Uredništvo in oprasništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ utaja v poodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. it. 13. Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo. Maribor, dne 31. januarja 1910. hmtsioa listu: Celo leto..........12 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta......... 3 K Mesečno............ l K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računi j o s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik II. Prihodnja številka izide radi praznika še le v petek 4. februarja* St. Ilj v Slov. gor. Volilni bpj je za enkrat izbojevan. Poglejmo nekoliko bilanco, da bomo ugotovili v nas načelo, po katerem nam je presojati bodočnost. Št. Ilj je naša najsevernejša narodna postojanka, kakor pravi „Grazer Tagblatt“, prvi4-steber mo-Sta, ki veže nemški srednji Štajev z Mariborom. Ako zgubimo Št. Ilj, potem je nevarno, a skoro nezabran-ljivo, da bi bila potisnjena naša severna meja do Maribora. To dobro vedo tudi Nemci, zato tako silovito naskokujejo to našo trdnjavo in se pri tem ne plašijo nobenih žrtev. Da je radi tega naše stališče sinjo težko in da zahteva ta borba z neenakim nasprotnikom celili in zavednih mož-značajev, to je jasno. In nehote se pri tem vsiljuje nestrpno vprašanje: Ali bomo vzdržali in odbili navale ali ne? Simptomatično za tukajšne odnošaje je brez-dvomno dejstvo, da so korakali naši volilci na bojišče pod našim narodnim praporom in s znamenjem sv. križa na čelu. Ako to slišiš, se ti zazdi, kakor da vstajajo pretekli vekovi iz svojih temnih grobov in doni črez naše hribe, gorice in doline, črez gozde in livade ponosno in zmagonosno geslo: Za krst častni in svobodo zlato. Res! Boj za narodno in gospodarsko neodvisnost in pa za krst častni bijemo. )To drugo dejstvo nam daje poseben pogum. Ne straši nas ogromno število našega nasprotnika in njegova neizčrpna sredstva, ker vemo, da kadar je šel Slovenec na junaški mej-dan, (za svojo vero, se je vedno vračal kakor zmagovalec. Vsenemštvo, ki hoče tukaj zabiti krepak steber za svoj most k Adriji, je identično z protestantizmom, ki ga Siidmarka ob enem razširja. Ta protestantizem se je odpovedal vsej ortodoksiji in je postal zavetišče raznih liberalnih in radikalnih elementov. Ne po-globljenje vernosti in moralno ter nravno življenje ljudstva, ampak „pročodrimovska“ agitacija je bistvo delovanja celo pozitivno-vernih pastorjev. A ne le to. Avstrijski protestantizem je zatočišče vseh brezverskih pastorjev. Vsi oni. ki so postali radi svojih ateističnih in panteističnih idej vzgojiti rod globoko veren in plemenitega srca. To m bil temelj, na katerem so potem širili Šentiljčani svoje obzorje in krepili narodno zavest, in pri mnogih so vspehi naravnost občudovanja vredni. Ni gol sinoda je prvi predsednik Mladeniške zveze Šentiljčan Žebot, in prva predsednica Dekliške zveze Šentilj-čanka Anica, Kren. Zaključimo! Ako bomo skrbeli,* da bodo Šentiljčani vedno globoko prešinjeni od vzvišenih Kristusovih naukov, in ako jim bomo pripomogli, da se bodo, kakor to želi že njihova prirojena inteligenca in živahnost, naobrazili v vseh političnih, gospoda”«' in narodnih vprašanjih, bomo imeli vedno dovolj zna čajev, brušenih kakor kremen, ki bodo vzdržali vse navale in neomajno stali pod našim narodnim praporom. Ponosno bojno geslo: Za krst častni in svobodo zlato“ bo zopet triumfiralo in Št. Ilj ostane naš. Kdo je zmagal v St. liju? „Slovenci propadejo v vseh treh razredih“, to ošabno besedo je izustil še dan pred volitvami Wa-stian! In kako razočaranje! Slovenci smo izšli iz volitev — faktično in moralično — kot zmagovalci! Stranka Südmarke si je še tik pred skrutinijem lastila — III. razred. A ne le v tem, tudi v II. razre-i du smo edino Slovenci zmagali. Naša kandidata LOi pic in Flucher sta zmagala z 15 glasovi, dočim sta Fraiß in Fišereder še-le potom žreba zlezla v odbor,' To je gotovo premalo za divjo agitacijo, ki so jo razvijali Nemci. Njihova stranka že dolgo let sem dela z mogočnim denarnim in nasilnim aparatom, tik pred volitvijo pa z najgršimi sredstvi, kar jih sploh svet premore. Südmarka, je pokupila skoraj vsa količkaj rahla posestva, fn stranka je na umetni način fabricirala volilce za vse tri razrede. Za III. razred je napra-vila na nekem malem kosu njive parcelacijo in tako ustvarila do 20 novih nemških volileev. Istotakovll. razredu. Najgrše se pa je delalo od nasprotne strani v I. razredu. Tukaj bodo imeli še s sodnijo opraviti, kajti z volilno geometrijo so ogoljufali naš erar! Dokazi bodo skoraj sodišču znani. Mnogi volilci so bili naravnost podkupljeni. Ne desetake, ampak stotake so dajali nemški agenti volilcem samo za to, da bi ostali doma. Volilcu v II. razredu Matiju Krenu so ponujali tako visoko svoto za posestvo, da bi drugi na njegovem mestu kupcem še \roke poljubil, a on je ostal zvest! Nekemu drugemu volilcu II. razreda so pozno v noč kupili vso vino po 54 vin. liter. Upali so, da N s ostal doma, a prišel je kljub temu! Krčmar Wraeko pa se nam je izneveril in se pred volitvijo odpeljal. Pač grdo! Trgovec Swaty tudi ni prišel, ker se mn je pretilo z bojkotom! Kratko rečeno, agitacija nemške protestantov-ske stranke je bila tako silna, tako grozna, da si hujše misliti ne moremo! Z vso gotovostjo so Nemci mislili na popolno zmago, a so sramotno propadli. Naša stranka ni imela nobenih sličnih sredstev na razpolago, pač pa poštenost in zavednost svojih' volileev! Razen krčmarja Wraeka se nam ni odtujil ne jeden, ampak vsi do zadnjega so prišli rešit čast slovenskega St. lija! Slava