare stavbe se je črnelo, samo nad streho, osvetlje- j no od mesečine, se je razprostirala j nekaka srebrna mreža. Gost, smereč- j ji gozd se je razprostiral po rebru J ter segal malone do dvorišča. Vladko j je šel ter gledal, ne bi-li zagledal Jelene. Naokrog je vladala tišina. Srebrni svit mesečine se je opiral ob njegovo stran in tiho temno modro obzorje s tistimi leskecimi se zvezdami : kakor bi se bilo čudilo temu sijajnemu miru poznih ur. Pot ga je vodila navkreber. Dvornicki je krenil preko livade naravnost na desno. Zgoraj na griču je stala kapelica. Od zadaj je bila obkoljena od jelk. Spredaj sta stali na strani dve mogočni lipi, spodaj je bilo jezero z vodometom in ogoni s cvetkami. Vladko je korakal potihoma. Zanos in bojazen sta se borila v njem. Tiha in velika pobožnost se mu je prikradla v srce. Bil je to zanj svet kraj; tu so počivali njegovi predniki, kakor tudi njegova prva, dobra žena. Krenil je okrog jelk in obstal. Mesec nad gorami je svetil jasno, kositrena streha nad nagrobnim spomenikom se je lesketala, pretkana sijajnimi refleksijami po mesečini provzročenih prodov. Globok mir je vladal okrog. Kakor bi te velike, tajnostne zago-netke našle tukaj rešitev. Mir, to človeškemu razumu nepristopno, veliko pomirjenje, ta božanstvena, neizvedljiva, nedotakljiva strast je razprostirala svoje perutnice nad to sveto mesto. Njegovo srce je jelo utripati tišje: pobožnost, pokorščina je prevzela vse njegovo bitje ter mu zapovedala izkazovati spoštovanje spominu onih, ki bo nmrli. In vglobil se je v važne misli; na to je vstopil v kapelico potihoma, s priklonjeno glavo. Toda nakrat je obstal, kakor bi ga kdo prikoval na mesto. Na kamena pred vhodom je klečala, vglobena v molitev, njegova žena. "Jelena!" Mlada gospa se je zganila. Dvornicki je pristopil ter se jej priklonil nežno. Ona je vstala. Bila je bleda, toda mirna. "Bil sem v skrbeh radi tebo, iskal sem te. Kedaj si dospela semkaj tako zgodaj?" je govoril mehko, skrbi-polno. Jelena mu je položila glavo na prsi. Ni tajila, marveč mn je priznala vse. Povedala mu je, kaj se je vse rodilo v njeni duši. "Oni spomin tam na steklu," je ponavljal Vladimir tihejšim glasom. "Ne vznemirjaj je, vsa čast njej." "Ne, Vladko. Priznavam, da sem kriva, greh, blodnja. Nesreča je zadela ob-me. Zdelo se mi je, kakor da te mi hoče kdo odvzeti..." in pritisnila se je še tesneje k njemu. Vladko je dvignil njeno glavo. "Ne kliči mrtvih na boj z življenjem, privošči jim počitek! Oni ne spadajo več med nas; oni so rešeni naših slabostij. ." Jelena ga jt pegledale * ?c -jt nadaljeval: "Umej me Jelena! Daj jim mir, nama pa moč, da bomo mogla izvrševati svojo dolžnost. Mir tudi tebi, duša! Vrni se v življenje in k njega dolžnostim; tam zgoraj —- pri tem je pokazal na zvezdnato nobo — nimaš sovražnika. Med ni ni- kogar. Ti si ostala na mestu one, ki jo je Bog poklicci k sebi. Njej bodi čast in spoštovanje, prisrčni spomin, tebi pa težka naloga izvrševanja svojih dolžnostij... " Vladimirov glas je zvenel neine, is srca, ter se malone tresel. Jelena je mej tem stala in molčala. "Odpusti. Vladko, saj sem radi tega tukaj. Molila sem za...'* Ni izgovorila. Mož jo je prijel za obe rokj. — "Ti si dobra Jelena; hvala ti! Da, z molitvijo se bližamo onim, ki so umrli ter jih prosimo blagoslova..." Obrnila sta se. Na pročelje kapelice je svetil mesec ter osvetljeval ondi velike, pozlačene črke: "Bog jim daj večni mir!" Vladko je pokazal kvišku. Jelinina usta so tiho šepetala te lepe besede tako globokega pomena. Nad njima je svetil mesec in srebro njegovih žarkov kakor bi se bilo treslo na grmičju, na cvetkah in na tihi jezerski gladini. Odšla sta domov. V sobi je spal osamljeni fantek ki se je sprebudil ter jel jokati. Kako bi se druga žena opravičila ondi pred to zgovorno sliko nad posteljico, ako bi ne bila ondi, kjer je potrebna? Kako bi izvrševala svoje dolžnosti? In vrnila se je s krepko odločnostjo ter s polno glavo lepih načrtov: mirna, jasnega lica, s čisto mislijo in z mi rom v svojem srcu. V muzeju. Anglež (ženi): " Joj, joj, kako premeteni so bili stari Egiptčani, da bo ženske posušili in tako na noge post a vilL" POSESTVO NA PRODAJ. Posestvo, obstoječe iz njiv, koše-nic, stelnikov in