Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 14. SEPT. 1961 Leto XIII. — Štev. 36 Cena 15 din Živahne razprave Kot v ostalih občinah, so bili tudi v ljutomerski občini letošnji polletni občni zbori sindikalnih podružnic precej živahni. Kot smo o tem že poročali in kar je tudi za pričakovati: najbolj živahne so razprave o novem gospodarskem sistemu in seveda o enem izmed glavnih sestavin tega sistema — o novih poteh nagrajevanja. Kako živo je zanimanje proizvajalcev pove sicer enostavno, vendar vsekakor pomembno mnenje proizvajalcev v gradbenem podjetju »Remont«, kjer je eden izmed članov kolektiva med drugim dejal: »Povejte nam, koliko bo ta stavba, ki jo gradimo stala, pa boste videli v kolikšnem času jo bomo zgradili!« Se pravi, da med proizvajalci vlada zanimanje za to, da povečajo produktivnost, seveda ob tem, da si zjagotovijo tudi temu primerne osebne prejemke, kar pa imajo popolnoma prav. Kot povsod drugod pa je tudi v nekaterih ljutomerskih podjetjih moč zaslediti, da u- vajanje novih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov ne gre tako hitro kot si to posamezni kolektivi želijo. Krivdo je moč iskati edino le v tem, da kažejo ponekod preveliko bojazen in čakajo raje na to, da se okoristijo z izkušnjami, ki naj si jih pridobijo tisti, ki so s korajžo pričeli urejati notranje ekonomske odnose po načelih novega gospodarskega sistema. Ob polletnih občnih zborih v ljutomerski občini lahko ugotavljamo, da so se člani kolektivov pomenili tudi o gospodarjenju v prvem polletju Tako so pri Elektronu ugotavljali, da je vzrok nekoliko slabšemu gospodarskemu rezultatu v prvem polletju predvsem to, da v občini ni večjih investicij kjer bi to uslužnostno podjetje nudilo svoje usluge. V Konfekciji so razpravljali predvsem o finančni problematiki, o pocenitvi itd. Ob rob polletnim občnim, zborom v ljutomerski občini pa je treba vsekakor dodati razveseljivo dejstvo, da je novi obrat MTT zaključil prvo polletje zadovoljivo. Kot kaže, bo tudi v drugem polletju kolektiv, čeprav je po svojih izkušnjah zelo mlad, dobro prestal preizkušnjo gospodarnosti. V pletiljstvu Preteklo nedeljo otvoritev ŠOLE V TURNIŠČU V Turnišču so v nedeljo odprli novo osemletno šolo, ki je grajena v enakem stilu kot nedavno odprta šola v Bogojini. Ne samo enak stil, tudi gradnja je potekala precej podobno kot v Bogojini. Pri tem namreč ne smemo prezreti velikega prispevka prebivalstva Turnišča, Gomilic, Renkovec . . . Novoodprta šola pa nosi ime narodnega heroja Štefana Kovača. Na otvoritveni svečanosti pred novo šolo se je zbrala precejšnja množica ljudi, med katerimi ni manjkalo tudi otrok, ki jim je bil menda ta dogodek najbolj pri srcu. Ob navzočnosti številnih gostov, med katerimi so bili tudi predsednik Sveta za šolstvo LRS Vladko Majhen, sekretar OK ZKS Ivan Ros ter predsednik OLO Rudi Čačinovič, je na svečanosti govoril podpredsednik OLO Franc Šebjanič. V uvodnih besedah je čestital prebivalstvu na doseženih uspehih. Za tem se je dotaknil šolske problematike na sploh in poudaril, da smo imeli v našem okraju še pred dobrim letom skoraj naj slabše šolske prostore v Sloveniji. To stanje pa se z gradnjo novih šolskih objektov kaj hitro zboljšuje. Že v kratkem času bo odprtih še kakih pet novih šolskih objektov v skupni vrednosti nad četrt milijarde dinarjev. Kulturni program, ki je sledil, je bil dokaj pester. Nastopil je pionirski in mešani pevski zbor ter recitatorji iz Turnišča, pihalna godba, razen te- ga pa so zaigrali še učenci glasbene šole. Novo šolsko poslopje je od- prl predsednik Občinskega-ljudskega odbora Lendava Ivan Horvat, nakar je zastopnik Tovarne lahke obutve iz Turnišča prevzel v imenu kolektiva pokroviteljstvo nad novo šolo. Okoličani in gostje so si za tem ogledali šolske prostore in razstavo NOB v Pomurju, ki je bila odprta ob tej priložnosti. -ko Šolska sezona se ne prične s tem, da — kot formalno pravimo — »odpremo šolska vrata«, marveč z navalom na knjigarne. Letos je knjigarna »Dobra knjiga« v Murski Soboti organizirala prodajo knjig tudi po nekaterih krajih na Goričkem. Kot kaže slika, je bila tudi na teh sejmiščih prava gneča. Tik ob novi šoli v Turnišču so pionirji uredili tudi igrišče Ob uvajanju novih gospodarskih ukrepov GOSTINSTVO ZA TRGOVINO V ponedeljek dopoldne je bila v Murski Soboti v sejni dvorani okrajnega odbora SZDL okrajna konferenca zastopnikov sindikata trgovskih in gostinskih delavcev. Obravnavali so nekatera najbolj aktualna vprašanja glede uvajanja novega gospodarskega sistema. Kot so na konferenci ugotavljali, je stanje glede nagrajevanja v trgovini in gostinstvu podobno kot v ostalih panogah gospodarstva. V nekaterih podjetjih so z vso resnostjo pristopili k novim nalogam, dočim drugod ni zaželenih rezultatov. Nekaj trgovskih podjetij je že sprejelo pravilnike o delitvi osebnih dohodkov: »Merkur«, »Prekmurski magazin«, »Potrošnik« v Murski Soboti, Trgovsko podjetje »Univerzal« v Lendavi, dočim v ostalih podjetjih o pravilnikih še razpravljajo. Bolj kritično kot v trgovini je stanje v gostinstvu. Tam, kjer so pravilnike že sprejeli, je v veliki meri pomagala tudi pristojna okrajna zbornica. Sindikalni delavci s področja trgovine so med problematiko, ki so jo obravnavali na omenjeni konferenci, obravna- vali tudi vprašanje odkupa jajc. Sklenili so, da bodo predlagali svetu za blagovni promet pri okrajnem ljudskem odboru, naj odloči o pristojnosti glede odkupa jajc. Po mnenju zastopnikov trgovine bodo morali —-če ne bo prišel odkup jajc ponovno v pristojnost trgovskih podjetij nekatere trgovske detajlistične poslovalnice po vaseh zapreti, ker niso rentabilne. Kot problem so nakazali tudi višek strokovnega kadra v trgovini. V lendavski občini ta problem rešujejo na ta način, da kvalificiranim trgovskim delavcem poskušajo najti zaposlitev v podjetjih, kjer naj bi se zaposlili kot skladiščniki itd. Zato naj bi se bodoča politika vzgoje strokovnega kadra v trgovini oslonila predvsem na domače potrebe. -jm S seje Sveta za notranje zadeve pri OLO ZAKAJ SLABE CESTE? V ponedeljek so na seji Sveta za notranje zadeve pri OLO v Murski Soboti obravnavali varnost v prometu. Po analizi uspehov lanskoletnih akcij, ki so po mnenju sveta žele precej uspehov, so podčrtali tudi vrsto problemov, ki jih je treba še rešiti. Med prvimi je nedvomno pločnik pred vogalom hotela Zvezda v Murski Soboti, na katerem sta si našla svoj prostor gostinski vrt in kiosk, razen tega pa se na že tako ozkem pločniku po navadi zadržujejo skupine ljudi. To pa ima za posledico, da marsikateri pešec raje popiha čez cesto na nedovoljenem mestu. Problem številka dve pa so soboški obiskovalci kina, ki se iz kina razsujejo po vsej cesti v ulici Stefana Kovača. Sicer pa ni preveč objektivno valiti vse krivde na kino obiskovalce, kajti po takih pločnikih kot so tam in ob slabi razsvetljavi so res skoraj prisiljeni, da gredo po cesti. Nekaj pa bi se le dalo ukreniti. Pristojni zavod bi nedvomno lahko, če že ne more urediti novih pločnikov, vsaj te nekoliko utrdil in zravnal, pešci pa naj bi se držali cestnih robov. Vredna spotike pa je tudi cesta proti Črnelavcem, kjer lahko najdemo tudi po deset centimetrov globoke jame, ki jih zelo redko zasujejo, Čeprav je promet precejšen. Ob tem pa je treba dodati še to, da se na to cesto ob nedeljah zatečejo še sprehajalci itd. Napačno pa bi bilo trditi, da je jamstva samo ta cesta. Samo poglejmo ono proti Ljutomeru skozi Bakovce, ali pa od Radenec proti Križevcem. Na teh se občutno pozna, da direkcije nagrajujejo cestne nadzornike za prihranjen gramoz . . . In končno se je treba dotakniti še ceste iz M. Sobote proti Moščancem, kjer je rezervni gramoz nasut tako površno, da segajo kupi ponekod skoraj do sredine ceste. Na seji so nato obravnavali še kaznovalno politiko sodišč in sodnikov za prekrške. Ti so pri kaznovanju pijanih šoferjev premili in le redko je zaslediti, na bi vozniku za več mesecev prepovedali vožnjo. To so poudarili posebno še zato, ker se število vinjenih šoferjev veča. Samo v zadnjih tednih so prometni organi iz- ključili iz prometa 27 voznikov, ki so vozili huje vinjeni. Nekateri pa na znak sploh niso hoteli ustaviti. Ob tem so pa tudi ugotavljali, da podjetja takim šoferjem ne posvečajo dovolj skrbi. Prav zaradi tega so na seji sklenili, da bodo odslej o takih primerih obveščali podjetja in zahtevali od njih sporočila o tem, kake ukrepe so podvzeli. -ko Ob krajevnem praznovanju v Veliki Polani V NEDELJO VELIKO ZBOROVANJE Danes popoldne bodo prebivalci v Veliki Polani z otvoritvijo treh razstav in s slavnostno sejo KO začeli s krajevnim praznikom. Prav gotovo bo za prebivalce zelo zanimiva razstava plemenske živine. Podobne razstave prirejajo v Veliki Polani vsako leto. Vrsto novih stvari s področja kmetijstva bodo prikazali na poljedelski razstavi. Krajevnemu praznovanju bodo posvetili tudi razstavo zgodovinskega materiala iz NOB za Pomurje. Drugi dan praznovanja bodo predvajali filme s temami iz NOB in dokumentarne filme o praznovanju 20-letnice ljudske revolucije v Ljubljani. Krajši kulturni program bodo imeli v soboto pri Pršovem mlinu v Mali Polani, kjer je bil ustanovljen prvi odbor OF za spodnji del Prekmurja. Praznovanje bodo zaključili v nedeljo z velikim zborovanjem pri osnovni šoli v Veliki Polani, na katerem bo govoril predsednik OLO Murska Sobota Rudi Čačinovič. Prireditelji krajevnega praznovanja pričakujejo, da bo prišlo v nedeljo na slavnostno zborovanje 3 do 4 tisoč ljudi iz vseh krajev Pomurja. -rj- NEKORISTNA ZAMUDA Kaže, da so bile napovedi o začetku obratovanja novega kombinata živilske industrije v Murski Soboti nekoliko preuranjene. Razprave v posameznih kolektivih in njihovih organih delavske samouprave so se nekoliko zakasnile, čeprav to ni bilo nujno. Razumljivo pa je, da hoče vsak kolektiv izmed teh, ki bodo sestavljali kombinat, natanko vedeti, pri čem je in kakšne so perspektive: pravice in dolžnosti. Nedvomno je, da je bilo, — nekatere Še bodo — že precej formalnih razprav o novem kombinatu, njegovi vlogi in koristih za naše gospodarstvo. Res pa je tudi, da prizadeti kolektivi oziroma njihovi člani še danes ne vedo v zadostni meri, kakšne bodo njihove koristi v okviru razvoja tega kombinata. Sugestija, ki so jo dali organi delavske samouprave v tovarni mlečnega prahu, da naj bi do konca tega leta poslovalo še vsako podjetje samostojno zase; je stvar premisleka, čeprav je znano, da bo tudi v kombinatu posloval vsak obrat samostojno. Bolj potrebno bi bilo, da bi storili korak naprej v smislu obveščenosti članov kolektivov vseh prizadetih kolektivov in (Nadaljevanje na 4. strani) VREME OD 15. DO 24. SEPTEMBRA Približno od 20. do 23. septembra lepo vreme, v ostalem pa nestalno s pogostimi padavinami. VESTI DR. JOŽE POTRČ PREDAVAL V ORMOŽU Minuli četrtek je predaval v Ormožu zvezni ljudski poslanec dr. Jože Potrč o minuli beograjski konferenci miru. Za predavanje je bilo v Ormožu in vsej občini veliko zanimanje, o čemer priča tudi udeležba na predavanju. Po predavanju je dr. Jože Potrč odgovarjal na številna vprašanja zbranih v zvezi s politiko koeksistence in sklepi konference neangažiranih držav v Beogradu. PRED OBČINSKO PROSLAVO 20. OBLETNICE V ČRENSOVCIH Občinski odbor za proslavo 20. obletnice ljudske vstaje v Beltincih bo priredil 24. septembra v Črensovcih občinsko proslavo 20. obletnice. Na večer pred praznikom bo odred predvojaške vzgoje priredil partizanski napad, osrednja svečanost pa je predvidena za nedeljo ob desetih dopoldne. Razen slavnostnega govora imajo v programu še nastop pevskih zborov, recitatorjev, godbe in folklorne skupine iz Beltinec, nato pa še vrsto športnih prireditev. -ko LJUTOMER — Elektrotehnično podjetje »Elektron« v Ljutomeru je v prejšnjem tednu odprlo novi obrat. Delovni prostori so obsežni. Računajo na kooperacijo s kakšnim večjim podjetjem. Za sedaj so na novo uvedli še kovaštvo, vendar le za svoje potrebe. Doslej so znatno povečali število vajencev, računajo pa še na povečanje števila kvalificiranih delavcev. MARKIŠAVCI — V nedeljo bodo imeli v Markišavcih občinsko tekmovanje ženskih in pionirskih gasilskih desetin, predvidene pa imajo tudi sektorske vaje. MURSKA SOBOTA — Pred kratkim je ljubljanska ekipa končala krvodajalsko akcijo v ljutomerski, petrovsko-šalovski in radgonski občini. Občinski odbori Rdečega križa so zbrali povsod precejšnje število prostovoljnih krvodajalcev. Od prijavljenih jih je oddalo kri preko tisoč. ŠALINCI — V Šalincih pri Ljutomeru čutijo že vrsto let potrebo po ureditvi mostu čez tamkajšnji potok, saj mora živina ob nalivih voziti čez vodo. S sredstvi krajevnega odbora so kupili cementne cevi, ki jih bodo v kratkem namestili. LJUTOMER — Pred kratkim so začeli čez potok v bližini železniške postaje v Ljutomeru graditi novi most. Čeprav bo tudi novi most lesen, pomen pomembno pridobitev, saj je bil dosedanji most že dotrajal. LJUTOMER — V Ljutomeru so pred kratkim začeli pripravljati temelje za novo okrajno sodišče. Novo poslopje bodo zgradili nasproti spomeniku ob Prešernovi cesti. MURSKA SOBOTA — Avtomoto društvo Murska Sobota posveča svojim članom v novourejenih prostorih vedno več skrbi, Člani društva si lahko brezplačno operejo in namažejo svoja vozila. Mimo tega dobijo tudi strokovna navodila za popravila avtomobilov in motorjev. V kratkem bodo priredili za člane AMD tečaje o motoroznanstvu. D. B. V KRIŠTANCIH — DVORANA KONČNO DOGRAJENA »Ob Dnevu republike bodo v Kristancih odprli novo dvorano,« sem nekje mimogrede ujel na ušesa. Novica se mi je zdela nekoliko neverjetna, posebno še zato, ker je Zadružni dom v Krištancih že večkrat menjal lastnike, ki pa so imeli do dvorane bolj mačehovski odnos. Dvorano so poprej e uredili le toliko, da je ustrezala za zasilna skladišča in pri tistem je ostalo vse do nedavnega, ko je prevzela vlogo lastnika kmetijska zaruga Križevci — prej Veržej. Ta je čutila potrebe vaščanov vseh bližnjih vasi ter odstopila dvorano krajevnemu odboru SZDL na Grlavi. Kmalu za tistim se je zvrstilo nekaj sestankov. »Dvorano bomo dogradili,« so rekli. Pobrskali so po blagajnah organizacij, nato pa je primaknil za dograditev dvorane še precejšen delež krajevni odbor. S sredstvi pa niso razsipavali in da bi delo kar najbolj pocenili, so se nekateri vaščani iz Grlave, Krištanec in ostalih dveh vasi lotili dela. Dvorana je hitro spreminjala podobo: prepleskali so stene, dokončali oder in napeljavo ter kupili nekaj opreme. Vse to je danes že končano, vendar jim je ostalo do otvoritve še precej dela. Dokončati morajo balkon, namestiti zavese, pripraviti kulise in še vrsto drobnih stvari je potrebnih. Za dvorano so -se že začela zanimati nekatera prosvetna društva, ki se bodo očitno v zimskih mesecih ponudila z gostovanji. S tem pa bi bila premoščena tudi vrzel v kulturnoprosvetnem življenju, saj je znano, da v teh vaseh za sedaj še nimajo prosvetnega društva, čeprav tudi o tem že nekateri razmišljajo. Pretirano pa bi bilo trditi, da so dvorano zgradili samo za razne prireditve, posebno še, če se spomnimo, da doslej niso imeli prostorov za sestanke in potrebe organizacij. V zimskih mesecih pa bo nekatere privabil tudi televizijski spored. Franček Cof, ki je bil pri urejanju dvorane med najprizadevnejšimi, je namreč obljubil, da bo dal na razpolago lasten televizor proti malenkostni