foStTiim n?ačana v gotovinL Leto XIV., štev. 145 Ljubljana, sobota 24. junija 1933 Cena 2.— Dir i.pia>ujsivo. i-juoijaua., <.vuč.Iljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddeJeK: Ljubljana, Selen-tiurgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Pouružmca Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien 105 241. .Naročnina ZLiilisa OjCSC^u C i__' 1 Li 60.—- Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva unča 5. Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Ugia&i po tarifu. Med Pešto in Berlinom Kakor kažejo zadnje vesti, se je londonski alarm z obnovo habsburške dvojne monarhije že polegel. Za enkrat še ni mogoče presoditi, ali je bil morda sploh brez osnove ali pa je dosegel svoj namen in pokazal zakulisnim konspira-torjem, da so njihovi načrti neizvedljivi. Serioznost londoaskih listov, ki so prvi spravili na dan vesti o nameravani habsburški restavraciji, govori bolj za drugo verzijo; verjetno je zato, da je bila taka akcija res sprožena, da pa je bila takoj zopet preklicana, ko se je pokazalo, na kako odločen odpor je naletela. Da pa se zlasti Italija še vedno zavzema za načrt, kakršnega so razkrili londonski listi, o tem ni dvoma. V zvezi z načrti za obnovo habsburške m onarhije so dvojno zanimive informacije. ki polagoma dvigajo zaveso izpred tajinstvenega berlinskega potovanja madžarskega premierja Gombosa. Oficioz-ni viri so s pocetka zatrjevali, da je potoval Gombos v Berlin le zaradi ureditve madžarskega izvoza in da nima njegova pot nobene politične primesi. Gom-b>s sam pa je sedaj priznal novinarjem, da so se v Berlinu obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo interesov Madžarske m Nemčije, in da torej posvetovanja v Berlinu niso bila omejena na gospodarske zadeve. Danes je že jasno, da Gombosa niso gnale v Nemčijo toliko skrbi za izvozno trgovino kakor želja, najti močnega zaveznika v svojem odporu proti hasbur-ški restavraciji in proti politični spojitvi z Avstrijo. Legitimisiična akcija je na 7\'adžar~kem tako močna in ima toliko p -irtašev celo v vrstah onih politikov, ki so dosedaj tvorili Gombosovo vladno v: ino, da utegne postati stališče vladnega predsednika precej kočljivo. Mus-sol.nijeva akcija za vzpostavitev avstroogrske monarhije pod habsburškim že-z m dokazuje, keko konkretna in obenem resna je ta zadeva danes in kako težko bo z'as: i med Madžari vzdržati odklanjajoče stališče, kakor ga zavzemata v kraljevskem vprašanju Gombos rn Horthy. ?.!"~džar-'-a je bila v svojih revizioni-stičnih nadejah že s paktom štirih velesil močno razočarana in išče novih možno": i, ca svojo zunanjo politiko nadaljuje v isti smeri, kakor jo je vršila dosedaj. Horthv in Gombos vidita to možnost v ožji kooperaciji s Hitlerjevo Nemčijo. Na drugi strani ra išče Nemčija krčevito zunanje političnih uspehov in je v zadnjem času svoje politično delo koncentrirala na Avstrijo. Danes ni več dv.-ma, da obstoji med avstrijsko tero-r- ično akcijo narodnih socialistov in med strankino centralo v Berlinu najožja zveza. Hitlerjeva stranka se pred v-o javnostjo soridarizira s prevratnim gibanjem svojih avstrijskih pristašev in vztraja na načrtu, da se izvrši nasilni - \n-chluss« ali se vsaj via facti izvede tiKu za Avstrijo brezobzirna »Gleich-schaltung«. Za tako politiko pa bi bila vzpostavitev avstro-ogrske monarhije in povratek habsburške dinastije na skupni prestol glavna in menda tudi nepremagljiva ovira Narodnim socialistom je vsako legitimistično stremljenje tudi v Neii tuje in vni ev hohenzollernske-ca redu na nemški prestol ni v njihovem programu. Še mnogo bolj odločno pa odklanjajo Habsburžane, ker bi nji-hr>va re-titucija zadala misli velikonem-š':ega tretjega cesarstva smrtni udarec. V tej točki se srečavata Hitlerjeva in Gombo.-.ova politična pot in gotovo je, da je glavni dal berlinskih razgovorov veljal obravnavanju tega problema. Zato gotovo tudi ni samo slučaj, da se je Gombos v Berlinu gibal izključno v narodno socialističnih krogih. Ogibal se je nehit lerjevakih oficielnih mest in ni pre-s .pil niti praga zunanje - političnega urada. Pač pa je obiskal Hitlerjevega specialnega referenta za zunanjo politiko, znanega Rosenberga, in je ponovno konferiral z izgnanim Hitlerjevim eksponentom na Dunaju Habichtcm. Ni torej čudno, da je tudi ob povratku preko Avstrije izognil Dollfussu. Informirani krogi trdijo, da je prevzel Gombos nalogo vplivati na to, da se ustanovi v Avstriji črnorjava koalicija, ki naj bi bila prva etapa za etabliranje čistega narodno socialističnega režima. Madžarska legitimistična poslanca grof PIunyady in Turchanyi, ki sta se v času Gombosove odsotnosti mudila na Dunaju, sta baje izvedela, da v avstrijsiki vladi ni soglasja in da zlasti zastopniki Landbunda zagovarjajo sporazum z narodnimi socialisti. Baje je bil sam pod-kancelar Wink!er med onimi, ki so se obrnili na Gombosa, da v tem smislu intervenira pri Hitlerju. Ne da se lahko kontrolirati, kako daleč so informacije madžarskih legitimistov točne. Toliko se aa vendar lahko sklepa, da utegne imeti Combosov in Hitlerjev berlinski sestanek dalekosežne posledice tudi za razvoj avstrijske politike. Vidi se oa obaram, da niti v dunajski niti v budim-peštanski politiki ni enojne linije in da SOCIALNO-DEMOKRATSKA STRANKA V NEMČIJI JE RAZPUŠČENA Razveljavljeni so vsi socialistični mandati — Strankino premoženje je zaplenjeno, časopisje ustavljeno Berlin, 23. junija, d. Državni notranji minister dr. Frick je včeraj popoldne izdal odlok, s katerim se razpušča socialno demokratska stranka v Nemčiji. Izgovor za ta korak, ki so ga v političnih krogih že več dnj pričakovali, je našla vlada v včerajšnjem spopadu med sinom tajnika .socialno demokratske strokovne organizacije in člani hitlerjevskih napadalnih oddelkov v Berlinu, pri katerem so bile štiri osebe ranjene odnosno ubite. Pravi vzroki so seveda globlji in iih je iskati v načelu narodnega socializma, da poleg hitlerjevskih organizacij v Nemčiji ne sme obstojati nič drugega. Deloma je vzrok popolnemu zatretju socialne demokracije v Nemčiji tudi v tem, da so socialno demokratski politični begunci v inozemstvu snovali posebno organizacijo nemške socialno - demokratske stranke ter v preosnovi vodstva v Berlinu, v katero je bil izvoljen t.idi poslanec Kiinstler, ki je pri narodnih socialistih najbolj osovražen. Z razpustom socialno demokratske stranke se je kaj naglo uresničila napoved državnega propagandnega ministra na nedeljskem zborovanju v Fradkfurtu. ko je napovedal še za letošnje leto velikopotezno akcijo v nadaljevanju hitlertevske revolucije. S prepovedjo socialno - demokratske stranke ugasnejo tudi vsi socialno demokratski mandati v državnem zboru, v katerem-so imeli 120 poslancev, prav tako pa tudi v vseh deželnih zborih in v vseh občinskih zastopih. Istočasno se ustavijo vsi socialno -demokratski listi in njihove revije in brošure. Premoženje socialno-demo-kratske stranke in vseh njenih pomožnih organizacij se zapleni, v kolikor se to ni že zgodilo ob priliki razpucta socialističnih strokovnih organizacij. Vsem uradnikom, nameščencem in delavcem, ki dobivajo iz javnih sredstev plače, mezde al? pokojnine, je zabra-njeno vsako nadaljnje sodelovanje ali pripadnost socialno-denokratskim organizacijam. Uradna utemeljitev razpusta Berlin, 23. junija d. Uradni odlok o razpustu socialno demokratske stranke utemeljuje sklep vlade s tem, da so dogodki zadnjih dni nepobitno dokazali, da snuje socialno demokratska stranka veleizdajrii-ške akcije proti Nemčiji in proti zakoniti nemški vladi. Voditelji nemške socialne demokracije, kakor VVells, Breitscheid, stam-pfer in Vogel se mude že več tednov v Pragi, od koder organizirajo borbo proti nacionalni vladi Nemčije. VVells je tudi izjavil, da ie njegov izstop iz predsedstva druge internacionale samo fingiran. Predsedniku delavske skupine na mednarodni konferenci dela v ženevi je poslal brzojavko. v kateri hujska delavstvo vsega sveta proti nemški vladi. Predsedstvo socialno demokratske stranke se je samo navidezno odreklo tem veleizdajalcem, ne da bi jih dejansko izključilo iz stranke. Policija je tudi našla pri posameznih organizacijah socialno demokratske stranke mnogo gradiva, ki' dokazuje veleizdajniško početje nemških socialistov. Vse to daje povod smatrati socialno demokratsko stranko za protidržavno in protinarodno, za katero ne moro biti drugačnega postopanja ,kakor ga je bila deležna komunistična stranka. Zato je notranji minister v smislu uredbe predsednika republike za zaščito naroda in države od 28. februarja 1933 izdal primerne ukrepe. Vsi člani socialno demokratske stranke, ki so še člani narodnih in občinskih zastopstev, ne smejo več izvrševati svojih mandatov. Razume se, da se jim istočasno odvzamejo tudi vse dnevnice in druge ugodnosti. Socialni demokraciji se tudi ne mor>> več dovoliti, da hi se kakorkoli udejstvovala propagandlstično. Vsa zborovanja socialno demokratske stranke, je baš zaradi teh nerazčiščenih razmer položaj še bolj kompliciran. - Vprašanje je zlasti, ali bo Gombos pri madžarskem narodu prodrl s svojo berlinsko orientacijo, ki vsebuje nevarnost preloma s fašistično Italijo. Madžarsko javno mnenje vidi v Rimu svojega glavnega in najmočnejšega prijatelja in tudi mnogo onih prlitikov, ki se ne ogrevajo za Habsburžane, izraža tehtne pomisleke proti zamenjavi Mussolinija za Hitlerja. Stališče nasledstvenih držav je podano. Ohranitev avstrijske samostojnosti je važna in potrebna in v tej smeri so simpatije brez dvoma na Dollfussovi stra.ni. Restavracija Habsburžanov in obnova avstroogrske monarhije pa je za države Srednje Evrope in njihovo mirovno politiko nespremenljiva i.n bo vedno zadela na resen odpor ne samo pri avstrijskih sosedih, temveč tudi na za-padu, zlasti v Parizu, kakor se je to ravno te dni zopet enkrat jasno pokazalo. kakor tudi vseh njenih pomožnih in nadomestnih organizacij so zabranjena. Ukrepi proti poslancem Berlin, 23. junija, s. Danes se je pričela v državnem zboru, v pruskem deželnem zboru in pruskem državnem svetu akcija za izvedbo prepovedi udejstvovanja sociaino-demokratske stranke. Vsi socialnodemo-kratski mandatarji so bili pozvani, naj nemudoma vrnejo svoje proste vozovntce. Socialni demokratje imajo v državnem zboru 120, v pruskem deželnem zboru se 76, v pruskem državnem svetu pa S članov V pruskem parlamentu so bile zadnje poslanske dijete izplačane dne 21. junija. Noben socialno demokratski poslanec do danes še ni dvignil tega zneska, ki so ga sedaj vsi izgubili, ker je deželni zbor s takojšnjo veljavnostjo ukinil izplačilo dnevnic socialnim demekratom. Odmev v Avstriji Dunaj, 23. junija r. Vest o razpustu nemške socialno demokratske stranke je izzvala v Avstriji veliko senzacijo. Mnogi mislijo, da je to najbrž maščevanje zaradi tega, ker se je avstrijska socialna demokracija v borbi proti hitlerjevstvu začela solidarizirati z Dollfussovo vlado, zlasti kar se tiče razveljavljenja narodno socialističnih mandatov. V političnih krogih, ki imajo dobre zveze z vlado, zaradi tega sodijo, da bo prišlo pod volivom tega koraka nemške vlade prej ali slej do tesnejšega sodelovanja med avstrijskimi krščanskimi socialci in socialno demokratsko stranko, kar bi enkrat za vselej onemogočilo vsako možnost za okupacijo Avstrije po hitlerjev-skem socializmu. Tudi Hugenbergovi dnevi so že šteti Berlin, 2.3. junija, d. Razpust nemških nacionalnih organizacij m priključitev organizacije jeklenih čelad napadalnim oddelkom Hitlerjeve strai/Ae so zelo omajale pozicijo nemških nacionalcev. Nemško nacionalno stranko je zadci s tem tako hud udarec, da ie njen konec samo še vprašanje časa. V političnih krogih ne dvomijo d^ bodo nemško-nackHiakii ministri s Hu-genberzom na čevu v najkrajšem času od-istočasno bo najbrže izg:n;!a tu- di njihova stranka, dasi gre čeiz drn i*n strn za Hitlerjem. Številni poslanci in vodilni funkcionarji stranke so že sedai prestopili v narodno socialistično stranko. Splošno vlada vtis, da je hotel Hitler z razpustom nemško-nacionalnih organizacij izzvati Hugenberga, da bi sam poda! ostavko. Hucenberg se tega očividno dobro zaveda in zato niti ni protestiral proti razpustu. marveč je le iziavil, da se ne strinja z razlogi, ki se navajajo v razpustitvenerr odloku. Vsekakor pa računajo s tem, da bo Hugenberg že v bližnjih dneh poda! ostavko, ako ne prostovoljno, pa prisiljen. „Za nacionalno pride socialna revolucija !u Berlin, 23. junija d. Tagliche Rundschau« se v daljšem članku bavi z najbliž-njimi nalogami narodnega socializma. Članek poudarja, da se narodna socialistična revolucija ne bo izčrpala v izvedbi popolnega izenačenja, marveč bo nacionalni državi, ki jo ustvarja, dala tudi socialistično vsebino. Podpisani so šele prvi listi narodne revolucije. Tudi reakcija kapitalističnega monopola in veleagrarnega samovlada-nja bo utonila v prihajajočih valovih, že prihodnjo zimo bo narodni socializem vdrl v pozicije posesti. Načrti za to se že sestavljajo in posedujoči razred bo moral doprinesti težke žrtve za omiljenje splošne bede. Ukloniti se bo moral obveznostim za skupnost, ter se privaditi novi dobi. ki ima za posledico tudi korenite izpremembe v gospodarskem sistemu. Jasno ie. da ne bo šlo zlahka, toda narodni socializem se ne bo plašil tudi najradikalneiših ukreoov. da izkrči pot nemšKemu socializmu. Nemški socializem ni samo po'itič"a in gospodarska nujnost, marveč predstavlja usada n°m škega naroda. trum Sedaj j@ na vrsti ee Akcija proti obema klerikalnima strankama se nadaljuje — Aretiranih je tudi že nad 50 dishovniksv žagani in Monakovo, 23. junija, d. V vsej Nemčiji se nadaljuje akcija proti ccntrumu in bavarski ljudski stranki. Včeraj in danes so bile izvršene ponovno hišne preiskave tudi pri bivšem bavarskem ministrskem predsedniku dr. Hcldu ter pri raznih drugih uglednih klerikalnih voditeljih. Preiskave so razširjene na vse organizacije bavarske ljudske stranke, kojih lokale so po zaplembi korespondence zaprli. Več vodilnih članov stranke je bilo aretiranih. Akcija ie naperiena tudi proti katoliški duhovščini ter je bilo samo v teku zadn"h dveh dni aretiranih nad 50 duhovnikov, ki so obtoženi političnega huiskania proti hitlerjevskemu režimu Obenem so oblasti prepovedale razne za prihodnio nedeljo nameravane prireditve katoliških organizacij. V zvezi s to akcijo piše »Die Baveri-sehe Ost\vaeht«. organ prosvetnega ministra dr. Schemma med drugim: Bavarska ljudska stranka je bila že enkrat obremeniena z veleizdajniško politiko tako zvane mainske lini ie in je tudi seda j ime'a zveze s krščanskimi socialci v Av-striii. stremeč po obnovi te veleizdajniške oolitike. Voditelii bavarske ljudske stranke so smatrsli za mnžri. da bi skupno z dr. Do!lfi"=som obnovili svoje poziciie iužno od Maine. Te politike pa je enkrat za vsele? kon^c. Veleizdaia'ci so b>li prileti že v začetku svoie akcije. To. kar se sedai vrši. so samo neizogibne konsekven-ce. Strmita, ki se udeistvuje v nrotidržav- ni politiki, nima pravice, da bi bila zastopana po svojih pristaših v državnih uradih ali zavzemala drugače odgovorna mesta v javnem življenju. Berlin, 23. junija, d. Podkancelar Pnpen. ki so ga klcrikalci v Nemčiji in drugod smatrali za vseskozi katoliškega moža in ki so ga zlasti poveličevali kot vnetega katoličana ob priliki njegovega velikonočnega bivanja v Rimu, jc sinoči na nekem zborovanju v Berlinu govoril tudi o klerikalni politiki in med drugim izjavil: Po razvoju nacionalne revolucije v Nemčiji ni več prostora za katoliško politično stranko. Nemški katolicizem je leta 1918 zamudil primeren čas in ni izvršil svoje naloge tako. kakor bi bil moral, to je v duhu ustvarja.iočega ustavnega življenja in socialne preureditve človeške družbe, upoštevajoč pri tem visoke nacionalne cilje. Oklepajoč se napačno pojmevanega parti-kularističnega federalizma je katolicizem onemogočil pravo misijo Nemčije in mora zato sedai izginiti iz nemškega političnega življenja. (Govor Papena ie izzval v vseh političnih krogih veliko pozornost, v katoliških krogih na pravo konste^n"cijo. V tem govoru vidijo že konkretno napoved skorajšnjega razpusta klerikalnih strank v Nemčiji. Monakovo. 