zavednosti in značajnosti naših Sentiljčanov! Čudno je le to, da so razni slovenski listi, med njimi tudi ljubljanski „Slovenec“, nasedli na limance laži in zavijanja nemških listov, ki trobijo v svet o nemški zmagi ! V resnici smo zmagali mi, častno zmagali pri teh žalostnih naših razmerah! Naša meja ima v Št. Tljčanih res dobre, čvrste branitelje! Slava jim! PODLISTEK. Dve sestri. (Dalje.) Ana .ni dovolila. — Morjda pozneje! Večerna zarja je ugasnila,, vetrič bil je nejtaj hladnejši, St’astny, paslovivši se s starima in mladima, skoči v- briČJco. Konja hržjeta in peketata po kameniti ceriti. Na levo Šumi reka v padajočem toku, gore zakriva večerna tema. — Kaj neki to pomeni?, mrmra mfcajli mož — polastili so se me močni, burni čuti! Gorim, (gorim, kbt suha slama, kdo je pač zanetil ta ogenj v mojem srcu ? Reka je zašumelau bajjti voz je drdral poleg negloboke, plitve struge, a ni dala odgovora. Na drugem bregu reke plapolali so ognji prenočujočih brodnikov in razsvetljavah privezane vozove in plave, obložene z belimi deskami. m. Divji jezdec. — Zakaj se ne igraš z mojimi punČikami?, — vpraša Milka sestro Eleno, t-; (jaz ne znam tako lepo postiljati posteljice, in krilca so tudi raztrgana! Kdaj se bova pa učili kuhati? Eleni se ni poljubilo igrati, _ Nespametna sem, nespametna, premišlja v svoji 'sobi, — kuram ječmen potresati, k&naröke učili peti va’čkove glasove, plesati — za uj som dobra. Kako sramotno je molčanje, kajdlar Ana govori z omikanim človekom. Hočem li spregovoriti, ostane mi beseda v grlu, ker čutim njeno slabost! Čuda ni, da se o&e tako često hudujejo, ko ču jej o moje besede. Oh, to boli, zelo boli! Solze se prikažejo devi V očeh. Vstopi se pred zrcalo in 'dolgo zre vanj. — Nisem nezala!, in bila je zopet veselejša. Nasmeje se glasno, solze teko ji po licih, lik dva raztaljena briljanta. — Kako je hudobna ta misel!, reče glasno. Pobahala sem se pred zrcalom in primerjala »svoje lice z licem svoje sestre Ane. — To ni lepo. — ni lepo, ne!- Se nikoli ji ni prišlo 'kai jednakega na misch Neko novo življenje vzbudilo se je v njeni duši. •— Slične misli niso brez povoda. In zopet jo je nekaj vleklo k zrcalu. — Kaj je na tebi, gjladko lice, ik,ai| mi mari jasne oči!' Črtim vas! Štie mi li pridobili očetovo ljubezen? Ne, on od skrbi in boli gine, ko pogleda moje gladko, beto obličje! Ni li žalostna moja mati, gladeč te kite? Kite, lepo spletene, padale so ji po hrbtu skoro do tal. — V očeh ji iskri plamen gnjeva in pa otožnosti. Cernu take misli?, vpraša sama sebe. Padi na koleni pred očetom in prosi ga njtegove ljubezni, objami materini koleni fcn prosi jo odpuščanja, da si radovedno zvedela nje temno, grozno tajnost. --Razumem in pojmim, kar bi nikoli umevati) in pojmiti ne smela., (Pojmim nje ubito ‘dušo, nje pokoro, nje potrpežljivo prenašanje gnjeva, nje brezpogojno, slepo poslušnost! Njo tare kradla,, ona se je pregrešila pr$i strogim očetom, Oh, Iona je tako dobra, vzvišena,, da celo tujega Človeka, Vojteha,, sili do sinovskih čutov! — Tujega človeka?, pravi 'glasno zategnjenim glasom. Kanarčki hrupno zažvrgole, hoteč jeden drugega prevpiti. In zopet so prešinjali mlado devo razni Čuti! Ano je zvabil gorak jesenski popoVlan na sprehod. Kmalu je dospela do znane kolibice in se veselila pogleda na temne, visoke gore. Najvišji njih vrhovi, n.eporaščcni z Idrevjem, poraščeni so z zeleno gorsko travo. Tiho je tekla reka, molče so se ji vkjaajale vrbe, j. ^ : ! L.' I ; Preko viriokih gora letele so divje gosi doli v podobi koničastega kota. Samo jedna ostavila je njih vrste jin polagoma ostajala za sestrami, Ali so ji oslabele poroti ? In Ana se nasloni na jelko, stoječo ob bregu. Nje oko srpo žre v vodo, kakor bi hotelo videti do dna. — Kaj je na dnu? Kamnje ali posuta gl/injä. Vabi nas sama ta globina, 'ta odpor, ki našim očem stajvjlja neprozornost življev in dela tako bajno globino. Baš radi tega me nič ne Vleče k Vojtehu, njemu je lahko videti na 'dnu diiše. Možno je dopadljivo zreti v bistrino, toda to samo godi očem, a ne duši, mislim. Oh ni problem, on je Odprta knjiga, v kateri se jasno lahko Čitajo vse misli, 'In vendar je i dragocen kristal, biser, Z druge strani reke oglasi se peketanje konjskih kopit. Doli po skalovitem strmcu prikaže se jezdec na konju, jeti skoro, pada, kajti ta stran bila je strma in neprilična za ježo, (Dalj* prihodnjič.) Ker bi znalo marsikoga zanimati, navedmo v naslednjem rezultat volitev; III. razred. Naši: kot odborniki: Bauman Janez 94 glasov, iTIia* ler Franc 93, Freiham Fr. 93, Ferk Jože 92; kot namestnika: Lešnik Ludvig 93, From Rup. 91. — Nemci po 54 do 60. II. razred. Naši: kot odborniki: Lopič Lorene 15, Flucher Janez 15; kot namestnika: Prinzl Ludvig 14, Vračko K.. 14. i— Nemci: kot odborniki potom žreba: Fraiß 14, Fi- šereder 14.’ I. razred. Naši: Gelcer Konrad 4, Ehrlich Franc 4, Swaty K. 4, Hornecky Josel 10. — Nemci: kot odborniki: Bartl 6, Koudela 6, dr. Mentl 6, Hornicky 10. Kot namestnika: Flucher Karl 6, Haberl Johan 6, Politični pregled. Štajerski deželni zbor. V seji 'dne 28,. prosinca je dr,: Jankovič utemeljeval predlog, ki zahteva, da se ustanovi deželna zavarovalnica proti škodi povzročeni po toči, povodnji, slani, suši itd., ki bi pa morala biti obvezna z,a vsakega. Le na ta način bi z a mogel zavel res vspešno delovati in svojemu namenu v pravem pomenu besede služiti. Škode, povzročene po nezgodah, se morajo vsaj do 70% izplačati. Ker se taka zavarovalnica zamore le na podlagi okvirnega državnega zakona osnovati, se je v tem smislu predlog izročil kombiniranemu finančnemu in deželnokulturnemu odseku. Nadalje utemeljuje deželni odbornik Robič v tej seji predlog, ki zahteva, da se pomaknejo šole 3. razreda v 2. plačilni razred. Govornik povdarja, da ima edino njegov predlog praktičen pomen, ker edino na ta način se da kaj vkreniti v poboljšanje stanja učiteljev. V razne fantastične predloge se govornik ne spušča, ker se jih itak ne more uresničiti. Predlog je bil odkazan kombiniranemu finančnemu in naučnemu odseku. Poslanca Otterja, ki je liotel delati medklice, je gospod Robič krepko zavrnil, da je kar obmolknil. Kombinirani finančni odsek in odsek za kulturne zadeve. Ker se je bati letošnjega leta velike množice hroščev ali kebrov, je sklenil odsek, pozvati deželni odbor, okrajne zastope in šolska vodstva, da delujejo na vso moč, da se zatrejo škodljivi hrošči. Dežela plača za vsak kilogram hroščev, katere kdo nabere, po 4 vinarje. Okrajni zastopi pa so primorani, dodati še po 2 vin. za kilogram. Izdali se bodo tudi v tem smislu poučni spisi. Deželnemu odboru se je tudi naročilo, da skuša doseči znižanje cene halačnega ekstrakta. Državni zbor. V zadnji seji draginjskega odseka, ki sa je vršila dne 27. t. m., je stavil poslanec Pišek sledeči predlog. C. kr. železniško ministrstvo se pozivlje, da odločno deluje na to, da bo južna železnica vpeljala na črti Dunaj Trst več hladilnih voz in v tem oziru tudi znižala vozno tarifo. Predlog, ki ga je krepko utemeljil g. poslanec, je bil sprejet. Ogrski državni zbor odgoden. Hitro je prišlo, bolj hitro, kakor se je pričakovalo. V petek dne 28. t. m. je izrekla zbornica z veliko večino ministrstvu grofa Khuena nezaupnico. Gospodar ponosnega Hedervaryja pa ni radi tega podal demisije in tudi ni razpustil zbornice, ampak je zasedanje odgodil do 24. marca. To je presenetilo. Par dni pred Veliko nočjo se bo zbornica zopet zbrala. Da bi se odnošaji med njim in strankami do takrat k a/ posebno izpremenili, tega Khuen sam ne pričakuje. On bo zbornico ali že sedaj razpustil in se vrgel v volilno borbo, ali pa — in to je bolj gotovo, do Velike noči tako brez parlamenta in protipostavno vladal, na spomlad pa razpisal volitve. To nelegalno pot — grof Khuen je takih navajen — si bo najbrže zbral radi tega, da bo med tem časom lahko spravil na razna visoka uradniška mesta, v prvi vrsti na mesta velikih županov, svoje ljudi, ki bodo potem primerno vodili in vplivali na volitve. Tudi za organizacijo svoje demokratične stranke in za priborenje terena med volilci mu treba časa. Konečno s tako taktiko precej oslabi agitatorično silo Justhovih in Kossuthovih pristašev. Kako se bo nadalje razvijalo, ne vemo pozitivno, pripravljeni smo pa lahko na največja presenečenja. Splošni avstrijski katoliški shod. Kakor znano, se splošni avstrijski katoliški shod radi brezobzirnega postopanja gotovih nemškiii krogov, ki le prepogosto pozabijo na krščanska načela in moralo v javnem življenju, lansko leto ni mogel vršiti. Osrednji odbor za prirejanje katoliški K shodov v Avstriji pa zdaj naznanja, da se bo letos v septembru vršil VII. avstrijski katoliški shod in sicer v Ino-mostu. V svojem sporočilu izraža upauje, da se je razburjenje, ki se je bilo polastilo katoličanov v taki meri, da so pozabili na skupne težnje, poleglo, in poživlja katoličane, naj dokumentirajo pred vso jav- nostjo, da težki in vroči narodni boji in krepka narodna samozavest nam ne zabranjujejo delati v smislu visokih kulturnih ciljev. . Gotovo je potrebno, da se mi katoličani večkrat zberemo in posvetujemo, kako moramo odbijati napade številnih sovražnikov naših verskih svetinj, in kako moramo delati, ako hočemo svet prenoviti v Kristusu. Bojimo se pa nekoliko, da bi ne upliv a 1 ovirajoče na shod hud boj tirolskih krščanskih socialcev s konservativci. Radi izida nadomestne deželnozborske volitve v Meranu, ki je spadal dosedaj k posestnemu stanju konservativcev, a so sedaj zmagali liberalci, ker krščanski socialci niso podpirali konservativnega kandidata, so strankarske strasti na novo vskipete in boj med nasprotnima strankama divja hujše, kakor . kedaj poprej. (Upajmo pa, da se bodo skazali ti naši pomisleki kakor neopravičeni. Perfidnost Briandove politike. V francoski zbornici se je vršila v zadnjih dneh debata o važnem šolskem vprašanju. Pri tej priliki se je zopet dokumentirala zahrbtnost in perfidnost Briandove politike. Tekom zadnjih treh mesečev, ko se je bil boj med „svobodno šolo“ in „laiško Solo“, je ministrski predsednik mirno stal v ozadju in včasih se je celo zdelo, kakor da se ne bo v tem boju za šolstvo več izpostavil. - , " Pa prišlo je drugače. Briand, ki je pred tremi leti na nekem kongresu v Angersu izjavil, da hoče vlada osvoboditi deželo „konfesionelnih jaži“, oni Briand, ki je na nekem zborovanju v Marzilftt zagotovil, da bo vlada podpirala vsako akcijo, ki bo skušala iztrebiti katolicizem iz šole; ta Briand je sedaj, ko so francoski škofi nastopili proti svobodomiselnemu učiteljstvu, še-le potem, ko je framasonstvo Že popolnoma zavladalo v takozvani laiški šoli, in je pretila verskemu mišljenju in čutenju nežne šolske mladine največja nevarnost in bi bili škofi zagrešili grozno malomarnost, ako bi ne bili pozvali katolike v boj, vstal je v zbornici in drzno imenoval katoličane rušitelje miru, samega sebe pa predstavil za angelja miru. Vsakemu še tako kratkovidnemu katoliku mora biti sedaj jasno, da je bil Briandov molk' in njegovo rezervirano zadržanje preračunjen na uspavanje neodločnih, mlačnih katolikov. (Najprvo potom javne in tajne agitacije in potom odredb ustvariti take razmere