šume, na kterem se lahko redi 4 goved in 3 prašiče, se takoj proda. Hiša stoji v bližini farne cerkve in je pripravna za kako obrt ali trgovino. Cena se poizve pri lastnika: Janez Štefane, Stari trg št. 20 pri Kočevju. (6-8—4) Krai.n, Austria. OGLAS. Prosim cen j. rojake, če kdo ve za kako tvrdko tu v Ameriki, ktera prodaja valčke za Gramophon s slovenskimi komadi, da mi istega pošlje, za kar mu bodem zelo hvaležen. Aloysius Petrič, 759 Coleman Ave., Johnstown, Pa. (6-7—4) SLUŽBO IŠČE! Slovenec, najbolje izurjen mlinar, kteri razume vsakovrstno delo v mlinu, bodisi na paro ali vodo. Če kdo izmed rojakov ve za tako delo, se ga prosi, da naznani uredništvu "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (6-8-4) ANGLEŠČINA IN "VI LEPOPIS JB v 3 do 6 mesecih. — Lahka metoda Pojasnila daje: Slovenska korespondenčna iola, Bex 181, Station B, Cleveland, O. f18-3—17-4, 3x a t) POZOR! Rojaki ▼ La Salle, HL. in okolici! Podpisani Vam naznanjam, da sem znižal cene delavskih oblek, srajc, kakor tudi zgornjih oblek in finih nedeljskih srajc in sicer od 10 do 50 centov pri kosu. Ravno tako so eene obuval manjše kot pa druge čase. Delavno obuvalo preje $1.50, sedaj $1.30 in ono, ki je bilo $2.25, sedaj $1.90; nedeljski čevlji preje $3.00. sedaj $2.50 in oni, lri so bili po $2.50. po $3.50 in $4.00, sedaj samo $2.10, $3.00 in $3.25. Ta znižana cena velja samo 14 dni. Frank Cherne, 154 3rd St., La Salle, 111. (6-12—4) HARMONIKE bodisi kakortneicoii vrste izdelujem t popravljam pc najnižjih cenah, s del-trpežno in lanesliivo. V popravo t» lcsljivo vsakdo poSlje, ker sem te na-16 let tukaj v tem poslu is sedaj v svo jem lastnem domu. V popravek vt» nem kranjske kakor vse druge oaiu.o aike te računam po delu kakorino ko tahteva brez nadalinih noraSanj. IOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, C POZOR ROJAKI! Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od kterega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo 1 Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline Vam v 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica sa jamči $500. Uprašajte se pri — JAKOB VABCIC, P. O. Bex 69, CLEVELAND, O. POZOR, ROJAKINJE! Slovenec, star 29 let, z $1000 v gotovini, želi se seznaniti s Slovenko, bodisi z dekletom ali pa tudi vdovo z enim otrokom. Starost ne sme biti <"ez 30 let. Samo na resne ponudbe je gotovo odgovor. Naslov dobite pri uredništvu "Glas Naroda". 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (6-8—i) Iščem brata JOSIPA BIČEK, doma iz vasi Dolnja težka voda, fara Stopče pri Novem mestu. Pred 5 leti sva bila skupaj v Pittsburgu, Pa. Prosim cenj. rojake, Če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Mike Biček, 725 Indiana Avenue, Sheboygan, Wis. (6-9—4) Frank Petkovšek 718-720 Market Street. WAUKEGAN, & & J? ILLINOIS. DrniUU fin* VINA, aajboljla ŽGANJE tar rluQaja izvntm« smodke—patento- VANA ZDRAVILA. Prodaja um - POŠilja ^^^ * kr«Cna«aljivo ia < Ako hečeS dobro postrežbe z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršlča, 30'-303 E Northern Avc; Pueblo, Colo radi naznanjam, Ia u&.*'r* ▼ zalogi vsakovrstno saho meso. namreč.* ilobese, rebra, jezike Sunke itd. iiovonm v vseh f*lovaa»*iL Kje sta: moj brat JOSIP JAMNIK, doma iz Vrha, fara Želimlje, in AVGUST JEKOVC, doma od Koroškega jezera T Pred 17 meseci sta šla iz Pueblo, Colo., toda ne vem, kam; zato prosim cenj. rojake, če kdo ve, kje se nahajata, da mi blagovoli naznaniti. Frank Jamnik, Box 247, Sunnyside, Utah. (6-9—4) ZA TADILČE! Prodajam cigaretni tobak poštnine prosto po sledečih cenah: Mittelfeiner Tur-kisener 26 h (drajcener) po 13 cL Feiner Herzegovina 34 h. (zipcener) po 17ct. Posebne cene za prodajalce. Zaloga avstrij. bos niš. in here, tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York. r? M*cr. S. Kneipp. Knajpova zdravila ! Sedaj smo priprav 1 jeni vsakovrstna nan čila torno izvrševati. A-ko kaši j a«, ako si prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Knajpovih zdravil", ktero dobiš zastonj ako »lopošlješ poštno znamko za dvu centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK & CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je 4»^LBISY PIVO^ ktero je varjeno it najboljšega impcitiranoma "-c'kcc^i v--1, r-irii tt-i naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo kori.