24. i'in:ia. AA. Katoliški organ »Bavrischer Kurier« je za osem dni ustavljen. V Avstriji odgovarjajo z enakim orožjem V nižjeavstrijskem deželnem zboru so razveljavili vse hitlerjevske mandate Dunaj, 23. junija, g. Na današnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbo>-a se je odigral zgodovinski dogodek, v katerem je bil z glasovi socialnih demokratov in krščanskih socialcev no ustavni poti sprejet izjemni zakon proti narodno-socialističnim mandatarjem. Vsi njihovi mandati v nižjeavstrijskem deželnem zboru in vseh priključenih ali podrejenih korporacijah so razveljavljeni. Izjemni zakon je stopil že danes v veljavo. Iz govorov socialno-de mokratskega m krščansko socialnega zastopnika so izvenele stiastne obtožbe proti »narodno-socialistični Nemčiji prisilnih delavnic in koncentracijskih taborov.« Glavna govornika obeh strank sta bila edina v tem. da ie treba Avstrijo z vsemi sredstvi ščititi pred narodnimi socialisti. Seio je otvoril deželnozborski predsednik Fischer, navzočih je bilo 28 krščanskih socialcev in 20 socialnih demokratov. Deželni glavar Reither ie predložil zakon o razveljavljen ju narodno-sociab^tičnih mandatov in zahteval, naj se nujno sprejme še na današnji seji. Nujnost je bila priznana soglasno. Zakon določa, da se brez nadaljnerta postopan'a razveljavijo mandati vseh članov in njihovih namestnikov v deželnem /boru. deželnem šolskem svetu, okrajnem prcskrHovplnem sveti*, okrajmh ceshvh odbojih, okrajnih šolskih odborih in k'a-Jovnih šolskih odborih, kakor tudi v občinskih zes*«-pstvih. ki so bili izvoM«»ni ali imenovar1' na oredlog narodno-socJalistične stranke. Prav tako je po tem zakonu raz-veltavPa^o ^lgnstvo narodnih sociaUs+ov v desslni vladi vseh drugih uradih ter ugasnejo vse niihove nravice. ki so s tem zvezane. Pravni obsioi deželnega zbora in ostalih korporaci' ter ob'astev zaradi r«-r-vel«avlienia teh mf"'atov ni p-'zadet. Zakon trna takojšnjo obvezno moč. Deželni glavar Reither je podal glede zakona kratko izjavo, naglasaioč, da ni potrebna podrobnejša utemehitev. Ker je vlada prepovedala politično udeistvovanie narodno-socialistične stranke je treba glede te stranke izvajati vse konsekvence. V imenu socialnih demokratov je govoril podpredsednik deželnega zbora Pctznek, ki je naglašal. da so socialni demokrat!e načeloma nasprotniki izjemnih od'»»dl\ ^e so se sedaj kluib temu odločili, da bodo glasovali za osnutek, se je to zgodilo Iz naslednjih razlogov: Hitlerieva Nemčija bi'"e boi proti Avstriji, proti mali tn nemški državi, torej dvojno nečasten boj. Naša stranka se bo tudi v bodoče borila zoper povečanje gospodarske stiske v Avstriji. Hitlerjevi agenti ogražajo življenje in zdravje naših sodržavljanov, kar opravičuje izjemne ukrepe. Mi ne moremo dopustiti, da bi naša država izgubila neodvisnost. zahtevamo pa, da se izjemni ukrepi uveljavijo v ustavni obliki. V imenu krščanskih socialcev je govoril poslanec Czermak, ki je označil sprejetje tega zakona kot zgodovinski dogodek. Tudi krščanska socialna stranka ne ho dopustila. da bi Avstrijo ■»ponrusili«. Mi ne potrebujemo priznanja Berlina in se bomo tudi v bodoče branili uniformirane Hitlerjeve vlade. Če pogledamo utemeljitev narodno -socialistične vlade o prepovedi so-cialno-demokratske stranke v Nemčiji, ki ji bo v kratkem sledil tudi centrum. vidimo. da se je to zgodilo po poblastitvenem zakonu, za katerega sta glasovala centrum in socialno-demok ratska stranka. Utemeljitev Hitlerjeve vlade je treba samo prevesti v avstrijsko. Točko za točko veljajo tudi za naš narod in za njihove dunajske voditelje, ki so veleizdajalci, za kar imamo dovolj dokazov. Ni več daleč dan. ko bo dobil tudi Hugenberg plačilo za svoio podporo Hitlerju. Za obrambo nred takšnimi ljudmi im^mn večino avstrijskega rr>-roda za seboj. Avstrijci ne bomo šli dalje in bomo zahtevali samo blaginjo Avstrije, kar pa je za to potrebno, bomo storili z mirno vestjo. Zakon ie bil nato soglasno spre;ef brez vsake debate in je kmalu nato izšel na-tisnien v nižjeavstrijskem deželnem uradnem listu. Habsburške nevarnosti Naš zunanji minister Jevtič v Parizu — Razgovori o tesnejšem gospodarskem sodelovanju Podunavja Pariz, 23. junija r. Senzacija, ki so jo izzvale vesti o načrtih za obnovo avstro-ogrske monarhije, se je po izmenjavi misili med diplomatskimi predstavniki velesil in Male amtante docela polegla. Izkazalo se je. da vsaj za enkrat še nihče resno ne misili na tak prevrat v SreMniji Rvropi, ki bi mogel izzvati naj-lalekosež-nejife posledice. Zlasti s francoske strani C4lv«;ič'no poudarja jo, d-a bi spričo odmor a Male antante nikdar ne mogli pristati na uresničenje takesa načrta, pa naj si bi bila to ZtgoK) personalna unija ali pa obnova Avstro-ogrske monarhije. Pač pa potrjujejo, da se vrše med zastopniki Male antante. Parizom in Rimom diplomatski razgovori o gospodarski sanaciji Padunavja, ki jo je mogoče doseči le s tesnejšim sodelovanjem na gospodarskem polju, nikakor pa ne s političnimi ali teritorialnimi iapremembami. -Inicijatiivo za to je dala Miala antanta sama, ko je na svoji praški konferenci poudarila željo in voljo za tesnejšim gospodarskim zbližan je.m z vsemi sosednjimi državami. Res je, da se upo&teva pri tem budi obstoječa napetost med Avstrijo in Nemčijo in želja po ohramitvj samostojnosti avstrijske remibMke, vendar pa se želi to doseči iaki.ir.čno le s tesnejšimi gospodarskimi sr'r stke izolacije in trdno prepričan, da tvorijo Zedinjene države gospodarsko enoto, ki lahko sama sebi zadošča. Po zadnjih dogodkih na svetovni gospodarski konferenci moramo soditi, da zmaguje v Ameriki izolacijska st.ruja. Zavrnitev valutnega premirja, preklic lastnega ameriškega predloga za 10% znižanje carin, preuranoen odhod guvernerja newyiorške federalne banke Harisisona in svetovalca ameriškega finančnega ministrstva Spragueja kažejo, da v prihodnjih tednih ni pričakovati, da bi Amerika pristala na stabilizacijo dolarja, bi bi Djen denar solidariziral s svetovnim gospodarstvom, ker se smatra njegov tečaj danes v Wasihin,gtomu še vedno za previsok Amerika sicer ne odklanja načelno vsake stabilizacije svojega denarja, predvideva pa za t,o tako nizek tečaj, da je v Londonu absolutno nesprejemljiv, ker bi. uniči! vso angleško trgovino. Temu predlogu pa se z vsemi silami upira tudi Francija, l i bi jo taka stabilizacija prisilila, da tudi ona takoj zapusti zlato podlago in se snusti na denarnem polju v nevarne eksperimente. Kaj ostane sedaj brez Amerike od svetovne gospodarske konference v '^.ondo nu? Tudi. če zasedajo ostale države dalje, bi za njiimi vedno stala temna senca, da Amerika lahko nekega dne z enim samim udarcem razvrednotenega dolarja prevrne vse r.'thove sklepe in dogovore. Zato se pojavlra za hteva, naj se konferenca odloži ali pa vsaj preloži v VVashington. kjer bi bila bližje Roosevelt u, ker se je izkazalo, da so vsi ameriški zastopniki opremljeni z nezadostnimi pooblastili, č»' lahiko kasneje predsednik prekliče in razveljavi vsako njihovo obvezo in obljubo Vsekakor pa je konferenca zašla že ob svicijem začetku v zagato, iz katere vsaj danes ni videti še nikakega izhoda. toosevelt »ride v Evropo? Svetovssa gospodarska ksislerenca ne more naprej ~ ©redi Julija ju mislijo odgoditi na jesen Se\vvork. 23. junija. AA. Glede možnost; Rooseveltovega, potovanja v Evropo do-znava »Dailv News«, da se bo Roosevelt čp. bi Mol lev po razgovorih, ki jih bo imel v Londonu, smatral njegovo navzočnost za potrebno, takoi vkrcal na parnik »India-nopolis«. ki ie zasidran pred Tovnom. List dodala, da Roosevelt v nasprotju z \Vil-sonom. ki ie tudi leta 1919. prišel v Evropo, ne bo stopil na evropska tla. temveC bo ostal na ladji v izlivu Temse ter bi z državniki samo na ladji konferiral. London. 23. jur.iia. AA Predsedništvo gospodarske konference je danes pod predsedstvom Macdonaida razpravljalo o položaju. ki je vanj zašla konferenca zaradi /adržania ameriških Zedinienih držav Predsedništvo je odklonilo misel na odgo-ditev konfercnce in sklenilo, da se razora-vc na gospodarskem in finančnem poliu nadaljujejo, vendar pa bodo sklenicm ao-govori stopili v veljavo šele po dokončn: stabilizaciji dolarja. Konferenca bo rute nadaljevala svoje seje na prvem zasedanii do nekako srede julija, drugo zasedanje naj bi se pa začelo okoli oktobra. V tem času bi obe komisiji gledali na to, da te ren razčistita. Predsedništvo je izrazilo na-do, da bodo Zedinjene države še pred začetkom drugega zasedanja dokončale svoje eksperimente z inflacijo London, 23. junija. AA. Ameriška odklonitev vseli takojšnjih ukrepov za provizor- no stabilizacijo valut bo brez dvoma vuli vala na gospodarske razprave na londonsk konferenci, zakaj brez stalne monetarne baze se zdi docela nemogoče doseči kal splošen sporazum al ipa konvencijo gledi cen. Tudi carinska konvencija bi bila \ nevarnosti, če bi razvrednotenje valut omo gočilo izvoznikom nekak zakoniti c»um ping; kajti z valutnimi manipulacijami b se dal dejansko izjaloviti vsak sporazum čeprav bi na papirju še ohranil svojo vs ljavo. Macdonald se dela še vedno optimista London, 23. junija. AA. Popoldne je Macdonald povabil v veliko dvorano geološkega muzeja zastopnike listov in jim dejal, da zre z zaupanjem v izid konfe renče. Tisti, ki imajo posla s konferencami, je rekel, vedo, da se konec drugega tedna ponavadi pojavi pesimizem, ki je posledica težkoč zaradi jezikov in organizacije. Drugi teden se pa začno podrobnejše razprave in takrat navadno atmosfera kolektivnih sestankov izgine in se pojavi neko neugodje. Tretji teden pa gre priza-devanie za koordinacijo raznih organizmov. Macdonald misli, da se bo ta tretji teden začel v najboljšem duhovnem razpoloženju. Požar v Strossmayerjevi katedrali v Djakovu Po neprevidnosti delavcev, ki so popravljali orgle, je nastal ogenj, ki je napravil dva milijona škode je pričel klicati na pomoč. Toda nihče ga ni slišal. Hotel je oddati nekaj strelov s puško, da bi alarmiral ljudi, a mu je puška odpovedala. Zaradi tega je napol gol stekel na ulicp in pričel razbijati po oknih sosednih hiš, Ljudje so takoj nato alarmirali gasilce. Na lice mesta so prihiteli tudi škof dr. Akšamovič in več duhovnikov. Šele proti 6. zjutraj je uspelo gasilcem v glavnem lokalizirati požar, vendar so bili zaposleni na pogorišču še do 10. dopoldne. Kakor vse kaže, je požar nastal posredno po krivdi delavcev, ki so popravljali znamenite orgle v katedrali. V orglah so pustili goreti električno žarnico. Zaradi vročine se je bržkone vnel lahki les. lz katerega so sestavljene orgle. Orgle je naro čil pokojni škof Strossmayer v Ettlngenu v N emčiji in so bile zelo dragocene. Orgle so popolnoma uničene. Požar je uničil tudi tri velike freske ter dva ogromna lu stra, ki sta tehtala po 500 kg. Diakovo, 23. junija. AA. Preteklo noč malo po polnoči je nastal ogenj v tukajšnji katedrali, ki jo je sezidal vladika Sfrossmaver. Vzrok ognja ni znan, vendar mislijo, da je nastal zaradi kratkega stika, škoda je precejšnja. Cenijo jo na več ko milijon Din. Ogenj so malo pred jutranjo zarjo s pomočjo osijeških gasilcev lokaii-zirali. Oblasti so uvedle preiskavo, da do-ženeio vzrok požara. Osijek, 23. junija, n. Danes okrog 1. ponoči so bili osiješki gasilci nenadoma tele-fonično obveščeni, da gori v Djakovij katedrala škora Strossmaverja. Kmalu se je vest razširila po vsem mestu. Gasilci in oddelki osiješke policije so se z avtomobil) nemudoma odpravili v Djakovo, na osiieškib ulicah pa so se kljub pozni uri pričeli zbirati ljudje, ki so nestrpno čakali vesti ia Djakova. Požar je prvi opazil slu eta davčne uprave ki stanuje nasproti dia-kovski katedrali. Zbudilo ga je prasketa nje ognja. Ko je opazil, da v cerkvi gori, Iz gornjegrajskega okraja Narodni poslanec Pustoslemšek je povabil vse župane v okraju, naj pridejo v sredo 21. t. m. na konferenco h aMjceno-viču v Radmirje. Namen te konference je bil. d,a poslanec informira župane o agrarni novcJi, ki sta jo sprejela Narodna skup-' ščina in senat. Vabilu so se odzvali vsi župani razen enega. Za to konferenco je zvedelo tudi ostalo prebivalstvo. Ker je agrarna reforma v kraju naravno v o-spr&diiu vsega zanimanja, se je. zbralo \ Radmir.iu kldub delavniku in kljub temu da je bil sestanek napovedan ob 13., nad 200 ljudi. Zastopane so biie \S£ občine. Poslanec se je mora! z ozirom na to odločiti za javen shod, ki ga je vodil predsednik sreske organizacije JRKD dr. Teodor Sbrizai. Poslanec R. Pustoslemšek je nato v obširnem govoru orisal potek borbe za agrarno reformo v gornjegrajskem okraju m končno ugotovi! srečni in uspešni zaključek te borbe. Zborovala so z napeto pozurnostio slciiii njegovim zanimivim izvajanjem ter nagradili govornika na posebno markuntiiih nio-stili in ob zaključku z viharnim aplavzom. Predsednik dr. Sbri-zaj se je v prisrčnrh besedili zahvalil poslancu za veliko uspešno delo. predsednik sreskega pododbora županske zveze Ža-kelj pa ie predilaga! zahvalo, priznanje in zaupnico domačemu poslancu, iskreno zahvalo ra tudi njegovem« tovarišu v borbi posl. Milanu Mravijetu, čemur so zboro-ivalci z živahnim ploskanjem odobrili. Korč-no je župan Žake'j izrazi! željo, da bi poskuse R. Pustoslemšek dal svoj govor natisniti, da bi se tako mogel vsakdo v okraju poučiti, koliko truda je stalo, da se je izvojevala agrarna reforma tudi v gornje-grajskem okraju. , Julijsko zasedanje Narodne skupščine Beograd, 23 junija p. Poročali smo že, da se bo v kratkem sestala Narodna skupščina. Kakor se je sedaj izvedelo iz parlamentarnih krogov, bo Narodna skupščina sklicana za 15. julij t. 1. Dr. Bazala predsednik Jugoslovenske akademije znanosti Beograd, 23. junija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prosvetnega ministra ter na podlagi člena 9. pravil jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti je potrjena izvolitev dr. Alberta Bazale, rektorja zagrebške univerze, za predsednika jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Predavanje nemškega književnika v Zagrebu Zagreb. 