v šolstvu, da bodo zavedni katoliki moralično primorani stopiti na krov, potem pa jih javno označiti za rušitelje miru, to je perfidna politika ministrskega predsednika Brianda in njegovih jakobinskih tovarišev, ki so veliki v svojem sovraštvu do cerkve in do Kristusa. Pa pridejo naši liberalci in pojejo v 'panegirikih slavo tem francoskim „prvoboriteljem kulture“, ki so pa v resnici podli in zahrbtni zatiralci vsakega svobodnega razvoja. Naša sveta naloga je zatirati vedno in povsod otrovane kali te francoske „svobodomiselnosti“, in neumorno pojasnjevati ljudstvu nakane naših „nadepolnih“ svobodomiselcev. Potres. V noči od 28. na 29. t. m. ob 1. uri in nekoliko minut je marsikoga vzdramil iz prijetnih sanj močan potresni sunek, ki je trajal par sekund. Četrt ure pozneje se je sunek rahleje ponovil. Akoravno je bil sunek precej krepak, ni povzročil pri nas, kolikor smo poizvedeli, nobene škode. Za sedaj nam je ta neprijetni obiskovalec prizanesel in o-stalo je le pri strahu. A že to je precej. Ko človeka tako neka podzemeljska skrivnostna moč hipoma in nemilo prebudi, mu postane tesno pri srcu in plaho pričakuje, kaj bo. Domišljija prične živahno delovati, v duši pa se poraja misel, kako slab in majhen je človek nasproti tem tajnim, a neizmernim naravnim močem. Tudi drugod po Štajerskem in Kranjskem so čutili potres. Došlo nam je od vse strani že mnogo sporočil. Slivnica pri Celju. Tukaj smo čutili dne 29. prosinca ob 1. uri zjutraj močan potresni sunek, ki se je v četrt uri malo rahleje ponovil. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 29. januaija 11. ob 1. uri 5 minut po polnoči je bil tukaj 4 sekunde trajajoč močan potres v južuo-sevemi smeri. Čr na gora pri Ptuj n. V noči od 28. do 29. ja-nuarja ob 1. uri smo čutili precej močan potres. Ljutomer. Dne 29. januarja ob l.uri 6 minut po noči vzbuail nas je iz gladkega spanja nekaj sekund trajajoči potres. Četrt ure pozneje občutil se je drugi sunek, a manj močan. Škode ni naredil. Sv. Bolfenk pri Središča. Dne 29. jana&ija je bil točno ob 1. uri po polnoči tako močan potres, da so se stene na južni strani zmajale osemkrat; ob 1. uri 15 minut pa drugi sunek tako, da so se od južne strani stene stresle trikrat. Ker je bil obenem precej močan veter, nas je bilo strah; ob 1. uri so nas „čarni" obhajali. Raznoterosti. Postni zabavni večer pevskega odseka S. K. S. Z. v Mariboru se bo vršil v soboto dne februarja 1910 v prostorih kat. delavskega društva Flössergasse št. 4. Začetek bo ob 8 uri zvečer. Vapored obsega mnogo točk, katere bodo nudile občinstva gotovo veliko zabave. Pripravljalni odbor je neumorno na delu in izza knlis čujemo, da se bo igrala med drugim pevoigra Kovačev študent, ter bo nastopil velesloveč šaljiv govornik. Kazni šaljivi nastopi in druge zabave bodo dale prireditvi značaj predpustne veselice. Po ysporedn se vrši ples. Vabila se bodo te dni razpošiljala in pričakujemo da se bodo povabljenci odzvali v polnem števila. - • Razpisano učiteljsko mesto. Za šolo pri Sv. Koku ob Sotli je razpisano mesto nčitelja in šolskega voditelja. Prošnje se morajo vložiti do 28. februarja. i I f Prof. Blaž Matek. I Ob preranem groba stojimo. Vary bomo položili vrlega moža, katerega bodemo tako težko pogrešali. Minulo soboto dne 29. t. m. je umrl Blaž Matek, c. kr. profesor na gimnaziji v Mariboru. Kojen je bil 1. 1852 v Gornjem gradu. Po odlično dovršenih gimnazijskih študijah v Celju je bil enoleten prostovoljec, potem se je pa posvetil modrosiovju na graškem vseučilišču. Izbral si je stroko, za katero je i-mel posebno veselje in izredno nadarjenost -- matematiko in fiziko, .služboval je nekaj let kot sapient na gimntudji v Celju in Mariboru. Na mariborski gimnaziji je pOBtal definitiven profesor leta 1892. ter je ostal na tem zavoda do lanskega leta. Zaradi bolehnosti je prosil za dopust ter iskal zdravja v različnih kopelih in letoviščih, a vse zaman. Preteklo jesen je šel v Leoninum v Ljubljano, da bi po pomoči odličnih zdravnikov-strokpvnjakov okreval, a tudi tam bo mu upanje ni uresničilo. Čedalje hujše ga je trla črevesna bolezen. Previden s sv. zakramenti je predvčerajšnjim izdihnil svojo blago dušo. Za pokojnim g. profesorom žalujejo vsi obširni krogi, ki so ga poznali. Na stotine njegovih učencev je razškropljenih po vspj domovini, ki neomejeno čislajo njegove vrline kot odličnega profesorja. Blaž Matek je bil ponos slovenskih srednješolskih profesorjev, v svoji stroki priznan in obče spoštovan. Njegove zmožnosti je cenilo tudi naučno ministrstvo; radi tega ma je poverilo častno nalogo, da naj Spiše matematične knjige V stovenskem jeziku za spodiyo in višjo gimnazijo. Svojo nalogo je spolnil z vso spretnostjo. Na nižjih gimnazijah so njegove knjige že uvedene; poslednjo knjigo za višjo gimnazijo je ravno dogotavjjal, ko ga je kruta smrt doletela. In ravno neumorna marljivost, s katero je pisal svoje izvrstne knjige, mn je nakopala in povspešila neozdravljivo bolezen. Postal je žrtev svojega poklica. V svojem značaju bil je krepak, trd kakor skala; iskren narodnjak, požrtvovalen podpornik vseh narodnih podjetij, posebno plemenit dobrotnik nčeče se mladine. Narodna društva v Mariboru so v njem izgubila odličnega nda in po-speševatelja. Radi svojih zaslug in lepih lastnosti bil je povsod iskreno priljubljen. Žalovanje za njim je radi tega splošno. Premili pokojnik, počivaj v miru; nam ostaneš nepozabljiv. Prizadjal si nam samo eno zlo — da si nas tako hitro, prerano zapustili * * * Slovensko trgovsko društvo v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo dne 6. svečana, (ob 3. uri popoldne v prostorih Narodnega doma. Vabijo se vsi gospodje trgovci in obrtniki, (ki se za prepotrebno društvo zanimajo, da se vdeleže občnega zbora v obilnem številu. Za obmejne Slovence: Terezija Šketa v Braslovčah je nabrala na gostiji Jožefa Hruševar in Ivane Rančigaj 15 K, neimenovana v Gradcu darovala 8.40 K, med Mohorjani v St. Petru v Sav. dolini se je nabralo 7 K. Afera Ajstrich še vedno ni končana. Ugnal je Ajstrich sicer Woschnagga, da ni poslanec; moral mu bo sißer dne 3. februarja zopet dokazovati, da je bil nekdaj slovenski sokol. Ugnal je tudi napadalca dr. Ballogha, da je odslovljen od uredništva „Wachte.