-t. kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj fr'liubljeno ter st dobi v vseli DOijšiti gostilnah. Vse podrobnosti zveste prt Geo. Tra* aikur-j«' ji02 St. č:alr w ^ E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LESSY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. i i t « S « B « i) £ O e >2 •s N ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.025«00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron, NAZNANILO. Glavna posojilnica reglstr. zadruga z neom. zavezo v LJUBLJANI, Kongresni trg it. 15. obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po 3 01 14 L 4 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-aega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4*75. Po 4^ % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po "fo in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Pošiljatve za Zjed. države posreduje^ tvrdka FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Upravni svet« ! Zvišanje obrestne mere. ! AVSTRO-AMER1KANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) ^ns Hajpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence m Hrvate, - Novi parnik na dva V$aka "Martha Washington". JŠBGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM K&m* Vuapo4aj mavedenl »oviparobroti ] KMMrifcJMfclV IzlNEW.YQRKAIza IH. raZttfiS« lil i a* dva vijaka imajo breafični I brmojav: f T RS Ti,............................................fSl__ AUOT, i.ajtra ^ uJUBLJANB.......................................$31.80 MABTSA WASHINCTOF, J KBKR..............................................$31.— ARG&RTJMA. t ........................................$33.20 V maMeih mafri in JmniJa se teodeta ' a ^klovca....................................~ $3ZSS igonf mmdmami toodoiju pri- _ _ ......... "" ^^ irvflla U 4va draga nova potaiikal a BaM® » P«r»ik» J TKAT A all HSQ&M---------------$50.00, $56.00 ial$60.— Phelps Bros & Co., Gen, Agents, i^uitartMfiMf ne« vet* Imenik uradnikov kralmih društev Jugoslovanski Katoliški Jidnote v Zjed. državah ameriških. Dmitvo it. Cirila in Metoda iter. 1 r Ely, Minn. Matija Agnič, predsednik; Iran Habian, tajnik; Fran Lesar, blagajnik; Frank Veranth, zastopnik. Vsi v Ely, Minn. Društvo zboruje ▼ atari cerkveni dvorani vsako prvo nedeljo po 20. ab 2. uri popoludne. Dmitvo ar. Srca Jezusa itev. 9 * Ely, WnB Joaip Loviin, predsednik, P. O. Box 1031; Ivan Prijatelj, tajnik, P. O. Box 120; Frank Francelj, blagajnik, Box 37; Jos. Sekula, zastopnik, Box 316. Vsi v Ely, Minn. Dmitvo zboruje vaako prvo nedo-Ijo po 20. v dvorani brata g. Josipa Skala. Dmitvo i?. Barbara iUv. 3 v La Sana. m. Joaip Bregah, predsednik, 1106 4th St.; Josip Spelieh, tajnik, 1058 2nd St.; Anton Deiman, blagajnik, #43 Canal St.; Anton Jeruz, zastopnik. Vat v La Salle, HL Droitvo zboruje vsako 2. nedeljo t mesecu v cerkveni dvorani it. Roka Dmitvo sv. Barbar« iter. 4 v Federal«. Pa. John Virant, predsednik, Box 66, Bordine, Pa.; John Guzelj, tajnik, Box 361« Morgan, Pa.; Luka Der-movšek, blagajnik, Box 28, Morgan, Pa; John Keržišnik, zastopnik, Box 138, Bnrdine, Pa. blagajnik, 1238 Bohmen Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1207 South Santa Fč Avenue. Vai v Pueblu, Colo. Društvo zboruje vsaki 13. dan v mesecu v dvorani G. Jermana, 1207 South Santa F< Ave. Društvo sv. Cirila in Metoda iter. 1C v Johnstownu, Pa. Frank Slabe, predsednik, R. F. D. No. 1; Gregor Hreščak, tajnik, 407 8th Ave.; Mike Pečjak, blagajnik, 819 Chesnut St.; Anton Jene, zastopnik, 287 Copper Ave. Vsi v Johnstownu, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi Sv. Družine. Dmitvo «v. Jožefa it. 17 r Aldridga. Mont. Lucas zupančič, predsednik, Box 101; Gregor Zobete, tajnik. Box 65; John Petek, blagajnik, Box 67; Fr. Prešern, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont. Društvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu ▼ dvorani eerkva Preav. Družine t Aldridge. Dmitvo sv. Alojzija it. 18 v Rock Springs Wyo. Luka Murko, predsednik, Box John Putc, tajnik, Box 253; Frank Keržišnik, blagajnik, Box 121; Valentin Stalie, zastopnik, Box 326. Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. J. Mraka ob 9:30 dep. Društvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio. John Omahen, predsednik, 512 — 11th Ave., John P. Palčich, tajnik, 502 lltb Ave.; John Tomšič, blagajnik, 540 11th Ave. ;Frank Durjava, zastopnik, 539 11th Ave. Vsi v So. Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo Lorain, Ohio. v mesecu v prostorih br. Ivan Ker-ftiinika na Buruine, Pa. Druitvo av. Barbara štev. 6 ▼ Son-danu. Matija Nemanič, predsednik, Tower, Minn.; Jos. Videtič, tajnik, Box { 603 Soudan, Minn.; John Drago van, Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve av. Cirila in Metoda, vogal Globe St. * 13th Ave. Društvo iv. Jožefa it. 20 v Sparta, M i Tin John Zalar, predsednik, Box 183; blagajnik, Box 663, Soudan, Minn.; John Zallar, tajnik, Box 183; Joseph Anton Stepan, 3ox 1132, Soudan, Kern^ blagajnik in^ zastopnik, Box Minn. Društvo zboruje vsako prvo nede- 34. Vsi v Sparta, Minn. Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo | Ijo po 20. v prostorih br. Joaip Zni- v mesecu v mestni dvorani. daršica v Soudanu, Minn. Dmitvo Marija Pomagaj itev 6 v South Lorainu, Oblo. Druitvo it. Jožefa it. 21 t Denver, Colo. Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant Matija Šimšič, predsednik, 412 — j St.; Ivan Debeve, tajnik, 4723 Vine lltb Ave. ;Ivan Klemene, tajnik, 405 11th Ave.; Matevs Vidrih, blagajnik, 408 10th Ave.; Frank Krištof, saatopnik, 405 Uth Ave. Vsi t So. Lorain, * Druitvo zboruje vaako drugo t mesecu točno ob 1. uri popoludne t dvorani br. Ivan Zalarja v South Lorainu, 0. Druitvo it. Cirila in Metoda iter. 9 t Calumetu, Mick. Mihael Klobučar, predsednik, 115 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik 2140 Log St.; Josip Žunič, blagajnik 312 7th St.; Ivan D. Puhek, zaatopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich, j Društvo zboruje vsako 3. nedeljo f meaeeu v baamentn slov. eerkva aa 6th St. Dmitvo sv. Štefana it. 11 v Omaki, | Katar. St.; Math. Sadar, blagajnik 4600 Humboldt St.; Ivan Cesar, zastopnik, 5115 N. Emerson St. Vai v Den-verju, Colo. Društvo zboruje 14. dan v meaeeu v Mat, Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt St., Denver. Druitvo sr. Jurija it. 22 v Soatk Chicago, m. Frank Medosh, predsednik, 9485 Ewing Ave.; Anton Mota, tajnik, 9485 Ewing Ave.; Nikola Jakovčič, blagajnik, 9621 Ave. M; Jakob Kovač, zastopnik, 9550 Ave. N. Vsi v So. Chicagi, 111. Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu zvečer v Medoševi dvorani, 95 ulica in Ewing Ave. Društvo iv. Jožefa Itev. 23 v San Frandsco, CaL Jos. Stariha, perdsednik, 2000 John Konšak, zastopnik, Box 192. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 15. v mesecu. Društvo sv. Jožefa it. 29 v Impo-rialu, Pa. Ivan Vidrih, predsednik, P. O. B 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Boi 312; John Miklavčič blagajnik, Box 87; Anton Tauželj, zastopnik, Box 87. Vsi v Imperialu, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Društvo sv. Jožefa štev. 30 t Ohis holmU, Winn John Kotchevar, predsednik, Box 118; Frank Arko, tajnik; Steve Pra-protnik, blagajnik; John Kotchevar, zastopnik, Box 118. Vsi t Chishol-mu, Minn. Druitvo zboruje vsako nedeljo po 20. t mesecu t Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholmu. Dmitvo sv. Alojzija št. 31 t Brad dockn. Pa. M. Kikelj, preds. 1128 Cherry St., Braddoek, Pa.; John A. Germ, tajnik, Box 57 Bradock, Pa; Ant. Sotler, blagajnik, Box 147 Hays, Pa; Aloiz Horvat, zastopnik, Box 507, Turtle Creek, Pa. Druitvo zboruje vaako 2. nedeljo v mesecu na 6. ulici pod italijansko cerkvo v Braddocku. Društvo Marija Zvezda itor. 98 v Black Diamondu, Wash Bernard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. O. Box 701; Josip Rihter, blagajnik. Box 643; Josip Plaveč, zaatopnik Box 643. Vsi trije v Black Diamondu, Wash. Društvo zboruje vsako 3. nedelje v mesecu v društveni dvorani ob 1 uri Dopoldan. Drnitro it. Barbare it. 33 v Trestle Pa. FranSifrar. predsednik, Box 26, Trestle, Pa.; Matevž Peternel, tajnik, Box 77, Trestle, Pa.; Mih. Vadnjal, blaga j.iik, Box 37, Trulle, Pa.; John Hrovat, zastopnik. Bo* 21, Trestle, Pa. Društvo zboruje vaako 2. nedeljo j v mesecu v angleški dvorani, Treatle , , _ ljek v mesecu v dvorani bratov Hrva- Društvo sv. Petra in Pavla štev 3» i tov, Cor. 4th St. ft Barnett A ven ne, t Lloydell, Pa Kansas City. Josip Sornel, predsednik, Box 115,j Lloydell, Pa.; Andrew Maloverh, j Dmitvo it. Petra it. 60 t Brooklyn«, tajnik, Box 1, Lloydell, Pa.; Anton1 So. Santa Fe Ave.; Frank Hrovat, blagajnik, 1253 Mahren Ave.; John Straus, zastopnik, 1251, So. Samta Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Druitvo zboruje 16. vsacega meseca ob 10. uri dop. in ob 8. uri zvečer v John Jermanovi dvorani 1207 So. St. Fe Ave., Pueblo, Colo. Društvo IT. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Frank Hudaklin, predednik, Box 117; Anton Shega, tajnik, Box 23; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Ivanoš Kozijan, zastopnik, Box 66. Društvo zboruje vsacega 20. v mesecu v prostorih sv. Ane. Druitvo it. Martina št. 44 t Barber-ton. Ohio. Anton Štrukelj, predsednik; Math. Kromar, tajnik, Box 223; John Ba-lant, blagajnik; Martin Železnikar, zastopnik. Vsi v Barbertonn, Ohio. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., i Barberton. I Drnitro ar. Jožefa it. 46 r Torti an a-polia, Ind. Anton Struna, predednik, 207 Holmes St.; Alojzij Rudman, tajnik, 2812 Calvelage St.; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Keteham St.; Jurij Volkar, zastopnik, 705 Verman St. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob L uri pop. v dvorani g. J. Gaenika, 901 Ketehem St. Drnitro sr. Barbare it. 47 r Aspen, Colo. Andrew E. Rgler, predednik, Box 1068; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Frank Marolt, blagajnik, Box 805; Anton Skufca, zastopnik. Box 55. Druitvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri zvečer. Drnitro Vitezi sr. Jurija Her. 49 r Kama« City, lfaniai Mihael Novak, predsednik, 439 N. Ferry St.; Jos. Vovk, tajnik, 317 Barnett Ave.; Peter Spehar, blagajnik in zastopnik, 422 N. 4tb St. Vri v Kansas City, Kana Druitvo zboruje vsaki 3. ponede- H. Y. Druitvo sr. Alojzija it. 67 r Export, Pa. John Turk, predsednik, Box 67; Anton Eržen, tajnik, Box 55; Frank Kagoda, blagajnik, Box 192; Josip Pauletich, zastopnik, Box 164. Društvo zbornje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lauffer ft Sam Duff. Društvo sv. Štefana it. 58 v Bear Creek, Mont. Frank Zobec, predsednik; Ivan Kastelc, tajnik, Box 161; John Che-sark, blagajnik; John Luzar, zastopnik. Vsi v Bear Creek, Mont. Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Čeiarka. Drnitro it. Barbara it. 60 r Chia-holm, Mirni. Tony Bambič, predsednik; Anton Bayc, tajnik; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Poderžaj, zastopnik, Box 496. Vsi v Chisholmu, Minn. Druitvo zboruje vsako L nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka Drnitro ar. Jurija it 61 r Beading, Pa Ivan Križan, predsednik, 383 N. River St.; Simon Luzar, tajnik, 381 N. River St.; Frank Spehar, blagajnik, 381 N. River St.; Simon Luzar, zatopnik, 381 N. River St. Vsi r Readingu, Pa. Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v meaecn ob 6. uri zvečer v dvorani g. Louis S. Levi. Društvo sv. Florijana, štev. 64 v Baltic, Mich. Pavel Lukanich, predednik, Box 141, So. Range, Mich.; Peter Štebe, tajnik, Box 153, Baltic, Mieh.; Joa Lašič, blagajnik in zastopnik, Box 226, So. Range, Mich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range. Druitvo it. Petra in Parla it. 68 r Maniatique, Mich. Jakob Klobnčar predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-betič, blagajnik in zaatopnik, Box 981. Vai v Maniatique, Mich. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu t dvorani Ivana Coatelo Druitvo it. Petra in Parla iter. 69 r Jolietu, HL Anton Košiček, predsednik, 1151 Krasac, blagajnik, Box 14, Bearer-dell, Pa.; John Jereb, zaatopnik, Box 16, Beaverdell, Pa. Druitvo zbornje vaako 3. nedeljo j Jakopič, blagajnik, 412 Marka Ave.; pri Petra Volku v Lloydellu, Pa. F. G. Tassotti, zaatopnik, 125 Manhattan Ave. Vai vBrooklynu, N. T. Gabriel Tassotti, predsednik, 217- Broadway; M. Wardjan, tajnik, 903 219 Mayer St.; F. G. Tassotti, taj- N- Scott St.; Anton Kostelc, blagajnik, 125 Manhattan Ave.; Auguatin aik> 533 Marbel St.; M Wardjan, Joseph Capuran, predsednik, 1309 So. 12th St.; Mihael Mravine«. tajnik, 1234 So. 15th St.; Frank Žitnik, blagajnik, 1108 So. 22 n d St.; Mihael Mravinetc, zastopnik, 1234 So. I5th St. Vai v Omahi, Neb. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoludne v češki šoli, 14 Pine St., Omaha. Neb. Dmitvo it. Joiafa iter. 19 r Pitta-burgu, Pa Frank Krese, predsednik, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, Pa; Josip Muika, tajnik, 105 Spring Garden Ave., Allegheny, Pa; Ivan Arch, blagajnik, 77 High St., Allegheny, Pa; Fred. Vovk, zaatopnik, 122 42nd SL, Pittsburgh, Pa. Druitvo zboruje vaako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani avatr. Nemcev, Cor. High ft Humboldt St. & Spring Harden Ave., Allegheny, Pa. 19th St.; John Stariha, tajnik, 2000 19th St.; Jakob Vidmar, blagajnik, 719 San Brumo Ave.; Jos. Lampe, zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San Francisco, Cal. Društvo zboruje vsako 3. sredo t mesecu. Druitvo Sveto Ime Jezus itev. 26 r Eveleth, Minn. Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. 726; Ivan Skrabec,tajnik Box 750; Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O. Box 558; Anton Fric, zastopnik, P. O. Box 728. Vsi v Evelethn, Minn. Društvo zbornje vsako 4. nedeljo ob V/2 uri popoludne nad First National Banko. Drnitro sv. Štefana it. 29 r Pitts-burgu, Pa Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Troy Hill, Allegheny, Fa; John fiosar. tajnik. 5312 Butler St., i Pittsburg. Pa.: Alojzij Kompare, bla- Drustvo it. Alojzija iter. 36 r Con* maugh, Pa Frank Dremelj, predsednik, Bx 160, John Potokar, tajnik, Box 16; Fr. Šega, blagajnik, Box 106; Joaip Dremelj, zastopnik, Box 275. Vai v Conemaugh, Pa. Društvo zboruje v laatnej dvoran- Druitvo zboruj« vaako drago nedeljo v mesecu r Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5 Boerum St., Brooklyn. Drnitro ar. Petra in Parla it 61 r Murray, Utah. Marko Petrich, predaed., 12 Krst v Conemaugh vsako tretjo nedeljo v Aye ; Ivan Peržiij tajnik, Box 466; Drnitro it. Janesa Krstnika it. 11 r Cleveland«, Ohio. Josip Krajnc, predsednik, 38343 St. Clair Ave., N. E.; John Avbcc, tajnik, 3946 St. Clair Ave., N. E.; Prijatelj Anton, blagajnik, 4015 St. Clair Ave. N. E.; Anton Oeepek, zastopnik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi v Clevelandu, Ohio. Druitvo zbornje vaako 3. nedeljo v mesecu v Yartes dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St. Drnitro "Sokol" iter. 38 r Pueblo Colo. John Gregorich, predsednik; Ant. Kochevar, tajnik, 1210 Berwind Are.; J. Čulig, blagaj., 1210 So. Santa Fe Ave.; John Petere, zastopnik, 1226 Bohmen Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Društvo zboruje v dvorani Sv. Jožefa, 1000 East 3 St., Pueblo, Colo. Dmitvo sr. Barbar« it N v Baa-lya, WteA. Leo. Les, predsednik; Ivan Majna-rič, tajnik, Box 409; Ivan Pavlič, blagajnik; Anton Janaček, zastopnik, Box 188. Vai v Roalynu, Wash. Društvo zbornje vsako četrtjo nedeljo v mesecu. j Math. Shober, blagajnik in zastopnik, Box 202. Vsi v Marray, Utah, seen, v Murray, Utah. Druitvo zbornje vsacega 12. v mesecu, v Math. Shoberjevi dvorani v Murray, Utah. Druitvo sv. Jožefa it. 69 v Mineral, Kinaai Jakob Mlakar, predsednik, Box 320; John Kastelic, tajnik, Box 56; Peter Benda, blagajnik, Box 328; M. Bambič, zastopnik, Box 307. Vai v East Mineral, Kans. Druitvo zbornje vaako 3. nedeljo v meaeeu ob 2. uri popoludne v dvorani Frank Spraizerj-a v East Mineral, Kana. Drnitro ar. Joiafa it. 63 t Uttla Falls, K. T. Fran Rožane, predsednik, 583 E. Mill St.; Frank Per, tajnik, 10 E. Mill St.; Frank Steržinar, blagajnik, 22 Danube St.; Anton Keržič, zatopnik, 39 Danube St. Vai r Little Falls, N. Y. Druitvo zboruje vaako 2. nedeljo v meseca v dvorani 581 E. MOl St., Little Falls, N. Y. Društvo av. Alojzija it. 13 v Bagga-ley, Pa •''an pr «i:-ednik. f*. O. Box 24. [van Arh, tajnik, P. O. Box 45; Anton Rak. blagajnik, P. O. Box 45; Ivan Arb. zastopnik, P. 0. Box 45 Društvo zboruje vsako 2. nedeljo ''»•ste, Pittsburg, v mesecu v stanovanju Ivana Arh-a. gajnikgajnik, 5434 Harribon St.. Pittsburg, Ta; John Gosar, zastop- uik5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani dov. cerkve na vogalu Butler in 57. Društvo sv. Jožefa it. 14 v Crockett, CaL Jakob Judnič, predsednik; Stefan JakŠe, tajnik, Box 77; Frank Veli-konja blagajnik, Box 77; Marko Dragovan, zastopnik, Box 43. Vsi v Croketu, CaL Druitvo zboruj« vsako 3. nedeljo " rnM^«"! Društvo sv. Petra in Parla itor. 18 r Pueblu, Colo. Martin Kočevar, predsednik, 1219 Killers Avenue; Fran Mehlo, tajnik. \2°.