odškodnini, ki jo bodo zbrali obiskovalci. Pomurski brigadirji MDB »Daneta Šumenjaka« na delovišču v bližini Kumanova MED INVESTICIJSKIMI PROGRAMI Komisija za revizijo investicijskih programov pri OLO Murska Sobota je letos potrdila poleg gradnje letnega olimpijskega kopališča v Slatini Radencih in investicijskega programa za razširitev lahke konfekcije tovarne perila in pletenin »Mura« Murska Sobota tudi nad 40 investicijskih programov za gradnje stanovanjskih blokov v raznih krajih Pomurja. Omenjena komisija, ki se sestaja po potrebi oziroma enkrat mesečno, je potrdila tudi investicijski program VG Ljutomer za obnovo vinogradov s predračunsko vrednostjo 154 milijonov 885 tisoč dinarjev in VG Kapela za obnovo vinogradov s predračunsko vrednostjo 65 milijonov dinarjev ter Kmetijskemu gospodarstvu Lendava za gradnjo rastlinjaka v vrednosti okrog 70 milijonov dinarjev. Komisija za revizijo investicijskih programov pri OLO Murska Sobota potrjuje tiste investicijske programe, za katere je pristojna. Lahko pa potrdi tudi investicijske programe, katerih predračunska vrednost je takšna, da bi jih sicer morala reševati republiška komisija za revizijo investicijskih programov. V takih primerih reševanja investicijskih programov mora imeti okrajna komisja posebno pooblastilo. Letos je okrajna komisija za revizijo investicijskih programov odobrila nabavo gradbene opreme v višini 62,5 milijonov dinarjev splošnemu gradbenemu podietju »Pomurje« v Murski Soboti, podjetju »Elrad« v Gornji Radgoni v višini 40 milijonov 220 tisoč dinarjev za proizvodnjo visokofrekvenčnih kablov, Tovarni mlečnega prahu v M. Soboti za rekonstrukcijo tovarne v višini 165 milijonov 750 tisoč dinarjev, Opekarni Puconci za modernizacijo obrata s predračunsko vrednostjo 45 milijonov 102 tisoč dinariev in ObLO Lendava za gradnjo športnega centra v višini 72 milijonov 581 tisoč dinarjev. Športni center v Lendavi bo namenjen za tenis, odbojko, nogomet in druge športne panoge. Tu bo tudi plavalni bazen, ki so ga že začeli graditi. Na prihodnji seji komisije za revizijo investicijskih pro- gramov v Murski Soboti bodo obravnavali potrditev investicijskega programa Kmetijske- mu gospodarstvu Lendava za plantažni nasad topolov in po(Nadaljevanje na 7. strani) Pomenek v Vel. Polani Letošnji krajevni praznik v Veliki Polani so posvetili 20-letnici ljudske revolucije. Štiri dni praznovanja s pestrim programom razstav, kulturnih prireditev, partizanskega srečanja pri Pršovem mlinu v Mali Polani bodo zaključili v nedeljo z velikim zborovanjem pri osnovni šoli V Veliki Polani. Ob obisku v Veliki Polani sem našel Ignaca Špilaka, šefa KU Velika Polana v razgovoru s predsednikom KO SZDL Ludvikom Hozjanom in predsednikom KO Štefanom Salajem, ko so se pogovarjali o organizaciji krajevnega praznovanja v Veliki Polani. Ko mi je Ignac Špilak omenil najvažnejše prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku, je dodal: »KO SZDL in KO ZB Velika Polana, ki sta organizatorja letošnjega krajevnega praznika, sta bila tudi pobudnika za obnovo spomenika žrtvam fašističnega terorja, katerega smo postavili v Veliki Polani leta 1945. Mimo tega bomo za praznik v Veliki Polani obnovili tudi spominsko ploščo na hiši Miška Kranjca, ki smo jo vzidali ob 20-letnici izhajanja Ljudske pravice. V dneh krajevnega praznovanja bomo v vasi Velika Polana uredili tudi ozvočenje.« Prebivalci Velike Polane in okoliškh vasi se na letošnje praznovanje že nekaj dni vneto pripravljajo. Naj omenim še to, da bodo v teh dneh predali svojemu namenu tudi novo telefonsko omrežje, ki so ga namesto preko Črensovec postavili preko Hotize, da bi imeli neposredno telefonsko zvezo z Lendavo. Pri postavitvi tega omrežja, posebno pa pri izkopih za telefonske drogove, je v veliki meri pomagalo s prostovoljnim delom tudi prebivalstvo Velike Polane in okoliških krajev. R. Jaušovec Ignac Špilak, Ludvik Hozjan in Štefan Salaj 20 LET REVOLUCIJE MOST ČEZ MURO PRI RADGONI PRISPEVEK ZA ZBLIŽEVANJE IN DOBRE ODNOSE Radgona 12. sept. 1952 — Danes je Radgona doživela pomemben dogodek. Na obeh straneh Mure se je zbralo nad 8000 ljudi, ki so prisostvovali otvoritvi novega mostu, ki pomeni nov prispevek k poglobitvi prijateljskih odnosov med našo državo in sosednjo Avstrijo. NOVI TRAKTORJI ZA NAŠE ZADRUGE M. Sobota 6. septembra 1952 — Preteklo soboto sta na razstavišču Prekmurskega tedna vzbujala veliko pozornost dva nova traktorja znamke »Unimog«, ki predstavljata po svoji zunanjosti novost. Podobne traktorje sta kupili Kmetijska zadruga Čepinci in Kmetijska zadruga Prosenjakovci. VEDNO VEČ KMETIJSKIH STROJEV Kmetijsko strojništvo se je v letu 1961 močno razmahnilo. Po statističnih podatkih imamo danes v Pomurju čez 200 traktorjev, 20 kombajnov, 100 mlatilnic in čez 500 ostalih kmetijskih priključkov. V naslednjih letih se bo število kmetijskih strojev še povečalo. ZADRUŽNIK IVAN ŠKARJE IZ LUTVERC BO VPISAL 25.000 DINARJEV »Potrebna je pomoč slehernega državljana, kar je tudi mene privedlo do odločitve, da bom dal 25 000 dinarjev ljudskega posojila,« je izjavil zadružnik Ivan Škarje iz Lutverc. KDZ Lutverci je najboljša v tem pogledu v vsem radgonskem okraju, saj so zbrali že za 120 tisoč dinarjev posojila. (Ljudski glas, 7. sept. 1950.) ZA NOVO ŠOLSKO ZGRADBO V BOGOJINI Na zadnjem roditeljskem sestanku nižje gimnazije v Bogojini so starši med drugim načeli tudi vprašanje gradnje novega šolskega poslopja v Bogojini. Občani upajo, da bodo kmalu vidni uspehi akcije in da bo celotno prebivalstvo občine pri tem pomagalo po svojih močeh. (Obmurski tednik, 25. sept. 1953) NOVA ŠOLA V BOGOJINI ODPRTA Bogojina (avgusta 1961) — Prebivalstvo Bogojine je te dni slavilo velik praznik. Dokončno je bila zgrajena šola in predana svojemu namenu. Prebivalstvo bogojinskega šolskega okoliša je v veliki meri prispevalo z delom in z gradbenim materialom za gradnjo novega šolskega objekta. ŽIVAHEN MALOOBMEJNI PROMET Z uveljavitvijo maloobmejnega prometa med našo državo in sosednjo Avstrijo se je pokazalo precejšnje zanimanje za stike državljanov obeh držav med obema državama. Samo našim državljanom na območju soboškega okraja je bilo izdanih doslej okrog 2500 dovolilnic za maloobmejni promet. KREDITIRANJE ŠTUDENTOV V lanskem letu so ustanove in gospodarske organizacije v okraju Murska Sobota izdale čez 50 milijonov dinarjev za štipendiranje kadrov na visokih, višjih in srednjih šolah. Število štipendistov je v preteklem letu presedlo 750 dijakov in študentov. Od tega je bilo na področju občine Murska Sobota 190 štipendistov, Gornja Radgona 135, Lendava 124, Ljutomer 86, Beltinci 64, v petrovsko-šalovski občini 52 štipendistov, okrajni ljudski odbor pa je štipendiral 106 dijakov in študentov. Povprečni znesek mesečne štipendije je znašal v okraju okrog 5500 dinarjev; najvišji je bil pri OLO — 6200 din, sledijo pa področje občine Lendava s 6000 din, G. Radgona — 5600 din, Petrovci-Šalovci 5500 din, Ljutomer 5400 din, M. Sobota 5000 din, a v Beltinci okrog 4500 din. Ugotavljamo, da se je število štipendistov v zadnjih treh letih močne povečalo. Vsekakor se je število štipendistov povečalo z otvoritvijo Učiteljišča v Murski Soboti, vendar so pa tudi gospodarske organizacije in samostani za- vodi spoznali, da si lahko edino z načrtnim štipendiranjem zagotovijo prepotrebne kadre, ki so tako nujno potrebni za nadaljnji razvoj vsake gospodarske dejavnosti, javne službe in prosvete na sploh. Že uvodoma je razvidno, da vkljub vsakoletnim ogromnim investicijam za nove kadre ne preseže povprečna štipendija v okraju 5500 dinarjev. Ta znesek še zdaleč ne zadostuje za kritje osnovnih življenjskih potreb — to je za hrano in stanovanje, kar stane 10 do 12 tisoč dinarjev mesečno. Gospodarske organizacije se sicer močno približujejo tej višini, vendar pa je jasno, da v celotnem povprečju tega ne bomo mogli doseči. Posebno ljudski odbori so pri tem v zelo kočljivem položaju s ničlo odmerjenimi sredstvi, toda ti štipendirajo večino študentov in dijakov. Sistem štipendiranja ne zajema in ne bo mogel zajeti vseh dijakov in študentov, katerim bi bilo potrebno rešiti problem osebnih materialnih pogojev za šolanje. Zaradi tega že nekatere družbene organizacije postavljajo na dnevni red nov instrument za rešitev tega vprašanja. To je kreditiranje dijakov in študentov, ki naj bi v večjem obsegu zamenjalo (ne pa povsem nadomestilo) štipendiranje. Tak sistem bi nedvomno uspešneje mobiliziral sredstva vseh zainteresiranih organov in organizacij, po drugi strani pa bi omogočil večjemu številu dijakov in študentov boljše študijske pogoje. Sekretariat za kulturo, prosveto in znanost Izvršnega sveta LS LRS je v zvezi s kreditiranjem dijakov in študentov že sestavil določene predloge. Iz tega gradiva lahko povzamemo naslednje: Pravico do kredita za šolanje bi, podobno kot pravico do potrošniških kreditov, ime- le vse osebe, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje. V poštev bi prišli dijaki srednjih šol, študentje visokih in višjih šol in osebe, ki se specializirajo. Kredite bi podeljevale komunalne banke v kraju, kjer ima koristnik stalno bivališče ali kjer se šola. Za začetek bi bilo potrebno zagotoviti potrebna sredstva, nakar bi se v nadaljnjem dajala posojila iz odplačil prejšnjih obveznikov. Za kreditiranje bi se lahko uporabila tudi sredstva, ki so jih doslej študentje dobivali v obliki otroškega dodatka. Kredite bi lahko podeljevale tudi gospodarske organizacije, pri čemer bi se morale ravnati po splošnih predpisih, medtem ko bi lahko same določale posebne pogoje. Kredit bi se lahko dajal v mesečnih zneskih ali pa v obliki enega ali več obrokov, pri čemer bi morala biti vsota za ves čas študija omejena. Za prejemanje kredita bi korist- nik sklenil z banko pogodbo. Odplačevanje bi se začelo dve leti po roku, v katerem bi moralo biti šolanje zaključeno, ne upoštevajoč čas služenja vojaškega roka. Rok začetka odplačevanja bi se lahko izjemoma podaljšal največ za eno leto. Rok odplačevanja bi bil največ 10 let. Obrestna mera naj bi bila omejena, in sicer do 2 odst. letno. Morebitno razliko do realne obrestne stopnje, ki bi jo potrebovale banke, naj bi krile političnoteritorialne enote. Da pa bi kreditiranje postalo bolj stimulativno, bi koristnikom, ki pravočasno in z določenim uspehom končajo študij, lahko odpisali do 75 odst. dolga. Sredstva za odpisane vsote naj bi zagotovila republika in komune. Komuna bi lahko predvidela tudi pogoje za odpis preostalih 25 odst. dolga, če se n. pr. koristnik zaposli na področni komune. Z opisanim sistemom kredi- tiranja bi dosegli predvsem tele vzgojne, družbene in materialne smotre: — koristnik bi v mejah zakonitih predpisov sam določal višino kredita, kar bi vplivalo na racionalnejše trošenje sredstev; — koristnik si sam izbere bodoči poklic in delovno mesto, to pa bo gotovo vplivalo na večji delovni uspeh; — kredit bo koristnika gotovo stimuliral k hitrejšemu in uspešnejšemu študiju. Zaradi tega bo med študijem odpadlo manj študentov in dijakov, študij bo krajši, diplomanti se bodo prej zaposlili ipd. Vse to bo izdatno vplivalo na zmanjšanje izdatkov skupnosti za izobraževanje kadrov; — s postopnim vlaganjem sredstev za kreditiranje študentov in učencev nastala v perspektivi solidna materialna osnova, ki bo omogočila študij vsem osebam, ki imajo za to pogoje in osebne kvalitete. S tem bi možnost šolanja postala realnost za večje število državljanov, kot je bilo to doslej. B. J. POMURSKI VESTNIK, 14. SEPT. 2 Razmišljanje ob zaključku konference šefov držav in vlad neblokovskih dežel SPORAZUM O OKREPITVI MIRU Časovni razmah, ki nas loči od zaključka konference šefov držav in vlad neblokovskih dežel, je premajhen, da bi lahko podrobno razčlenili vse tisto, kar so izrekli in sklenili na mogočnem beograjskem zborovanju, ter iz tega potegnili tudi primerno oceno. Vendar lahko že sedaj zanesljivo trdimo, da je bil beograjski sestanek po svojem obsegu in naravi mednarodni dogodek brez primere od vojne sem. Celo tisti, ki se ne strinjajo s smotri konference, ji ne morejo odreči velikega pomena in učinka, ki ga bo imela na mednarodno življenje. Beograjski sestanek državnikov se je razlikoval od toliko drugih sestankov na svetu. Vsi govori, razprave, odprti in zaprti sestanki ter slednjič zaključki, zbrani v uradnih dokumentih konference, so imeli en sam smoter: določiti in vskladiti prizadevanja, s katerimi bi najbolj učinkovito uresničili trajni mir na svetu. Zbor najuglednejših državnikov 25 držav je visoko dvignil glas zdravega razuma v interesu miru na svetu in proti nevarnosti katastrofalnega samouničenja človeštva. Kot tak si je beograjski sestanek neblokovskih državnikov že zagotovil ne le mesto v sodobnem svetu, temveč trajno vrednost pri urejevanju mednarodnih odnosov. V dokumentih zgodovinskega zborovanja — v Izjavi o nevarnosti vojne in mirovnem pozivu kakor tudi. v Deklaraciji šefov držav in vlad neblokovskih držav — so str- nili koncepcijo mednarodnih odnosov, ki je že zdavnaj dokazala ne le svojo vrednost, temveč tudi nujnost. To je politika miroljubnega sožitja, enakopravnega in aktivnega mednarodnega sodelovanja, odstranjevanja ovir, ki dele svet na bloke, svobodne dežele od še neodvisnih, bogate od revnih. Da bi laže dojeli pomembnost te obsežne in prepričljive manifestacije take politike, moramo upoštevati, da je do nje prišlo v trenutku, ko svet doživlja eno največjih kriz v mednarodnih odnosih po drugi svetovni vojni. Prizadevanja in nazore neblokovskih dežel, ki so jih strnili v beograjski deklaraciji, lahko smatramo kot akcijski program dežel podpisnic pri odstranjevanju te ne- varnosti, program politike, katere narava je trajna in smotri dolgoročni. Deklaracija, v kateri so objavili enotne nazore dežel udeleženk o poglavitnih vprašanjih miru in o perečih vprašanjih sedanjega časa, predstavlja dokument daljnosežne narave. V njej so načela skupne politične usmeritve, za ka- tero je značilen enoten odpor vojni, kolonialni nadvladi, siromaštvu, neenakopravnosti v mednarodnih odnosih itd. Vendar Deklaracija ni obstala samo pri tem. Obenem opozarja na neposredne ukrepe, ki jih nameravajo neblokovske dežele storiti, ter daje napotke za akcijo, da bi rešili ogroženi mir in postavili nove temelje sodelovanju med narodi. Že sama resnica, da je prišlo do konference neblokovskih dežel, opozarja, da se te dežele niso pomirile s tem, da bi bile pasivni opazovalci, ki bi brez moči obupavali in se pomirili z uničenjem človeštva. S tem stališčem je bila globoko prežeta beograjska konferenca in sami uradni dokumenti. Polni so zaskrbljenosti, obenem pa tudi občutka odgovornosti dežel, ki jih niso zajeli blokovski spori, polni zavesti, da so nevezane dežele sposobne vplivati na mednarodne odnose, naslanjajoč se na razpoloženje vseh miroljubnih ljudi na svetu. Neblokovske dežele so odkrito izjavile, da usode miru ne morejo mirno prepustiti izključno velesilam, ki nimajo pravice, da bi interese človeštva žrtvovali svojim medsebojnim obračunom. To je med drugim tudi razlog, da so neblokovske dežele mnenja, da morajo v prihodnje biti zastopane na vseh konferencah o razorožitvi in so se zavzele za obnovo moratorija v poizkusnih eksplozijah z jedrskim orožjem. Zahtevale so, da odstranijo bedo v nerazvitih deželah in ublaže nesorazmerje v gospodarskem razvoju sveta, ker so prepričane, da mednarodnih odnosov ni mogoče urediti vse dotlej, dokler ne zmanjšajo razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami. Neblokovske dežele so ponovile svojo zahtevo, naj neodložljivo odpravijo kolonializem, da bi mednarodne odnose slednjič lahko zgradili na enakopravnosti. V tem duhu so svečano ponovile svojo podporo Deklaraciji o dajanju neodvisnosti kolonialnim deželam in narodom ki so jo izglasovali na 15. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Potem ko so se zavzele za to, naj mednarodni odnosi temelje na načelih samostojnega notranjega razvoja vsake dežele, nevmešavanja v notranje zadeve in obsodbe uporabe sile ter težnje po dominaciji, so predložile, da predsed- nik ZDA in SZ upostavita čimprej osebne stike, da bi tako odstranila nevarnost svetovnega spopada in upostavila mir. V tem smislu so udeleženci konference poslali obema sefoma velesil poslanico. Neblokovske dežele, ki so se zbrale na beograjski konferenci, niso iskale magičnih rešitev za posamezne mednarodne spore. Ni- so sodile, da so za to nalogo poklicane, zato se je tudi niso lotile. Pojasnile so samo načela, po katerih se bodo ravnale v medse- bojnih odnosih, kakor tudi v odnosih z drugimi deželami, po načelih, katerih uporaba bi utegnila doprinesti uspešnemu reševanju meonarodnih problemov. Udeleženci konference so poudarili tudi metode, s pomočjo katerih bi lahko rešili probleme, ki tarejo svet. To so metode pogajanj in sporazumevanj, ob katerih naj bi sprejeli realne ih za mir koristne rešitve. Politika miroljubnega sožitja je doživela v Beogradu močno potrditev. Njeno miroljubno vrednost so v bistvu še poglobili. Izjava o nevarnosti vojne opozarja na možnost spopada svetovnih razmer in poziva dve največji sili, ZDA in ZSSR, naj ustavijo vojne priprave ter obnove razgovore. To je hkrati tudi odraz prizadevanj, naj bi politika miroljubnega sožitja postala osnovno načelo v mednarodnem življenju. S tem so tudi poudarili edino obstoječo alternativo hladni vojni in zaostrovanju. Odmevi, na katere so naletele poslanice iz Beograda, kažejo, da spoznavajo celo tisti krogi, ki so s podcenjevanjem gledali na načela nevezanih — ali so skušali meriti, na katero stran se je zborovanje v Beogradu bolj »nagnilo« — pod pritiskom dejstev, da so bili na napačni poti. Ves svet je lahko slišal iz Beograda besede, katerim ni mogoče oporekati stvarnosti, konstruktivnosti in dobronamernosti. Tisti, od katerih pričakuje svet rešitev mednarodnih sporov, ne bodo mogli ostati gluhi, če že ne zaradi drugega, zaradi tega, ker stoji za njimi sila, ki sicer ne temelji na orožju, ki pa je oborožena s trdnostjo in podporo vseh miroljubnih ljudi na svetu. Na beograjski konferenci so sodelovale države, ki predstavljajo tretjino človeštva. Vendar lahko rečemo, da za tem, kar predstavlja beograjska konferenca, stoji ves miroljubni svet. Novi kongoški premier Adula (z boka) in podpredsednik Gizenga (desno) ob prihodu na beograjsko konferenco VELIKO PRIZNANJE Začasno alžirsko vlado je doslej dejansko priznalo 26, diplomatske stike z njo pa je navezalo 23 države Na dopoldanski seji petega dne beograjske konference šefov držav in vlad nevezanih držav (5. septembra) je predsednik Tito svečano sporočil, da Jugoslavija tudi »de jure« (t. j. po diplomatski poti) priznava začasno alžirsko vlado kot edinega predstavnika Alžira. Podobno odločitev so sporočile tedaj tudi Kambodža in Gana. Jugoslovanska vlada in jugoslovanski narodi so dali s tem veliko priznanje osvobodilnemu boju alžirskega naroda, njegovi začasni vladi in Fronti nacionalne osvoboditve Alžira. ∆ Koliko držav je doslej priznalo začasno alžirsko vlado kot edino predstavnico Alžira? Dejansko (»de facto«) je to storilo 26 držav, de jure pa 23. Takoj potem, ko so septembra leta 1958 ustanovili prvo začasno alžirsko vlado, so vz- postavili diplomatske stike z njo naslednje države: ZAR, Jemen, Irak, Libija, Tunis, Maroko, Saudska Arabija, Jordanija, Sudan in Libanon. Začasna alžirska vlada je postala tudi enakopraven član Arabske lige, posebne organiza- cije arabskih držav za koordinacijo. ∆ Tem deželam so se pridružile še Gvineja, Mali, Libija, Kitajska, Mongolija, Severni Vietnam, Severna Koreja in Indonezija. Avgusta leta 1961 je začasno alžirsko vlado priznal Pakistan, na beograjski konferenci pa Afganistan, Kambodža, Jugoslavija in Gana. ∆ V tem času so vlado »de facto« priznale ZSSR, Indija in Češkoslovaška. Jugoslavija je vlado »de facto« priznala leta 1959, t. j. ob obisku tedanjega premiera Ferhata Abasa. Kongo, Somalija, Ciper in Etiopija so v raznih oblikah obljubili, da bodo čimprej v tej ali oni obliki priznali alžirsko vlado. Delegacija začasne alžirske vlade v konferenčni dvorani s premierom Benhedo na čelu. Desno od nje je burmanska delegacija. OD TEDNA DO TEDNA NORMALEN POLOŽAJ V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO - Naslednik predsednika Brazilije Quadrosa po brazilski ustavi — Goulart — je slednjič prispel v brazilsko glavno mesto Brasilio in prevzel predsedniške dolžnosti, četudi so skušali določeni desničarski krogi, med njimi tudi generali, njegov prihod zavreti. Pripravili so celo atentat nanj, vendar so ga ob pravem času odkrili. Trenutno še ni jasno, kakšna bo zunanja politika nove vlade, ki jo je sestavil premier Neves. Po sklepu skupščine so predsedniški položaj ločili od izvršnih organov, zato bo imela Brazilija v prihodnje predsednika republike in predsednika vlade, medtem ko je bil predsednik Quadros v isti osebi i predsednik republike i predsednik vlade. ATENTATI V ITALIJI RIM - V Rimu in še nekaterih italijanskih mestih so ugotovili več atentatov. Policija sporoča, da so prijeli več atentatorjev — avstrijskih državljanov, članov skrajnih in iredentističnih organizacij iz Innsbrucka. Baje so priznali, da so se urili za svoje početje, nato pa so jih poslali v Italijo. Ker so uporabljali razmeroma šibko razstrelivo, ni bil učinek bomb kdo ve kako velik. V Rimu so poostrili varnostne ukrepe, v kratkem pa bodo poslali avstrijski vladi tudi »ostro« protestno noto. VENDARLE POGAJANJA MED VZHODOM IN ZAHODOM WASHINGTON - Sovjetski premier Hruščev je v Stalingradu izjavil, da vse kaže, da bo prišlo do pogajanj med Vzhodom in Zahodom. V Washingtonu pravijo, da je bil to »najbolj spravljiv govor Hruščeva v zadnjih tednih« tako po tonu, kakor po jasno izraženih mislih. ATENTAT NA DE GAULLA PARIZ — Poročajo, da so v Parizu identificirali osebo, ki je organizirala atentat na predsednika de Gaulla. Atentatorji so skrili v kup peska plastično mino, ki naj bi eksplodirala v trenutku, ko bi mimo pripeljal avto s predsednikom. Kaže, da je bomba odpovedala. V Parizu se je pričel tudi proces proti udeležencem tako imenovane »pariške zarote«. Med njimi je tudi general Faure. Obtožujejo jih, da so hkrati z uporniško akcijo v Parizu pripravljali prevrat v Franciji. SERIJE POIZKUSOV S SOVJETSKIMI CELINSKIMI RAKETAMI MOSKVA — Od srede dalje bodo, kot poročajo v sovjetskem glavnem mestu, preizkusili nove vrste celinskih raket na Tihem oceanu. Pravijo, da bodo preizkusili rakete z močnejšim gorivom kakor so ga uporabljali doslej. Goulart — novi predsednik De Gaulle — ubežal atentatu Jedrsko orožje je spet spregovorilo Kaj je pokazalo triletno obdobje pogajanj med Vzhodom in Zahodom Ali se bo svet znova znašel sredi jedrskih poizkusov? To vprašanje je postalo nenadoma pereče onega dne, ko so v SZ — po triletnem »molku« — sprožili novo eksplozijo jedrskega orožja. Američani ne nameravajo držati križem rok. Ni dvoma, da se bodo želje po takih in podobnih poizkusih pojavile tudi drugod. Priobčujemo kratek pregled dogodkov triletnega »moratorija«, ki je mnogo obetal, pa vendar — zaradi trenj med blokoma — slednjič propadel. Podatke posnemamo po pariškem »Le Monde«. 1958 31. marec — SZ je enostransko ustavila jedrske poizkuse ter izrazila upanje, »da bodo njenemu zgledu sledile tudi druge atomske sile«. 22. avgusta — London in Washington sta izjavila, da sta pripravljena prenehati z jedrskimi poizkusi za eno leto in da to obdobje lahko podaljšajo od 31. oktobra dalje, če SZ sprejme pričetek pogajanj 'o vzpostavitvi mednarodnega nadzorstva nad prenehanjem jedrskih poizkusov. 30. marca — ZSSR je sporočila, da se več ne smatra vezane s svojo deklaracijo, ker Američani nadaljujejo s poizkusi. Nato so sledili jedrski poizkusi v Sibiriji 30. septembra in 4. novembra. 23. september — Britanci so prenehali s svojimi poizkusi. 30. oktober — Tudi Američani so sklenili, da bodo ustavili jedrske poizkuse. 31. oktober — Pričetek tristranskih anglo-ameriško-sovjetskih pogajanj v Ženevi. Nekaj dni pozneje sta London in Washington izjavila, da se odrekata svojih obveznosti, ker so v SZ 1. in 3. novembra izvršili jedrske eksplozije Vendar so pogajanja nadaljevali. 1959 29. avgust — Konferenco v Ženevi so preložili do oktobra in sicer po 127. neplodnih sejah. 28. avgust — ZSSR je sporočila, da »ne bo prevzela jedrskih poizkusov, če se bodo tega držale tudi zahodne sile.« 27. oktober — Konferenca v Ženevi je pričela znova z de- lom. Vendar se je takoj zaustavila pri vprašanju, kako odkriti podzemske eksplozije, katere so napovedali Američani. 29. december Predsednik Eisenhower je izjavil, da se ZDA odrekajo svečane obljube, vendar bodo pričetek poizkusov pravočasno napovedale. ZSSR je odločno reagirala. 31. december — »Pravda« je obtožila ZDA, ker se lotevajo podzemskih jedrskih eksplozij. 1960 14. januar — Hruščev je izjavil, da mora dnevni red konference »na vrhu« obsegati sporazum o jedrskih poizkusih. 13. februar — Francija je preizkusila svojo prvo atomsko bombo, kar je povzročilo val protestov širom sveta. 3. junij — Hruščev je predložil nov razorožitveni načrt, katerega prvo obdobje predvideva uničenje vseh zalog atomskega orožja. Poglavitne prvine načrta je sovjetski premier pojasnil na zasedanju Generalne skupščine OZN septembra istega leta. 27. december — Francija je preizkusila tretjo atomsko bombo. Sovjetski predstavnik na konferenci v Ženevi je sporočil, da se bo SZ smatrala razrešena vseh obveznosti, če bo Francija nadaljevala jedrske poizkuse. 1961 21. marec — SZ vztraja pri tem, naj bi pri nadzorstvenem sistemu o prenehanju jedrskih poizkusov uporabili »trojico«, t. j. organ, ki bi ga sestavljali predstavniki zahodnega in vzhodnega tabora ter »nevtralci«. 4. junij — Premier Hruščev ■je na sestanku na Dunaju izročil predsedniku Kennedyju sovjetske predloge. V njih povezuje pogajanja o razorožitvi s pogajanji o jedrskih poizkusih. 17. junij — Washington je sovjetske predloge v celoti zavrnil. 15. julij — Washington in London sta pred OZN postavila vprašanje jedrskih poizkusov. ZDA se vendarle odločijo nadaljevati dvostranske razgovore s SZ. MacCloy pričenja to vprašanje v razgovoru s sovjetskim premierom Hruščevom v krimskem mestu Sočiju. 9. avgust — V noti ameriški vladi SZ poudarja, da skušajo ZDA onemogočiti s svojim stališčem sporazum o prenehanju jedrskih poizkusov. ZDA »skušajo doseči takšen nadzorstveni organizem, ki bi bil poslušno orodje v službi zahodnih sil« 28. avgust — Nadaljevanje ženevskih razgovorov. 30. avgust — Ameriški predstavnik je pojasnil nove ameriške načrte. Še istega večera je sovjetska vlada sporočila, da bo znova pričela z jedrskimi poizkusi. 6. sevtember — ZDA pričakale sklep o obnovitvi jedrskih eksplozij v laboratorijskih pogojih. 11. september — Ta dan so v SZ preizkusili že peto in šesto jedrsko orožje od 1. septembra dalje. Usodna »goba« — znamenje atomske eksplozije POMURSKI VESTNIK, 14. SEPT. 3 Predstavljamo vam KZ Murska Sobota SKRB ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO Kmetijska zadruga v Murski Soboti je ena največjih v Pomurju. Od skupnih 10.423 ha površin ima 5.267 ha njiv, 2.175 ha travnikov, ostalo pa so gozdovi in druge površine. Lastne zemlje ima 190 ha — njiv in travnikov. V KZ je vključenih 1.672 skupnih kmetijskih gospodarstev. Zanimivo je to, da s KZ sodeluje največ tistih kmetovalcev, ki imajo od 3 do 5 ha zemlje (474). Tem sledi 362 kmetovalcev, ki imajo do 2 ha zemlje. 295 kmetovalcev ima 5 do 8 ha zemlje, 289 kmetovalcev pa ima 2 do 3 ha zemlje. Od 8 do 10 ha zemlje je vključenih 118 kmetijskih gospodarstev, z nad 10 ha zemlje pa 134 kmetijskih gospodarstev. KZ Murska Sobota ima tri poslovne enote — Murska Sobota, Tišina in Černelavci. Poslovna enota v Murski Soboti ima še svoj obrat v Markišavcih, kjer gojijo 100 glav živine. Obrat v Markišavcih nameravajo še razširiti in sicer tako, da bi bodoči obrat zajemal vsa zemljišča v Markišavcih, v Nemčavcih in Polani. Predvidevajo pa še en obrat v Bakovcih za vasi Bakovci, Krog in Satahovci. Tu bodo imeli okrog 80 glav živine. Tudi poslovna enota v Tišini bo ustanovila obrat v Gederovcih. Vsak obrat bo skrbel za celotno lastno proizvodnjo. Imel bo tudi strojni park in odkupni center ter kmetijskega strokovnjaka. KZ Murska Sobota v veliki meri skrbi za strojno obdelavo kmetijskih površin. Ima 13 traktorjev s prikolicami in s 93 raznimi traktorskimi priključki. Mimo tega ima KZ še 2 žitna kombajna, silosni kombajn, 2 trosilca hlevskega gnoja, 6 trosilcev umetnega gnoja, 2 kombinirani sejalnici in 11 mlatilnic. Nabaviti nameravajo še 2 žitna kombajna, 2 silosna kombajna in 5 traktorjev. Kolektiv KZ v Murski Soboti šteje 86 stalno zaposlenih ljudi. Na vseh treh poslovnih enotah imajo izvoljene delavske svete. Zadružni svet, ki šteje 67 članov, je na eni izmed zadnjih sej sprejel pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o delitvi dohodka na plače in sklade. V prihodnjih dneh pa bo Sprejel še pravilnik o poslovnih enotah in določil pristojnosti delavskim svetom ter sprejel pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Posebno pozornost posvečajo strokovnim kadrom, saj so letos samo za štipendije, namenili nekaj več kot 2 milijona dinarjev. Trenutno imajo 8 kmetijskih tehnikov. Dva študenta štipendirajo na agronomski fakulteti, dva na Višji kmetijski šoli v Mariboru, enega na veterinarski fakulteti in osem dijakov na srednjih kmetijskih šolah. -rj- V TEKMI S ČASOM Naše okrajno mesto se razvija zadnje čase z neverjetno naglim tempom. O tem pričajo nove industrijske zmogljivosti, novi stanovanjski bloki, nove stanovanjske hiše, individualne gradnje, asfaltirane ceste, fluorescenčna cestna razsvetljava in drugo. Mesto ima tudi svoj urbanistični načrt z zazidalnimi okoliši. Marsikaj pa priča o tem, da je nekatere čas prehitel. Medtem ko so se zadnje čase pojavile ob vhodnih cestah okusno izdelane table, ki služijo za orientacijo tujcev, pa je še vedno pravcata babilonska zmešnjava, če si malce natančneje ogledamo napisane table naših trgovskih podjetij, gostinskih in obrtnih podjetij, u- stanov in zasebnih obrtnikov. Medtem ko so nekatere napisane table (zlasti kar zadeva ustanove) izdelane sodobno ter z mero in okusom, imajo nekatere prodajalne in delavnice napise v vseh mogočih barvah, slogih, velikostih in oblikah. Ne gre za to, da bi človek našteval ali dolžil tega ali onega pomanjkanja okusa. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da bi se pristojni organ zavzel tudi tukaj za načrtnost in enotnost. Tako imamo ponekod še polno ostankov preteklosti, ki se prepletajo s sedanjim časom. Na primer na bivši kavarni Sočič, še vedno zasledimo velik bivši napis našega naj večjega hotela, to pa poleg novega »Dom pionirjev in mladine«. Enak primer nam kaže objavljena slika, kjer bi bilo treba napis brivske delavnice obnoviti, starega pod streho, ki je še ostal iz bivše Jugoslavije, pa prepleskati. Človeku je potreben le kratek sprehod po soboških ulicah in cestah, pa bo naletel na obilo primerov, ki očitno govorijo o tem, da je treba tudi tukaj narediti red. Zlasti tam, kjer je več trgovin pod eno streho (»Proleter« — Brivski salon itd., dalje Prodajalna sadja in zelenjave kmetijske zadruge, »Plavica«, itd.), je treba poskrbeti za to, da bodo napisi lični, kolikor le mogoče enotni in po zamisli ter po barvni izvedbi takšni, da bodo mestu v okras, ne pa kičasti, kontrastni, zastareli in brez okusa. B. Šinko AVTOBUS, IMENOVAN POTREBA Priznati je treba, da se je avtobusni promet v Pomurju zadnje čase zelo razvil. To velja tako za lokalni promet, a tudi za proge, ki povezujejo Pomurje z ostalimi pokrajinami in kraji Slovenije in Hrvatske. Vendar so še vrzeli v avtobusnem prometu, ki pa so nepotrebne, saj je kot kaže, avtobusov in potrebnega osebja dovolj. Medtem ko ob delavnikih pelje v Maribor avtobus tudi ob 8. uri zjutraj, v nedeljo ta avtobus ne vozi. Tisti, ki so sestavljali vozni red, so najbrž mislili, da v nedeljo na tej progi ni tolikšnega navala. V resnici pa stoje stvari tako, da potuje prav v nedeljo zjutraj mnogo ljudi iz M. Sobote in Pomurja v bolnišnico v Maribor k bolnikom. V praksi je zato na avtobus ob 7. uri velik naval. Sprevodnik in šofer imata svoje predpise glede števila potnikov in si skušata pomagati s tem, da opozorita potnike, naj vstopijo samo tisti, ki se peljejo v Maribor. To je kajpak rešitev v sili, ni pa pravilna, ker ta proga ni označena kot direktna proga v Maribor, ampak kot proga, ki sprejema potnike ob vsej progi. Razumljivo je, da sprevodnik ne sme sprejeti več potnikov, kot to dovoljujejo predpisi (čeprav mora običajno popustiti), saj je sicer ogrožena prometna varnost. Vsekakor bo moralo Avtobusno podjetje v Mariboru ali uvesti ob nedeljah progo ob 8. uri ali pa urediti, da bosta odpeljala ob 7. uri dva avtobusa, ker je eden premalo. Dalje na avtobusni postaji ni vseh voznih redov, a tudi obstoječi niso »na tekočem«. Tudi to bi bilo treba urediti, vendar ne skozi očala ozkih interesentov enega podjetja, temveč tako, da bo potnik lahko razbral, kdaj odpeljejo tudi avtobusi (in pripeljejo) celjskega in ljubljanskega podjetja, torej prav vsi avtobusi. Bj. S. PO ZDRUŽITVI-PREHODNE TEŽAVE Po združitvi naših kmetijskih zadrug so se pojavile v delu in poslovanju le-teh tudi mnoge nove težave. Prav gotovo so vse le prehodnega značaja. Nekaterih ne kaže niti omenjati. So pa težave, kate rih pomen sicer ne kaže poveličevati, mimo njih pa tudi ni mogoče zaprtih oči. V novem gospodarskem sistemu se je, razumljivo, spremenila tudi bančna politika glede sredstev. Podjetja in kmetijske zadruge so prej dobivale namenske kredite, sedaj pa si morajo pomagati z obratnimi sredstvi. Tako se dogaja, da kupi kupec od kmetijske zadruge blago, vendar pove že ob nakupu, da bo lahko plačal šele čez čas, čeprav bi moral po ustreznih predpisih plačati v 8 dneh. Prav v zvezi s tem pa nastajajo problemi. Tiste kmetijske zadruge, ki so že lani zgradile hleve in nakupile potrebno živino iz lastnih sredstev, praktično ne morejo trgovati. Kaže, da bodo v prihodnje stvari urejene tako, da bodo dobile zadruge dodatna obratna sredstva za nakup živine in krme. Pristoina bančna ustanova bo zbrala potrebe za drug, ki so si lani iz lastnih sredstev omislile lastno živinorejsko proizvodnjo. Doslej je bilo prav pri teh zadrugah tako, da so ostajale kmetom dolžne za razno blago po več mesecev, v Fokovcih pa delavci 2 meseca niso dobili plače, ker ni bilo sredstev. Tudi glede sredstev za finansiranje kooperacije še ni vse najbolje urejeno, vendar so obeti za dopolnilna obratna sredstva v ta namen. Praksa kaže, da so doslej izpolnile zadruge svoje obveznosti do kmetov iz lastnih sredstev. To so laže storile zadruge, ki odločno izterjujejo svoje dolžnike. Marsikje pa v računovodstvih novih zadrug še niso na tekočem in tudi to povzroča težave. Kajpak je že čas za ureditev teh stvari, kar ne velja samo za zadruge, ampak tudi za druge gospodarske organizacije, ki jih je novi gospodarski sistem presenetil, ne pa dovolj predramil. Za zdaj so v boljšem položaju kmetijske zadruge, ki nimajo lastne živinorejske proizvodnje, saj potrebujejo manj obratnih sredstev. Vrh vsega pa se v trgovini sredstva hitreje obračajo. Vendar vse te težave ne smejo vzeti poguma zadrugam, ki so ali pa bodo zaorale ledino lastni proizvodnji. Zdaj, ko so težave znane, jih bo tudi laže odpraviti in premostiti. Bj. S. Silosni kombajn Kmetijske zadruge Murska Sobota NATAKAR SI LAHKO UREJA ODNOSE Z GOSTI SAM Ni še dolgo tega, ko smo zapisali nekaj mnenj gostov o odnosih strežnega osebja v Zdravilišču v Radencih, Tokrat pa prisluhnimo, kaj menijo natakarji in ostalo strežno osebje Zdravilišča o gostih. Prvemu smo zastavili to vprašanje POLDEKU BENKU, ki je v natakarski službi v Radencih že dvanajst let. Z gosti je zadovoljen, čeprav natakarska služba prav tako kot ostale prinese neprijetnosti. Gostje so iz raznih krajev in imajo različne navade. Marsikateri nevšečnosti se človek izogne, če zna z gosti ravnati. Te lastnosti Poldeku očitno ne manjka, saj se sporazume z domačimi gosti in inozemci ter jim skuša ugoditi. No včasih pa se zgodi, da morajo Poldeku pomagati tudi miličniki. K sreči pa je takih dni malo in tokrat gre v glavnem za hude pijance, ki ne razumejo več nobenega jezika Največ težav pa ima s takimi gosti, ki pridejo v gostilno samo zato, da dobe stotake, ki jih rabijo za prehod v Avstrijo. Takih gostov je izredno dosti in Poldeku delajo največ • težav v prvem tednu v mesecu, takoj po plačah. VIDA KVASOVA, se priučuje v Zdravilišču v Radencih od marca letos in ima opravka predvsem z gosti iz Zdravilišča. Povedala je, da ob prihodu v Zdravilišče in sploh v ta poklic ni bila razočarana. Gostje niso sitni, saj jim skušajo v vsakem pogledu ugoditi. In še to je povedala, da je doslej še ni noben od gostov užalil. MARIJA VRBANČIČEVA, ki je v Radencih že vrsto let, pa je povedala, da si natakar pravzaprav ustvarja odnose sam. Se pravi, da mora biti včasih tudi malo psihologa. Vsako zadrego je treba pravočasno popraviti in v službi pustiti ob strani privatne skrbi. Vsemu temu pa se lahko zahvali, da so odnosi gostov do nje takšni, kot si želi. Marija Vrbančičeva (Nadaljevanje s 1. strani) to v tem smislu, da bodo pojasnjene koristi neposrednih proizvajalcev — delavcev v novem poslovnem združenju in naše družbene skupnosti. Najbolje bi bilo, če bi kombinat res začel poslovati že s prvim oktobrom. Na ta način bi bile do konca leta že znane prve izkušnje in laže bi bilo pravilno sestaviti razne pravilnike ter drugo. Eno je jasno: prej bo začel poslovati novi kombinat, prej bodo vidne koristi neposrednih proizvajalcev tega poslovnega združenja, a tudi za kmetijsko proizvodnjo našega okraja. Predelava v kombinatu bo pridelke boljše ovrednotila, kar bo nedvomno spodbudilo proizvodnjo, ki je bila doslej povsem odvisna od konjunkture na tržišču. Možnosti razvoja kombinata pomenijo tudi nova obzorja v zaposlovanju delovne sile. Če vse to upoštevamo, je razumljivo, da zavlačevanje ne koristi nikomur. Bj. Š. O OSNOVNEM ŠOLSTVU V LJUTOMERSKI OBČINI Za začetek dela letošnjega šolskega leta je tokrat pripravila vse potrebno komisija za šolstvo pri občinskem odboru SZDL ter skupno s Svetom za šolstvo pri ObLO Ljutomer izvedla vse, da se je delo na šolah ob pravočasni razdelitvi učnega kadra, določitvi oddelkov, učni obvezi, maksimalnem številu učnih ur začelo brez običajnih težav. Konferenca vsega učiteljstva, ki jo je za 4. september sklical Svet za šolstvo, je predloge komisije in sklepe sveta potem še analizirala ter se pogovorila o konkretni izvedbi teh. Tu se je govorilo tudi o učiteljskem zboru kot družbenem organu, učnih načrtih, aktivih, vzornih nastopih, hospitacijah in drugih pedagoških vprašanjih, ki naj zboljšajo delo in tako upoštevajo zahteve reformirane šole. To delo sicer ni lahko, če hočemo temeljito kreniti od starega k novemu in boljšemu, življenjskemu in dati našemu otroku nove poglede na svet. Za izvedbo teh nalog bo potrebna stalna pedagoško-strokovna pomoč učnemu kadru, zlasti mlajšemu, ki ga je letos več. To nalogo bo morala prevzeti pedagoška služba, ki bi naj tudi z delom na terenu skrbela za pedagoško rast učnega kadra. Delo na šolah bo letos lažje od lanskega, saj se je število učnega osebja glede na lansko leto zboljšalo in povečalo za 15 učnih moči, tako da manjka sedaj na šolah v ob- čini še 20 učnih moči, kar znaša 17,6 odst., medtem ko je lani manjkalo 46 učnih moči ali 39,5 odst. Tako je ostalo nezasedenih učnih mest z razrednim poukom 6 (Cven 1, Vučja vas 1, Veržej 1, Stara cesta 1, posebna šola 1), s predmetnim poukom je nezasedenih 14 mest (Prešernova 3, Cezanjevci 2, Križevci 4, Razkrižje 2, Bučkovci 3). Ta nezasedena učna mesta, zlasti na polno razvitih osemletkah, kjer primanjkuje predmetnih učiteljev, bodo še vsekakor ovira normalnemu delu in zahtevi učnih načrtov, čeprav je stanje glede na lansko leto mnogo boljše, saj smo dobili na šole 4 absolventke učiteljišča, 5 absolventk četrtega letnika učiteljišča, 2 abiturienta srednjih šol, 7 učnih moči na razpisana mesta, skupno je torej prišlo v občino 18 učnih moči. Ob razpisu praznih učnih mest je odšla iz občine 1 učiteljica, dva pa sta šla v pokoj, tako so odpadle 3 učne moči. Število učencev se je dvignilo od lanskih 2959 na 3060, na nekaterih šolah je celo padlo, število oddelkov se je dvignilo od lanskih 94 na 97, število učiteljev pa od lanskih 78 na 93. Učilnic imamo 57 in še 2 v drugih zgradbah, to število se ni povečalo in ima tako vsaka šola v eni ali več učilni- cah pouk dopoldne in popoldne. Stanje teh bo v doglednem času boljše, saj so v Križevcih te dni začeli z gradnjo nove osemletke, ki bo ustrezala zahtevam sodobne šole. Delno nerešen problem so še vedno stanovanja za učiteljstvo in hrana. V letošnjih počitnicah se je to le rešilo v Logarovcih ob velikem razumevanju krajevnih organizacij in prebivalstva in ob požrtvovalnem prizadevanju ter tudi fizični pomoči šolskega upravitelja, ki je sam pomagal zidarjem in tesarjem. V gradnji so stanovanja v Križevcih, pred dnevi pa so začeli graditi stanovanjsko hišo za učiteljstvo tudi v Stročji vasi. Se težji problem je prehrana učiteljstva, posebno tam, kjer ni gostilne. Čuti pa se že vsak dan bolj, da naši ljudje razumejo potrebe šol in prosvetnih delavcev ter povsod radi poprimejo, če jim znamo vse pravilno prikazati, se jim približati, z njimi in njihovo mladino doživljati in razgibati gospodarsko in kulturno življenje na vasi. Za vse to pa so že ob današnji zasedbi učnih mest dani skoraj vsi pogoji. Delo na šolah naše občine bo letos tedaj boljše od lanskega, ker je v glavnem odpadla preobremenjenost učiteljstva, kar bo na drugi strani zboljšalo delo v strokovnem oziru in se bo to še v večji meri približevalo zahtevam nove šole, poglobil se bo strokovni in ideološki študij prosvetnih delavcev, hkrati pa se bo izvenšolsko delo bolj enakomerno porazdelilo in tako bolj uveljavilo prosvetnega delavca kot družbenega delavca. Potrebno pa bo, da bodo naše krajevne organizacije SZDL kot druge organizacije na vasi storile vse, da bo življenje naših učiteljev na vasi, posebno še novonameščenih, ki so prišli v našo občino, dostojno življenju učitelja na vasi, saj se je moral marsičemu odpovedati glede na učitelja v mestih, da bo čim manj težav okoli stanovanj in prehrane ter bodo tako lahko naši novi učitelji vzljubili svoje službeno okolje, vrasli med naše ljudstvo kot orači prosvetljevanja vasi, ker le tedaj lahko postavljamo pred njih zahteve naše družbe, oni pa opravičijo svoje veliko poslanstvo. Janko Belec Nova vajenska šola v Lendavi POMURSKI VESTNIK, 14. SEPT. 4 Razgovor z Ivanom Kogejem, referentom za promet pri 0L0 Murska Sobota VEČ PROMETNIH NESREČ KOT LANI TUDI GODCI SO GOSTJE V nedeljo smo bili priča dogodka, ki nam je ostal v neljubem spominu. Pri gostilničarju Rajhu v Bakovcih, ki slovi sicer po dobri postrežbi, so prodajali prekmurske koline. Razumljivo je, da je bilo mnogo gostov, saj so bile to nemara prve prekmurske koline letos. Večje število gostov je zahtevalo tudi okrepljeno število postrežbe. Do sem je vse v redu in prav. Toda zgodilo se je, da so ljudje, ki so stregli, prinašali z miz ostanke vina in jih nalivali v posebno posodo, nato pa vsebino posode pretočili v liter ter hoteli z njim postreči godcem. Vmes so posegli gostje, pa čeprav na nepravilen način, — kar je treba obsoditi, — vendar z dobrim namenom, da bi preprečili nesolidno gesto, ko so hoteli godcem postreči z ostanki vina v glavnem vinjenih gostov, ki so že prej zapustili lokal. Zal nam je, da se je to dogodilo v tako znani gostilni, vendar nam dovoljuje pomislek: »Kaj, če se to ne dogaja tudi v ostalih naših gostinskih lokalih — ne glede na sektor lastništva?« V. G., B. R., Ljubljana — Ali se je število prometnih nesreč v primerjavi z lanskim letom znižalo in kakšni so najpogostejši vzroki prometnih nesreč? — Se Število motornih vozil v našem okraju občutneje povečuje? — Kako je z vozniškimi izpiti, opravljenimi po novem načinu? — »O kakršnem koli znižanju števila prometnih nesreč letos — je dejal tov. Kogej, ne moremo govoriti, kar kaže tudi naslednja primerjava: v lanskem letu smo zabeležili 108 nesreč, v letošnjem letu pa že 146. To je izreden skok. Seveda ne moremo trditi, da so bili vseh nesreč krivi vozniki ali pešci. Dejstvo je, da so ceste v takem stanju, da za vožnjo z motornimi vozili marsikje niso sposobne, zaradi česar prihaja do pogostih lomov in okvar, ki imajo za posledico nesrečo. V porastu pa je tudi število vinjenih šoferjev, katerih smo morali v zadnjem času izključiti iz prometa kar 26, za tem so na vrsti še povratniki, katerih je okrog dvanajst. Precej nesreč so povzročili tudi traktoristi. Pri teh gre v glavnem za neprevidno vožnjo in malomarnost. Kar zadeva šoferje, ki kljub opozorilom in ukrepom nadaljujejo s pijančevanjem, bomo morali predlagati Sekretariatu za notranje zadeve odvzem dovoljenj za določen čas, nakar bo moral voznik zopet na izpit ali preizkušnjo. — Lani smo imeli v okraju registriranih 2.242 motornih vozil, letos pa se je število znatno povečalo. Treba je po- vedati, da je pri registracijah precej vozil odpadlo. Močno pa je porastlo število mopedov. — Vozniški izpiti po novem načinu so občutno ostrejši od prejšnjih, saj skoraj na vsakem izpitu spodrsne preko polovica kandidatov. Precej je seveda takih, ki poskusijo srečo brez večjega učenja. Doslej smo jih zabeležili več, ki so poskusili po petkrat in več, eden se je prijavil celo trinajstič. Pri takih bomo morali ocenjevanje še zaostriti.