“ Sam pa je še vedno snspendiran od učiteljevanja. Učenci se pa iz njegovih predmetov ne bodo dosti naučili. V teh predmetih ga namreč suplirajo drugi učitelji, ki se menda ne bodo veliko trudili, da bi delali za Ajstricha, ki se jim lahko smeji, ker brez dela dobiva naprej svojo plačo. Ali si deželni odbor ne upa zdaj kaj odrediti, ker se boji deželnih poslancev, ki jih ima pred seboj? Dež.-mešč. učitelj Hölzl (je dobil namesto Ajstricha v nemškonacionalnih društvih v Celju odlična mesta. Hölzlov oče je bil Slovenec iz Gaberja doma, mati mu je pa Mia slovenska Korošica iz Černe na Koroškem. Tudi je, kakor prej Ajstrich, večkrat videti v družbi ravnatelja Praschaka, bivšega Pra-žaka. Socialni demokratje so našli milost v očeh' nemškega Schulvereiiiit. Ta avanzma so si zaslužili s svojo strastno in ostudmo gonjo zoper slovensko Šolo v Studencih. Nemški Schulverein stori Je svojo dolžnost, če jih zato javno pohvali. Kar se dostava, na-sprotstva zoper pravične narodne zahteve slovenskega ljudstva, ni razlike med rdečim „internacionalnim socialnim demokratom in najzagrizenejšim, Bismarka oboževajočim nemškim naoionalcem. Schulverein ui v polnem obsegu izvršil svojo dolžnost, ki mu jo nalaga hvaležnost: šele takrat, če bi ne samo vi svojih podružnicah odkazal socialnim demokratom večji delokrog, temveč jim tudi dovolil avanzma v svoje o-srednje vodstvo. Kakjor se ne čudimo nemškemu Sekulvercinu, tako se moramo čuditi tistim velikim slovenskim o-brainbnikom, ki po Štajerskem z gromkim glasom pojejo slavo Ciril-Metodovi družbi in kot liberalci najčistejšega kalibra pišejo v „N&rodrii Dnevtnik“. ITi možje znajo sicer lagati in. natolcevati našo obrambno- organizacijo, češ, 'da porablja nabrani denar v strankarske koristi, da ji ni mar za pravo rešitev našega naroda. Proti socialnim demokratom pa, ki so zavezniki Narodne ^stranke in pri volitvah reaj-vnetejši agitatorji in volilci njenih kandidatov, si ne Upajo Črhniti odločnejšo besede. Zapomnili si bomo, to j« menda najostrejša beseda, djo katere se še po-vspnejo nap ram socialnim demokratom. Slovenski na-rod-pa si naj dobro zapomni, da so slovensko šolo v ‘StudencJn nečloveško pobijajoči socialni demokratne, veliki prijatelji in zavezniki Narodne stranke, braniteljice Ciril-Metodove družbe na Štajerskem. Slovenskim tiskarnam. Matica Slovenska razpisuje s tem natečaj za tisk knjige „Ustava in uprava ilirskih dežel. Spisal dr. Bogomil Vošnjak“, ki bo obsegala približno 22 tiskanih pol in se bo tiskala v najmanj 4850 izvodih. v _ Papir, format in tisk knjige bode tak, kakor je bil v „Bleiweisovem Zborniku“ (za leto 1909). P. n. slovenske tisarne, ki reflektirajo na tisk te knjige, se vljudno pozivljejo, da pošljejo svoje offer-te do dne 2. februarja 1910. Dne 3. februarja ob 9. dopoldne se bodo oferti otvorili: p. n. oferonti so vabljeni, da pridejo ob tej uri v društvene prostore Matice Slovenske (Kongresni trg 7j. ' V ofertu je treba navesti : !. ceno za tisk pole pri: 4850 izvodih; 2. ceno za eventualni petit-tišk (ne tarif alno, ampak z določeno svoto) ; 3. ceno za papir pro -1000 pol; 4. ceno za evontuelnih; nadaljnih 100 ižvodov; 5. ceno za ovoj. :^v:isv — ri - V ofertu je ceno za tisk in papir ločiti. Priložiti je vzorec papirja in duplo. Cene je razumeti franko Ljubljana. Knjiga mora biti tiskana do dne 22. aprila 1910. — Uprava Matice Slovenske.: Štajersko. Št lij. Volitve. Žreb res ni nikdar ngoden za Slovence, Tudi v St. lija je žreb odločil v dobro Nemcem in vzdignil samo dva Nemca: Fraissa in Fišeredeija. Ko bi je eden bil naS, pa imamo tudi odločno večino. — Lopiča si Nemci svojijo, a on je vkljub pritisku volil z nami in trd kot kremen ostal. Nasprotno pa Koudella in Hornicky sto nam ravno tako naklonjena kot Nomcem. Mi smemo biti a uspehom zadovoljni ! Gornjigrad. Vabimo na veselico, katero priredi na. Svečnico dne 1. februarja 1910 izobraževalno društvo v župnijskih prostorih ob !48. uri popoldan. — Spored je sledeči: 1. Pozdrav. Dr. G. Ipavic. Poje mešani zbor. 2. Večna mladost in večria lepota. Igrokaz v treh dejanjih. 8. Ujetega ptiča tožba. J. Aljaž. Poje mešani zbor. 4. Prvi april. Saljivo-resna igra v dveh dejanjih. 