-.f«Tnon Avennr; Tvan Enpan&l, Druitvo ir. Mihaela Arh. itor. 27 v Diamondville, Wyo. firegor Šabec, predsednik, Box 43; Frank Perušek, tajnik, Box 65; Josip Penca, blagajnik, Box 35; Anton Arko. zastopnik. Box 127. Vsi v Diamandville, Wyo. Društvo zboruje v dvorani Line Gačnika vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Društvo Marija Danica št. 28 v Cnro berlandu, Wyo. John Kočevar, predsednik, Box 266; Anton Jeran, tajnik, Box 246; Hon. Jeklevič, blagajnik, Box 137; Društvo sv. Mihaela Arh. iter. 4P v Claridge, Pa Pa vrl PuSljar. predsednik; Lov renc Biltene, tajnik; Peter Lazar. blagajnik. Box 37; Anton Jeri-na. zastopnik. Box 204. Vsi v Claridge, Pa. Društvo zboruje 2. nedeljo w mesecu ob 9. uri dop. v nemški dvorani. Društvo sv. Jožefa št. 41 r East Palestine, Ohio. Anton Jurjavič, predsednik, Box 31; Frank Kapla, tajnik, Box 60,; Joseph Weeder, blagajnik, Frank Jurjavich, zastopnik, Box 209. Vsi v East Palestine, Ohio. Društvo zbornje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Društvo Marija Pomagaj itor. 48 v Pueblo, Colo. John Ahčin, predsednik, 1224 Bohemian Ave.; John Gaber, tajnik, 1251 zastopnik, 903 N. Scott St. Vsi v Jolietu, Ul. Drnitro it. Jožefa iter. 67 r Yale, Jos. Cvetkovieh, predsednik, Box 12 Yale, Kans.; Josiph Alič, tajnik, R. R. N. 8, Pittsburgh, Kans.; Math. Dermulovete, blagajnik in zastopnik, R. R. N. 8, Box 2, Mulberry Route. Druitvo zboruje vaako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Birkovi dvorani. Drnitro Isui Prijatelj Malcnih itor. 68 r Monaaian, Pa Fran jo Dusich, predsednik; Mato Zoretich, tajnik, Box 155; Franjo Duralia, blagajnik in zastopnik, Box 37. Vsi v Monnesen, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Katoliški dvorani na 8th St., Monessen, Pa Drnitro ar. Petra it. 69 r Thomaa, W. Va Ignac Golob, predsednik, Box 366; Ivan Lahajne, tajnik, Box 216; Iran Snder, blagajnik in saatopnik, Box 216. Vai r Thomasu, W. Va. Dmitvo zbornje vaako 3. nedeljo Drnitro Zvon it. 70 r Chicago, HL Math. Kremsec, predsednik, 504 W. 18th Place; Mirko Ciganieh, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Kremsec, blagajnik, 500 W. 18th Place; August Poglajen, zastopnik, 1067 S. Robi St. Vsi v Chicago, I1L Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v meaeeu ob 2. uri pop. r omkiatil dvorani na 22nd PI ft Iineoin St Drnitro sr. FraaOika it. 64 r Kh- DrnitT0 jMiaa Krstnika it 71 Mng, Minn. T Collinwoed, Ohio. Peter Sterk, predsednik, 123 Pine John Rosseif predsednik, 532 Col-Sl.; Mike Peškar. tajnik, Box 565; i 1r>Trnr <5, . Mat!l Slapnik. tajnik. Jolin Povsha. blagajnik in zasiopu.k -4ll> Mcc]ure Ave.; ('has. Kralj. Ida- 123 Pine St. Vsi v Ilibbing. Minn. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop. Drnitro sr. Roka it 65 r Uniontown. Pa. Josip Kromar, predsednik, Box 22, Perci, Pa.; Jacob Novšek, tajnik, Bx 65 Brownfield, Pa.; Urban Rnpar, blagajnik, Lemont Furnace, Pa; Jacob Novshek, zastopnik, Box 65 Brownfield, Pa Drnitro ar. Alojzij« it. 66 r Suje-rior, Pa Roko Bertovič, predsednik, Milvod Sept. ;Frink Grčman, tajnik, Box 33 Superior, Pa.; John Hegelear, blagajnik, Baggelay, Pa; Frank Gerčman. zastopnik, Box 33, Superior, Pa rajnik 705 Case Ave.; Math. Slapnik, zastopnik, 540S McClure Ave. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Društvo sv. Barbare št. 72 r Ravens-dale, Wash. Pavel Koss, preds.; Andrej Gor-jup, tajnik; Josip Pinoza, blagajnik; Mihael Ferlič, zastojnik. Vsi v Ra-vensdale, Wash. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v Fran Lnd-t-igovi dvorani. Druitvo sr. Jožefa it. 74 r Tyro, P« Martin F:ihel, predsednik, Box 14; Leopold Wessel, tajnik, Box 65; Janez Logar, blagajnik. Box 4; Ja- nez Razpet, zastopnik.Box 4. Vsi v Tyre, Pa. Društvo zboruje vsako 2 nedeljo ob 1. uri pop. v J. Katek dvo.nni. Društvo bv. Janeza Krstnika it 76 v Canonsburg, Pa Josef Mravinec, predsednik, Box 31, Mausfield, Pa.; Geo. Sh-xltz. tajnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.; Frank Miklič, blagajnik, Mausdeld, Pa.; Geo. Shaltz, zastopnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v stanovanju Geo. Shaltz-a. Društvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore. Anton Perne, predsednik; Math. Justin tajnik in blagajnik; Joseph Hochevar, zastopnik. Vsi v Oregon City, Ore. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu. Dmitvo sv. Rešnega Telesa Štev. 77 r Goff. Pa. Franc Jerih, predsednik, Box 272; Frank Becjan, tajnik, Box 495; Josip Progar, blagajnik, Box 227; Fr. Tribar, zastopnik, Box 272. Vsi v Goff, Pa Društvo zboruje vsako 3. nedelje v mesecu v prostorih Fr. Becja-na. Drnitro ir. Alojzija it. 78 r SaUda Colo. Ivan Drobnič, predsednik, Boj 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Kastelic, blagajnik in zastop nik, Box 583. Vai v Salidi, Colo. Društvo zboruje vsakega 11. v mesecu v dvorani pri rudotopilnici. Društvo sr. Barbare št. 79 r Heil wood. Pa Martin Šinkovec, predsednik, Box 133; Alojz Kith, tajnik. Box 185; Josip Penič, blagajnik, Box 85. Andrej Heimbring, zastopnik Društvo zboruje vsako 3. nedelj, v mesecu ob 2. popol. Društvo sv. Petra in Pavla itev. 80 v Aquilar, Colo. Josef Cevna, predsednik, Box 181; Jacob Česnik, tajnik, Box 181; Stefan Zele, blagajnik, Box 181; Gasper Paulovich, zastopnik, Box 181. Vsi v Aguilar, Colo. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Salam Makaron dvorani Društvo av. Jerneja št 81 v Aurora, Illinois. Frank A. Praprot nik, predsednik, 626 Aurora Ave.; Martin Jurkas, tajnik, 624 Aurora Ave.; Josiph Ko-lenc, blagajnik, 586 N. Broadway; Jernej Widrich, zastopnik, 635 Aurora Ave. Vsi v Aurora, I1L Seja se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 8h zjutraj v Kolenčovi dvorani. Druitvo av. Janeza Krst. štev. 83 r £seboygan, Wis. Frank Starich, predsednik, 432 N. Water St.; Jos. Meznersich, tajnik, 509 N. Water St.; John Verščaj, 515 N. Water St.; Frank Strumpek, zastopnik, 1413 N. 8th St. Vsi v Sheboygan, Wis. Društvo zboruje ^sako tretjo nedeljo v mesecu v Sons of Herman dvorani 701 N. 8th St. Društvo sv. Martina,, štov. 86. r Superior, Wyo. Martin Bogatej, predsednik; John Hitcthaler, tajnik; Geo. Raspotnik, blagajnik; John Pivk. zastopnik. Vsi v Superior, Wyo. Društva sv. Andreja, štor. 84. v Forbes, Colo. Geo. Preskar, predsednik, Forbes, Colo.; Anton Čeligaj, tajnik, 213 W. Main St., Trinidao, Colo.; Martin Orekar, blagajnik, Forbes, Colo. Društvo zboruje vsako nedeljo po < petnajstem v mesecu v dvorani brata 1 Martina Orekarja Društvo sv. Jožefa, št. 85. J. S. K. Jednote v Aurora, Minn. Mat. Levstik, Box 121, predsednik; Štefan Pavliiič, Box 267; tajnik; Maks Arko, Box 121, blagajnik; Aa-1 d rej Klan, Box 124, zastopnik. Društvo zboruje v prostorih G. M. Arkota, v Aurori, Minn. Društvo sv. Jožefa št. 86 v W. Jordan. TTtah. J.-s. Schn.lKi. [Tfdsedmk, Bos 212; Frank Malov:<-h. 'ajnik in t»!a erajnik. Box 242; John Kerstin, zastopnik, Box 242. Vsi v W. Jordan. Utah. Društvo sv. Alojzija, st. 87 v St. Loui. Mo. Ignac Frost, predsednik. 2620 Hickory St.; Robert Kunstel, tajnik. 2118 N. 11th St.; John Lukezich, blagajnik in zastopnik, 2855 Lyon St. Vsi v St. Louis, Mo. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo ev. Mihaela štev. 88 v Roun-dus, Mont. Mihael Burgar, predsednik, J. R Rem, tajnik, Filip Swas, blagajnik, Martin Ranch, zastopnik Rounus, Mont. Vsi Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne. j Društvo sv. Jožefa št. 89 v Gowanda, N. Y. Kari Sterniša. predsednik. Box 327; Anton Grom, tajnik. Box 441;-Anton Straus, blagajnik in zastopnik Box 90. Vsi v Gowanda, N. Y. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v eerkveni dvorani. OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. Jednote* je priobčen v glasilu Jednote vaafc-mesee po enkr*. in sicer okoh 15. Vsa društva, oziroma njih tajniki so-vljudno proieni, nemudoma poročati vse nedostatke in 1>remembe njik uradnikov. Ta imenik ie priobčear kakor mi je bilo d ose 11 j porašan*. Druitva, ktera še niso pceldh v»«Jk zahtevanih podatkov, naj blagovolijo-to kmalo storiti. Jurij L Broiič, gl. tajnik. V strahu. Mla