« Na koncu razgovora je tovariš Kogej še povedal, da bo potrebno, da avto-moto društva podaljšajo čas za praktične vožnje, cene vožnji pa nekoliko znižajo. Za tiste, ki pa so že opravili izpite, pa naj bi omogočili kondicijske vožnje. -ko GLASBENI PEDAGOGI SO DOBRO PRIČELI Pretekli teden so v Radgoni zborovali glasbeni pedagogi v okrajnem merilu. Obravnavali so osnutek pravilnika o glasbenih šolah v okraju ter ostala pereča strokovna in organizacijska vprašanja. Močan poudarek je bil na razpravi, kako bi delo in tudi družbeno upravljanje v glasbenih ustanovah čimbolj prilagodili sodobnim potrebam in željam. Prisotni so dali več dobrih predlogov za čim tesnejše sodelovanje med glasbenimi šolami in zborovodji na posameznih osnovnih šolah, katerim so glasbene šole pripravljene nuditi teoretično in praktično pomoč. Sprožen je bil tudi predlog, da bi se v okrajnem merilu ustanovil pevski zbor prosvetnih delavcev, kjer bi le-ti praktično dobivali potrebne osnove zborovodstva. Aktiv se želi v bodoče čimpogosteje sestajati in reševati svoje strokovne in organizacijske probleme, zavod za prosvetno-pedagoško službo bo ta prizadevanja podpiral v maksimalni meri. I. O. Med trgovskimi podjetji v G. Radgoni vlada že nekaj časa bolj prikrito tekmovanje kdo bo svoje poslovne prostore uredil čim lepše. To ni pomembno samo zavoljo tega, da bi čim bolj pritegnili domačega potrošnika, razlog je tudi v maloobmejnem prometu in v številnih tujcih, ki obiskujejo G. Radgono. Na sliki: trgovski lokal trgovskega podjetja »Donu v G. Radgoni BRALCI - BRALCEM V PRESOJ MILADINOVIČ V MINIATURI? Ni vazno ime. Važno je to, da gre za mladega človeka, srednješolca in nogometaša nekega kluba v Murski Soboti. Kot dober nogometaš je verjetno hotel postati tudi »zvezda« in to je postal kar tako, preko noči. Toda ne kot nogometaš, temveč kot razgrajač. Po vzgledu ali ne po vzgledu Miladinoviča in Zebeca si je ob pomoči alkohola dovolil, da je razbil časopisni kiosk itd. Končno vse to ne bi bilo vredno omembe, če bi sledil primeren ukrep pristojnega vodstva kluba. Ozkost vodstva kluba pa je premagala vse dolžnosti in obveznosti, ki jo ima do vzgoje mladine. Nekaj solz, ukor in »zvezdica« je odpotovala na tekmo. Toda, ali je to prav. Ali se je kdo vprašal kje so globlji vzroki temu. Ali je omenjeni mladinec prav sam kriv vsega tega, ali pa deli to krivdo s kom drugim? Pravzaprav pa to ni bil prvi primer nediscipline tega mladinca. Kazno je, da se v klubu izogibljejo temu, da bi si dali pravilen odgovor na to vprašanje, ker so več eventualne točke kot pa pravilna in športna vzgoja mladine. Prepričan sem, da javno mnenje obsoja tako početje in je zadnji čas, da tudi omenjeni klub prekine s tako prakso ter že pri manjših prekrških strožje ukrepa, kajti: iz malega raste veliko. Č. K., Murska Sobota Iz nedavnega taborjenja ob koči v Doliču na Goričkem POMURSKI FILMSKI BAROMETER ČEZ PLANINE DIVJEGA ZA PADA — Ameriški barvni kinemaskopski film režiserja Richarda Fleischerja. Že sam naslov obeta, da ne gre za običajno kavbojko, kakršne so včasih izdelovali v Hollywoodu na tekočem traku. V glavnih vlogah nastopajo Don Murray. Lee Remick in Richard Egan. Film sicer po umetniških težnjah in globinah nikakor ne dosega »Kavboja«, ki smo ga videli pred kratkim, zato pa nam bo nudil bolj napeto dogajanje in lepe pejsaže, kakršne prav vsi radi vidimo. NE POZABI ME - Italijanskonemški film, ki je dobil naslov po znani pesmi, a tudi sicer bomo slišali več znanih melodij znane- ga Modugna, De Curtisa in drugih skladateljev popularnih popevk. Pravzaprav od filma ne smemo preveč pričakovati, ker gre za neke vrste melodramo, ki se poigrava z romantiko »večnega« mesta Rima, z željo po sreči mladih src, z ostarelimi osamljenimi srci in podobnimi »prilastki«. Vse to bo manj razgledanemu občinstvu ob spremljavi znanih italijanskih popevk nedvomno všeč, saj se glavna junakinja naposled le odzove klicu svojega srca. To prav gotovo tudi zato, ker se mlada Elizabeth (igra jo mlada nemška igralka Sabine Bethman) odloči za »pravega« ob zvokih pesmi »Ne pozabi me . . .« Oba filma bosta ob koncu tega tedna in v začetku prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v Murski Soboti. ČLOVEKOVA USODA - Sovjetski film slovitega režiserja Sergeja Bondarčuka, ki je prejel pred časom prvo nagrado na festivalu v Moskvi. Tudi v glavni vlogi nastopa Sergej Bondarčuk, poleg njega pa znana Zinaida Kirijenko, Pavlik Boriskin. Znano je, da ni nikomur doslej uspelo bolj resnično in pretresljivo prenesti na filmski trak vojno in njene grozote, vzdušje tistih dni in ljudi te epohe, sramoto in dušo človeka. Ogled tega filma velja toplo priporočiti. Film bo prihodnjo sredo in četrtek na sporedu kina v Ljutomeru. PRIMER DR. LAURENTA — Francoski film, ki ga velja občinstvu vsekakor priporočiti že zaradi njegove humane in poučne note. To, da igra glavno vlogo eden najboljših francoskih filmskih igralcev starejše generacije — »večno mladi« — Jean Gabin, je filmu samo v prid. Morda bo koga motilo, da film zelo odkrito spregovori o stvareh, kakršne marsikje še danes ne obravnavajo javno in odkrito, čeprav so pogosto celo odločilne v življenju. Naj dodamo še to, da gre za zgodbo zdravnika, ki pride v zaostalo francosko gorsko vas, zavzema pa se z vso odločnostjo in hrabrostjo za uvedbo metode tako imenovanega poroda brez bolečin. Navzlic temu bi človek po temi sodil, da gre vsaj za poljudnoznanstveni film, vendar je film umetniški in izdelan z mero in okusom ter s plemenitimi hotenji. Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina v Vidmu ob Ščavnici. -bjš- MALA KRONIKA BREZ IZPITA IN Z NEREGISTRIRANIM MOTORJEM Prejšnji četrtek se je peljal z motornim kolesom od Zenkovec proti Bodoncem motorist Koloman Vlaj iz Zenkovec. Vozil je precej naglo in zato na peščeni cesti ni obvladal vozila. Spričo tega je zadel v Zlatko Kosednar iz Bodonec, ki je bila ob skrajni desni strani ceste. Oba sta pri padcu dobila znatnejše poškodbe. Zlatko Kosednar so morali prepeljati v bolnišnico. Pozneje so varnostni organi ugotovili, da omenjeni motorist sploh ni imel vozniškega izpita, pa tudi vozilo ni bilo registrirano. ROJSTVA Rodile so: Apolonija Idič iz Kroga — deklico, Vera Škrilec iz Segovec — deklico, Matilda Ros iz Ključarovec — deklico, Olga Kozic iz Ivanjševec — dečka, Rozina Ferčič iz Konjišča — dečka, Katarina Miholič iz Čentibe — dečka, Marija Laci iz Kobilja - dečka, Sidonija Kotančič iz Črnelavec — deklico, Terezija Kerčmar iz Kukeča — dečka, Ana Hochstädter iz Turnišča — dečka, Marija Maroša iz Gančan — dečka, Ana Zach iz M. Sobote — deklico, Irma Čih iz Pinc — dečka, Danijela Mohorko iz Veržeja — deklico, Zora Kapaš iz Hodoša — deklico, Vera Granfol iz Kroga — deklico, Helena Rantaša iz Bakovec — dečka, Margit Todorovski iz Murske Sobote — dečka, Frančiška Vojsk iz Bučkovec — deklico, Irma Kocet iz Radmožanec — deklico, Matilda Močnik iz Lipšenj — dečka, Elizabeta Berke iz Dolge vasi — deklico, Jovanka Tijančič od Grada — dečka in Irma Šlaper iz Gornjih Petrovec — deklico. POROKE Poročili so se: Ivan Hochstädter iz Murske Sobote in Helena Žganjar iz Markišavec ter Jože Podlesek in Helena Kutoš, oba iz M. Sobote. SMRTI Umrli so: Janez Sukič iz Šalovec, star 74 let, Janez Janoš iz M. Sobote, star 75 let, Stefan Celec iz Poznanovec, star 58 let in Jožef Bertalanič iz Bakovec, star 68 let. NEZGODE IN NESREČE V PRETEKLEM TEDNU A. Z. iz Odranec je padla pod voz; pri tem se je poškodovala na desnem kolenu. A. B. iz Noršinec je padla in si poškodovala levo koleno. R. L. iz Strehovec je nabirala slive, padla z drevesa in si poškodovala hrbtenico. S. F. iz Zbigovec se je s srpom vrezal v desno roko. E. H. iz Domanjševec je nadel s kolesa in dobil pretres možganov. M. Š. iz Bogojine je padel s kolesa in dobil pretres možganov. A. H. iz Gornje Radgone je padel s kolesa in si pškodoval levo koleno. J. H iz Mačkovec si je Dri nakladanju lesa poškodoval levo nogo. I. H. iz Lendave je padel z motornim kolesom in si zlomil desno peto. M. P. iz Radomerja je padla s kolesa in si poškodovala roko in desno nogo. Š. R. iz Gornje Bistrice je po nesreči padel v hlevu in si poškodoval glavo. J. Š. iz Rakičana si je pri delu s silosnim kombajnom zlomil desno podkolenico. H. B. iz Markovec je padla in si zlomila desno podkolenico. F. Š. iz Logarovec so ušli konji. Pri tem je padla pod voz in si poškodovala desno koleno. K. S. iz Rogaševec je padel s podstrešja ter si poškodoval desno roko v ramenu. J B. iz Pankovec je padla in si poškodovala stopalo. M. K. iz Turnišča je padla s hleva in si pri tem zlomila nos. M O. iz Vaneče je kolo voza poškodovalo desno nogo. Vsi omenjeni se zdravijo v soboški bolnišnici. Pomurje se smeje IDEALNA REŠITEV V Križevcih pri Ljutomera se dolgo niso mogli sporazumeti, kdo naj vzdržuje del ceste, ki pelje za tamkajšnjo pošto. Nikjer ni bilo mogoče dobiti sredstev, promet pa je bil precejšen. Pa so na zboru volivcev pogruntali: Treba je namestiti tablo, ki prepoveduje ves promet. Tiste, ki bodo kršili predpise, pa kaznovati! In sredstva za vzdrževanje bodo nabrana . . . ZA DOBER SLUH GRE Televizor — to je posrečena zadeva. To trdijo tudi obiskovalci kluba Ljudske univerze v Ljutomeru. Vendar utegnejo obiskovalci kluba postati naglušni. Hrušč v klubu se v večernih urah namreč lahko kosa z onim v gostilnah. NEKATERI PREDLAGAJO MUZEJ Nekateri predlagajo upravi Doma onemoglih v Lukavcih naj odpre muzej, v katerem naj bi zbirali predmete, najdene v kruhu. Poslovalnica ljutomerske pekarne iz Križevec namreč ne štedi z vrvicami. obliži itd. Lepa trofeja pa bo nedvomno utež, ki so jo našli pred meseci. Sicer pa so, kakor smo zvedeli, v domu ravno tako utež potrebovali. IMEL JE SREČO . . . Tistemu, ki je prejšnji ponedeljek dopoldne po ljutomerskih ulicah polival gnojnico, bi Ljutomerčani brez dvoma pokazali pest, vendar mu je uspelo pravočasno uteči. Kaj bi šele rekli na Zavodu za komunalne zadeve, kjer tako skrbijo za redno škropljenje cest, če bi zalotili »konkurenta«. PISMO Z LOTMERKA Ene Lotmeržonce je zodji cejt zlo znemirelo, kda so čüli, ka do v Lotmerki povali novo sodnijo, ki de brez vüre pa restof. Toti hec pa se ne do tak hitro pozobiti.. Zej še se lehko toložijo s ten, ka do sodnijo povali tak dugo kak tisto kopališče pr lederfabriki. No, če je že guč od lederfabrike, te naj napišemo še eno giftno na jihov račün. Lotmerškim ribičon so še nedugo od tega z nekšoj zagiftanoj vodoj vničili skoro vse ribe. Kej češ, Ščovnica je pač en bogi vrag. Vjo nosijo eni lidje vso ropotijo pa smeti, te pa je še na vrste tista zamazanija s kanalof. V Lotmerki se zodje cajte strašno bojijo vetra pa strele. Ka pa se tüdi nebi... Eh, pa ka bi človek guča o ten, rejši o tisteh, ki škropijo cesto, pa še od vodovoda bi se dalo nekej napisate. Kak tisti, ke škropijo cesto, včosih pridejo te, gda majo f stanovojih že puno praha, tak v Lotmerki dostikrat pozobijo zaron odprete vodovod. Zavolo tega pa morejo eni, ki bole zacejta stonejo, bežati s kontoj na stori plac, ali pa ofnati glaš slatine. Kej češ, mujti se moreš. Na kunci pa moremo napisate še eno od totih vrajžih falotov, ki tak grozno füčkajo, gda je na plotni za film ne kaj vredi. Malo pa so tega bržčos krive tudi lidje gor pr mašini, ki majo premalo pasko. Eni provijo, ka bi dvorano trebalo med filmom malo prelüftati, če že za tote pesjo vroče dneve nemrejo najti ležeših filmof. V Lotmerki pa nan grej o zlo na žifce tiste dekline z nove fabrike, ki se ponoči kda grejo domu s službe tak strašno naglos pogüčovlejo, na milici pa provijo, ka do malo nategnile vüha tistin faloton, ki na sredi noči po mesti aufbiksajo. P. s. Kakšna sreča, ka mamo v Lotmerki tlakovano cesto, drugače bi tak kak vüni po veseh preštimale, ka v Lotmerki povajo nov most. Kej češ, gda moste poprovlajo te poberejo cestnore, na cestah pa so takše jame, ka še jih federacija Spačkof nemre prenošate. PREMALO VODE Ameriški strokovnjaki se že dalj časa ukvarjajo s prav posebnim vprašanjem. Ugotavljajo namreč, da prebivalstvo velikih mest stalno narašča, zaloge sladke vode pa so vedno enake. Zato menijo, da bodo v prihodnjih letih morali na poseben način »posladkati« morsko vodo, kot to že delajo v nekaterih tihomorskih bazah. GORNJA RADGONA V ponedeljek je bila seja Sveta za šolstvo ObLO Gornja Radgona, na kateri so razpravljali o ureditvi spomeniškega varstva v radgonski občini in o razdelitvi dotacij prosvetnim društvom za leto 1961. Danes je bila seja Sveta za šolstvo ObLO Gornja Radgona, na kateri so člani sveta obravnavali kadrovska vprašanja v zvezi z drugim razpisom o prostih mestih za prosvetne delavce. Jutri se bo začel v Gornji Radgoni enodnevni seminar za člane aktiva prosvetnih delavcev Zveze komunistov. Kadar se na ljutomerski tržnici pojavijo piščanci . . . POMURSKI VESTNIK, 14. SEPT. 5 SLUŽBENE OBJAVE ORO RAZPORED PRVENSTVENIH TEKEM ZA TEKMOVALNO SEZONO 1961-62 II. kolo Člani I. liga Igrišče TVD Partizan M. Sobota: 1. ŠURS : TVD Partizan Krog ob 8.00 — Martinuzi; 2. Grafičar : TVD Partizan Beltinci ob 9.00 — Huzjan; 3. SUT : TVD Lendava ob 10.00 — Zupan; 4. ŠŠD Elan : ŠŠD Tekstilec ob 11.00 - Titan; 6. ŠŠD ESŠ : ŠŠD Sloga ob 12.00 — Šiftar. Člani II. liga Igrišče JLA M. Sobota: 1. Agroservis : Ljutomer ob 9.00 — Martinuzi; 2. SKŠ : Pomurje ob 10.00 — Ambruš; 3. (Igrišče v Krogu) TVD Partizan Krog II : STVŠ ob 10.30 — Hartman; 4. (Igrišče v Beltincih) TVD Part. Beltinci II TVD Part. Lendava II ob 10.00 — Šmidlehner. Članice I. liga Igrišče osn. šole n v M. Soboti: 1. ŠŠD Sloga : ŠŠD Elan ob 9.00 - Roudi; 2. Grafičar : TVD Part. Beltinci ob 10.30 — Roudi; 3. (Igrišče v Krogu) TVD Part. Krog : ŠŠD ESŠ ob 9.30 — Hartman. Članice II. liga 1. kolo Igrišče JLA M. Sobota : SŠD ESŠ II : Tekstilec ob 8.00 — Titan; 2. ŠŠT M. Sobota : ŠZD M. S. ob 11.30 — Huzjan. Pionirji L liga Igrišče osn. šole II. v M. S.: l. ŠSD Polet : Lendava ob 8.45 -Juteršnik; 2. (Igrišče v Ljutomeru) Ljutomer : Krog ob 11.45 — Babič; 3. (Igrišče v Rogašovcih) Rogašovci : PŠD Mladost ob 10.00 — Sečko; 4. (Igrišče) na Cankovi Cankova : FABOŠ Beltinci ob 10.30 — Krenus. Pionirke I. liga Igrišče osn. šole II. v M. S.: 1. ŠSD Polet : Lendava ob 8.00 — Juteršnik; 2. (Igrišče v Ljutomeru) Ljutomer : Krog ob 11.00 — Babič; 3. (Igrišče v Črenšovcih) Črenšovci : PŠD Mladost ob 10.00 — Bratuš; 4. (Igrišče na Cankovi) Cankova : FABOŠ Beltinci ob 9.30 — Krenus. Službene objave NP MURSKA SOBOTA IN PNS RAZPORED TEKEM V soboto, 16. septembra 1961 V MURSKI SOBOTI: ob 15. uri Grafičar pionir. : Radgona pionir., del. Hakl, sodnik Kozar; ob 16. uri Grafičar : Radgona, del. Hakl, sodniki: Gerenčer, Cak, Kozar. V nedeljo, 17. septembra 1961 V MURSKI SOBOTI: ob 10. uri Sobota II : Pušča, del. Skarabot, sodniki: Drvarič, Szabo, Glavač; ob 13.30 uri Sobota pionir. : Pušča pionir., del. Koblencar, sodnik Glavač. TURNIŠČE: ob 15. uri Planika pionir. : Nafta pionir., del. Cug Št., sodnik Roudi; ob 16. uri Planika : Nafta, del. Cug Št., sodniki: Kološa— Šmidlehner, Roudi. BELTINCI: ob 15. uri Beltinci pionir. : Dobrovnik pionir., del. Kučok, sodnik Hari; ob 16. uri Beltinci : Dobrovnik, del. Kučok, sodniki: Cak-Hari, Varga. TIŠINA: ob 15.30 uri Tišina : Salovci, del. sodnik Kozar — Želodec, Šadl. LJUTOMER: ob 15.30 uri Ljutomer : Gradbenik (Lendava), del. sodnik Celec. BOGOJINA: ob 15.30 uri Bogojina : Nafta II, del. sodniki Sušeč—Koren, Bukovec. GORNJA RADGONA: ob 15.30. uri Radgona II : Bakovci, del. Kranjc, sodnik Puhan. RUDAR (Trbovlje) : SOBOTA 6:2 V nedeljo se je enajstorica NK Sobota pomerila v Trbovljah pred blizu 1500 gledalci s tamkajšnjim Rudarjem. Čeprav sta v začetku igrali obe moštvi precej borbeno, je zmagal Rudar z rezultatom 6:2 (2:0). V začetku tekme sta obe moštvi