5. Pri zibelki. J. Aljaž. Poje mešani «Bor,: Vstopnina: Sedeži 80 vin^ stojišča 40 y4 otroci 20 vin. Mozirje. JNeki napredni volilee se ponaša m celjskih naprednih listih, kako sijajno so zmagali naprednjaki pri občinskih volitvah v trgu Mozirje in hvali zavedne volilee, da so tako trdno stali na napredne strani. Zato si dovoljujemo, zapisati par vrstic in pokazati naše nasprotnike v pravi luči. Kakšna je napredna stranka? Liberalna. Liberalci pa nočejo biti, ampak naprednjaki. Tega imena pa niso vredni, ker nič za narod ne storijo. Poglejte narodna društva v Mozirju, kako spijo v narodnem oziru. Katera stranka je pa zmagala ? Odgovor je kratek: doktor Goričerjeva! Ta pa gotovo ni liberalna, ker gospod doktor neče nič slišati o dr. Kukovcu, samo voli ga. Volilna agitacija ki je bila zelo živahna, in pri kateri so se nekateri posluževali tudi takih sredstev, da se je potem moral vložiti rekurz, se je vršila v znamenju gesla, da mora S. K. Z. sirčati iz občinskega odbora. To gotovo ni liberalno, kaj ne, g. doktor? Na dan volitve je imel občinski redar dovolj dela. Tekati je moral po volilee na dom. Ker pa sam ni vsega zmogel, so mu pomagali nekateri gospodje, ki 30 bili tako vneti, da. so tudi s kočijami vozili zaveda ne volilee skupaj. Zanimiv je bil tudi prizor, ko so nekateri, seveda ne liberalci, tirali starega občinsk. ubožca na volišče. fV neki gostilni! je bila pijača na razpolago. Med pivci so se nahajali tudi nekateri kmetje, ki so svojemu stanu nasprotno volili. Vprašam jih, ali menijo, da še vedno živimo v suženstvu, kakor v starih časih in da mora biti vsak podložen trški gospodi. Toliko za danes. Ce pa hoče kdo še kaj več izvedeti, naj kar sporoči. Vstrežemo mu rade voije, ker je gradiva dovolj! Iz žalske okolice. Zadnjič sem proti vam, gospod urednik, malo pojamral, da so se mojim tovarišem gotovo brlogi podrli. Tristo žegnanih strun! -Zdaj bi se bil pa meni tudi skoraj, pa ne vsled liberalnega. trušča, ampak radi snega, ki ga je ta preklicana zima do meter na debelo nakidala na moj brlog. Bilo me je že skoraj groza, ker sem mislil, da so se vsi peklenščeki s krumpastim vred zarotili, da me hočejo ugonobiti, ker sem se lotil liberalcev. Odmetal sem sne& z brloga, čeprav z veliko težavo. Bilo mi je Skoraj tako vroče, kot liberalcem tedaj, ko so misijonarji v Žalec prišli, ali pa vsaj takrat, ko so volilne imenike sestavljali, da bi ne prišlo preveč teh preklicanih klerikalcev notri.; Taka reč tudi dela skrbi. Ko sera svoje delo dovršil, sem se oddahnil, ker sem videl, da ni več nevarnosti, in sem bil še vesel, da imam tako močno ograjo iz snega, se mi vsaj ni treba bati naprednjakov. Pa pogledam še v dolino proti ljubemu Žalcu: bil je ves v megli. Sment, sem si ■mislil, — občni zbor Narodne stranke je bil v megli, v Žalcu je pa megla sedaj pred občinskimi volitvami. Gromska pođriga, je to nevarno, da se nekaj takih volilcev, ki še držijo kaj na našega starega Boga, zgubi, — ker v megli ne vidijo, — ali so v volilnem imeniku, ali ne! Pa pustimo to, ker me še ne briga toliko, kot gospoda dr. Kukovca bernjä duhovnikov, ker jaz itak nisem volilee. — Puščavnik iz Mrzlice. l;P - _ Gaberje. Zadnji čas so nekoliko ponehali tu-kajšni nemški buršaki ponoči divjati ih kričati svoj staro-znani „Auf Gaberje!“ Dobili so pa sedaj zveste naslednice. Nekatere sokoliće so se odlikovale zadnji teden med drugo in tretjo uro zjutraj, ko so se vračale iz plesnih vaj, s korajžnimi klici „Auf Gaberje! “ Bilo je to tako glasno, ‘da so se stanovalci v bližini stoječih hiš vzbudili in zgražali nad tako oliko. Vuzmetinci. (Se enkrat shod Narodne stranke.) O shodu, ki ga je imela Narodna stranka pri nas, se še vedno piše; posebno priobčuje Narodna stranka Še vedno podrobnosti iz govorov dr. Božiča in drugih govornikov v zadnjem „Narodnem Listu“. Naše mnenje je: gospodarsko delo je, če je res gospodarsko, koristno za naš narod; zaradi tega ga tudi mi, pozdravljamo. Ce še bo naš narod gospodarsko ojačil in osvobodii, bo tudi njegova, zavednost in kinturia rastla. Narodna strajnka pa ne pozna čistega pravega gospodarskega dela, za njo je gospodarsko delo le pretveza, da dela lažje zase in za svoje ideje propagando. Gospodarsko delo, pomešano s politiko, je za niče ,, v, Pat še nekaj. Narodna stranka se preveč brati z nasprotnimi osebami. Vi: Vuzmetincih je ponujal dr. Božič vinarsko zadrugo M Celju» Ideja ni napačna, samo Celjani so prišli prepozno z njo. Dr. Geršak jo je Že pred 10. leti .v/ naSem okraju izvedel. Ustanovil je kletarsko društvo, katerega namen je, vinogradnikom za navadne cene vino odkupiti» jg,a/ spraviti v zaloge in potem vinskim kupcem prodati. Namen je torej, pom ožgati malim in večjim vinogradnikom, da niso primorani, svoj vinski pridelek za vsako ceno kupcu prodati., * ..j‘; L,',!. \ Proti temu društvu je nastopil fiardečki Bau- man. Kar je la povedal, je brezpomembno in nezmi-selno in se ne mislimo s tem baviti. iMi hočemo le povedati in opetovano pribiti, s kakšnimi osebami se ljudje, ki se štejejo za pristaše slovenske Narodno stranke, bratijo iin si roke stikajo. Hardeeki Bauman je oster nasprotnik vsakega Slovenca in je bil pred kratkim v Ormožu obsojen, ker je učitelje slovenske Šole, kateri so priredili lepo božičnico, psoval, Ta Bauman, M je vi Silvestrovi noči v gostilni Paneer-ja imel govor proti Slovencem, kj ga je tako zaključil, da je bilo celo niajnovejšemu ormoßkemuf Nemcu, Andražu Kov)a|čjiČ;u ig Djbibrove, ormoškemu grobokopu, težko, je, kakor j« pokazal navedeni shod v VuzmetincUi, najboljši prijatelj Sinka, Zab'iav)nika itd., ki so celo voditelji Narodne stranke in paradirajo kot njeni zaupniki. Zatorej sklepamo. Dela je [dosti, pa delati moramo trezno, premišljeno in z jasnim ciljem. Kar je pa Narodna stranka dosedaj storila, to ni nfkakoršno delo; to so kvečjemu otročji poskusi in posnemanje, pa brez jedra in prež vspehai. Ivanjkovci. Veselo novo leto (Vam voščim, gospod urednik! Voščil sem ga tudi svojemu očetu in svoji materi, pa ni bilo zastonj, rafdoveden1 sem, kaj bo z Vami! Voščil sem ga tudi svojemu stricu,, pa bi bil skoraj tepen, Vi me menda ne boste, kein Vaša Šiba ne seže tako daleč! Zdaj pa bi Vam rad povedal, kako sem svojemu stricu voščil novo leto! Prav lepo sem si zlikal Čevlje, da so se svetili, kakor