23. junija, n. V veliki dvorani Glasbene akademije je snoči predaval nemški književnik Ernest Toller. Predavanja je organiziral zagrebški 1'EN-klub. Dvorana ie bila nabito polna. Zagrebški književniki do po predavanj j priredili Tollerju v čast večerjo v mestni kleti. ki se je meri drugimi udeležil tudi ravnatelj francoskega instituta v Ljubljani s. Jenu Lacroix. Prikrivanje nemškega oboroževanja Saarbrticken, 23. junija. AA. »Volkstim-me« priobčuje tajna navodila, ki jih je izdal nacionalno socialistični državni namestnik na Laškem uredništvom listov. V teh navodilih prepoveduje listom rabo izrazov, ki bi dali sklepati na vojaški značaj delovnih organizacij v Nemčiji in sploh vsake akcije, ki bi bila v nasprotju z ver-sajsko mirovno pogodbo. Tako n. pr. ne smejo listi nikoli rabiti izraza »S. A. - Kas-sernen« in drugih vojaških izrazov. Kadar pišejo listi o policiji, jim je prepovedano rabiti vsak izraz, ki bi mogel zbuditi vtis. da gre za vojaško organizacijo. To velja tudi in predvsem za fotografije. Prepovedano je objavljati slike, iz katerih bi se dalo sklepati na vojaški značaj delovnih taborišč. Na koncu grozi okrožnica z neizprosnimi sankcijami proti vsakemu listu ki bi kršil te prepovedi, in zaključuje: V bodoče morajo vsi listi ohraniti absolutno disciplino. Kr. banska tkalnica preprog Drinske banovine v Sarajevu ČMčite razstavo sarajev&kih preprog ¥ kazinski dvorani v MARIBORU od 26. do 29. junija od 9. do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Sprejemamo naročila na 24mesečno odplačevanje brez naplačila. Zadnje priprave na velike sokolske dn Ljubljana, 23. junija. Ljubl-jana se vse te dni že živahno pripravlja na glavne svečanosti sokovskega zleta. Na zunaj se je me3to kar nekam pomladilo, hiše so postale bo H bele, zelenje se jo osvežilo, skoraj iznad vseh hiš že teden dni vihrajo državne trcbojnice. Danes ie tud: solnce mogočneje zasijalo in podžgalo upanje, da se bo za glavne slavnostne dni zvedrilo r.ebo. Kakor se na z«na; zdšta mesto in narava pripravit;ena, pa se sokolska društva z največjo intenzivnostjo pripravljajo na svoje dni. Na vrtu ob Narodnem domu. zlasti pa na zletišču samem se vsak dan Pid vse marlljivo vadijo telovadci L;ub'jan-.skega Sokola, ki je kot jubilant nekako v središču vse zletne prireditve. Z enako vnemo zaključujejo priprave na tekme in za m a n i f e s t a c iii s>k i nastop vsa ostala ljubljanska društva po svojih telovadnicah. Prav tako pa je po vseh sokol, telovadnicah in telovadišeih Slovenije in vse Jugoslavije te dni rarg:bano in živahno kakor v panju. Z rednimi vlaki pa pomalem že prihajalo v z letno Ljubljano posamezne skupine, tekmovalcev i,n sodniki. Včeraj se je pripf-liiala zagrebška tekmovalna vrsta, še za nocoj in za jutri so se napovedali tekmovalci iz Osiieka in Splita. Jutri bo dotok telovadcev in tekmovalcev po vsej priliki še narasel, v nedeljo ra se bo s prihodom Cehov odprla široka reka, ki bo vse dni do zileta dolivala Ljubljani nepregledne množice Sokolistva in narodnega občinstva. Beograjsko poročilo o zletu Beograd, 23. junija, n. Iz vodilnih sokolskih krogov v Beogradu so dobili listi naslednje rnforniacij^: Priprave ra veliki pokrajinski zlet v- Ljubljani so popolnoma končane. Odziv za ta izlet je tolikšen, da Ljubili a na ne bo mogla sprejeti vse sokolske legije, ki bodo prispele te dni. temveč jih bo morala nastaniti v okolici. Na tem zletu bo prvič, odikar obstoji sokolstvo v naši državi, nastopila velikanska iiTtiož;ca 9000 "telovadcev: Ker ne bo toli«ko prostora, da bi ta množica naenkrat nastopila, še bo nastop razdelil v dva dela. V velilkem številu se je odzvalo tudi če-štkoslovgšiko sokolstvo. ki se pripelje s posebnimi vlaki, prav tako so pa poslali svoje delegacije tudi Poljaki in Rusi. Od ruskih Sokolov pridejo delegacije iz Berlina, Sofije in Pariza. Na zletu bodo zastopane tudi naše najvišje državne ustanove.. Narodna skupščina pošlje delegacijo 14 narodnih poslancev. kraljevsko vlado bo pa zastopalo vec ministrov. Najsvečanejši moment zleta ho izročitev zastave Ni. Vel kraMa iub:!e,;nemu Sokolu in predhodnega danla Nj. Vel. kralja tistemu oddelku jugoslovanskega sokolstva. ki doseže pri tekmah prvenstvo. Obe predaji se bosta izvršili na svečan način. Po končanem zletu bodo inozemski Sokoli potovali po naši državi, da se seznanijo z njenimi turističninr lepotami in industrijskimi ustanovami. Tako je že zdaj prijavljena skupina 1000 češkoslovaških Sokolov za Dubrovnik, drugi si bodo pa ogledali kraje v Južni Srbiiji. Zasebna sporočila po radiju Radijska oddajna postaja v LjubLjani bo dala za časa sokolskega zleta v dneh od 25. do 30. t. 1. vsem udeležencem priliko, da sijo na sredo cerkve, da jih bodo ljudje gledali v tistih umazanih cunjah. To da je izrekel z namero, da jih izpostavi zasmehovanju in preziranju. Obtoženec je zanikal, da bi izrekel te besede, pač pa je trdil, da jim je samo odkazal prostor v cerkvi ob strani, kjer so moške klopi. Zaslišane priče so izpovedale, da je obtoženec pri vstopu Sokolov v cerkev res izrekel inkriminirane besede, ki so vzbudile med ljudmi smeh. Sodišče je župnika Ambrožiča obsodilo na nik« Ko so mnogi skrunili lepoto našega gorskega sveta z veseljačenjem, ko so pustošili gorsko cvetje, je »Planinski Vest-nik« s svojimi članki najodločnejše nastopal v varstvo rastlinstva in planinskega živalstva. Prvi urednik »Planinskega Vestnika« je bil do 1. 1908. Anton Mikuž, od tedaj pa vodi list dr. Josip Tominšek. Jubi-.ejna številka »Planinskega Vestnika« je pravi almanah slovenskega turista in jo bodo prijatelji naših gora gotovo shranili v trajen spomin. Za 401etnico je izdala SPD tudi Album naših gora, ki ima nad 40 lepih posnetkov v bakrotisku od naših najboljših planinskih fotoamaterjev. S tem albumom si je društvo postavilo ob svojem jubileju najboljšo svedočbo svojih velikih zaslug za propagando našega alpinizma. V znamenju ljubezni do domovine 'n do njenih naravnih krasot proslavlja SPD jutri tudi svojo 401etnico. Proslava se bo vršila, kakor smo že objavili, ob 10. v veliki dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani. Spored proslave bo naslednji: Nagovor predsednika SPD, spominski govor urednika »Planinskega Vestnika« dr. Josipa Tomin-ška in predvajanje odlomkov iz filmov »V kraljestvu Zlatoroga«, »Triglavske strmine« in »Triglav pozimi«. Danes ob 15. pa bo zborovala Zveza planinskih društev. Drevi ob 20. bo prijateljski sestanek delegatov Zveze in podružnic, jutri od pol 9. dopoldne pa bo zborovanje v beli dvorani hotela »L'niona«. Planinci in prijatelji naših gora se bodo gotovo v velikem številu udeležili slavnostnega zborovanja, na Katero so povabljeni tudi številni prijatelji iz ino/irrstva, zlasti Čehi, Poljaki in Bolgari. Slavija se do-do udeležile tudi številne deputacije hrvatskih in srbskih planinskih društev. 1000 Din globe, ki jo mora plačati v enem mesecu, sicer bo moral odsedeti 17 dni zapora. Kaplan Torkar pa je, kakor pravi obtožnica 2. februarja v župni cerkvi pri ozna-nilu vernikom dejal, da jim mora povedati žalostno vest, da so bili voditelji bivše SLS dr. Korošec, dr. Ogrizek, dr. Natlačen in dr. Kulovec od vlade kaznovani s tem, da so jih internirali v južne kraje, kamor so bili odvedeni po policijskih organih. Dne 19. februarja pa da je po pre-čitanem župnem oznanilu, ki se je pečalo z okrožnico banske uprave na šole glede Sokola, pozval starše, naj pazijo na svoje otroke, ker otroci niso državni, ne sokolski in ne učiteljevi, temveč njihovi. To dr je govoril pred verniki z namero, da povzroči nerazpoloženje proti naredbam oblastev in državni ustanovi. S tem je obtoženec zakrivil prestopek po členu 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtoženec je priznal obe dejanji, a se je zagovarja! s tem, da si vesti o konfinacijah voditeljev bivše SLS ni izmislil, temveč da jih je izvede! iz dnevnega časopisja. Glede svojega tolmačenja okrožnice banske uprave pa je dejal, da imata do otrok pravico v prvi vrsti družina in cerkev, potem šele država. Obtožnica pravi, da je gori navedeno obtoženec govoril očividno zato, da vzbudi med ljudmi nerazpoloženje prott sokolski organizaciji. Sodišče je obtoženca obsodilo na denarno kazen 600 Din pogojno na dve leti. Zborovanje mariborskih hišnih posestnikov V sredo zvečer je sklicalo »Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico« v veliko dvorano hotela »Orel« izreden občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Meglič. V obširnem govoru je podal poročilo o mestni davščini na nezazidane parcele. Dokazoval je, da je zakonsko pooblastilo, ki ga daje finančni zakon za leto 1933-34 finančnemu ministru, brez zakonite podlage, ker da ga je dobil Ie osebno finančni minister, ne pa finančno ministrstvo in da se odobravajo po tem zakonu le take določbe, ki jih je doslej izdal finančni minister na podlagi odstavka 3. § 64. zakona z dne 31. julija 1929. Mariborske parcelne davščine pa ni odobril finančni minister, temveč finančno ministrstvo, katerih kompetenci sta strogo določeni. Zato smatra govornik, da je mariborska parcelna davščina nezakonita, in apelira na uvidevnost župana, občinskega odbora in banske uprave, da se ukine. Nato so govorili gg. Glaser, za mestno občino podžupan Golouh in finančni referent občinskega sveta Sabotv,, dalje gg. Sax, Znuderl in drugi. Predsednik »Zveze društev hišnih posestnikov« v Ljubljani g. Frelih je odločno zagovarja! potrebo sporazuma in mirne likvidacije spora med hišnimi posestniki in mestno občino v Mariboru. Nato so zborovcalci sprejeli resolucijo ki pravi med drugim: »Mariborska parcelna davščina, ki že dolga leta razburja prizadete davkoplačevalce, je bila po sodbah Državnega sveta spoznana za nezakonito. Mestna občina bi morala sprejeti sodbo Državnega sveta kot najvišje čuvarice zakonitosti, zoper katero ni nadaljnje pritožbe. To se žal ni zgodilo, temveč je iz časopisnih vesti razvidno, da je po iniciativi mariborskega mestnega načelstva bil sprejet v finančni zakon za leto 1933-34 člen, ki daje finančnemu ministru daleko-sežna pooblastila glede odobravanja nove uvedenih in povečanja obstoječih davščin in doklad ter priznava in odobruje tudi vse določbe, ki jih je finančni minister doslej izdal. Iz splošnih določil omenjenega finančnega zakona mestno načelstvo očividno izvaja svojo upravičenost do zahteve plačila parcelne davščine v vseh primerih, torej tudi v onih, glede katerih je državni svet končnoveljavno odločil, še preden" je stopil finančni zakon za leto 1933-34 v veljavo. To našo domnevo potrjujejo tudi časopisni članki. Občni zbor protestira najodločneje proti napačnemu obveščanju javnosti, ker se tako onemogoča zakonita borba za pravice hišnih posestnikov. Mariborska parcelna davščina ni bila odobrena na podlagi § 64. tozadevnega zakona, temveč na podlagi pravilnika z dne 21. marca 1930. Po obstoječih zakonih se je treba pri predlaganju in odobravanju vseh samoupravnih davščin sklicevati na določila zakona ali zakonitega pooblastila. Ker smo trdno prepričani, da je mariborska parcelna davščina nezakonita, predlagamo, da mariborsko mestno načelstvo odredi, da se v primerih, v katerih je Državni svet odločil končnoveljavno v prid prizadetih strank ne izdajajo novi plačilni nalogi vsaj tako dolgo, dokler merodajne instance niso izrekle svoje končne besede in razsodbe v pritožbah oziroma tožbah proti na novo izdanim plačilnim nalogom. Ker bodo pritožbe teh pritožnikov nedvomno uspele, bi bilo umestno, da se parcelna davščina ne pobira tudi od onih, ki se leta 1930. zaradi napačne informiranosti ali siromaštva niso pritožili.« shmhmhhmmhmbhhmmi Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri kata-ri, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo grenčico. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nevaren nočni nožar ** Ptuj 23. junija. V noči na včeraj okoli 11. je nastal ogenj pri posestniku in mizarju Mariniču Alojzu na Hajdini pri Ptuju. Goreti ie začelo gospodarsko poslopje, ki je bilo leseno in s slamo krito. Zgoreli so kolarnica, hlevi in skedenj. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Hajdine in Ptuja, ki so ogenj pozno v noč zadušili in s tem preprečili nevarnost za sosednje hiše. Živino so pravočasno rešili. Zgorelo je tudi nekaj poljskih pridelkov. Škoda znaša okoli 50.000 Din. Kako je nastal ogenj, ni znano. Elitni kino Matica Telefon 2124 Kathe Nagy Heinz Ruhmann Fritz Griinbaum v sijajni komediji Moja žena pustolovka Danes nov Paramountov tednik! Predstave ob 4., M8. in Vi 10. Globoko znižane letne cene! IjlTd« uporaT>Ijd dnevno Chlorodont. To dokazuje, kako dobra je ta zobna pasta. Samo opazujte ljudi, kako zelo še zanemarjajo nego zob in spoznali boste, kako prijetno Vas presenetijo sveža usta z negovanimi zobmi. - Dobiva se povsod. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.- Smrt dveh starčkov pod vlakom Prva smrtna nesreča se je pripetila zjutraj pri Panovičah, druga pa dopoldne v Kamniku Sava pri Litiji, 23. junija. Davi je na železniški progi med Litijo in Savo v bližini banovinskega veleposest-va Ponoviče storil žalostno smrt 74letni užitkar Anton Judež. Starec je v zadnjih letih živel pri znancih v vasi Renke v Zasavju. pred dnevi pa ga je vzel k sebi njegov sin ki domuje kot železniški uslužbenec v čuvajnici št. 595 pri vasi ponoviče. Stari mož se je pri domačih in v novi okolici počutil prav srečnega. Njegov sin" je imel od sinoči do davi obhodno službo in je korakal že ob prvi zori mimo dorm. Tam so mu povedali, da je oče vstal že na vse zgodaj ter se podal kosit na bližnji travnik. Ko je prišel sin do travnika, ki leži tik ob progi, je še prigovarjal pridnemu starčku, naj pusti težko delo in naj gre rajši domov k zajtrku. Sin je krenil naprej po svojem službenem poslu, oče pa se je odpravljal proti domu. Starec je takoj, ko je prišel na progo, slišal ropotanje vlaka iz ljubljanske smeri ter se umaknil na drugo stran proge. Tedaj pa je drvel od Zidanega mosta jutranji dijaški vlak, ki S2 z ljubljanskim srečava med Savo in Litijo. Starca, ki se je umikal prvemu vlaku, je od daleč sicer opazil strojevodja drugega vlaka ter dajal znake s sireno in začel istočasno tudi zavirati vlak. Bilo pa je že prepozno. Ko se je vlak ustavil, je bil nesrečni starček že zmrvljen pod strojem. Železniški organi so o smrtni nesreči obvestili sina, truplo pa so prepeljali v mrtvašnico pokopališča na Savi. kjer bo tudi pokopano. Vso okolico je presunila žalostna usoda starega moža, ki se je zatekei \ krog domačih, da bi tam preživel ostancic svojega življenja, od katerega pa se je moral ločiti na tako tragičen način. Kamnik, 23. junija Postaja Kamnik-mesto ima samo enojni tir, zato se mora vsakokrat vlak vrniti na glavno kamniško postajo, da tam zamenja lokomotivo, ki potem zopet pitisne vagone na postajo Kamnik-mesto. Ko »e je danes dopoldanski vlak, ki odhaja iz Kamnika ob 10.06 vračal po potnike i/ spodnje postaje na zgornjo, je na odnji zapriški poti pn Naradovi hiši povozil 761etnega mestnega siromaka Janeza Ra-peta. ki ga vsi Kamničani poznajo p imenom »Kraljiček«. Vlakovodja, ki je stal na hodniku službenega voza. ga je opazil, kako se brezskrbno približuje progi Zaklical mu je iz daljave kakih 20 metrov, naj se ustavi, toda možak ni slišal svarila niti piskanja in ropotanja loko motive, ker je bil popolnoma gluh. Vlakovodja je takoj videl, da bo prehod gluhega starčka preko tira končal nesrečno. Skočil je par metrov pred potjo iz službenega voza, da bi vsaj s tem zbudil njegovo pozornost in ga v zadnjem trenutku potegnil s tira. Vsak vozi med obema postajama zelo počasi, ker je proga precej vzpeta. Kljub tveganemu poizkusu pa v la-kovodja ni mogel več rešiti starčka, ki le bil že sredi tira. Vagon ga je podrl po tleh, da je padel preko gornje tračnice ;n kolo ga je preko trebuha prerezalo na dvo je. Ko se je vlak takoj nato .istavil, je bil nesrečni Janez Rape že mrtev. V1 a k ga Je potegnil le kake 4 metre naprej ol ceste obležal pa je ravno pri kilometrskem kamnu 22.9. Pogled na razmesarjeno in okrvavljeno truplo ob progi je bil grozeo. Na kraj nesreče je takoj prišla komisija, nato pa je vlak odpeljal proti Ljubljani. Nesreča 761etnega mestnega siromaka jc tem bolj tragična, ker je bil ta povsod znan kot priden in vesten delave.