izsiljevali prednost v golih. Prvi gol je dosegel Knaus (Rudar) že v trinajsti minuti. Kljub vodstvu Rudarja, je bila igra obeh moštev enakovredna vse do 37. minute, ko je bil težje poškodovan Perič (Sobota). Ker je v 34. minuti moral Matjašeca zamenjati Erjavec, tokrat zamenjava ni bila več možna in tako je moralo moštvo Sobote ves preostali čas igrati samo z desetimi igralci, kar pa se je v igri občutno poznalo. Že v osemintrideseti minuti je Knaus (Rudar) dosegel drugi gol. Ta strel bi vratar Vrdjuka sigurno ubranil, vendar je obrambni igralec spremenil smer žogi. V drugem polčasu je bil Rudar občutno močnejši in je dal še štiri gole, od katerih bi dva ob uspešni obrambi lahko preprečili. Nedeljska zmaga trboveljskega Rudarja je z ozirom na nastale neprijetnosti pri moštvu Sobote vsekakor zaslužena. Glavni sodnik je sodil brez napak, nekoliko slabše pa stranski sodnik Vanelli, ki je oškodoval moštvo Sobote. Gole sta za Soboto dosegla Maučec v 66. minuti in Klepec. Kakor smo zvedeli, ima Perič močneje poškodovano roko, zaradi česar ne bo mogel tekmovati okrog šest tednov. -ko V NEDELJO: SOBOTA : KLADIVAR V nedeljo bomo na nogometnem igrišču v M. Soboti gledali nogometno tekmo med enajstoricama Sobote in NK Kladivar iz Celja. Predtekma bo ob 14.30, tekma pa se bo začela ob 16.00. Sodil bo zvezni sodnik Toures iz Ljubljane. POSVETOVANJE UPRAV. ODOBORA ORO V četrtek zvečer ob sedmih bo ORO M. Sobota priredil v domu TVD Partizan razširjeno sejo upravnega odbora, tehničnih vodij, trenerjev in sodnikov. Na seji bodo obravnavali problematiko v zvezi s tekmovanji. Brez večjih presenečenj Za minulo nedeljo je bilo napovedanih kar 20 prvenstvenih rokometnih tekem, vendar so tri iz različnih razlogov preložili na prihodnji četrtek. Zadetki so bili precej številni, saj so jih zabeležili kar 300, medtem ko večjih presenečenj ni bilo. Med tekmami, odigranimi v prvem kolu, je pri- nesla presenečenje le tekma med Lendavo in Grafičarjem, ki se je končala z rezultatom 16:11 (7:3), medtem ko so bili rezultati pri ostalih tekmah več ali manj pričakovani. REZULTATI OSTALIH TEKEM SO NASLEDNJI: Člani I. liga: ESŠ : ŠURS 17:13 (6:10); Sloga : Elan 12:22 (5:9); Tekstilec : ŠUT 5:0; Beltinci : Krog 45:10. Člani II. liga: SKŠ Rakičan : Agroservis 0:5; Lendava II : Krog II 20:8; SŠTV : Ljutomer 6:14; Pomurje : Beltinci 5:0. Članice I. liga: Grafičar : Krog 0:5; Beltinci : Sloga 3:7. Pionirji: Cankova : Ljutomer 5:0; Beltinci : Rogašovci 5:0; Mladost : Polet 9:8; Lendava : Krog 11:6. Pionirke: Cankova : Ljutomer 5:0; Beltinci : Črensovci 20:4; Lendava : Krog 6:2. Vse tekme so bile precej zanimive in še kar dobro obiskane, pa tudi vreme je bilo ugodno. Marsikje pa se je čutilo, da so posamezna moštva posvečala premajhno pozornost pripravam, kar se pri nekaterih znatneje pozna pri rezultatih. Kljub temu pa lahko rečemo, da je bil začetek dober. -ko REGISTRACIJA TEKEM: Registrirajo se tekme I. kola z doseženimi rezultati: Nafta : Beltinci 7:2 (3:0) Radgona : Dobrovnik 4:0 (2:0) Planika : Pušča 5:2 (4:0) Šalovci : Bogojina 10:1 (3:1) Bakovci : Tišina 2:2 (1:1) Nafta II : Radgona II 3:1 (2:1) Sobota pionir. : Grafičar pionir. 3:0 (1:0) Dobrovnik pionir. : Radgona pionir. 3:0 (2:0) Na protest NK Sobote se tekma Sobota II : Grafičar v smislu čl. 62/2 registrira 3:0 v korist Sobota II. NP — Murska Sobota PNS — Murska Sobota OTO ŽUNEC državni prvak v teku na 100 m z ovirami Pred kratkim je bilo v Sarajevu in Svetozarevu državno prvenstvo v lahki atletiki, na katerem sta iz Pomurja tekmovala za mariborski Branik Oto Žunec in Lojze Logar. Oto Žunec je na prvenstvu v Sarajevu osvojil med starejšimi mladinci prvo mesto v teku na 110 metrov z ovirami (15,3) ter tako postal državni prvak. Med mlajšimi atleti pa je bil v teku na 100 metrov (proti vetru) tretji Lojze Logar s časom 11,9. Lepi uspehi pomurskih atletov Minulo nedeljo je bilo v Ljubljani in Novem mestu republiško prvenstvo v lahki atletiki, na katerem je sodelovalo tudi sedem atletov iz Pomurja. Vsi so tekmovali za mariborski Branik in dosegli pomembna mesta. Med starejšimi mladinci je Bela Pevlič dosegel več zelo dobrih rezultatov. V teku na 100 metrov je osvojil tretje mesto s časom 11,6, v troskoku četrto in v skoku v daljino (5,64) peto mesto. V teku na 100 metrov je Štefan Antalič iz M. Sobote dosegel šesto mesto. V teku na 110 metrov z ovirami je na republiškem prvenstvu prepričljivo zmagal Oto Žunec iz Ljutomera, ki dosega že precej časa zelo lepe rezultate. Mariborski Branik je v štafeti na 4x100 metrov osvojil na prvenstvu tretje mesto (47,3) v naslednji postavi: Berčnik, Antalič, Žunec in Pavlič. Med mlajšimi mladinkami se je Deja Bezjak iz Gornje Radgone v ostri konkurenci uvrstila nekako v sredino lestvice. Na republiškem prvenstvu za mlajše mladince v Novem mestu je pomurski atlet Lojze Logar osvojil drugo mesto s časom 38,3, v skoku v daljino pa je bil tretji. Jože Lebar pa je bil v teku na 1000 metrov šele sedmi. Med starejšimi mladinkami je Helena Žitek osvojila v skoku v daljino sedmo mesto, v metu krogle pa šesto mesto. Zgornji rezultati ponovno podčrtujejo, da imamo v Pomurju dobre atlete, ki imajo ob rednih treningih še lepe perspektive. -ko Z nedavnega taborjenja radgonskih nogometašev ob Negovskem jezeru, katere sta obiskala tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS Radgona Edo Krajnčevič in podpredsednik ObLO Janko Strajnšak. Uspešen začetek prvenstva v PNL V prvem razredu so bili v glavnem doseženi pričakovani rezultati. Za prvo kolo je zlasti značilno, da so domača moštva ostala brez točk. Izjema je le moštvo Nafte, ki je brez težav premagalo goste iz Beltinec. Edino presenečenje tega kola je zmaga Grafičarja nad Soboto II. To presenečenje je toliko večje, če rečemo, da je moštvo Grafičarja igralo skoraj polovico drugega polčasa samo z desetimi igralci. V ostalih tekmah so zmagovali favoriti. Zmage favoritov so bile čisto zaslužene, saj so moštva nastopila v precej dobri formi. Opazila pa se je še premajhna vzdržljivost, kar je do neke mere razumljivo. Glede discipline ni bilo posebnih pripomb. Bila sta izključena le dva igralca, vendar sta bili izključitvi preostri. Sodniki so sodili zadovoljivo. Treba pa je omeniti, da je sodnik Kozar na tekmi Sobota II : Grafičar dosodil dve enajstmetrovki skoraj popolnoma brez vzrokov. V drugem razredu so se tekme prav tako končale z zmagami favoritov. Sodeč po rezultatu, je najresnejši kandi- dat za osvojitev prvega mesta sedaj moštvo Šalovec. Tudi moštvo Bakovec je v nedeljo presenetilo. Med pionirji je treba omeniti visoki zmagi Sobote in Dobrovnika. Posebno lepo so igrali pionirji Sobote in zasluženo zmagali. Tekma med pionirji Planike in Pušče pa je žal odpadla, ker za to igro določeni sodnik ni prišel na igrišče. REZULTATI TEKEM I. KOLA SO SLEDEČI: I. razred: Sobota II : Grafičar 2:3 (1:2) Pušča : Planika 2:5 (0:4) Dobrovnik : Radgona 0:4 (0:2) Nafta : Beltinci 7:2 (3:0) II. razred: Tišina : Bakovci 2:2 (1:1) Nafta II : Radgona II 3:1 (2:1) Salovci : Bogojina 10:1 (5:0) Pionirji: Sobota : Grafičar 3:0 (1:0) Dobrovnik : Radgona 3:0 (2:0) V E S T I VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA V torek zvečer se je zgodila na ovinku v Petanjcih, v bližini gostilne, prometna nesreča, ki k sreči ni terjala človeških žrtev, škodo na avtomobilu pa cenijo na 350 tisoč dinarjev. Do nesreče je prišlo, ko je Bogo Jagodič iz Kroga zavozil z osebnim avtomobilom s ceste in pri tem zadel v obcestni kamen. Voznik je bil očitno nekoliko vinjen, razen tega pa je vozil brez vozniškega dovoljenja. ZOPET NESREČA NA ULICI ŠTEFANA KOVAČA Predvčeraj dopoldne se je zgodila nesreča na ulici Štefana Kovača v M. Soboti, ko je motorist Geza Kerec iz Zenkovec zadel v Marijo Ajtl iz M. Sobote. Omenjena je namreč prečkala cesto ne da bi se prepričala, če je prosta. Zaradi poškodb je morala iskati pomoč v bolnišnici. V LJUTOMERSKI OBČINI 416 KRVODAJALCEV V prejšnjem tednu so imeli tudi v ljutomerski občini krvodajalsko akcijo ter zabe- ležili lepe uspehe. Od številnih prijavljencev je oddalo kri 416 oseb. Na odvzemu krvi v Zdravstvenem domu v Ljutomeru je oddalo 8. septembra 253 oseb 79 litrov krvi, v Križevcih pri Ljutomeru pa 163 oseb 42 litrov. Uspehi krvodajalske akcije v ljutomerski občini so torej več kot zadovoljivi, posebno še, ker so zabeležili precej takih krvodajalcev, ki so letos prvič oddali kri. -ko (Nadaljevanje z 2. strani) trdil nekaj programov za gradnjo novih stanovanjskih blokov. Obravnavali bodo tudi o gradnji šole v Dobrovniku. Omembe vredno pa je to, da je republiška komisija za revizijo investicijskih programov odobrila programe za gradnjo tovarne metanola v Lendavi, za gradnjo otroškega oddelka pri novi bolnišnici v Murski Soboti, za gradnjo tovarne votlega stekla v Beltincih in investicijski program za melioracijo Ščavniške doline ter gradnjo vodovoda in kanalizacije v Murski Soboti. Glavne načrte za vodovod in kanalizacijo v Murski Soboti je potrdila komisija za projekte pri OLO Murska Sobota. -rj- RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 17. do 23. sept. 1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Jan Beran: Dva in dva je sedem; 8.40 Iz albuma skladb za otroke; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.54 Venček slovenskih narodnih za alt in bas ob spremljavi harmonike; 10.00 Se pomnite, tovariši... Ivan Hariš: S prvo diverzantsko skupino; 10.30 Karel Pahor: Slovenske narodne pesmi v priredbi za glasove, zbor in orkester; 11.00 Nedeljska matineja; 11.31 Milenko Šober: Plemenita višnja — marasca; 13.15 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 15.30 Za vsakogar nekaj iz arhiva operne glasbe; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 19.30 Radijski dnevnik; 20.'00 Zabavni zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 21.10 Gustav Mahler: Simfonija St. 1 v G-duru; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Prizori iz oper Leoša Janačka. PONEDELJEK 8.05 Nastop makedonskega folklornega ansambla Taneč iz Skopja; 8.30 Majhni zabavni ansambli; 8.55 Oddaja za otroke; 9.25 Uverture in zbori iz znanih oper; 10.15 Zvočna mavrica; 11.30 Risto Savin: Trio v g-molu za violino, violončelo in klavir; 12.00 Ansambel Milana Stanteta s pevci; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Šilc: Pripravljalna dela za setev pšenice; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Kmečka godba in Trio Bardorfer s sekstetom bratov Pleško iz Škofje Loke; 13.55 Krsto Odak: Simfonija Jadrana; 14 30 Prireditev dneva; 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Naši popotniki na tujem: Tone Pavček: Jasna poljana; 16.20 Dva samospeva Marijana Lipovška; 16.30 Dve. glasbeni novosti; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Štirideset minut pri jugoslovanskih opernih skladateljih; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Ponedeljkova panorama zabvanih melodij; 21.05—23.00 Z letošnjega festivala v Dubrovniku — Simfonični koncert Zagrebške filharmonije, dirigent Carlo Zecchi; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8.05 Iz manj znanih oper; 8.35 Plesni orkester Werner Müller; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Niko Grafenauer: Cesta pod slavoloki; 9.25 Klavir v ritmu; 9.40 Poje Mariborski ženski vokalni kvintet; 10.15 Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad; 11.00 Petnajst minut s pevko Jac-queline Francois; 11.15 Branje za vroče dni - E. Caldwell: Moj stari ga pihne — I.; 11.35 Glasbeni spored: Iz Španije; 12.00 Glasbena oddaja za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — Vlado Rojec: Čebelarska opravila v jeseni; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Franc Osole: Orodje ledenodobnega lovca; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — Od Triglava do Ohrida; 15.40 Nekaj skladb Mihaela Rožanca; 16.00 Počitniška zgodba — B. Nušič: Pasja sezona; 16.20 S sprejemnikom na dopust; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Cesar Franck: Simfonija v d-molu; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Od plesišča do plesišča; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Sekstet Luca Marenzio poje skldabe Adriana Banchierija; 20.30 Radijska igra — Hans Rothe: Med nebom in zemljo; 21.10 W. A. Mozart: Koncertantni rondo za violino in orkester; 21.25 Zvočni kaleidoskop; 23.05 Plesna glasba. SREDA 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30 Ritmični intermezzo; 8.55 Oddaja za cicibane; 9.25 Glasba z domačih gredic; 10.15 Zabavni potpuri; 11.00 Melodije za vas; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Nikolaj Rimski-Korsakov: Sneguročka, suita; 12.00 Narodne za glas in klavir v priredbi Cirila Preglja; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Mitja Černe: Premena premalo negovanih gozdov; 13.30 Vesele in okrogle v priredbi Jožeta Hanca in Boruta Lesjaka; 14.35 Glasbena medigra; 14.40 Prekmurske narodne v priredbi Danijela Gruma poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.40 Igor Stravinski: Žar ptica; 16.00 Radijska univerza - Dr. Henrik Sebaher: O raznolikosti naših elektrarn; 16.15 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku; 18.00 Zabavne melodije; 18.30 Petnajst minut z veselimi planšarji; 18.45 Šport in športniki; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami; 21.00 Parada jugoslovanskih opernih solistov; 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. ČETRTEK 8.05 Aleksander Glazunov: Suita za godalni kvartet; 8.40 Glasbena oddaja za cicibane — Glasbena slikanica; .8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Franc Osole: Orodje ledenodobnega lovca (ponovitev); 9 25 Naš zvočni magazin; 10.15 Obisk pri italijanskih opernih skladateljih; 11.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka škoberneta; 11.15 Branje za vroče dni — E. Caldwell: Moj stari ga pihne - II.; 11.35 Španija v pesmi in plesu; 12.00 Ansambel Srečka Dražila; 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Jože Jurkovič: Nega žrebet; 14.05 Radi jih poslušate; 15.40 Domače viže igrajo razni ansambli; 16.00 Zabavni orkester Les Baxter; 16.20 Iz slovanskih oper; 17.15 Pevka Lola Novakovič; 17.30 Turistična oddaja; 18.00 Jazz na koncertnem odru; 18.30 S sporeda Britanskega radia. — Na lutnjo igra Julian Bream; 18 45 Poletni kulturni zapiski; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Glasbena medigra; 20.50 Literarni večer; 21.47 Lepe melodije; 22 15 Plesna glsaba; 23.05 Nočni akordi. PETEK 8.05 Glasba ob delu; 8.40 Milan Ristič: Suita giocosa; 8.55 Pionirski tednik; 9.15 Kitara in klavir; 9.25 Orkestralni odlomki iz oper; 10.15 Ali vam ugaja? 