zlati krajcar, ki ga cesar dene iz rok, ko ga zgotovijo; potem sem se park rat potegnil z vodu po očeh, da ne bi bil krmežljav. Pa sem šel. Mislil sem samo na strica in na tisti zlati krajcar, ki ga bom dobil. Po maši sem bil prvi pred cerkvijo in, glej sreča, stric so ravno prišli do cerkve — k maši oni sne hodijo, pravijo, da tako pametnim in bogatim ljudem, kakor so oni, ni treba hoditi v cerkev» Stric me zagledajo, hitro razumejo, kaj bi jaz rad, pa mi mignejo, da greva v stran!: In začel sem, kar sem že itak znal na pamet: Zdravo in veselo in pa srečno novo leto Vam želim. Ja, ja, da bi bilo res srečno, bolj srečno, kakor je bilo lansko, pa nič ne vem, če bo; la veter okoli novega leta, ne pomeni nič dobrega, meni je te dni sko-ro vso streho razkril. Kes ? moj Bog, pa Še nisem nič slišal, Vi bi pa tudi lahko zgoreli, pa na bi nihče nifi zvedel o tem! Kaj? zgoreli? so zakričali stric, meine je kar zazeblo, ljudje so sd pä začeli smejati. Plaho sem gledal strica» Pa sem se jim v srce zasmilil, ker sem od prevelikega strahu trepetal, postali so prijazni in mi razložili: Vidiš, so rekli, pri nas ne more več goreti, ker se ogenj preveč boji požarne brambe in njenega naČeSnika; samo če načelnik požarne hrambo odide kam z doma, je nekoliko nevarno. Da bi Te vedno ostal doma, sem vzdihnil in, da bi strica ne spravil zoplet v slabo voljo, sem si prihranil več vprašanj za prihodnjič. Stric pa eo bili tudj zadovoljni z menoj in so mi dali, ne sicer zlati krajcar, pač pa tisti rjavi, ki velja 2 vinarja! Slovenjgradec. Gospod dr, Kiesewetter, odvetnik v Slovenjgradcu, je sprejel v svojo pisarno že iz Celja znanega, strogo nem&ko-nacionajnega dr. Peiritschegga 'kot koneiipijenta, Ali bodje dr. Po-tritsehegg sploh zamogel rešiti tukajštno potapljajočo se barko, je veliko vpraŠatoje. Sicer pa nas to ne spravi v nikakršno zadrego, Če si dobi gospod dr. Kiesewetter kakega nemškomacionaljnega, nam Slovencem nasprotujočega kouclpijjenta; staji, hvala Bogu, imamo sedaj v Slovenjgradcu tudi slovenskega odvetnika dr. Bratkoviča, Polzela. Dne 18. jan, se je ra|znesla po fari tužna vest, da je zapustila svet blaga gospa Terez. Hrovat, posestnica y Zgornjem Podvinu, v 29. letu svoje starosti. Rajnka je bila obče priljubljena, mirna in dobrosrčna tudi nasproti Ubogim, pogreb sc je vršil ob ogromni udeležbi. N, v m» p. ! Sv. Peter na Medvedovem selu. V Četrtek 27, ■januaijja se je v St, Petru ustanovila zveza slovenskih deklet za Spodnje Štajersko, Zjastopane stabile m ustanovnem shodu vse dekliške zveze šmarsko-rogajškega okraja. Prišlo pa je tudi osem vrlih mladenk i;Z žalske Župnije, kj so zastopale živahno delujočo dekliško zvezo k Petrovčah, prišle so mladenke iz St. Ilja in Sv. Ane v Slov. goricah, ia Pilštanja, Podčetrtka itd» Govori, s katerimi so Bi dekleta sama» začrtala nalogo nove celokupno zveze, in Sredstva, s katerimi bodo dosegala svoj v resnici krščanski in narodni smoter,, so bili prekrasni, dovršeni kakor po vsebini, tako po obliki. Zveza slovenskih đpklet je kakor že poldrugo leto stara zveza slovenskih mladeničev odsek Slovenske krščanskosocialne zveze, katero je na ustanovnem shodu zastopal njen podpredsednik dr. (Hohnjec. Raj&veu podpredsednika S. K. S. Z. je na ustanovem zborovanju govoril tudi nj.cn odbornik župnik .Gomilšek, Odbor zveze slavenskih deklet, ki je bil v St. Petru izvoljen, (sestoji iz 10 deklet. Predsednica je Ana Krpn iz SL lija v Slov, goricah, 1. podpredsednica Marija Dren iz Petrovč, 2. podpredsednica A» Verk iz St. Petra. Koroško. Sele. Ustanovni shod podružnice Slovenskega društva. Pretečeno nedeljo dne 23. prosinca se je v Selah vršil ustanovni shod Slovenskega šolskega dru štva za Sele in okolico v Mažejevi gostilni, kateri je vkljub visoko zapadlega snega bil dodro obiskan. Domači župnik je v kratkem obrazložil veliki pomen in potrebo šolskega društva za slovensko Koroško. Pristopilo je temu društvu takoj 17 letnikov in 22 podpornikov. — Bog daj začetemu delu prav obilno uspehov!.’ : Velikovec. Dne 23. prosinca je bila pri nas predpustna veselica. Udeležba radi slabega vremena ni bila povoljna, vsaj ne taka, kakoršne smo bili vajeni prejšna leta. Prihiteli so med nas tadi kapelj ski pevci ki so s svojim izbornim petjem napravili na poslušalce globok vtis. Hvala jim za njihov trud in prijaznost, mi jih bomo ohranili v prijetnem spominu. Nastop „jutrovcev“ je žel mnogo pohvale in tudi zanimanje za srečo in ribji lov kakor tudi za narodni muzej, ki je bil za Velikovec nekaj novega, je bilo veliko. Pri šaljivem govoru č. g. Dobrovca so se pa ljudje od srca nasmejali. Kratko! Bil je prav lep večer in vsi ki so sodelovali, — pozabiti ne smemo na tamburaški zbor, ki je neumorno sviral, — so dobro rešili svojo nalogo, posebno ako pomislimo, da je bila to prva prireditev te vrste pri nas. Razgled po svetu. Mednarodni muzej za jamsko znanstvo v Po* stojni. Knez Ernest Windischgrätz je prevzel pokroviteljstvo odbora za zgradbo mednarodnega muzeja za jamsko znanstvo v Postojni. Avstralski biseri. Biseri so ena naj dražjih stvari na svetu, s katero se zališjajo d^gdanes dame takozvanih naj višjih“ krogov» ITie dame pa niti ne vedo, od kod so biseri in kako preteklost imajo za seboj. Do novlejšega časa se je mislih),, da je njihova domovina otok Ceylon» Ali v zadnjih letih se je pridobivanje biserov v Avstraliji, zlasti v „Queens-landu, jtnočlno povzdignilo in veeijlaa bisiekdv, je sedaj avstralskih» Samo v [Queenslalndu se je v dobi od leta 11901 do 1907 dobilo .4610 ton bisernih školjk, katerih vrednost je znašala približno 14,000.000 K. Ako je sreča podjetniku mila,, je v kratkem bogataš. Ubogi potapljač pas,, ki nabira na dnu morja Školjke, pa zasluži za svojo težavno in nevarno delo borih 20 do 40 kron mesečno, sicer 'se pa deli tudi premija 400 kron za »sakih 20 stotov* Od aprila 3d novembre so ribiči pri delu zunaj na morju in se vračajo domov samo vsaMh 6 tednov enkrat, da spopolnijo zqpfet finalno, drva za kurjavo itd. En parnik tvedno spremlja flotilo ribičev» Vsako popoldne obišče nadzornik domačine potapljalee in pobira Školjke, kaitere na ladiji potem odpirajo. Najlepši biseri ležijo vedno bolj proti robu [školjke. Pa biseri niso jedini dobiček podjetnikov* Skbljke same imajo tudi vrednost kot takozvani „perimutter.