-, ki je prej delal pri več kamniških gospodarjih Tudi v siromašnici je še vedno opravij.il lažja dela. Bil je zelo maihne postave, popolnoma gluh in je navadno veLu govor*! sam s seboj. Ob času se je vračal iz gozda nad Zapricami, kjer je nabral cel šop cvetočega kresničja, da z rii.-i zvečer okrasi sobo v čast sv. Janezu Krsrniku — svojemu patronu, kakor je to stara navada. Revež gotovo ni slutil, da je šel po cvetje — ne za god, ampak za pogreb. Železničarska kolonija ob stadionu Ljubljana, 24. junija. Ljubljana se v zadnjih letih v živahnem tempu širi na vse strani. Dočim je bil precej po prevratu še center mesta samo oa kolodvora pa do pošte in mestnega magistrata ob vseh glavnih ulicah poln nezazidanih vrzeli in škrbin, se je strnjena masa hišnih blokov do danes razširila že daleč na periferijo in Ljubljana bo kmalu zado-bila lice kompaktnega, v jedru dozidane-ga mesta. Bolj kakor zasebni podjetnosti gre zasluga za ta nagli gradbeni napredek predvsem raznim korporacijam, saj je n pr. prav zidava najimpozantnejšega, najmodernejšega bloka ob nebotičniku delo naše vodilne pokojninske organizacije. Prav tako živahno kakor v centru na se razvija gradbeno gibanje na periferiji. V bežigrajskem delu mesta, tik za nekdaniim orlovskim stadionom med Tvrševo in Vodovodno esto je v tem času zrasla ena najlepših stanovanjskih kolonij, ki jo je zgradil fond za gradbo železničarskih stanovanj. Šest velikih stanovanjskih hiš Je že dozidanih in poseljenih, ena nova je v gradbi. Letos so si stanovalci uredili lepe zelenjadne vrtove, ob gredah pa rasejo moderno zasnovane vrtne lope. Ta kolonija prav gotovo predstavlja eno najboljših, naj-sooialnejših rešitev vprašanja, kako je treba v interesu delovnih slojev reševati stanovanjsko krizo, ki vkljub vsemu gradbenemu razmahu zadnjega časa še zmerom obstoji. Stanovanja so dovolj udobno prirejena in razmeroma poceni, med železničarji je samo želja, da bi fond preskrbe! streho po možnosti tudi nižjim uslužbencem, ki ne morejo utrpeti od svoje plače po več stotakov za stanovanje. Ob hišah gradi zdaj uprava fonda tudi igrališče za odrasle. Ker imajo domala vse železničarske družine v koloniji po več otrok, bo uprava gotovo poskrbela tudi zanje. Saj tako moderno zamišljena kolonija ne more biti brez igrališča, na katerem se otroci lahko razigrajo in navžijejo življenja in zdravlja. Obsodba nevarnih tatov Maribor. 23. junija. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je danes sodil vlomilski in tatinski družbi, ki je lani in letos strahovala Maribor in njegovo bližnjo okolico. Glavni obtoženec in nekak poveljnik tolpe je bil Anton Valh. pomagali pa so mu pri tatinskem poslu tudi Nikola Dekanič, Jakob Stuiič, Fran Zohlner, Jakob Balaškovič, Andrej Bizjak. Ivan Kontelja, Valhova sestra Amalija Balaškovičeva žena Antonija in Bizjakova žena Antonija. Pri mnogoštevilnih tatvinah in vlomih, ki so jih člani tolpe izvršili deloma posamezno, deloma pa skupaj, so napravili okrog četrt milijona dinariev škode. Obsojeni so bili: Anton Valh na 5 let težke ječe, s pridržkom 5 let po prestani kazni in 5 letno izgubo častnih državljanskih pravic, France Zohlner na 3 leta težke ječe in 5 letno izgubo častnih pravi; Jakob Balaškovič na 2 !er; in 3 letno izgu bo častnih pravic, Nikola Dekanič na eno leto strogega zapora in enoletno izgubo častnih pravic, Stulic na 1 leto strogega zapora in 2 letno izgubo častnih pravic. Ivan Bizjak na dve let! težke ječe in triletno izgubo častnih pravic, Ivan Kontelja na eno leto strogega zapora in dveletno Izgubo častnih pravic, Antonija Balaškovičeva pa na šest mesecev strogega zapora ?n štiriletno izgubo častni hpravic. Trije sokrivci pri razpravi niso bili navzoč in se bo proti njim vršila poseba razprava. HHOLEO Glasbene produkcije ob sklepu šolskega leta Ljubljana, 22. junija. Vsakoletni zaključek šolskega leta na državnem konservatoriju in šoli ljubljanske Glasbene Matice pokaže najvidnejši napredek in uspeh s prireditvijo javnih glasbenih produkcij, ki eo bile od nekdaj posebno pri-ljubli-ne pri naši publiki. Pravkar preteklo šolsko leto je v tem pogledu prednjacilo: nič manj kot 22 javnih nastopov beleži kronika državnega konservatorija, ne vštevsi 9 nas lopov orkestra drž. konservatorija v zvezi z Orkestralnim društvom Glasbene Matice. 6 nastopov šole Glasbene Matice in veliko število javnih nastojx>v posameznih gojencev katerih nekateri predstavljajo ze uvažpvanja vredne koncertne faktorje našega glasbenega življenja. To vsekakor veliko število prireditev je razveseljiv dokaz zanimanja in napredka, ki se ne straši plavečih kriz, obenem pa najboliše zadoščeni« za učiteljski zbor, ki mu je tudi v preteklem šolskem leti naoeloval velezasluzm ravnatelj Matej Hubad. Prva javna produkcija, ki jo lahko štejj-mo k zaključnim letnim šolskim prireditvam, je bila 29. maja v dvorani Filharmo-nične družbe. Nastopili eo pianisti Drmota, Muc h a in Šaplja, klavirski trio Menardi. Or-nik, Šivic. pevci in pevke Petrovčič, Trost, Ivančič in Švigelj, violinista Burger in Pia- neoki, flavtist Čarna. fagotist Lopamik in klarinetista Gregorc in Rueh, kot klavirski spremljevalci pa Vodišek, Hrašovec in Menardi. Produkcija, katere sipored je bil jako pestro sestavljen in ki ie poleg predklasič-nih, klasičnih, romantičnih in sodobnih skladb izvajal tudi pesmi naših skladateljev Lajovira in Oeterra, j? v vsakem pogledu usj>ela odlično ter pokazala priznanja vredne rezultate. Dne 1. junija je isto-tam priredil večer lastnih gojencev prof. Tone Ravnik te' so nastopili pianisti Ziža, Adamič ter pianistinje Jug, Šonc. Menardi, Kane. Pri nekaterih točkah ie sodeloval pri drugem klavirju prof. Ravnik sam. Tudi ta produkcija, ki je v sporedu navajala imena Tajčevič, Bartok, BaTvinski. Schubert, Miio-jevid, Beethoven, Reger. Chopin, Schumann. Snint - Saens in Rahmaninov, t« pokazala ctVčno piani stično zrelost so posebno podčrtanih vredna imena Pavla Kare, Bojan Adamič in Pi.* Menardi. Nas»erinje tri produkcije je priredila operna, odnosno diamska šola državnega koi-serv; tonja tar je o njih poročal moj k nega opernega, odnosno dram9ktgn resora. Samostojno produkcijo, ki je bila pravi koncert, »»{a priredila č.el.st - absolvent Ot n Bajde in pianist Reinhold GallaMa, ki 6ta s svojimi nastopi izpolnila celotni večer. Cehst Bajde je podal Krealovo sonato za violonfe'o in k'avir, dokaj zanimivo nv-db?no. iz raznih slogov zvarjeno, a zanositi in svtže delo, sprva nekoliko negotovo, pozne j? pa s primernim vznosom. Odlikoval pa se. jt- -jredvsem v Saint Saens »vem slovitem konefrtu oj). 33. pravem brusj m >] sirskega obvladanja krhkega, a vendar hvaležnega Instrumenta. Šola prof. limerika Beruna je v kratkem času izoblikovala v Ba.id- tu odličnega komornega člana, pa tudi solista, ki zašli ii vso pozornost. Pianist Gallatia, ki mu i3 vobče pripadal pri vseh produkcijah kvji del nastopov, .•;» poleg prila itTltJ si>remlišave čelisM Bajdeta podal tud: samostojno v odlični tehnični do-vršenreti Betthovenov rondo op. 51 ter mrki B.ahmsov es-mol (!) Sct r/.o, nada.je pa Sdkovo, v razprezanju sentim-'nta nih «i.> mislekTV chlapno >Večerno nastroj^nje« 'u Dvorjkovo b-mol humor^ko. Prof Janko Ravnik ima v njem najboljši dokaz svoje k'avir«ke š;!e. Absolvent visoke šole violinskega oddelka, gojenec prof. Jana Šlajsa. Leon Pfrifer, je priredil svoj samostojni kojcer! ko? P">-dukeijo konservatorija dne 19. t. m. v dvr-raiii hotela Union. Pfeifer se i? posebno v poslednjih M;h tehnično in interpretacljeko povziel ;a!emega orkestra, pod vodstvom dirigenta Vinka Sušteršiča. Poslednja točka je. že po svoji prikupni naravi, saj je Saint - Saens gotovo še vedno najmarkantnejši predstavnik lahkega, klasično - vznesenega francoskega esprita, dalje pa tudi zaradi vsestransko odličnega izvajanja doesgla najlepši uepeh. Vsem na- stopajočim so bili podarjeni mnogi venci in šopki in so bili nagrajeni z bogatim aplavzom ne ravno mnogoštevilne publike. Nastopajoči pevci in pevke so gojenci ravnatelja Mateja Hubada. odnosno ge. Wisting-hausnovs, pianistka - absolventka Bajčeva gejenka prof. Janka Ravnika, klarinetist-absolvent Rueh gojenec prof. Launa in oba dirigenta moja gojenca. V okviru šolskih prodjkcij je beležiti tudi nastop klavirskih učencev g. Srečka Kumra. ki deluje na zagrebški glasbeni akademiji. Ta nastop se je odlikoval osobito po izključno jugoslovenskem sporedu, na katerem smo izsledili vse naše jugoslovenske važnejše predstavnike klavirske literature nižje in srednje stopnje izvedljivosti. Dasi po tehnični plati izvedbe niso bili vsi gojenci na isti višini, je bilo vendar to produkcijo najtopleje pozdraviti, saj se s tem prvič propagira izmena učencev posameznih naših glasbenih šol in spoznavanje učnih metod, nadalje pa tadi treba podčrtati nad vse hvalevredno tednenco. s etaviti celoten spored produkcije iz zgolj domačih del. Seveda je sestava takega sporeda mož na le na tej stopnji tehničnih težav, kajti za izpolnitev tehnično težjih sporedov bi pač še nedostajalo domače literature. Vsekakor pa je to lepa vzpodbuda našim skladateljem k delu. » Letošnje šolske produkcije kakor tudi koncertni nastopi orkestra državnega konservatorija in posameznih gojencev so pokazali. da koraka razvoj naše reproduktiv-ne cdasbe z naglimi in velikimi koraki ter f,Jtevnta- DiPStdflV kopališče sveta" fw I IVII I J se Je prilagodilo današnjim prilikama ter uvedlo individualne pavšalne kure s 15 različnimi cenami. Tradicljonelno blatno zdravljenje revme, useda, ishiasa, ženskih bolezni. 5000 sob, poceni življenje, vsak dan reunioni, vse vrste športa in zabave. Pojasnila daje: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Domače vesti ♦ Izpremembe v vojaški službi. Z m.a- redibo ministra vojske in mornarice so ptrideljeni na službovanje: kapetan korvete Vladiko Naglic, doslej v pomorski vojni akademiji v Dubrovniku, operativnemu ov&Sslku komande vojne mornarice; kapetan korvete Anton Lenarčič 2. hidroponski komandi, poročnika korvete Božo Vrančič in Aleksander Vučer na službo na torpiljanki »T 1«; poročnik korvete Emil Rajer na torpiljarki ;>T 5«; poročnik bojnesa brod'a 2. razreda Anton Zupan hi-drasrrafskenmi uradu mornarice; sodni poročnik Danilo Orelj kot vršilec dolžnosti preiskovalnega sodnika pomorsk o-z rakovi ovni šoli; artiljerijski poročnik Martin Prelog operativnemu oddelku gfla vnega generalštaba; zrakoplovni poročnik Peter Balog kot vodnik in učitelj zrakoplovu i podofic-irski šoli, pehotni poročnik Fran Nemec p« kot vodnik 29. četi obmejne trume. Pehotni narednik-vodnik 1. razreda Alojz Bojolfka je trajno upokojen, istotako tadi pekarski narednik 1. razreda Filip Tratnik. "Dosedanji pcSkovski mojster Anton Mc««» je imenovan za državnega mojstra podtkovačnika v 10. položajni skupini. ženitev je dovoljena kapetanu korvete Henriku K lir. ar ju z gospo Rito, hčerko tovarnarja Tajnerja iz Plana na češkoslovaškem. + Napredovanje v finančni službi. Za višja računska inšpektorja v peti položaj-ni skupini sta napredovala Potokar Adolf in Ogorelec Vladimir pri dravski finančni ■direkciji v Ljubljani. ♦ Skupina ameriških Slcvencev posetl domovino. Kakor smo že poročali, dosipe v nedeljo 25. t. m. z jfutiranjim brzim vlakom v Ljubljano skupin« 30 naših rojakov iz Cievelanda in raznih dragih krajev Amerike na poset stare domovine. Izseljenske organizacije prirede tem izletnikom na glavni postaji ob pTihod.u vlaka ob pol 9. slovesen siprejem. h kateremu sp vabijo vsi prijatelji, znanci in sorodniki naših izseljencev. ♦ češkoslovaški pevci n» Jadranu. Glomouca prispe 4. juliia na Sušak znani pevsiki ztbor >še>znatka«, ki bo priredil na SuS-aku in še v drugih krajih koncerte. Ta pevski zbor 'je znan, ker že 10 let uspešno propagira češkoslovaške in jugoslovenske pesmi na raznih turnejah v domovini in po inozemstvu. ♦ Angleški turisti so prepotovali Bosno in Hercegovino ter so sedad namenjeni k Plitvičkim jezerom. Turisti so večinoma iz Londona. K Plitvičkim jezerom se odpravlja na izlet tndi večja skupina domačih agronomov. Zaradi neugodnega vremena se v Plitvioah šele sedaj začenja iz-letna sezona. ♦ Program V, (I. vseslovanskega) kongresa za proučevanje deteta, ki bo v Brnu od 29. do 31. oktobra, je bil pravkar določen in v sel m je 60 predavanj strokovnjakov, med katerimi je 20 vseučiliških profesorjev in več vseučiliških docentov in asistentov. Na kongresu bodo predavali poX;ski. jugoslovenski in ruski strokovnjaki, tako vseučiliški profesor Bysow-ski iz poznanja, vseučiliški profesor dr. MysfflIa'kowski iz Krakova. Iz Jugoslavije sp udeleže kongresa s predavanji profesor dr. KTstič \t. Beograda, profesor idr. Mandič iz Zagreba in profesor dr. Ozvald iz Ljubljane, dalje ravnatelj g. Petrovič, inšpektor g. Radamanovič in inšpektor Skala iz Beograda. Za kongres se Je pristaši! s predavanjem tudi ruski vseučiliški profesor (tr. Zenk>ow-sky, znani »tro-Kovmtiaik v pedopsihologiji. Pripravljalni odibor opozarja udeležence, da si lahko v naprej obvezno naroče: stanovanje v skupnih nočevaln icah po 2, 3, 4 in 5 Kč ali v hotelih po 20 do 23 Kč; hrano, in sicer oberl v jedilnicah (juha, meso, pri-kuha. močmata jed) po 4, 4.50, 5, ta 6 Kč in v hotelih in restavracijah pUniona«, proti Tivoliju pa je za ta čas vozni promet z B'Ieiweisove ceste mimo bivšega kina »Tivolija«. u_ Oddaja, lokala v carinarnici. Mestna občina ljubljanska razoisuje na ponedeljek 3. jjulija ob U. uri v sobi št. 12 v mestnem gospodarskem uradu ponovno ustno licitacijo za oddajo enega lokala v stanovanjski koliniji carinarnice, ki je namenjena za mlekarno. Pismsni licitačni pogoji se dobe v mestnem gospodarskem uradu soba št. 12. u_ Parna In vročezračna kapel OUZD bo od 27. t. m. odiprta samo dvakrat tedensko, in sicer ob sredah za ženske, ob sobotah pa za moške. Kadne in pršne kopeli so odprte vsak dan razen ponedeljkov za moške in za ženske. Ob delavnikih od 8. do 19. ob nedeljah in praznikih pa od S. do 12. u_ Kopalna sezija se pričenja. Včeraj je vendar enkrat solnce tako naširoko zasijalo, da smo doživeli takorekoč svoj prvi poletni dan. Na Ljubljanici je bilo ob toplih opoldanskih urah tako živahno vrvenje, kakor menda letos še nikoli, in precejšnje število ljudi, ki so se prišli solnčit na breg, si je včeraj upalo v vodo. Prhljaj izgine. Lasje ne izpadajo več. Lasje zopet rasejo. če bo vreme ostalo, se fcodo naši kopalci kmalu razpeljali tudi na Savo — in k»r je glavno, sokolski zlet ho imel idealne dmi. u— Neprevidni otroci. Ižanska cesta je bila v teku nekaj dni že drugič hu.de nesreče. Danes popoldne se je na odcepu Ižanske ceste blizu kopališča ob Ljubljanici zaletel sinček delavca mes-tnega vodovoda pod motorno kolo nekega moto-cikslista, ki je vozil proti mestu. Otrok je bil poškodovan ra glavi in so za morali prepeljati v bolnico. Kakor je ugrv-tovljeno, motociklista g. Z. ne zadene nobena krivda. u_ Nesreča. Včeraj popoldne ?e je pripetila .precej huda nesreča v ViŽJma,jih nad št. Vidom, kjer so se posestnici Mariji Erženovi nenadoma splašili voli. Podila je pod voz in zadobila resne notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico. u— Ljubezniva sosecfa. Včeraj je morala v bolnico posestnica Frančiška Pod-lipnikova iz Jernejeve ulice, ki jo je med prepiram neka soseda z nožem dregn'l.