11.00 Vladimir Lovec: Pisma. Tri skladbe za violino in klavir; 11.40 Zabavni orkester Werner Müller; 12.00 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Hafner: Pomen novih predpisov o prometu z mlekom za proizvajalce; 12.25 Hammond orgle; 12 40 Pisani zvoki i Dravskega polja; 13.30 Dalmatinske pesmi; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Z veselimi pesmicami v novo šolsko leto; 14.35 Od tod in ondod; 15.40 Dvajset minut z Ljubljanskim oktetom; 16 00 Športni tednik; 16 20 Poljska, sovjetska in češka zabavna glasba; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Četrt ure s pevcem Ivom Robičem; 18.15 Ljudska glasba raznih narodov — Narodne pesmi iz Avstrijskih pokrajin: 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabav. orkester »1001 strings«; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz del Antonina Dvoržaka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Tri imena iz sodobne hrvatske glasbe. SOBOTA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Hitri prsti; 8.55 Radijska šola za nitjo stopnjo (ponovitev) — Z veselimi pesmicami v novo šolsko leto; 9.25 Med vzporedniki in poldnevniki; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 12.00 Slovenske narodne poje Peter Zbilj; 12.15 Kmetijski nasveti -Inž. Jože Urbas: Nabavljanje merjascev naj bo načrtno; 12.25 Pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 12.45 Vesela godala; 13.30 Glasbeni desert; 14.00 Petintrideset minut ob zabavni glasbi; 15.40 Pavel Šivic: Divertimento za klavir in orkester; 16.00 Humoreska tega tedna — Bulajić: Sedem dni na morju; 16.20 Dvajset minut z velikimi zabavnimi orkestri; 16.40 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta; 17.15 Zabavni orkester RTV Beograd; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 Prgišče iz Rossinijevih oper; 18.30 V vedrem tonu; 18.45 Okno v svet; 19 30 Radijski dnevnik; 20.00 V domačem tonu; 20.20 Radijska komedija — Michael Brett: Georgeu se zmeraj kaj primeri — III. ženska zrelih let; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor In glavni urednik JOŽE VILD — Odgovorni urednik JUS MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulico 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605—11 1-365 POMURSKI VESTNIK, 14. SEPT. 6 Avtomobilisti -- pozor! Lesno predelovalno podjetje Murska Sobota je pričelo izdelovati lične montažne avtogaraže »Pomurka«, tipa. A-01 in B-01, namenjene za osebne avtomobile Fiat 600, Fiat 1100 in Spaček. Nova avtogaraža je dolga 4 m, široka 2,20 m in visoka 2,20 m. Avtogaraže tipa B-01 so namenjene za vsa ostala vozila in imajo naslednje dimenzije: dolžina 5 m, širina 2,50 in višina 2,50 m. Montažne avtogaraže »Pomurka« se sestavljajo na zelo enostaven in lahek način. Pomnite — garaža nudi popolno toplotno izolacijo ! Avtogaražo »Pomurka« lahko postavite kjerkoli, saj odgovarja po zunanjem videzu vsem sodobnim urbanističnim načelom. Tip A-01 stane franko Murska Sobota 145.000, tip B-01 185.000 din. Za cenjena naročila se priporoča kolektiv Lesno predelovalnega podjetja Murska Sobota. Izseljenci, ki smo se v poletnih mesecih mudili v stari domovini, izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nas toplo sprejeli, predvsem pa Izseljeniški matici v Murski Soboti, za lepo organiziran izlet po Goričkem in za prijeten piknik v Mačkovcih. V imenu izseljencev — Anton in Andraž Graj — Argentina GOSPODINJSKO pomočnico sprejme 3-članska družina. Plača dobra. Prof. Sonja Klabus, Svetosavska 14, Ljubljana. M-1133 KRAVO, vozno, 9 mesecev brejo, prodam. Slatina Radenci 69 a. M-1134 DIVAN in svinjski hlev, prodam. Roža Hašaj, Čopova 6 (za pokopališčem), Murska Sobota. M-1129 SPALNICO iz mehkega lesa, v dobrem stanju, ugodno prodam. Vprašati: Lendavska 23, M. Sobota. M-1132 USLUŽBENEC, dobro situiran, značajen, želi spoznati enako dekle od 22—28. let. Samo resne ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Sreča«. M-1122 ŠIVILJA, prijetne zunanjosti, želi spoznati tovariša srednjih let. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Lepa jesen«. M-1123 ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom v Veržeju št. 149, prodam. Mirna lega. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Marija Štampar, Ljubljanska 32, Maribor. M-1118 HIŠO z malim posestvom v vrednosti 400.000 din, kupim. Kararina Hojs, Zbigovci 55, p. G. Radgona M-1119 SAKSOFON Es Alt in 24-basno harmoniko, v brezhibnem stanju. prodam. Poizvedbe v trgovini Avtomateriala, Murska. Sobota, Štefana Kovača 20. M-1124 10.000 kom. zidne opeke prodam. Šiftar, Mladinska 5, Murska Sobota. M-1126 RADIO-TV-aparat znamke Olivia 1006 prodajamo. Interesenti naj se javijo v gostinskem podjetju Jeruzalem, Ljutomer do 30. 9. 1961. Prednost pri nakupu imajo državna podjetja. D-1117 OD 16. DO 22. SEPTEMBRA 1S61 bodo vršili dežurno in nedeljsko službo naslednji zdravniki: 16. 9. 1961 dr. Udovč 17. 9. 1961 dr. Gruškovnjak 18. 9. 1961 dr. Sedlaček 19. 9. 1961 dr. Udovč 20. 9. 1961 dr. Gruškovnjak 21. 9. 1961 dr. Sedlaček 22. 9. 1961 dr. Udovč OTROŠKI voziček, globok, skoraj nov, ugodno prodam. Sakovič, Mladinska 10, Murska Sobota. M-1128 Cenjeno občinstvo obveščamo, da bo tečaj za mopediste dne 16. 9. 1961 ob 14. uri. Tečaj bo na Noršinski c. 1, bivši »Petrol«. AMD »Stefan Kovač«, Murska Sobota D-1127 Novoporočenima Ivanu Hochstädter in Heleni Žganjar, želijo vse najboljše na njuni novi življenjski poti rokometaši »Grafičarja« Lepe, debele, tehtajo tudi po pol kilograma, pravijo sadjarji pri Gradu. OBVESTILO Realitetna agencija Maribor, Partizanska c. 24, poslovalnica Murska Sobota Kocljeva 16, obvešča prebivalstvo da LETONJA ADOLF iz Bratonec št. 7 ni njen trgovski potnik in z njo ni v nobenem službenem razmerju. Prebivalstvo obveščamo, naj mu ne naseda, ker podjetje ne odgovarja za nobeno njegovo delo. Agencija Petek, 15. sept. — Nikodem Sobota, 16. sept. — Ljudmila Nedelja, 17. sept. — Frančiška Ponedeljek, 18. sept. — Irena Torek, 19. sept. — Vitograd Sreda, 20. sept. — Brana Četrtek, 21. sept. — Matej MURSKA SOBOTA - od 15.-17. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Čez planine divjega Zapada«; od 18.—19. sept. italijanski barvni film: »Ne pozabi me«; od 20.—21. sept. češko-bolgarski barvni film: »Labakan«. LJUTOMER - od 16.-17. sept. domači barvni vistavisionski film: »Miss Stone«; od 20.—21. sept. ruski film: »Človekova usoda«. SLATINA RADENCI - od 17.-18. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Čajnica«; 21. sept. italijanski film: »Luči varieteja«. ŠALOVCI — od 16.—17. sept. francoski barvni film: »Grof Monte Glisto, I. del«. GORNJA RADGONA - Od 16.-17. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Mož, ki ga ni bilo«; od 20.—21. sept. francosko-nemški barvni kinemaskopski film: »Nesrečniki, I. del«. VIDEM OB ŠČAVNICI - Od 10. do 17. sept. ameriški film: »Primer dr. Laurenta«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 16. do 17. sept. ameriški western film: »Belo pero«. ČLAN DRUŽINE V srednji Italiji so še družine, ki nimajo sredstev, da bi domačim živalim naredile streho nad glavo. Nimajo hlevov in so prisiljeni, da svojega štirinožnega »hranitelja družine«, ki jim pomaga pri delu na njivi, namestijo v sobi, v kateri živijo in spijo. Kmetijska zadruga Grad proda tovorni avtomobil znamke »Pionir«, nosilnosti 3 t. Javna licitacija se napoveduje za 17. septembra 1961 ob 10. uri na sedežu Poslovne enote v Kuzmi. Kupci so lahko le gospodarske organizacije. Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Trgovinsko-gostinski zbornici za okraj Murska Sobota razpisuje naslednja prosta delovna mesta pri tajništvu Trgovinsko-gostinske zbornice za okraj Murska Sobota: vodje administracije finančnega knjigovodje Pogoji: srednja strokovna izobrazba in vsaj 5 let prakse na ustreznih poslih v javnih službah ali gospodarskih organizacijah. Pravilno kolkovane prošnje z ustrezno dokumentacijo dostavite najpozneje do 25. septembra 1961 na naslov Trgovinsko-gostinska zbornica za okraj Murska Sobota, Kidričeva ul. 3. Upravni odbor Obrtno-komunalnega podjetja v Lendavi razpisuje naslednja delovna mesta: poslovodje za obrat Elektro — radio Lendava poslovodje za obrat Čevljarstvo Lendava poslovodje za obrat Kovaštvo Lendava poslovodje za obrat Kolarstvo Lendava poslovodje za obrat Mlin Čentiba poslovodje za obrat Mlin Genterovci poslovodje za obrat Žaga Dobrovnik poslovodje za obrat Krojaštvo Velika Polana Pogoj: visokokvalificirani delavec s 3-letno prakso ali kvalificirani delavec s 5-letno prakso. Plača na podlagi Pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi na upravo podjetja. Delavski svet Elektrotehničnega podjetja Blisk v Murski Soboti razpisuje delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoj: srednja strokovna izobrazba ali nižja izobrazba z večletno prakso v knjigovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite do 25. t. m. na upravo podjetja. HAROLD Q. MASUR DVA MILIJONA ZA OBRAMBO Proces se je bližal koncu. Peti dan popoldne je branilec Robinson sedel negibno in strmel v zadnjo pričo. James Keller, usužbenec policijskega odelka, specialist za balistiko, je bil bledikav okoren mož, ravnodušen in počasnih besed. Tožilec Herrick je vlekel iz njega zadnje dokaze, da je treba Lloyda Ashleya, obtoženega uboja, spraviti na oni svet. Pobral je kratko črno pištolo, za katero je bilo že potrjeno, da je last obtoženega. »In zdaj, gospod Keller,« je rekel Herrick, »vam kažem dokazni primerek B. Nam lahko poveste, kake vrste pištola je to?« »Lahko, gospod. To je 32-kalibrski avtomatski Colt, običajno znan kot žepni model.« »Ste tole pištolo že kdaj videli?« »Sem, gospod, videl sem jo.« »V kakšnih okoliščinah?« »Izročili so mi jo kot balističnemu strokovnjaku, da bi odločil, ali je usodna krogla iz te pištole.« »In ste naredili poskuse?« »Da.« »Povejte porotnikom, prosim, kaj ste ugotovili.« Keller se je obrnil k dvanajstorici, ki se je zdaj nagibala naprej v svojih stolih. Med poroto ni bilo nobene ženske — Robinson je bil porabil vso svojo moč za to, da bi jih ne zapletli v to. Po njegovi teoriji naj bi bili moški bolj prizanesljivi do nasilja izdanega soproga. Keller je govoril s suhim, nekako dlakocepskim glasom. »Izstrelil sem naboj za poskus, da bi primerjal kroglo s tisto, ki je bila najdena v telesu preminulega. Krogli imata natanko isto težo in obseg, na obeh se razloči šestero spiralnih zarez, in sicer levih, kar je značilno za Coltova orožja. Vrh tega dobi vsaka pištola s časom določene osebne poteze in te se vtisnejo v površino krogle, ko šine skozi cev. Ko sem pregledal krogli s primerjalnim drobnogledom . . .« Robinson se je vpletel v Kellerjev samogovor: »Mislim, spoštovano sodišče, da lahko opustimo dolgo tehnično razpravo s področja balistike. Obramba ne ugovarja dejstvu, da je bil usodni naboj izstreljen s pištolo gospoda Ashleya.« Sodnik je pogledal Herricka. »Tožiteljstvo soglaša?« Herrick je zagodrnjal: »Država ne želi zavleči procesa dlje, kakor je potrebno.« V sebi pa nekako ni bil zadovoljen s tem. Herricku je bilo najljubše, da je gradil svoj primer skrbno in metodično, tako da je najprej postavil temelje in potem polagal desko za desko, dokler ni bilo vse speto in zbito, da ni bilo niti luknjice, skozi katero bi se dalo pobegniti, ne pomote, ki bi jo utegnil priziv spremeniti. Seveda se je kdaj zgodilo, da je pozdravil kako koncesijo obrambe, toda z Robisonom — no, človek ni nikoli vedel, pri čem je; treba je bilo paziti nanj. Ko je Robison zopet zasedel svoje mesto, se je Lloyd A-shley obrnil k njemu in njegove oči so ga vznemirjeno pogledale. »Ali je bilo to pametno, Mark?« Ahley, katerega življenje je bilo na kocki, je čutil, da je treba slednjo točko ognjevito spodbijati. »Dejstvo je nespodbitno,« je rekel Robison in posrečilo se mu je, da se je nasmehnil v zagotovilo. A smehljaj je ostal brez učinka in ko je Robison pogledal Ashleyev obraz, ga je prešinilo sočutje. Kako nanagloma je bil mož spremenjen! Ashleyeva običajna domišljavost se je izgubila, njegov sarkastični jezik je bil zdaj ponižen in roteč. Se njegov denar, tiste velikanske vsote varno naloženega denarja, mu niso mogle dati občutka varnosti. Robinson ni mogel zanikati, da je nekoliko odgovoren za Ashleyevo stanje. Ashleya je poznal že leta in leta, poslovno in družabno. V spominu je lahko obudil dan, tega je šele dva meseca, ko je prišel Ashley k njemu po nasvet, potrt od potlačene jeze, ker je sumil, da mu je žena nezvesta. »Imaš kak dokaz? ga je takrat vprašal Robison. »Nobenega dokaza ne potrebujem. To je nekaj, kar mož ve. Zadnji čas je mrzla in nedotakljiva.« »Se hočeš ločiti?« »Nikoli.« Beseda je bila nabita s čustvom. »Evo ljubim.« »Kaj pa torej hočeš, naj storim, Lloyd?« »Želim, da mi poveš ime kakega zasebnega detektiva. Prepričan sem, da poznaš koga, ki mu bom lahko zaupal in se seznanil z njim. Rad bi, da bi zasledoval Evo, da bi ostal na sledi sleherni njeni kretnji. Če lahko identificira moža, ki ga iščem, bom že vedel, kaj mi je storiti.« Da, Robison je vedel za zanesljivega zasebnega detektiva — pravnik kdaj pa kdaj potrebuje usluge izvedenega poizvedovalca, da pregleda ozadje nasprotnih prič, katerih izpovedi lahko pozneje napade. Tako je Ashley najel moža in preden je bil teden naokrog, je dobil njegovo poročilo. Detektiv je zasledoval Evo Ashley, ko je šla na zmenek s Tomom Wardom, investicijskim svetovalcem, ki je imel na skrbi Ashleyeve vrednostne papirje. Opazoval ju je v očitno intimnem pogovoru v nekem mračnem salonu. Edina stvar, ki je ni nikoli pričakoval, je govoril Robison sam s seboj, je bilo nasilje. Ne da bi bil Ashley strahopetec, toda glavno njegovo orožje v preteklosti so bile besede — ostre, bodeče, žaljive. Ko so telefonirali s policijskega načelstva, da so Ashleya prijeli zaradi umora, je bil Robison odkritosrčno prepaden in začutil se je krivega. A samo za hip. Robison ni bil take vrste človek, ki bi se dolgo obsojal zavoljo pomanjkanja vsevednosti. In Ashley, ki so mu dovolili en telefonski pogovor, je izrazil željo, da ga zastopa Robison. Pri prvem zasliševanju je Robison na hitro ovrgel obtožnico, predstavljaje Ashleyevo verzijo bistroumno in spretno. Vse skupaj je bila nesreča, je takrat zatrjeval Robison. Nič premišljevanja, nič zlobe, nobenega namena ubijati. Ashley je bil odšel v Wardov urad, potegnil pištolo, pomahal z njo, ker ga je hotel prestrašiti, da bi izsilil obljubo od Warda, da se ne bo več približeval Ashleyevi ženi. Posebej je pazil na to, da pištole ni napel, ko je prestopil prag Wardovega urada. A namesto da bi Ward okamenel ali prosil za milost, ga je zagrabil preplah; vrgel se je na Ashleya in se stegoval po pištoli. Ta je padla na mizo, je prisegel Ashley, in se je po naključju sprožila. Ko ju je Wardova tajnica našla, je stal nad truplom. Tožilec se je posmehnil tej štoriji in brez obotavljanja rekel. da je iz trte zvita. In zdaj, peti dan razprave, je Herrick podiral zadnji Ashleyev up Pištolo je držal v roki, da sta jo lahko videla Keller in porota — majhno orožje, ki je v trenutku zbrisalo človeško življenje. Rekel je: »Gospod Keller, vi ste seznanjeni z delovanjem te pištole, kajne?« »Sem.« »Bi se po vašem mnenju, to je po mnenju balističnega strokovnjaka. tale pištola lahko sprožila po naključju — z zapetim varovalom?« »Ne, gospod.« »Ste trdno prepričani?« »Popolnoma.« »Ali bi se lahko sprožila — nenapeta če bi jo spustili z višine enega metra ali metra in pol?« »Ne bi se mogla.« »Če bi jo vrgel na tla s trdo površino?« »Ne, gospod.« »V vsej svoji praksi — dvajset let pregledovanja in rokovanja z orožjem — povejti mi, ali ste v vsej svoji praksi slišali kdaj za kak tak primer?« »Za nobenega, gospod.« Herrick je pomignil obrambi: »Obramba lahko križno sprašuje.