“ V Novi Kaledoniji 'že obstoja ena tovarna, ki izdeluje gumbe iz Školjk, druga täka tovarna se pa sedaj gradi v ■ Queenslandu. Svetovna razstava v San Franciscu, Prebivalci mesta San Francisco midlijo praznovati otvoritev panamskega preskopa s svetovne razstavo, 3d] naj bi se imenovala ■„panama Pacifice Exposition.“1 Razstava bi trajala celo leto. Organizacijski Odbor je naprosil vse konzule tujih držav, naj povabijo svoje, da se udeležfe le razstave. Svetovna razstava v Haaga. V političnih holandskih krogih se predlaga, da bi se ob priložnosti otvoritve mirovne palače v Haagu priredila svetovna razstav». Upajo, da se bodo jeli ljudje za ta načrt zanimati in da bo mogoče izpeljati razstavo. Pri Franc Karfln-a nasledniku Janko- priman v Senf JurJu ob juf. žeS. dobite za poročne slavnosti najlepše, norodošlo močno in sfanovifno blago za možke in ženske obleke, kakor tudi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drugo priznano dobro blago po teto nizki ceni. Franc Kartin-a naslednik Janko Artman Šenf Jur ob juž. žel. Velikanska zalega i mannfakturnega, volnenega, suknenega in platnenega blaga. — Bogata zaloga najboljše špecerije in železnine. Splošno priznana najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: :: S« Ulčar-ju Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne. Za dijake najugodnejše cene. 233 AXXXX Restavracija XXXX2| Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, hizeljčan, konjičan itd. iz budjeviške češke pivovarne. n udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Oddaja stavbe novega enonadstropnega šolskega poslopja s 6 učnimi sobami, eno risalno dvorano, eno telovadnico, eno konferenčno sobo, eno šolsko pisarno, s stanovanjem šolskega sluge, se-stoječega iz dveh sob in kuhinje, kletmi, s potrebnimi hodniki in drugimi prostori v Žalcu. Ustmena zniževalna dražbe se bode vršila v četrtek BV* dne 10. februarja 1910 “Bi ob 9. uri predpoldne v občinski pisarni v ŽALCU. Stavba se bode le enemu glavnemu podjetniku oddala. Izklicna cena znaša 99 342 K 28 h. Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika, stavbenega dovoljenja in stavbenih pogojev, je v pogled razpoložen v občinski pisarni v Žalcu in pri okrajnem šolskem svetu (c. kr. okrajno glavarstvo) v Celju. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 9935 K. V stavbenih pogojih označene izpremembe načrtov mora podjetnik na lastne stroške sam preskrbeti. Kfajni šolski svet Žalec, dne 28. prosinca 1910. Načelnik: Josip Sirca. Tovarna za peči H. K0L0SEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Perilo žensko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pase, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se kupi v veletrgovski hiši 64 R. StermecM, Celje. Velikanska zaloga garnitur, zastorov in preprog 1 garnitura iz 1 prtiča za mizo in 2 za posteljo sknpaj K 9’—, fina K 10 —. Caj-gasti po 2o mt., trpežni, K 8 —, fini K 10'—, zelo fini K 12'—. Priporočam častiti duhovščini za svečnico svojo veliko zalogo voščenih SV0Č lastnega izdelka. Prodajam tudi proti letnemu računu in zaračunim za polovično ceno ostanke sveč. — S vsem spoštovanjem Josip Dufek, svečar, MARIBOR. Svoji k svojim! Urar j očalar In slater SiBureš Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. (rUn iti <1 fon O 8 Slovenskimi ploščami, čistim i& i tlli lil I Ul I V/ jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Ignac Božič narodni krojač ¥ Mariboru, Tegethofova ulica 16, t hiši ir. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talaijev po najnižji ceni. Zaloga 78 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. Cerkveni slikar Peter Markovič akadem. slikat* v Rožeku na Koroškem se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. X občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih " potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema, vsa večja dela: slikanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po X X X X X X X dogovoru in brez vse konkurence. X X X X X X 23 X 11 »osolim» i im r registrovana zadruga z neomejeno zavezo * IMT Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se «prejemajo od vsakega in se’ obrestujejo: navadne po 4°/#, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega, leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97 078). Rentni, davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 47*°/0» na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5 '/»•/• >n n» osebni kredit po 6°/». Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kdeke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, is praznike. — V uradnih urah se sprejema I» isplaćuje denar. pojasnile se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik oi 8.—18. dopoldne in od 2.-6. dopoldne. r 6 '•saJIlaiM tMStmil ■« rsapehis* d.m.ee hranllM asbl ratnik«