-i v desnico. u_ Aretacije. Policija je včeraj prijela več postopačev, med katerimi so bili tudi trije dolgoprstneži. Dva delavca iz r>štokglajza/( Stanko K. in M^sa B. sta nkradila izpred eiektrame venfc železen kotel in ga prodala za staro železo. Z njima vred je moral v zapor tudi ključavničar Ivan G., ki je nosil siveženj perila, o katerem pravi, d-a =ra je našel, lastnik perila naj se javi. Zaradi včeraj omenjene tatvine boe pa je bil aretiran samo mladenič, ki jo je ulcradel- Iz Celja e_ Ker Je bilo prejšnjo nedeljo deževno vreme bo tombola sokolske čete in Društva kmečkih fantov in deklet pri Sv. Juriju ob Taboru jutri 25. t. m. ob 15. pri br. Plarvšaku. Dobitki so: pohištvo za spalno sobo, 1000 Din v gotovini, Sac-kov ptlug, vreča moke (80 kg) itd. Prijatelji sokolske kmečke mladine dobro došli! e_ Posebni vlak s češkoslovaškimi Sokoli ho vozil skozi Celje v Ljubljano v torek 27. t. m. med 10. in 11. dopoldne Sprejema na celjskem kolodvoru naj se uideleži Sokolstvo in ostalo občinstvo v čim večjem številu ter prinese s ^eboi cvetje in okrepčila za češkoslovaške brate in sestre. e_ Legitimacije za potovanje na pokrajinski zlet v Ljubljani z ugodnostto četr-tinske vozne cene za člane Sokola in polovične vozne cene za nečlane se dobe z aletnimi znaki po 30 Din pri blagajni sokolskega društva v Celju br. Nap rudniku v Levstikovi ulici 1. e_ Celjska sokolska župa sporoča, da ibodo v glavnih zletnih dneh v 'Ljubljani člani nastanjeni v giluboneannici na Zaloški cesti, članice pa v Lichtenthurno-veim zavodu. e— Zaključna proslava na realni gimnaziji v Celju bo danes ob pol 9. dopoldne po zahvalni služfbi božji v gimnazijski telovadnici. K proslavi so vabljeni starši in -ostalo občinstvo. e— Mestni veselični davek. Ministrstvo financ je dovoMlo, da sme mestna občina celjska pobirati v upravnem letu 1933. davščino na veselice v iznosu 10 odstotkov od cene prodanih vstopnic. IZ SOBE V MORJE f Prijetno letovanje na morju nudi počitka in okrepitve potrebnim tik ob morju ležeči PENSION „KEKO" Barbat — otok RAB — Dalmacija Izborna domača in dunajska kuhinja. Prvovrstna rabska vina. živi studenec. Izletna točka oddaljena 35 min. od mesta Raba. Pension dnevno Din 55.— vključi: stanovanje, hrano, postrežbo in takse 7443 5 INTERNAT ZA DIJAKINJE RAZNIH ŠOL Zavod šolskih sester v Mariboru naznanja, da bo imel v novem šolskem letu v svojem internatu posebne oddelke za dijakinje raznih šol ter jim nudil poleg popolne oskrbe tudi pomoč pri študiju in nemško, oziroma francosko konverzacijo. Otvoril bo tudi 5-mesečni in celoletni tečaj za pouk v nemškem jeziku. 7462 iHiimini ! da bomo kmalu, ako bo šlo tako naprej, v po^f^ti odličnih reproduktivnih umetnikov, ki bodo s svojim znanjem pomagali izboljševati niv?au našega glasbenega udejstvo-vanja. k. M. S. Cankarjev „Jakob Ruda" (K današnji uprizorit\i SJSU »Preporoda« v dramskem gledališču.) Dejstvo, dn so v zadnjih letih zaživele na odru v=>e Cankarjeve drame razen »Pohujšanja« in fla jih j? vse pripravila in uprazorila mladina, — Žarovci >Hlapoe« in »Za narodov blasror«. učiteljiščniki »Kralja na Betajnovi« in slednjič Preporodovci »Jakoba Rudo« — dovolj zgovorno izpričuje, kako blizu je Cankar današnjemu mlademu rodu. Ona duhovna vez, ki ga mimo vseh drugih najgloblje spaja z mladino in ki bo ostala živa vedno — ne morda «amo v tžj ali oni bodoči generaciji — je njegova borbenost in udarnost, njegovo nezadovoljstvo z razmerami in odkritosrčnost — poteze, ki so obenem tudi bistvena črta mladine in jedro njenega duhovnega življenja. Za sodobno mladino utegne biti značilno, da sleda v njegovih delih bolj Cankarja-borca kakor pa Cankarja - umetnika, medtem ko bo prihodnjim pokolenj^m brez dvoma vedno jasnejši tudi lik Cankarja - umetnika in to tem bolj, čim bolj «e nam bo časovno odmikal. Ze sodobna mladina ga gleda iz dovolj velike perspektive, saj z njim niti življsnjsko ne sovpada, niti nima kakršnihkoli drugih življenjski odnosov do nje. ga; prav ta razdalja ji omogoča, da ga zre čistejšega, bolj globinskega, zakaj s Cankarja se je odluščilo marsikaj zgolj časovno važnega in mladina ne vidi ali pa ee ji vsaj ne zde bistveno važne različna velike in drobne stvari, ki so ga spremljale hodeče-ga skozi svojo dobo. A najmanj ga vidi mladina v kateremkoli »taboru«, — v tolpi. Zdi se. da mora danes vsak resnično mlad človek čutiti, da bo tr?ba Cankarja našemu času šele odkriti in ga znova postaviti v današnje slovensko življenje; v njem je še vedno prav toliko sodobnosti, kakor je je bilo pred tridesetimi leti. Sentflorjanska dolina še do dandanašnjega dne ni opazila njegove prisotnosti in začutila biča, ki je že tako zdavnaj padel po njej... — In drj-go. kar spoznavamo, so besede, ki jih j? nedavno napisal eden mladih: da bi nam bilo treba danes, »v tem gnilem času in za te gnile ljudi ne en?ga. temveč petih Cankarjev.« Nič manj hvaležnega posla ne bi našel danes kakor ea je bil v svojem času; danes bi gotovo lahko udaril še z v3Čjo silo, tako, da bi morda vendarle Sentflorja-nec j>oskočil in se očistil... Dobršen del svojega srda je zlil Cankar na rodoljube in druge koristne prsbivalce Sentflorjans-ke doline v svojih dramah. Težišče vse njegove jedke posmehljivosti v njih. Drama, kjer vselej znova zaživi neposredno pred nami kos živega življenja, mu je bila najprimernejša oblika za ono, kar je hotel povedati. (»V drami... j>ovem tisto, kar mi ie ravno najbolj pri srcu in kar bi v članku ali v eseju ne mogdl tako jasno in tako odkrito jx>vedati.«) V »Rudi« je sicer Cankar izmed vseh dram najmanj zabavljiv, v njej ni one satire in sarkazma, ki je tolika dika posebno »Hlapcem« in »Blagru« >Ruda« je morda od vseh njegovih dramatičnih del najmanj tipično slovenska, t. j. veljavna in primerna le za slovensko življenje: v njej je obdelal obči atični problem, ki je živ povsod in vselej: >,Rjda' je samo po najbolj zunanjem videzu realistična drama gospodarskega poloma v družini; tudi ni to drama nasprotujočih si strasti in sprtih interesov, marveč napona etičnih energij. Vs?... se suče okoli vprašanja, kako je treba ravnati, da bo dejanje pošteno: aii sme Ruda omožiti svojo hčer. ali se mora sam končati, ali sme Ana sprajeti bogatega snubca, ali sme Dolinar rešiti Ano... v vsem gr«* izključno za etos.: (Zbr. spisi 3. zv., str. 15.). Vendar ni Cankarju etičnost nikak »zakonik« etike, niso mu oni nauki, »ki gnijejo in smrde po koledarjih in šolskih Med neštetimi ponesrečenci Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem podporo. knjigah,« marveč mu gre za osjbno vest, za »glas božji v srcu«. Za tiste grehe, ki jih ni zapisanih v nobenem katekizmu. Rudi, ki s svojim razbrzdanim življenjem zabobna posestvo in uniči ženo, nudi popolno pomoč bogataš Broš, če mu da hčerko Ano za ženo. Ruda, čigar notranjost je že do zadnjih odtenkov razbičana in občutljiva. čuti, da je napravil iz Ane bankovec in da je to »nekaka zamena«, vendar ni več toliko močan, da bi stopil korak nazaj. Dolinar, slikar, ki se je pravkar vrnil iz tujine in ki ljubi Ano, pospeši djjanje, ker je bil proti Rudi iskren in »edini pošten človek«. Ruda svojega dejanja ne more preboleti; sredi praznovanja zarok? na tihem odide in skoči v bližnje jezero. Njegov samomor je v drami etično pozitivno dejanje, ker je rešitev iz etično obupne sitjacije. pomoč bližnjim, da se obvarujejo greha zoper zakone lastne vesti in ker se čistim dušam odpro nove poti v boljše življenje. Ana, mlado, čuvstveno dekle, ki je bilo doslej očetu slepo pokorno, ni več vezana na Bro-ša, starikavega. pohotnega trebušnika (»kakor Vam je znano, ne pogrešam posvetnega blaga«) in se združi z DolinaTjem. Ostale osebe so razen Dobnika, Rudove-ga prijatelja, ki v drugem __ dejanju ostro nastopa proti Brošu. manj važne, tako Alma in Koželi ter komična učiteljska Jigara Justin, ki trapi in muči vsakogar, ki prid? predeni, s svojim govorom o »preporod« življenja«, ki prihaja na Drenovo, a ga k sreči nihče ne posluša. Marijan Fuchs. Odprto pismo Gerhartu Hauptmannu. V dunajskem listu »Arbeiter Zeitung« je Štefan Grossmann naslovil ostro odprto pismo velikemu nemškemu dramatiku Gerhartu Hauptmannu. Ali lahko molčite? — ga vprašuje pisec, sklicujoč se na nekdanji plameneči protest Leva Tolstega »Ne morem več molčati!« »Da znate molčati, nam je bilo že znano. Kot pesnik imate pravico do molka. Vendar, jaz verujem, da lahko govorim v imenu sto tlsočev mož in žena. ko Vam pravim: Vaš molk je eno najstrašnejših razočaranj, kar smo jih občutili v tem času, ko povsod gospodujeta straho-petstvo in egoizem. Ne bom govoril o osebnih vprašanjih, ne bom našteval imen Vaših starih prijateljev, ki so jih pregnali novi pruski barbari. Neki glasbenik je občutil potrebo, da intervenira v korist Maksa Reinhardta. Vi, Gerhart Hauptmann, pa niste izpregovorili niti besedice v obrambo svojega režiserja, ki Vam je bil tolikanj vdan. Iz Pruske akademije so vrgli Tho-masa Manna, Alfreda Doblina, Jakoba Wassermanna, a Vi ste ostali v nji poleg Josta in njemu podobnih. Izgorele so knjige vaših prijateljev, pregnali so iz Nemčije knjige pisateljev, ki jih priznava ves svet, a Vi molčite... V Nemčiji je uniCena literatura za dolga leta. V vseh založniških podjetjih sede komisarji v temnih srajcah in z revolverji v rokah ... Izvedeli smo, da ste v Rapallu dovršili novo dramo, neke legendo, ki se odigrava v irealnem svetu Hoteli bi Vam čestitati ob delu, ki je bile tako mirno dovrženo, toda drama nemške- •— »Sen kreene nočic. V mesenem parku v Celju bodo zgradili poseben oder za uprizoritev Sft ak e^n eare o-ve komedije >Sen kresne noči«. To je pravljična Igra "bajne lepote, ki jo že nekaj sto let st»l-no igrajo na v6eh večjih odrih in ki v tem času gotovo nI izgubila na svojem blesku in sijaju, temrveč je nasprotno v zadnjih desetih letih po novih Lnscenael-jsh in režijah celo pridobila na notranji vrednosti in na vmaojem efekta. To igro uprizorijo člani »Celjskega stadija« v soboto 8. in nedeljo 9. julija zvečer v mestnem parku. Režijo vodi g. Milan Košič. e_ Trgovine v mestu Celju bodo na VI- do vdan naenl službo božjo zaprte (skupno smejo hiti zaprte kvečjemu dve uri), sicer pa bo^lo odprte ves dan do 19., ker bo drugi dan praznik. Na praznik 29. t. m. boo trgovine ves dan zaprte. e_ Frizerski lokali bodo na Vidov dan med služJbo božčo 1 uro zaprti, sicer pa ves dan odjprtl. Na prazmik 29- t. m. bodo odip-rti samo o pol 3. do U. dopolne e— V celjski bolnlinlci je umrla 3S lat-nn +nlnarlca Alojzija Glušiče-va z Zz. Ponikve piri Veliki Pirešici. Iz Maribora a_ V spomin pogojnemu prof. Veko- slavu Spinčiču, velikemu nacionalistu in idealistu, sta priredili društvi »Nanos, in •>Jadran< predsinoonjim v zgornji dtvorani .Narodnega doma* dobro obiskano kome-raoracijo, ki jo je otvoril s krajšim na govorom predsednik >N;anoSa< g. Bož"da^ Kosmina. Nato je sledil govor S^n6ga tovornika notarja g. dr. Iva je živo orisal življenje in delovamie vseh reh velikih narodnjakov, dr. Mandiča, dr Laginje ln prof. Spinčiča. Globok vtis so z; ile pri poslušalcih tudi mnogoste-vikne anekdote iz Življenj .omen^nih treh narodnih velmož, ki jih ]e pnp^ do val uipokojeni d avto i nadfcontrolor g Karis. Nato Je ueka članica >Nanosa« do-vršeneno deklamirala Gregorčičevo »SoCi« pevsfca zbora obeh društev pa » a zapela več nacionalnih pesmi, med njimi tudi »Morje adrijauako«. a— Prireditev letošnjega Majskega tedna. Na zadnji seji, ki se Je vrš la ^d oredsedatvom župana dr. Lipolda v mes. ni posvetovalnici je oilo ugotovljeno da so bili storjeni že vsi potrebni ukrepi za čim večii uspeh Mariborskega tedna ki bo vršil letos od 5. do 15. avgusta Zagotovljena je že znižana vožnja na železnici in po parnikih. Zaradi tega se pričakuje tudi velika udeležba iz inozemstva. Spored mariborskega tedna obsegat ptujsko prometno razstavo, razstavo Slovenskega ženskega društva, vehko lovsko razstavo, vinsko razstavo vrtnarsko sokolsko razstavo mariborske «>kolske žu r* razstavo umetnin mariborskih umetnikov, športno razstavo, itd. Razstave bodo nameščene v pritličju Cankarjeve šo-ie v poslopju otroškega vrtca v Razlago- vi ulici, v veliki unionski dvorani m na rerandi hotela Union. Ob tej priliki se bo tržila tudi velika efektna loterija, za katero so darovali mnogi obrtniki, trgovci razne predmete, ki bodo razstavljeni v posebnem oddelku. Mariborski teden bo nekaka revija mariborske produkcije Vsi rosetniki mariborskega tedna, ki bodo imeli legitimacije, so upravičeni do sreče pri efektni loteriji. V zvezi z mariborskim tednom bodo tudi operne prireditve v Ljudskem vrtu. dramske pa na Rotov-škem trgu. Takrat bo v Mariboru tudi več zborovanj in kongresov, več športnih in sokolskih prireditev, istočasno tudi velika manifestacija JRKD. Trg Svobode bo spremenjen v velik veselični park. a_ Kako so sprejele Ruie sokolsko mladino? Primer -raorae najzaved.n^se sokolske trdnjave so nudile Ruse pred drevi, ko so na nač^večanejsi načm svoi o sokolsko mladino, ki je pohitela na pokrajinski zlet v Ljubljano Ravnatelj rušlke tovarne m dušik in narodni posla-nec e. Krejči dal je v®emu delavstvu prosto fie ie moglo udeležiti sprejema SO mladih sokoMkih Rušanov in Rušaak na kolodvoru, kjer je zaigrala v pozdrav godba Nato se je razvil skozi Ruse slavno-sten prevod, ki se je ob igranju god,te, navdušenemu vtikanju množice i-n z zastavami okrašenih Rušah razvil v mogočno sokolsko in vsenarodno manifestacij. a_ Obrtniška predavanja v Murski Soboti. Mariborska poslovalnica zborničnega obrtno-pospeševalnega zavoda v Mariboru je razpisala za Mursko Soboto tridnevni predavalni tečaj za Izobrazbo rokodelskih pomočnikov iz Prekmurja In ljutomerskega okraja. Doslej je prispelo M 4 obrtnih zadrug že 65 prijav. Ker še 7 zadrug ni zbralo in poslalo prijav, se pričakuje rekorden obisk predavana, k* bodo 8., 9. in 10. julija. V prvih dneh julija bodo predavanja tudi v Mariboru. Na kratko notico v listih se je že doslej prijavilo toliko interesentov, da bi se predavanja mogla začeti takoj. To je obenem tudi nov dokaz, da so neutemeljene vse trditve, da so rokodelci nedostopni za duševno Izobrazbo. a— Zveza mladih intelektualcev v Mariboru, oziroma njeno učiteljsko združenje bo napmvllo jutri pol dnevni izlet v Sve- ga naroda se nas dotika mnogo bolj kakor Vaše delo Dejstvo, da se Vi lahko tako osamite in ločite, da lahko živite v tišini, medtem ko se nemški narod pogreza v barbarstvo, dokazuje, kakšen prepad je zazijal med Vami in nami, ki smo Vas smatrali za svobodnega predstavitelja nemilitaristič-ne Nemčije ...