« (Nadaljevanje na 8. strani) POMURSKI VESTNIK, 14. SEPT. 7 Francoz Jean Sunny je v Roskildeu na Danskem postavil nekoliko neobičajen rekord: prevo- zil je 2,8 km v 4 minutah in 19 sekund v položaju, kakor ga vidimo na sliki. »PLJUČA« ZA HITRO POMOČ Dva mala zabojčka sta nameščena na londonskem letališču v ambulantnem oddelku, pripravljena, da ju natovorijo na avion in prepeljejo na katerokoli mesto v svetu v slučaju hitre pomoči. V vsakem zabojčku je aparat elektronskih »pljuč«, znan pod imenom Barnetov ventilator, ki ga često uporabljajo za reševanja življenja pacientov, ki bolujejo na dihalnih organih. Kompanija, ki je izdelala »pljuča«, noč in dan dežura na aerodromu, tako da je s tem omogočen prevoz teh aparatov v minimalnem času, v katerikoli kraj na svetu. Neki predstavnik firme je izjavil: »Čestokrat nas kličejo zdravniki iz Britanije in prekomorskih držav prav zaradi »pljuč«. Pri tem nam je bilo potrebno sredstvo, da hitro pridemo iz Backinghema, kjer aparate izdelujejo, na odrejeno mesto. Nedavno se nam je pripetilo, da so »pljuča« prišla z zamu- do šest ur. Prav zaradi tega smo se odločili, da dva aparata obdržijo na aerodromu in da sta vedno pripravljena za prevoz v kraj, kjer gre za človeška življenja.« Eden izmed zadnjih pozivov za »pljuča« je prišel iz Bornea, kjer je vladala epidemija poliomielitisa. ENA SE NI VRNILA Najvišji vrh Strehe sveta (Pamirja) Mustah Ato (7595) ali »Gora, ki ubija«, kakor jo imenujejo zaradi njene nepristopnosti, številnih ledenikov, prepadov in plazov, je osvojila skupina petih alpinistk, dveh Kitajk in treh Tibetčank. Postavile so hkrati tudi nov rekord: povzpele so se v višino, ki je ženska doslej še ni dosegla (stari rekord 7564 m). Vendar je »Gora, ki ubija« tudi to pot zahtevala svojo žrtev. V strašnem snežnem viharju je izgubila življenje ena Tibetčanka. ANGLEŠKA »ANTILOPA« POTUJE Pred nedavnim se je skupina dvanajstih študentov strojne fakultete iz Southamptona v Angliji pojavila s prazgodovinskim avtomobilom na Bledu. Avto je odprt in brez stekla. Na sedežih ali bolje rečeno na klopeh, je sedelo dvanajst mladeničev. Sedeli so svečano, kakor da bi vsak trenutek zagledali nekaj važnega. Ljudje na pločnikih so začudeno gledali neobičajno vozilo, ki se je kotalilo po cesti. Skupina mladeničev, kot so izjavili, namerava s svojim avtomobilom prepotovati vso Evropo. Ko so jih vprašali, koliko kilometrov prevozi avtomobil na uro, so bili malce prepadeni. Odgovorili so, če se cesta spušča po klancu navzdol in če jim veter piha v hrbet, potem gre avtomobil s hitrostjo štirideset kilometrov na uro. Mladi turisti so stari avtomobil kupili od mestnega sveta za osemindvajset funtov. Avto, kot pravijo, »odlično dela« kljub temu, da ima za sabo že spoštovanja vredno sta- rost. Izdelan je 1929. leta in je last strojne fakultete. Sedaj se že tretje leto študenti z njim vozijo na letne izlete. Potujejo že mesec in pol. Prepotovali so Anglijo, Belgijo, Nemčijo, Avstrijo in sedaj Jugoslavijo. Na potovanju po Avstriji so naleteli na težave. Ko so vozili po nekem hribu navzgor, se jim je motor močno segrel in so morali ustaviti in počakati, da se motor ohladi. V tem času pa jih je dohitel neki policaj in zahteval, da s to svojo škatlo čimprej izginejo iz Avstrije. Ko so mu pove- dali, da so študenti in da nimajo veliko denarja, je končno pristal, da so nadaljevali pot proti avstrijsko-jugoslovanski meji. Zapretil jim je še, da se s tem »čudesom« nikoli več ne pojavijo na avstrijskih cestah. Na potovanju jih ljudje sprejemajo različno. Nekateri blagohotno, drugi posmehljivo. Cim bolj gredo na jug, tem večje je začudenje. V Nemčiji so jim celo rekli, da bi pri njih lahko prodali avtomobil za fantastično vsoto. Mladi turisti so izjavili, da avtomobil potrebuje 22 litrov bencina na sto kilometrov, drugih izdatkov za avtomobil pa nimajo. V Jugoslaviji so potniki obiskali Crikvenico, Bled, kjer so taborili sedem dni, in nazadnje Bohinj. Iz Jugoslavije so nato krenili v Italijo in od tam čez Švico, Francijo, Luksemburg zopet v svojo domovino. DROBNE ZANIMIVOSTI POŽAR BLIZU DUBROVNIKA Po trideseturnt borbi s požarom, ki je izbruhnil ponoči 30. avgusta v neposredni okolici Dubrovnika, je končno uspelo, da so ga pogasili. Pri gašenju je pomagalo okrog 600 Dubrovčanov. Ekipe še vedno pazijo pogorišče, ker obstaja nevarnost, da bi plamen ponovno izbruhnil in zajel še preostale predele gozda in mediteranskega rastlinja, ki se zaradi suše hitro vname. Požar je uničil okrog 200 hektarov gozda, vinograde in sadovnjake od Komolca v Dubrovačkoj Rjeki in vse do Žarkovice, v dolžini osem kilometrov. 350 KG TEŽKA JABOLČNA PITA V vasi blizu Novega Pazarja je proslavil neki vaščan rojstvo svojega sina z eno največjih jabolčnih pit. Pita je bila težka 359 kg, ca katero je porabil 500 kg jabolk, 30 kg sladkorja in 80 kg moke. NEURJE NA JAPONSKEM Na Japonskem je neprenehoma več dni deževalo, tako da so nekatere reke naglo narasle in poplavile naselja. Ponekod so se ljudje komaj rešili. V enem izmed japonskih mest je voda tako hitro narasla, da je blokirala učence v šoli. ZARADI PRISLUŠKOVANJA KAZNOVAN V Londonu je sodišče obsodilo nekega meščana na 10 dni zapora, ker je prisluškoval pri sosedovih vratih. Kazen je bila izrečena na osnovi zakona iz leta 1630. SLONI ZRUŠILI AVION Avion, v katerem Je bilo nekaj slonov, je bil namenjen v Veliko Britanijo. Vse je bilo v redu do Kaira. Kljub temu, da so bili sloni dobro privezani, so nenadoma potrgali vezi. Začeli so divjati po avionu, tako, da so se piloti odločili za zasilno pristajanje. Najhujše je bilo, ko je eden izmed pilotov s strelom iz puške ranil slona. Medtem ko so že pristajali, so pobesneli sloni zrušili avion Na srečo so piloti in sloni ostali živi. SERVIS ZA SLIKE Direktor galerije slik v Angliji, je organiziral servis za posojanje slik. Ljubitelji umetnosti sl lahko izposodijo slike, znanih slikarjev, za dan ali več. Taksa za sposojanje slik je odvisna od dela in njihove ohranitve. TUNEL NA MESECU Ameriški astrofiziki smatrajo, da bo življenje prvin astronavtov na Mesecu, zaradi ogromnih temperaturnih razlik, ki se čez dan premikajo od 140 stopinj nad in do 120 stopinj pod mičlo, skoraj nemogoče. Vsled tega predvidevajo izgradnjo velikega tunela v katerem bo stalna temperatura okrog 30 stopinj, ki odgovarja povprečni temperaturi v Kaliforniji. V tunelu na Mesecu bi se nahajala glavna baza astronavtov. Ameriški projekt prav tako predvideva izgradnjo balonov, katerih notranjost bo klimatizirana in v katerih se bodo nahajali astronavti na mesečevi površini. VELIK PROJEKT NA NIAGARI Največji hidroelektrični energetski projekt na Niagarskih slapovih bo v kratkem končan. Ogromna hidroelektrarna bo imela 3 milijone konjskih sil, oziroma moč 2 milijona 190 tisoč kilovatov električne energije. Njena vrednost znaša 720 milijonov dolarjev. Hidroelektrarna bo končana prihodnje leto. »BREZZVOČNI« INSTRUMENT Neki profesor muzike in klavirski pedagog, doma blizu New Yora, je iznašel nov način za popularizacijo in cenejše učenje klavirja. Izumil je elektronski klavir brez zvoka, oziroma katerega zvok se sliši preko slušalk, ki jih imajo učenci in učitelj na ušesih. Na ta način je omogočeno, da v majhnem prostoru istočasno vadi štiri do šest učencev. Nov na- čin igranja na klavir bo omogočal učenje in igranje na klavir vsem ljubiteljem tega inštrumenta, kateri se zaradi domačih pri- lik in hrupa, ki ga povzroča klavir, niso mogli izpopolnjevati v i- granju. IZKUŠENI KRADLJIVEC V Milanu je neki policijski uradnik šest ur zasliseval človeka, ki je bil obtožen za krajo. Toda ta obdolženec nikakor ni hotel priznati kraje. Naposled so ga vrnili v pripor in cez nenaj časa je raziskovalec opazil, da mu je zmanjkala denarnica s 10 tisoč lirami. Bil je prepričan, da mu jih človek, ki ga je zasliševal, ni mogel vzeti. Toda po pazljivi preiskavi so našli denar v celici žeparja, kateremu ni drugo preostajalo, kot da vendarle prizna krajo. UBIL SVOJO ZAROČENKO Živka Stamenković, frizerska delavka in Svetislav Čirić sta se spoznala pred dvema mesecema. V začetku je bilo vse lepo. Čirić je vzet kredit in se naselil v Živkinem stanovanju. Skupaj sta kupovala posamezne gospodinjske potrebščine in se tako pripravlja la na poroko. Toda nekega dne je Živka izjavila, da ne gre k matičarju. Zvečer je spodila Čirića in mu rekla, da ga ne želi več videti. Toda on se s tem ni potolažil. Zjutraj okrog pol osme ure se je zaslišal krik in vpitje na pomoč iz frizerske delavnice, v kateri je Živka delala. Ko so ljudje pritekli pogledat kaj se dogaja, je bila Živka že mrtva. Čirić jo je ubil z nožem. Kot so pozneje zvedeli, se je Čirić za ta uboj pripravil. Kupil je nož in nekaterim svojim znancem rekel, da bo Živko ubil. Po uboju je odšel v kavarno pit, kjer so ga organi Sekretariata za notranje zadeve našli in ga odpeljali v zapor. (Nadaljevanje s 7. strani) »Zdaj je pet minut do štirih,« je rekel sodnik. »Mislim, da se lahko na tem mestu umaknemo.« Obrnil se je k poroti. »Zapomnite si moja navodila, gospoda. Tega predmeta ne boste omenjali med seboj in ne boste razpravljali o njem, niti ne boste dovolili nikomur, da bi ga obravnaval v vaši navzočnosti Ne oblikujte in ne izražajte nobenih mnenj, dokler ne bo pred vami ves dokazni material. Razprava se odloži do jutri ob desetih dopoldne.« Poravnal je svoje črno oblačilo in slovesno odkorakal. Vsi drugi so obsedeli, dokler niso spustili porotnikov skozi stranska vrata. Ashley se je obrnil k Robisonu in njegov obraz je bil utrujen in izčrpan. Zadnjih nekaj tednov je vidno shujšal in ohlapna koža se mu je gubala pod brado. Oči so se mu bile poglobile in preprežene so bile s krvavimi žilicami, na desnem sencu mu je igrala nemirna mišica. »Jutri je zadnji dan, kajne, Mark?« »Skoraj.« Robison je dvomil, da bi vsa obramba zahtevala več kakor še eno zasedanje. »Razen za konec in za sodnikove razsodbo.« Stražnik je rekel: »Gremo, gospod Ashley.« »Poslušaj, Mark.« V Ashleyevem glasu se je nenadoma nekaj napelo. »Govoriti moram s teboj. To je — to je . . . gre za življenje.« Robison se je zagledal v svojega klienta. »Prav, Lloyd. Pridem čez kake četrt ure.« Ashley je odšel s stražnikom in izginil skozi vrata za sodnikovo klopjo. Nekaj gledalcev je še zmerom postajalo v dvorani. Robison je pobral svoje papirje in zapiske in jih vtaknil v aktovko. Sedel je vznak, se s konci prstov bobnal po zaprtih vekah in pred očmi mu je bil še zmerom Ashleyev obraz. Moža je bilo groza, in to s precejšnjo upravičenostjo, je mislil Robison. Kljub sodnikovemu svarilu porotnikom, naj se nikar ne poskusijo odločiti, je Robison iz izkušnje vedel, da so storili prav to. To je lahko razbral iz znamenj. Lahko je povedal iz načina, kako so se zvrstili ven, in načina, kako so zasuknili oči, da niso pogledali toženega. Nihče ne uživa resnično, ko pošilja drugega človeka na električni stol. Tudi Ashley je moral začutiti to, ta občutek obsodbe. Ko je Robison prispel na hodnik, je zagledal Evo Ashley, ki je čakala pri dvigalu. Videti je bila majhna in zgubljena, kakor da bi ji bile kosti zlezle čisto vase. Robison je pohitel, a preden je prišel do nje, se je izgubila v velikem dvigalu. Spomnil se je, kako ga je obiskala v njegovem uradu takoj po umoru. Takrat ga je njena reakcija presenetila. Bila je kar bolna, tako se je obsojala in kesala. »Vedela sem, da je ljubosumen,« je rekla in oči so ji bile polne bolečin, »ampak nikdar nisem pričakovala ničesar takega. Nikdar.« Kar naprej je stiskala roke, jih sklepala in zopet razklepala. »Oh Mark, poslali ga bodo na električni stol! Vem, da ga bodo, in vsega bom jaz kriva.« Takrat ji je ostro odgovoril: »Poslušaj me. Ti nimaš kaj vedeti. Hočem, da se dobiš v oblast. Če se ne zbereš, ne boš niti malo koristila — ne sebi ne Lloydu. Ti nisi nič kriva.« Sem kriva, jaz sem kriva.« Ustnice so ji drgetale. »Morala bi bila vedeti. Kar poglej, kaj sem storila. Dva moža. Tom je že mrtev in Lloyd bo kmalu . . .« »Nehaj že s tem!« Zagrabil jo je za ramena. »Moraš ga spraviti ven,« je divje kričala. »Prosim, Mark. Če ga ne boš, si ne bom nikdar odpustila.« »Storil bom vse, kar je mogoče.« A vedel je, kako kaže. Država je imela to pot čvrst primer. Motiv, sredstva in priložnost . . . Z dvigalom se je zapeljal dol in zavil je k zaporom, v katere se je prišlo skozi vhod na White Street. Po običajnem postopku je dobil dovoljenje za posvetovalnico in trenutek nato so pripeljali Lloyda Ashleya. Sedla sta vsak na svojo stran mize in med njima je bila pregraja. »Torej, Mark.« Ashleyeve sklenjene roke so. počivale na mizi. »Resnico hočem. Kako kaže?« Robison je skomignil z rameni. »Stvar še ni pri kraju. Nihče ne more povedati, kaj bo storila porota.« »Ne govori neumnosti, Mark. Te ljudi sem videl — videl sem njihove obraze.« Robison je zopet skomignil. »Lej, Mark, dolgo časa si bil moj odvetnik. Skozi celo vrsto kupčij sva se prebila skupaj. Videl sem te pri delu. Vem, kako deluje tvoja pamet. Prebrisan si. Iznajdljiv. Tvoje zmožnosti nadvse spoštujem, ampak . . . no, jaz . . .« Mukoma si je prizadeval najti prave besede. »Mar nisi zadovoljen z načinom, kako vodim tvojo obrambo?« »Tega nisem rekel, Mark.« »Ali se ti ne zdi, da preučim vsak možni kot?« »Znotraj zakonitih meja, da. Ampak tvoje primere sem videl večkrat. Gledal sem te, kako ravnaš pred poroto. In videl sem te, kako si začaral in potegnil zajca iz klobuka. Zdaj si pa na vsem lepem tako prekleto previden, da te komaj še prepoznam za istega človeka. Zakaj, Mark? Kaj se je zgodilo?« »Ne morem najti niti ene reže, Lloyd, to je edini vzrok. Niti ene razpoke v primeru. Moje roke so vezane.« »Odveži jih.« (Nadaljevanje prihodnjič) Po povesti Prežihovega Voranca Stari grad Riše Branko Zinauer 7. Vsi ljudje, ki so bili zbrani na trgu, so se ozrli proti zapadu, od koder je vodila v trg velika cesta, ki je šla potem ob Dravi proti vzhodu. Od zapada so še odmevali streli pušk, ko so se v daljavi pokazali vojaki, ki so bežali kar čez polje proti trgu. Ko so prvi prihiteli v trg, so ljudje, ki so bili tam zbrani, izginili po hišah in Vester je čul loputanje z vrati. Vojaki, ki so obstali sami na praznem trgu, se niso obirali, temveč so drli dalje po cesti proti mostu, ki je vodil čez reko pod trgom. Neki vojak je v begu ustrelil proti hiši pekovskega mojstra, kjer je že vihrala zastava s čudnim križem. 8. Ko so bili zadnji vojaki onkraj mostu, so se tržani spet vsuli iz svojih hiš in drli na trg. Iz večine hiš so začele moleti zastave s čudnim, skrivljenim križem na sredi. V trenutku je strašna detonacija presekala trški šunder. Pod dolgim mostom se je pokazal rahel dim in potem se je most začel zibati in nenadoma sta se oba oboka zrušila v Dravo. Tej eksploziji je kmalu nato sledila še druga taka in tedaj se je podrl tudi dolgi železniški most v Dravo. Voda je brizgala visoko, potem pa je zopet mirno nadaljevala svojo večno pot proti vzhodu. Po teh eksplozijah so se ljudje v diru pognali proti zapadu trga, od koder je prihajala velika cesta. 9. Sedaj ta cesta ni bila več tako prazna. Po njej so dirjali proti trgu motorji tesno drug za drugim. Tretja hiša ob cesti je bila kovaškega mojstra. Ko so privozili do nje, se je iz drugega nadstropja pokazala velika zastava z istim skrivljenim križem, v tem hipu pa je planila iz hiše ženska z velikim šopom rož, vrgla rože motociklistu v naročje, potem pa sama skočila k vozilu in ga dolgo objemala in poljubovala. Vester je vse natanko videl. Tega čudnega vedenja tržanov ni hotelo biti konca. POMURSKI VESTNIK, 14. SEPT. 8