« Holandski PEN-klub zoper Nemce. Dubrovniški mednarodni kongres PEN-klubov je imel na Holandskem docela presenetljive odmeve: Kakor poročajo iz Haaga, je ondotni PEN-klub soglasno sprejel sklep, ki ga bo sporočil nemškemu centru v Berlinu preko londonskega centra: da holand-ski PEN-klub ne priznava sedanjega nemškega PEN-kluba. Da bo ta sklep razum-ljivejši, naj še omenimo: Sedanji PEN-klub v Berlinu je sestavljen v znamenju »Gleich-sclialtung« in je >orej v službi hitlerjevske politike. Sklep Holandcev je tem bolj osupnil vse udeležence dubrovniškega kongresa, ker sta delegata Holandcev Jovan Ano-mers-Kuller in dr. Westermann v Dubrovniku vprav demonstrativno zagovarjala nemško stališče, le holandski pisatelj Fa-bricius je bil oddvojenega mišljenja. Kakor priča omenjena vest iz Haaga, je sedaj prodrlo stališče Fabricija in sta oficielna delegata bila desavuirana. Za nemški PEN-klub je stališče Holandcev hud udarec in pomeni nov znak. da je hitlerjevska Nemčija kulturno izolirana celo v germanskih deželah. čino. Zbirališče je ob 13. pri ribniku v mestnem parku. Izlet k Sv. Duhu bo v četrtek 29. t. m. in se bodo tedaj zbrali udeleženci ob 7. zjutraj na vogalu moškega učiteljišča. a— V »študijski knjižnici« se bodo uvedle za dobo od X. julija do 8. septembra nedeljene uradne ure, kakor so že v veljavi v vseh ostalih mestnih uradih, čitalnica bo ostala v omenjeni dobi zaprta, knjige pa se bodo iz^osojevale le dvakrat na teden in sicer vsako sredo In vsako soboto med 8. In 12.30. uro Eventualne želje glede utporabe knjižnice v študijske svrhe naj se sporoče ravnateljstvu. a— šolska razstava risb in ročnih del na državni realni gimnaziji bo od.prta danes in jutri c*d 8. do 12. in od 14. do IS ure. a— Glasbena šola žeJezničarskega glasbenega društva Drave, ki je bila ustanovljena 1. februarja letos, priredi 28. t. m. (Vidov dan) ob 16. k zaključku prvega Šolskega leta produkcijo učencev, katerih starši so vljudno vabljeni. Dan vpisovanja za novo šolsko leto bo pravočasno objavljen. a_ šahovski turnir med Framom in Orehovo vasjo, ki je bil prVotno določen na 18. t. m., je bil zaradi slabega vremena preložen na jutri, in sicer se bo igralo na osmih deskah. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela občina Orehova vas; turnir se bo vršil oo 14. na vrtu g. Prim-ca v Hotinji vasi. a— Ljudstvo hoče cenejši kruh. Zaradi današnje gospodarske krize in zaradi povpraševanja po cenejšem kruhu so sklicali mariborski pekovski mojstri izreden občni zbor a^oje stanovske organizacije, na katerem so sklenili, da bodo od 26. t. m. dalje pekli poleg belega in polbelega tudi še ržen in koruzen kruh. Cene kruha bodo naslednje: kilogram belega kruha 5 Din, polbelega 4.50 Din, rženega 3.50 Din in koruznega 2.50 Din. Gospodarstvo Brezobrestna posojila V junijski številki »Zadružnega vestni-ka«, glasila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, je objavljen poučen članek o brezobrestnih posojilih, ki ga objavljamo v celoti: V zadnjem času se je pojavih pri nas nova vrsta zadrug, ki na veliko ponuja brezobrestna posojila. Način poslovanja teh zadrug je v glavnem naslednji: Ob pristopu plača član delež in pristopnino. Pristopnine so večinoma visoke. Število deležev. ki jih mora pristopivši vplačati, je včasi odvisno od posojila, ki ga želi dobiti od zadruge. Pri nekaterih je predpisan tudi nabiralni prispevek. Član se obveže, da bo redno mesečno vlagal gotov najmanjši znesek, ki je navadno določen pro-centualno od vsakega tisoča željenega posojila. Vloge se ne obrestujejo. Vplačevati pa jih mora član toliko časa, dokler ne pri-štedi gotov del željenega posojila, na primer 15 odst. Predpisani znesek se lahko vplača tudi naenkrat. Ko je član z mesečnimi vlogami ali tudi z enkratnim ali večkratnim večjim vplačilom vplačal za višino zaprošenega posojila določeni znesek, postane upravičenec za posojilo. Posojilo pa dobi šele tedaj, ko se je zbralo toliko denarja, da pride na vrsto po vrstnem redu upravičencev. Dana posojila se zavarujejo večinoma hipotekarno ali lombardno in se vračajo v mesečnih obrokih v določenem odstotku od vsakega tisoča danega posojila. Posojila so brezobrestna. Plačevati se pa morajo obenem z vračilnimi obroki druge dajatve pod naslovom upravnih prispevkov, stroškov, provizij ali slišnega. Nazivanje posojil za brezobrestna ustreza sicer* formalno, nikakor pa ne dejansko. Če upoštevamo vse pristojbine, stroške, provizije itd. in brezobrestno ležanje vlog, najdemo, da niso te dajatve nič manjše od običajnih obresti za enake vrste posojil, včasi pa so še višje. Te dajatve so priprostemu človeku pod raznimi naslovi, pri nekaterih zadrugah bolj, pri drugih manj prikrite, pri eni zadrugi so te višje in druge nižje, pri drugi obratno, toda končni efekt je približno pri vseh enak. Saj drugače tudi biti ne more Tudi te zadruge imajo stroške in mnogokrat prav velike, posebno za akvizicijske posle. Poleg nazivanja posojil za brezobrestna, opažamo pri teh zadrugah, da njihovi agent-je in njihova propagandna sredstva ne pojasnijo ljudem, kako je glede čakalne dobe za posojilo. Ce in kdaj bo posojilo izplačano, je docela odvisno, tudi če izvzamemo možnost konjunkturnih izgub in izgib v primerih nezadostnega zavarovanja aktiv, od hitrosti in obsega štedljivosti članov. Tako je nevarnost, da pride pri zastoju dotoka novega članstva in novih vlog do zastoja pri dajanju kreditov. Dosedanja praksa pri inozemskih gradbenih hranilnjcah in posojilnicah je pokazala, da pride član do posojila povprečno po 19 letih. Pa naj si bo, da bi bila pri kateri zadrugi čakalna doba tudi krajša, čemu ljudem tega n» pove? Izjema velja za prve člane, ker v začetku ljudje hitro pristopajo v množinah, tako da dobe prvi kmalu posojila. Ko pridejo ljudje do spoznanja, jih veliko opasti nadaljnje varčevanje. Čeprav v primeru opustitve nadaljnje štednje član ne izgubi svojih vlog, izgubi pa obresti vlog in pristojbine, ki jih je moral plačati. Velikokrat ie opustitev štednje otežkočena z odpovednimi določili. Skoro pri vseh pa se v primeru opustitve štednje izplačajo prihranjeni zneski šele po daljši dobi. Odločilne važnosti ie seveda sposobnost in zanesljivost vodstva, kateremu je jzro-čeno upravljanje zadruginegs premoženja in prihrankov. Kajti pri dobrem upravljanju je taka zadruga v stana doseči tudi pozitivne uspehe. Žal nam pa dosedanja inozemska praksa ne kaže teh podjetij v najboljši luči. V Nemčiji jih je novi zakon, ki je uvedel državno nadzorstvo nad njihovim poslovanjem, pognal dve tretjini v likvidacijo, v Avstriji eo ustanavljanje novih kratkomalo prepovedali, nad obstoječimi pa slično kot v Nemčiji uvedli strogo kontrolo. V določenih v zakonu točno navedenih primerih se morajo ukiniti tudi obstoječa. Med temi primeri je n. pr. navedena nevarnost za vloge hraniteljev, zapostavljanje enega dela hraniteljev itd. V Avstriji so poleg navedenih ukrepov za gradbene zadruge, prepovedane tudi vse drage vrste »smotrene štednje« (Zweckepargeschaft). Nova tovrstna podjetja se ne smejo ustanavljati, obstoječa pa morajo likvidirati. Uzance za hmeljsko trgovino Kakor je »Jutro« že poročalo, je Zbornica za TOI v Ljubljani potrdila uzance pri nakupu in prodaji hmelja, ki jih je sestavilo na podlagi dosedanje prakse Hmeljarsko društvo za Slovenijo skupaj z Združenjem trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah. Zbornica je uzance sprejela v smislu § 3. uredbe o zbornicah v seznam uzanc svojega področja. Uzance vsebujejo v glavnem naslednje določbe: Kupčija se sklene med producentom in trgovcem, ki ima obrtni list ali pa njegovim pooblaščencem z obojestranskim podpisom sklepnega lista. Originalni sklepni list obdrži kupec, kopijo pa prodajalec. Kupec izroči pri podpisu sklepnega lista prodajalcu na njegovo zahtevo naplačilo, razen pri nakupu na vzorec. Pooblaščeni nakupovalci se morajo izkazati napram prodajalcu in oblastem s pravomočnim pooblastilom hmeljskega trgovca, za katerega nakupujejo, in z legitimacijami. izdanimi odnosno vidiranimi od oblaste-. Vsi hmeljski zakliučki, ki iih napravi pooblaščenec za trgovca, ki je izdal pooblastilo, so za tega veljavni in obvezni. Pridržki za potrditev in razveljav-Ijenje teh sklepov so nedopustni. Razve-ljavljenje sklepoy je mogoče samo z obojestranskim pristankom. Sklepni list mora podpisati v vsakem primeru lastnik hmelja, ali pa od lastnika pooblaščeni, ki jamči s svojim podpisom za vse eventualne posledice. Pri sklepu kupčije na kupu ali v balah vzame kupec v navzočnosti prodajalca primeren ročni vzorec, ki je križem prevezan in pri vozlu prelepljen s primerno etiketo, na ta način, da je izključena ponovna otvoritev ročnega vzorca brez poškodbe etikete. V dokaz istinitosti ročnega vzorca se podpišeta na etiketi kupec in prodajalec. Kupec lahko vzame brezplačno največ tri ročne vzorce od vsake vrste. Količina dovoženega blaga mora ustrezati v sklepnem listu pisani množini. Ker se množina kupljenega blaga ne da v vsakem primeru natančno določiti, se mora določiti v dveh številkah, in sicer od..,. do..... kg. Prodajalec je dolžan dobaviti in kupec prevzeti množino, ki je v sklepnem listu navedena. Dolžnost prodajalca je, ako proda zastavljeni ali zarubljeni hmelj, da v vsakem takem primeru kupca pred sklepom kupčije obvesti. Do dejanske izročitve je odgovoren za blago prodajalec, četudi bi se bil kvalitativni in kvantitativni prevzem izvršil že preje. Ako basar izvrši basanje po nalogu kupca in hmelj pri basanju zdrobi, ni za to odgovoren prodajalec. 'Ako od kupca poslani basar spozna, da hmelj ni sposoben za basanje, lahko basanje začasno odkloni. Ako prodajalec sam izvrši basanje, je z« vse nepravilnosti odgovoren sam. Dolžnost prodaialca je, da dobavi hmelj nevlažen in nenamočen. ler je za te poškodbe odgovoren. Kvalitativni prevzem blaga se izvrši pri tehtanju na ta način, da ga kupec ali njegov zastopnik v navzočnosti prodajalca ali njegovega zastopnika, ki je prišel k prevzemu hmelja, pregleda. V primeru spora, če odprti vzorec ne ustreza dovoženemu blagu, predpisano opremljeni vzorec primerja z dovoženim blagom. V primeru, da je kupec hmelj naprej proda! pred prevzemom, ima prodajalec eventualne spore rešiti s prvim kupcem, odnosno samo prvi kupec s prodajalcem. Za oddajo blaga in prevzem kupnine se smatra, ako ni drugače določeno, pooblaščen oni, ki je prisostvoval tehtanju. Prevzem in plačilo se izvrši pri tehtanju blaga, ako ni drugače pogojeno. Vreče, ki so last prodajalca, ima vrniti kupec v istem stanju najkasneje do prihodnjega 1. avgusta. Neporabljene vreče, ki jih je dal kupec za pobasanje hmelja, je dolžan prodajalec vrniti pri dobavi hmelja, sicer je odgovoren za povrnitev vrednosti vreč. Tara običajnih lahkih vreč se računa največ 2 kg za komad. Prodajalec mora izročiti kupcu pri dobavi poverilnico svoje občine, ako je le-ta zahteva v svrho oznamovanja hmelja. V primeru, da najde kupec naknadno pri iz-praznjenju, žvepljanju itd. napačno pako-vanje, kamenje in druge predmete, je za škodo odgovoren prodajalec. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu in Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju sta se sporazumela, da ima formular sklepnega lista sledeče besedilo in sledečo obliko: FORMULAR SKLEPNEGA LISTA Točno predpisan enoten formular sklepnega lista vsebuje naslednje važne pripombe: Za vse spore, ki bi nastali iz tega pravnega posla, izključujeta obe stranki pristojnost rednih sodišč in se podvržeta razsodišču, obstoječem iz treh razsodnikov, od katerih imenuje vsaka stranka po enega in sicer izmed oseb, določenih od Hmeljarskega društva in od Združenja trgovcev. Seznam razsodnikov se v začetku meseca julija vsakega leta dostavi Zbornici za TOI v Ljubljani. Razsodnika imenujeta sporazumno tretjega razsodnika, ki je pr-vomestnik. Tudi tretji razsodnik se bo vzel iz razsodnikov, določenih od gori navedenih dveh organizacij. Stranka, ki zahteva razsodišče, mora naznaniti svojega razsodnika nasprotni stranki pismeno. Nasprotna stranka mora sporočiti svojega razsodnika prvi stranki najkasneje v treh dneh po prejemu tozadevnega poziva. Oba razsodnika morata izbrati tretjega razsodnika v teku treh dni, sicer ga postavi Zbornica za TOI izmed sodnikov, določenih od gori navedenih dveh organizacij. Stranka, ki zahteva razsodišče, mora kot predujem položiti za stroške razsodišča pri prvomestniku znesek, ki ga ji ta sporoči, in sicer najkasneje v treh dneh po prejemu poziva Če stroškovnega predujma predlagajoča stranka pravočasno ne položi in ga 'tudi nasprotna stranka na poseben Avstrija Vas vabil I ..............—.......—I ■ .....I "i" (Dežela, (Dam nudi vse! Številne znamenitosti, nad vse mične vožnje z železnico, pa-robrodi, avtomobili in žičnimi železnicami. Idilične pokrajine, gradovi, graščine, historična mesta, sloviti muzeji, galerije, krasne palače, spomeniki, tisoč prilik za izlete, gorske vožnje od najenostavnejših izletov do najtežavnejših plezalnih tur po ledenikih, obalna kopališča, zdravilni vrelci, termalna kopališča, zračna zdravilišča, idealne alpske ceste za avtovozače in vse hajno poceni!! Najnižje cene po hotelih. Izredni popusti za vožnje. Pojasnila : Oesterreichisches Verkehrsbureau, \Vien I., Friedrirhstrasse 7. V Jugoslaviji: Potniški biro: »PUTNIK«, Ljubljana, in vse njegove podružnice kakor tudi v vseh večjih potniških birojih. 7404 poziv v istem roku ne položi, zgubi razso-diščna pogodba za ta pravni posel svojo veljavo Glede vseh drugih vprašanj veljajo zadevni predpisi civilnega pravdnega postopka. Gospodarske vesti = Pred novo pšenično letino. Izgledi za letošnjo pšenično letino n a jugovzhodu Evrope so še vedno negotovi. Iz Rumunije prihajajo zadnje dni neugodne vesti. Ru-munski kmetijski minister je v torek izjavil, da se je na rumunski pšenici v nekaterih krajih pričela širiti rja in obstoja bojazen, da bo letošnja pšenična letina zelo slaba. — Po poročiilh iz Vojvodine od 22 t. m. se je stanje posevkov zadnje tedne zboljšalo, ker se vreme postopno zboljšuje. Pšenica kaže zelo dobro, razen v nižjih in svoj čas ponlavljenih legah. Seveda je za pšenico še vedno velika nevarnost, če bi vroči solnčni dnevi povzročili močno izhlapevanje vlažnih tal, kar lahko povzroči rjo. Tako je bilo n. pr. lani, ko je rja skoro preko noči uničila znaten del pridelka Če bo vreme kakor zadnje dni brez večje toplote, bo letina izborna. Žetev pšenice se bo letos pri nas zakasnila. Koruza, ki je hudo trpela zaradi preobilne vlage, se se dai naglo popravlja. = Stanje hmeljskih nasadov v Vojvodi ni. Iz Novega Sada poročajo 22. t. m Hmelj je slab in zelo zaostal. Da je zlo še hujše, sta ga napadla še peronospora in rdeči pajk. Zato se pričakuje v mladih nasadih malenkosten pridelek, dočim bodo stari nasadi dali še vendar nekaj pridelka. = Kontrola zaradi poslovnega davka na moko. Oddeleik za davke pri finančnem miifjistrstvu je posla! vsem finančnim di« retoiaTn razpis, po katerem morajo direkcije ukazati vse-m davčnim upravam, da najstrožje vršijo kontrolo gtede izdajanja faktur za prodano moko po predpisanih uradnih obrazcih in glede Ie-plenja vinjel na vreče. Organi davčnih uprav in finančne kontroile morajo vsaj enkrat mesečno izvrištl kontrolo pri vseh pekih in trgovcih z moko, če so za moko, ki jo uporabljajo ali prodajajo, izdane fakiture na uradnem obrazcu iti če so bile vreče pravilno opremljene z vinjeto. Enaka kontrola se bo vrišla na železniških postajah in v mlinih. Aiko organi ugotovijo, da se slavija v promet moka, na katero ni bi« plačan poslovni davek, se mora o tem sestaviti zapisnik in morajo davčne uprave postopati v smislu uredbe od 13. maja. Proti krivcem se bo postopalo zaradi utajbe davka. = »Sava«-, obča zavarovalna delniška družba v Zagrebu je imela 31. maja t. 1 svojo redno enajsto glavno letno skupSči-no za lansko poslovno leto. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da je splošna gospodarska depresija nepovojjno vplivala tudi na zavarovalno poslovanje, ki je ozko povezano z vsem gospodarskim življenjem v državi. Navzlic temu je družbi uspelo da je po popolnem odpisu izgub na vrednostnih papirjih dosegla čisti dobiček od Din 1,169.303.90 in da izplača kakor tam dividendo od Dn 32.— na delnico. »Sava« je od svoje ustanovitve do danes izplačala za elementarne nezgode znatno vsoto Din 211,578.481.82. __ , Borze 23. junija. Na ljubljanski borzi je deviza Newyork v skladu z zunanjimi notacijami znova nekoliko popustila. Slabe je notira tudi London. Avstrijski šilingi notirajo v privatnem kliringu 8.85 — 8.90 (v Zagrebu 8.80 zakli., v Beogradu 8.70 - 8.7750). Med efekti je prišlo do zaključka v delnicah Kranjske industrijske družbe po 300. Grški boni «> bili v Zagrebu zaključeni po 40. Na zagrebškem efektnem tržišču «e je Voina škoda nekoliko okrppila in se ie trgovala po 200. Dolarski papirji so nadalje telo čvrsti, vendar ni bilo prometa. Ljubljana Amsterdam 2307.07 - 2318.43. Berlin 1360.14-1370.94. Bruselj 802.74 dt 806.68. Curih 110835-1113.85. London 194.47-196.07 Newyork ček 4602.71 do 4630.97. Pariz 22588-227. Praga 170.84. do 171.70, Trst 300,74—303.14 (premija Avstrijski šiling v privatnem kliringu 885 do 8.90. ^ „ Curih. Pariz 20.38. London 17.59. Newyork 41650, Bruselj 72.40. Milan 27.175. Madrid 43.80. Amsterdam 20810 Berlin 12316. Dunaj 56.50. Ptopkholm 9050. Oslo 88.70, Ko-benhavn 78.50, Praga 15.41. Varšava 58.05, Dunaj. (Tečaji v pnv. kliringu.) Beograd 11.44, London 30.75. Milan 47.71, Newy0rk 727.68, Pariz 35.70, Praga 23.39, Curih 175.12, 100 S v zlatu 127.87 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 200 bi., 7°/e investicijsko 43 den., 8%> Blair 38 den., 7" « Blair 37 — 88, 7°.o Drž. hipotekama banka 54 den., 4",'o agrarne 26 den., 6% begluške 34 den., Trbovlje 135 den., Kranjska industrijska 300 zakli. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 198 do 202, za julij 1% den., 7 odst. invest. 43.50 den., 4 odst. agrarne 27 den., 7 odst. Blair 37 do 38, 8 odst. Blair 38 do 41, 7 odst. Drž. hip. banka 54 do 56, 6 odst. begluške 34 do 35; bančne vrednote: Nar. banka 3750 den., PAB 221 do 224:_ industrijske vrednote: šečerana Osijek 147 den., Trbovlje 110 do 175. Isis 25 bi. Beograd. Vojna škoda 198.50 do 200, 7 odst. invest. 44.50 zakij., 6 odst. begluške 34 zaklj., 8 odst. Blair 37 do 40, 7 odst. Drž. hip. banka 52 do 55, Narodna banka 3S00 do 3850. PAB 225 bi. Dunaj. Dunav-Sava-Jadrnn 14.20, Državne železnice 15.55, Trboveljska 14.75. Alpi-ne - Montan. 12.60 Blagovna tržišča ŽITO -4- Chicago, 23. junija. Začetni tečaji: Pšenica: Z3 julija 77.75, za sept. 79.75, za dec. 82.625: koruza: za julij 47.25. za sept. 51.375, za dec. 55.25: oves: za julij 23.375, za dec. 27-50; rž: za julij 67.50, za dec. 69.75. + Winnlpeg, 23. junija. Začetni tečaji: Pšenica; za julij 66.875, za okt. 69.375, za dec. 70.75. + Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za žito nesipremenjena. Nudilo se (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: pšenica (po nj.evski tarifi): bs.ska 76 k-po 272—277.50, baška 77 kg po 285—287.50. koruza: (po mlevski tarifi): baška promptna po 117.50—120; za junij 125-127.50 moka: baška jOc po 420—425. banatska po 430—435. + Novosadska blagovna borza (23. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet 52 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. Son.-bor, srednjebaška, gornjebanatska, baškn potiska, baška ladja Tisa, sremska 212.50 do 215: gornjebanatska, baška in sremska. ladja Begej 210 — 212.50, Koruza: baška in sremska 68 — 70; baška, okolica Sombor 69 — 71: slavonska 72 — 74; baška za julij 70 — 72; banatska. pariteta Ind ji ia, "baška, ladja Dunav in baška bela 70—72; baška, ladja Sava 27 — 73; baška, ladja Begej 69 — 71. — Oves: baški, sremski in slavonski 87.50 — 92.50. Ječmen: baški in srem9ki 64/65 k? 98 — 100; pomladni 66/67 kg 100 _ 102.50. Moka: baška, banatska »0g« in »Ogg« 345—360; >2j 335—340; >5« 305 — 320; »6« 285 — 290; >7« 185 do 195: :8t 65 _ 67.50. Otrobi: ba^ki 52-50 do 57.50. Fižol: baški. sremski beli 95 — 100. 4- Somborska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca stalna. Promet 45 vagonov. Pše niča: baška, okol. Sombora gornjebaška banatska potiska 210 — 212.50; slavonska, sremska in banatska 207.50 — 210; baška potiska 212.50 — 215. Koruza: baška nova 68 — 70; za julij 70 — 72; baška bela 6? — 70; baška Dunav ali Tisa šlep 70 — 72. Moka: baška. banatska »Og« in »Ogg« 345 — 360; »2« 325 — 345; »5« 305 — 320: »6« 285 — 290; »7« 185 — 195; »S« 65 — 70. Fižol; baški 100 — 105. Vremensko poročilo številke za oznafibo kraja po meljske. 8—10 kg bi tehtala plesalka na mesecu in brez posebnega treninga bi na njem lahko izvrševala ogromne skoke. Privlačnost sonca in meseca se očituje, kakor vsi vemo, v periodični izmenjavi plime in oseke na morjih. Ali se isti učinek kaže tudi r.a trdi površini zemlje? Da razčistita to vprašanje, sta profesorja Tomasehek in Schaffernicht pred kratkim izvršila zanimive poskuse. Zgradila sta nezaslišano tenkočutno tehtnico, ki sta jo postavila, da jo očuvata temperaturnih vplivov v neki rov 20 m pod zemeljsko površino. Vsak nihaj zemeljske težnosti se je moral pokazati v spremembi teže, Ki jo je beležila ta tehtnica s krivuljo. Z izločitvijo vnanjega zračnega tlaka bi morala tehtnica registrirati še miliiardinske spremembe težnosti. Krivulje na beležnem instrumentu so pokazale v resnici periodične spremembe teže, ki so bile v tesni zvezi s položajem son- ca in meseca. Posebno značilne so bile spremembe, ki bi ustrezale gibanju plime in oeeke na prostranih vodnih gladinah. To pomeni z drugimi besedami, da se tudi trda zemeljska skorja giblje v periodičnem valovanju kakor površina morja. Mesec je pritegoval zemeljsko površino proti sebi in ko je ta njegov vpliv pojenjaval, se je vračala ta površina spet v normalno lego. Tako je vsaka točka na zemlji v nekem trenutku bolj oddaljena od zemeljskega središča in potem mu je spet bližja, kajti drugače bi si ne mogli razlagati sprememb teže na zemeljski površini, saj je znano, da je teža kakšne točke oz. predmeta tem večja, čim bližja je zemeljskemu središču in narobe. Na ta način so baš ugotovili, da mora biti zemlja ob tečajih sploščena in ob ravniku izbuhnjena. Seveda so te razlike v teži zelo majhne in jih je mogoče ugotoviti le z natančnimi meritvami, a znanosti to ne dela nobenih preglavic, kakor je razvidno iz eksperimenta obeh profesorjev. Njiju eksperiment je važen tudi zato, ker je zavrnil znano hipotezo, da kaže zemeljska površina še dosti večje nihaje zaradi svojega hitrega gibanja skozi svetovno prostornino. Ker gre na svoji poti skozi eter. pravi ta hipoteza, se mora zaradi njegovega odpora v smeri gibanja sploščiti, v nasprotni smeri pa izbuhniti. V naših krajih bi dosegla ta razlika od prave okrogle oblike kakšnih 20 m in to je že zelo dosti, da bi mogli z opisano tehtnico ugotoviti spremembo od normalne težnosti. Tehtnica ni pokazala ničesar takšnega. Beli zamorec V New York je prispel s Haitija zamorec Ismion Dauphin, ki je zbudil v znanstvenih krogih veliko pozornost. Mož, ki bi moral biti črn, je namreč bel in se samo po debelih ustnicah in nosu loči od Evrop-cev, kajti tudi njegovi lasje in obrvi so plavi. Kako je prišel 57 letni beli črnec do teh svojih znamenitosti, je pripovedoval takole: Njegovi starši so bili normalni črnci in on sam je bil do 57. leta ves črn. Tedaj je obolel za naduho in da mu jo prežene, mu je zdravnik dr. Leon predpisal neke kroglice, ki jih izdelujejo iz soka tropske rastline, ki jo domačini imenujejo »roiry«. Pacient je hotel hitro ozdraviti in namestu predpisane 1 kroglice na dan, jih je namah spravil vse vase. Kmalu potem je padel v nezavest, ki je trajala 5 dni. Le z injekcijami iz soka neke čajne rastline mu ie zdravnik ohranil življenje. Te injekcije pa so mu vzele vid. Ko je po dveh mesecih ozdravel ln spregledal, ie ugotovil v svoje navečje začudenje, da je belopolt in plavolas. Vsakdo se je lahko prepričal, da ta čudna sprememba barve ni goliuHva. Nerešeno pa je doslej vnrašanje, da-li ga je spremenil »roirv« ali tista čajna rastlina. Motorizirana Praga Od 1. 1922. do 1931. se je število motornih vozil v Pragi podevetorilo, namreč od 2026 na 17.411, pri čemer so se posebno odrezala motorna kolesa, ki so od 298 narasla na 3787. Tudi število avtobusov je zelo naraslo, od 16 na 267. Motornih vozil je v Pragi za 50 odst. več nego na vsem Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Predor pod Gibraltarjem Kakor poročajo iz Madrida, je prispela v Tarifo študijska komisija, ki naj bi izvršila priprave za gradnjo predora pod gibraltarsko morsko ožino. Komisija je že pričela meriti in raziskovati teren. Vojaške vežbe hitlerjevcev: pri belem dnevn se v berlinskem živalskem vrta vežbajo v metanju ročnih granat Borba b hitlerjevci v Avstriji: g sličuimi napisi so opremljeni v Avstriji plotovi, Btenc itd. (Napis pravi: »Dollfuss pogini: živio Hitler!«) Kralj Fejzal v Londonu Kralj Fejsal je prišel te dni na obiske v London in so ga Angleži sprejeli z velikimi častmi. Ko se je parnik, na katerem se je vozi! čez Rokavski preliv, bližal angleški oba'f so mu prišli naproti štirje angleški Električna ročna svetilka iz gumija Električna ročna svetilka je stvar, ki jo človek, zlasti v obratu in delavnici, vedno potrebuje Nje glavni dosedanji ne-dostatek pa je bil ta, da se je pri prenašanju sem in tja rada razbila in poškodovala, s čimer je postala lahko velik vir nevarnosti za svoje uporabljevaJce. Ta nedostatek so odpravili sedaj s tem, da so vse njene vnanje prej trde in prhke dele, napravili iz mehkega gumija, ki prenese vsak sunek in ščiti žarnico ter druge notranje dele, da se pri takšnem sunku ali morebitnem padcu ne morejo poškodovati. Vrhu tega je gumi izboren izolator za elektriko. Svetilko napaja ka-kakršenkoli izmed običajnih tokovnih virov, n. pr. hišna napeljava preko kontaktov, pri motornih vozilih pa stroj za luč oz. baterija. Grenki izdatki Londonska mestna uprava objavlja, da je v preteklem letu plačala 30.000 funtov šterlingo" za zlobno alarmiranje gasilcev. Te so neznanci v preteklem letu poklicali nič manj nego 3000 krat brez vsakega povoda, v bodoče bodo priprave, ki alarmirajo gasilce, nadzorovali policisti.. Madžarska aktivnost Čitaite tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET« Nova božja pot za ljubitelje antičnega sveta Odkritje Platonove akademije v Atenah po zaslugi bogatega zasebnika Vladarja se pozdravljata na Viktorijskem kolodvoru r Silci, topovi doverske trdnjave so za-grmeli in na angleških tleh je iraškega kralja sprejel drugi sin kralja Jurija ter ga spremil v posebnem vlaku v London. Na postaji, ki ji je bil peron pokrit z rdečo preprogo in okrašen z zastavami in cvetlicami, je pričakala gosta skoraj vsa angleška kraljeva družina in celotna vlada. Kralj Jurij ga je pozdravil s pre-srčnim stiskom roke in v šestih škrlatnih in zlatih kočijah, ki so jih vlekli po trije pari konj, so se odpeljali vsi skupaj med špalirjem kraljeve garde in tisočglave množice v Buckinghamsko palačo. Po čem določimo starost gosi in race Staro gos ali raco spoznamo po njiju hrapavih nogah, po močnih perutih in kljunih ter tenkoči pcja. Gosje peruti imajo na hrbtu dve majhni. ostri in trdi peresi. Na večjem se po preteku enega leta pokaže majhen žlebič, kakor da ga je začrtala triogelna pila. Ti žlebiči se pomnožijo vsako leto za enega. Stara gos ima tudi debelejšo kožo. a pri racah je treba upoštevati, da jim je kljun v razmerju k širini glave dosti daljši nego pri stari raci. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. nameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Požar na petrolej skih poljih v Kaliforniji Predsednik madžarske vlade Gombos, ki je te dni nenadno obiskal Hitlerja. Po nemških vesteh je v Berlinu baje posredoval v sporu med Avstrijo in Nemčijo, po drugih vesteh pa je šel prodajat madžarsko zelenjavo — Kakor poročajo iz Budimpešte, je poostrilo Gombosovo romanje v Berlin borbo opozicije pod vodstvom grofa Antona Sigraya, ki je obenem vodja legiti-mistov Ameriške Ko je letalka Amelia Earhartova preletela ocean, jo je ob pristanku v Evropi že čakala brzojavka tvrdke v Ameriki, pri kateri si daje čistiti obleke: Čestitamo. Vedeli smo, da pojde vse po sreči. Nam se nikoli ne izgubi noben odjemalec.« Komik Williain Collier je dejal; Ce bi stopil na oder s smrtno žalostnim obličjem in bi dejal z glasom, ki bi se trgal do solz; »Oče mi je umrl,« bi se vsi valjali od smeha. Ko se je poznejši ameriški predsednik Harding pripravljal na volilno kampanjo, je dejal vodja volilnega odbora njegove sitrartke: »Držite Hardinga doma. Na shodih bi se lahko zgodilo, da bi mu zastavili kakšno vprašanje ln on je tako prekleto bedast, da bi skušal nanj odgovoriti.« V Hollywoodu se Je udomačil baje običaj, da pošiljajo gostitelji vabila s sledečo vsebino: »Veljavno za prtnašalca in eno soprogo«. »Zakaj ae Greenovi uče francoščine?« _ »Posinovili so francosko dete in ho- 5ejo vedeti, kaj bo dejalo, ko bo pričelo govoriti.« »Snoči so bili vlomilci v mojem stanovanju.« — »In kaj so odnesli?« — »Preiskali so vse in so mi pustili potem bankovec za 5 dolarjev na mizi.« Gospa Higginsova je plačala zadnji obrok za otroški voziček. Prodajalec: »Hvala lepa. Kako gre detetu?« — O, izvrstno. Prihodnji teden se poroči.« Atene imajo novo božjo pot: Platonovo akademijo so našli po dolgoletnem delu in iskanju. Duševno središče starega veka so izkopali izpod ruševin — vest, ob kateri bodo prisluhnili vsi ljubitelji antičnega sveta. Lopata bo imela sicer še mnogo opravka, vsekako pa so razgrnili temeljne zidove velikega gimnazija in ti zidovi jamčijo, da so raziskovalci na pravi sledi. Slava tega odkritja ne pripada nobenemu arheologu, temveč bogatemu zasebniku po imenu Aristofron. Ko je pred leti začel z deli, ga je spremljal malo prezirni zasmeh strokovnih krogov, škoda se jim je zdelo milijonov, ki naj bi jih tu zapravljal brez haska. Ozemlje, na katerem je Aristofron slutil akademijo, se je bilo v teku stoletij napolnilo z zgradbami. Cele hiše je moral odkupiti in podreti, pri čemer je tvegal, da bo vse delo zamau. Aristofron se je naslanjal pred vsem na Pavzanijevo poročilo, po katerem je stala akademija 6 stadijev (1100 m) od Dipilona. Začel je ob 40 m široki cesti, ki sta jo odkopala dva arheologa pred nekoliko leti in ki je morala voditi do akademije. Po dolgem trudu so zadeli na ostanke staroveškega gimnazija, ki so razpršili zadnje dvome. Spreobrnjeni Diogenes Neki budimpeštanski žurnalist je hotel te dni pozno zvečer v uredništvo, ko je sredi ceste zaslišal razločno smrčanje. Prihajalo je iz velikega zaprtega zaboja za smeti, žurnalist je dvignil pokrov z njega in v istem hipu je vstal v njem na pol oblečen mlad človek, ki ga je gledal malo v zadregi. »Kdo ste in kaj delate tukaj?« je vprašal časnikar. In potem je zvedel, da se mladenič imenuje Julij Szabo, da šteje 22 let, da je že dve leti brezposeln in da prebiva že leto dni v tem praznem zaboju. Nekaj časa je poskušaj dobiti delo in ker se mu ni posrečilo, se je vdal temu diogenskemu življenju, za katero si je omislil tudi primerno diogensko filozofijo. Pridobivanje denarja je zvezano s skrbmi in skrbi so greh zoper človeško naravo. Kdor se ne briga za svoj obstoj, je razmeroma srečen, zato je potrebno, da si napravimo življenje čim bolj skromno in preprosto. »Ta zaboj je moja palača,« je dejal presenečenemu novinarju, »v njem se počutim dobro in za malo jedi mi skrbijo dobre duše. Oblek v smislu meščanskih potreb ne potrebujem, poleti se kopljem pod donavskimi mostovi, pozimi ob vodovodu, na vaš luksus se požvižgam.« Lahko si mislimo, da novinar ni pustil te lepe prilike mimo in da je že drugo jutro izšel v njegovem listu članek, ki je popisal čudaško filozofijo in j ivljenje modernega Diogena sredi madžarske prestolnice. Ta članek je imel za posledico, da so se prvič začeli zanimati tisoči ljudi za mladega filozofa in da je, drugič, mladi filozof kmaiu potem prišel v uredništvo, da se pritoži novinarju, ki mu je s svojim člankom vzel mir pred ljudmi. Sredi tega razgovora so se odprla vrata in vstopila je mlada, elegantna dama. Bila je princesa D., žena nekega italijanskega aristokrata. ki Je bila čitala o usodi mladega človeka in je sedaj prišla, da bi mu pomagala. In glej, pred lepo damo je mahoma upadel mlademu modrijanu pogum, nič več ni imel poguma, da bi zagovarjal svoje teze in nič več ni imel moči, da bi se uprl njeni kretnji, ko ga je povabila, naj stopi v njen avto. Ustavila sta se najprvo pred neko konfekcijsko trgovino, Pol ure pozneje 4e Tu so nekoč častili Erinije in j« rasla dvanajstorica svetih oljk, ki so jih hiJfi vzgojili iz potaknjencev svetega drevesa, ki je raslo na Akropoli in ki ga je boginja Atena darovala ljudem. Olje iz teh dreves so darovali zmagovalcem v tekmah in ž njim so polnili večne hiči v Erehteju. Sovražniki Aten "o se napadom na mesto s te strani zelo izogibali, ker je šlo izročilo, da zadeneta smrt in nesreča vsakogar, ki bi poškodoval sveta drevesa, šele Filip Makedonec in Sula sta se spozabila nad njimi in jih posekala. Sicer pa je to ozemlje še danes zaraslo z oljkami in med njimi je veteran, ki mu celo botaniki pripisujejo bajno starost. Pravijo, da je že kralj Edip tugoval pod tem drevesom. Aristofron je žrtvoval za izkopanje Platonove akademije okrog 3 milijone drahem. Delo nadzoruje sam in ga pri tem podpirajo nekateri atenski arheologi. V gimnaziju so odkrili že sledove oblačilnih dvoran, prostor, ki predstavlja bržkone Palestro, kjer so se vršile športne tekme, dalje kopalno dvorano za učence in sledove antičnega vodovoda. Lopata, ki deluje sedaj še bolj vneto, bo spravila na dan brez dvoma še mnogo pomembnih stvari. stopil Diogenes iz zaboja na cesto od nog do glave preoblečen. Nato je moial v neko brivnico. Četrt ure potem je bil brez brade in brkov, lepo počesan in gladek po obrazu. Tedaj je bilo videti, da fant 'ni napačen niti po postavi niti po licu. S to postavo in s tem licem je moral slediti princesi v odličen restoran, kjer je za kosilo snel kar šest različnih jedi. Potem mu je spremljevalka najela skromno sobo v nekem hotelu, dala mu je nekaj denarja za prve potrebe in mu obljubila zaposlitev za bližnje dni. In čez nekoliko dni je postal bivši Diogenes gradbeni risar, kar je bil že nekoč pred pričetkom svojega prisilnega filozofiranja. Pozneje bo dobil baje ie dobro mesto v Italiji. Ali je tragično, da se je zgodba o Dio-genu v modernem času končala s taksnim koncem? Menda ne. Kam bi pa prišli, če bi se priznali vsi k Diogenovi filozofiji? m koliko sta vredna svet in družba, v kateri so mladi ljudje prisiljeni sladiti si dneve pomanjkanja in brezdelja s filozofijo, ki zaaikuje vsako aktivnost? VSAK DAN ENA »Nikoli ie ni izrekel besede o ljubezni!« »Najbrže te ima tako neizrekljivo rad!« (»Vart Hem«) Kakor mo na kratko že poročali, je silovita eksplozija zažgala veliko število petro-lejskih vrelcev na Signal Hillu pri Long Beachu v Kaliforniji. Mnogo oseb je bilo Ubitih in ranjenih. Škodo cenijo »a več nego dva milijona dolarjev Mornar pogleda ob vratih v bar in pravi: »Ali bi se rad kdo izmed navzočih boksal?« Molk. »Kaj, nihče bi se z mano ne boksal?« pon,«vi mornar. »Ne, Jack, tu bi se nihče rad ne boksal,« odgovori star gospod. »Nc. petem je dobro,« pravi mornar, »potem pa lahko mirno vstopim«. Prihod vlakov Železniški odsek je sestavil za prihod sokolskih vlakov v Ljubljano trle vozni red, ki se ga morajo vse župe točno držati in 6e po njem ravnati. Sokolska župa Banjaluka: z vlakom Sok 10, odhaja iz Banjalijke 27, t. m. ob 5.40, prihod v Ljubljano fil. kol. 27. t. m. ob 15.52. Sokolska župa Beograd: z vlakom Sok 4, odhaja iz Beograda 2c. L m ob 20.20, prihod v Ljubljano 27. t m. ob 9. 43. Sokolska župa Bjelovar: z vlakom Sok S, odhod iz Bjelovara 27 t. m. ob 8, prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 14.25. Sokolska župa Cetinje: z vlakom Sok 1, odhod iz Zelenike 24. t. m. ob 21., prihod v Ljubl jano 26. t m. ob 10 20. Sokolska župa Celje: z vlakom Sok 15. odhod iz Celja ob približno 10.07, prihod v Ljubljano gl. kol. 27. t. m. ob 18.50 Koroško okrožje mariborske sokolske župe in društva ccljske sokolske župe ob železniških progah do Celja pridejo v Celje z rednimi vlak; na priključek k temu sokol-5kemu viaku. Sokolska župa Karlovac: z vlakom Sok 11. Odhod iz Karlovca 27. t. m. ob 10.40. iz Novega mesta ob 13.0/ ter prihodom v L ubljano dolenjski kolodvor ob 15.30. Z istim vlakom potuje tudi župa Novo mesto. Sokolski župi Kranj in Ljubljana: Društva teh dveh žup odidejo z doma in pridejo v Ljubljano 27. t m. z rednimi osebnimi vlak:. Sokolska župa Maribor: z vlakom Sok 14. odhod iz Maribora 27. t. m. ob 16.30, prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 19.5/- Društva ob progi do Poljčan vstopajo v ta vlak v najbližjih postajah; društva vzhodnega okrožja te župe prihajajo ,do Ormoža z rednimi vlaki na priključek k viaku Sok 13 župe Varaždin, ki odhaja iz Čakovca 27. t. m. ob 7: druga društva ob progi do Pragerske-ga vstopajo v vlak Sok 13 v svojih postajah; društva koroškega okrožja ob postajah od Dravograda proti Celju se vozijo z rednimi vlaki na priključek k vlaku Sok 15 celjske sokolske župe (odhod 27. t. m. ob 16.7 iz Celja); društva koroškega okrožja ob postajah koroške proge se vozijo z rednimi vlaki na priključek Sok 14 v Maribor (odhod 27. t. m. ob 16.30). Sokolska župa Mostar: z vlakom Sok 3. odhod iz Mostar3 26. t. m. ob 6, prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 13.9 (s tem vlakom potuje tudi župa Tuzla). Sokolska župa Niš: z vlakom Sok 5, odhod iz Niša 26. t. m. ob 5.M), prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 4.29 (s tem vlakom potuje tudi župa Kragujevac). Sokolska župa Novi Sad: z vlakom Sok7 in 7 a, odhod iz Novega Sada 26. t. m. ob 12.30, prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 3.40. (S tem vlakom potuje tudi župa Veliki Bjčkerek.) Sokolska župi Novo mesto: z vlakom Sok 11, odhod i« Novega mesta 27. t. m. ob 13.7, prih-sd v Ljubljano dol. kol. 27. t. m. ob 15.30 (no\ omeška župa pridružena žup; Karlovac). Sokolska župa Osijek: Odhod iz Osijeka s Sok r> a dne 2/. t. m. ob 7.15 in prihodom v Ljubljano glavni kolodvor z vi. Sok dne 27. t. m. ob 20; 11. Z istim vlakom dospe tLici; /upa Skoplje. Sokolska župa Sarajevo: z vlakom Sok 2, odhod iz Sarajeva 25. t. m. ob 18.20, p--hod v Ljubljano 2b. t. m. ob 18.35 (s t-;m vlakom potuie tudi župa Užice). Sokolska župa Skoplje: z vlakom Sok 6, odhod iz Skoplja 26. t. m. ob 12, prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 20.11. Sokolska župa Šibenik-Zadar: z vlakom S i-, k 9 in 9 a. odhod iz Sibenika 26. t. m. ob 21., prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 1(1.20 is tem vlakom potuje tudi župa Split). Sokolska župa Tuzla: z vlakom Sok 3 odhod iz Tu/le 20. t. m. ob 20., prihod 3 a. odhod iz Tuzle 26. t. m ob 20., prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 13.9 (s tem vlakom potuie tudi župa Mostar). Sokolska župa Cžice: z vlakom Sok 2, odhod iz Višegrada 25. t. m. ob 12, prihod v Ljubljano 26. t. m. ob 18.35 (s tem vlatcom potuje tudi župa Sarajevo). Sokolska župa Varaždin: z rednimi vlaki d j čakovca in dalie z vlakom Sok 13. od-hod iz Čakovca 27. t. m. ob 7, prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 12.46. S tem vlakom potuje tudi vzhodno okrožje župe Maribor. Sokolska župa Veliki Bečkerek: z vlakom Sok 7, odhod iz Vel Bečkereka 26. t. m. ob 8. prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 5.40. S tem vlakom potuje tudi župa Novi Sad. Sokolska župa Zagreb: z vlakom Sok 12, odhod iz Zagreba 27 t. m. ob 12.15, prihod v Ljubljano 27. t. m ob 15.40. Sokolska župa Zagreb—KrajiŠko okrožje: Odhod iz Capraga z vi. Sok 11 a 27. fga meseca oh 10.30 vozi preko Karlovca— Novega mesta in prispe v Ljubljano do-lenKki kolodvor ob 22.16. Sokolska župa Kragujevac: Odhod iz Kragujevca z vi. Sok 5 a dne 26. t. m. ob °/'l in prihod v Ljubljano glavni kolo- dvor 2'i t. m. ob 4.29. jaštva, o j po"' 6. zbiranje c.in c v slačilni-ct.h, ob skušnje članov neobveznih sokolskih iup; ob pol 7 z no.* članu* v struje ob 7. sk.snje čianic. od 8 do 9. skušnje članov .u clamc t.OS. op n >i 9 zbiran je jtar* šib članov, ruskih ^ ist -r ;n Manstva za p >sel ne točke žjp v s£r>-.jt se obveščpio, da se izpit ne more vršiti 24. in 25. t. m., ker Zbor NS v Beogradu doslej ni niti imenoval izpraševalne komisne niti notrdil termina. Sekeiia bo v kratkem objavila nov termin. Tajnik- Iz življenja na deželi SK Korotan (Kranj) : SK Hrastnik. Za prvi nastop Hrastničanov v Kranju vlada razumljivo veliko zanimanje. Predtekmo igrata SK Savica iz Stražišča in Korotano-va III. garnitura. Pričetek ob 14. SK Elan (Novo mesto) : SK Amater (Trbovlje). V nedeljo ob 17. se bo odigrala prvenstvena nogometna tekma za podeželsko prvenstvo med imenovanima kluboma. Ker sta, sodeč po rezultatih, oba kluba skoro enaka, se obeta prav zanimiva borba za točke. Elan gostuje to pot pr-"ič v Trbovljgh, zato je zanimanje tem večje. Moštvo Amaterja si je letos priborilo prvenstvo MO Trbovlje z naskokom sedmih točk pred drugoplasiranirn. Ker je ta tekma zvezana s precej velikimi stroški, je klub primoran povišati vstopnino na 4 in 5 Din. Nogomet v Celju. V nedeljo ob pol 11. dopoldne bo na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju prvenstvena tekma med Olimpom in Jugoslavijo. Sodil bo g. Janežič iz Celj^. To bo zadnja prvenstvena tekma v pomladni sezoni. Ob 17. bo na istem igrišču zanimiva prvenstvena tekma med prvakom celjskega okrožja Celjem in Atletiki. Sodi! bo g Nemec iz Maribora. To tekmo je odredil LNP namesto jesenske prvenstvene tekme med obema kluboma, ki je bila razveljavljena. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo ob 16. igra II. moštvo s Herme-som in ob 17.30 prvo moštvo s prvim moštvom Hermesa. SK Ilirija (table-tenis). Seja odbora ob 20.30. ŽSK Hermes (nogometna sekcija), Danes ob 20.30 strogo obvezen sestanek vseh igračev pri Beliču. Mokorel sigurno. Jutri igra I. in II. moštvo s Primorjem na igrišču Primoria. ŠSK Hermes (table-tenis) sekcija ima drevi ob 18. sejo v klubski dvorani pri Ker-šiču seio. Na sejo se vabi g. Zornado Ber-to in dr. SK Grafika poziva vse aktivne igralce nogometne sekcije, da se sigurno udeleže sestanka v nedeljo ob 8.30 na igrišču Primorja. Po sestanku nogometna tekma proti SK Disk. Domžale. Postava moštva bo objavljena na sestanku SK Reka. Jutri ob 13.20 morajo biti na postaji Pikič. Boian, Dane, Nino. Korle. Nam". Pino, Zinke. Broni. Ane. Drage. Nogometna sekcija SK Celia. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek rezerve v kiubovi sobi v Zdravstvenem domu. Kdnr se sestanka ne bo udeležil brez nir-avičila. bo prenehal biti aktivni član sekcije. R>$ertoarji LJUBLJANSKO **Rnn\0 GLKDALISCB DR \M * Začetek ob 20. Sobola. 24.: Jakob R.ida. Predstava >Pre- poro^ar Dven Zn'*ane ce«« Nedelja. 25.: Okence. Izven. Zadnjič. Znatno znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek. 26.: Izpreobrni'ev Ferdiša Pi- štore. Izven. Zn;/.nne cene. Torek. 27.: Celjski grofje. Izven. Znižane cene OI»RRA Začetek ob 20 Sobota. 24.: Jim in Jill. Opereta. D. Nedelja, 25.: Grofica Marica Znatno «n;ža-ne cene od 30 Din navzdol. V ulogi Ta-sila g. Gostič. Ponedeljek. 26.: Marta. Zadnjič za red B. Torek. 27.: Turnndot Gostuje ca. Zinka Vilfan - Kiinčevn G VSAK NAROČNIK »j U f R A« jt zavarovan za 10.000 dinarjev \ Iz Kranja r— 70 let kranjske Narodne čitalnice. Narodna čitalnica v Kranju bo praznovala letos 70 letnico obstoja in kulturnega delovanja. To društvo, ki je matica, iz katere so se razvila druga nacionalna društva v Kranju, ima gotovo največ zaslug v pogledu narodnega prerojenja mesta Kranja in njegove okolice. Narodna čitalnica proslavi jubilej v dneh 1. in 2. julija. Poseben sijaj daje temu jubileju dejstvo, da je prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander pokroviteljstvo nad vso proslavo. Dne 1. julija bo v sokolski telovadnici Narodnega doma v Kranju slavnostna akademija z umetniškim sporedom. po njej pa ob pol 22. v počastitev najvišjega pokrovitelja iluminacija mesta, združena z obhodom po mestu z godbo. Dne 2. julija krene izpred Narodnega doma sprevod društev in gostov po mestu in se ustavi pred mestno hišo. kjer izpregovori župan g. Ciril Pire pozdravne besede. Po pozdravu razvije društvo ob kumovanju najstarejše članice ge. Leopoldine Savni-kove nov društveni prapor. Nato odide sprevod pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja in bo položen ob spomeniku venec, nato pa bo na pokopališču poklo-nitev umrlim članom in pesnikoma Prešernu in Jenku. Ob 11. uri se sestane v sokolski telovadnici Narodnega doma slavnostni občni zbor. Oficijelni del svečanosti zaključi slavnostni banket v gledališki dvorani, ki se prične ob 13. Neprisiljena zabava pa se bo nudila občinstvu na ljudski veselici s pričetkom ob 16. v parku in v prostorih Narodnega doma. Za vožnjo na proslavo je dovoljena polovična eena v vseh razredih in na vseh vlakih razen ekspresnih. Gosti, ki se nameravajo udeležiti proslave, naj pravočasno zahtevajo od odbora Narodne Čitalnice v Kranju železniške izkaznice za polovično vozno ceno in prijavijo svojo udeležbo pri banketu. Meščanstvo Kranja se naproša, da na oba slavnostna dneva razobesi državne trobojnice. 1. julija ob pol 22. pa razsvetli okna svojih stanovanj. r— Zvočni kino v Narodnem domu v Kranju bo predvaial prvi velpfilm v nemškem in hrvatskem jezfku »Fantom Dur-mitorja«. V glavnih vlogah Ita Rina in Hinko Nučič. Vsi zunanji posnetki so Izdelani v naši državi v okolici Sarajeva, Beograda in D"b'ovnika. Z Jesenic s— Meščanska šola priredi v nedeljo 25. t. m. razstavo šolskih izdelkov. Vsi iskreno vabljeni, posebno starši. Iz Tržiča č— Vožnja na sokolski zlet v Ljubljani. V dnevih 25., 26., 27., 28. in 29. t. m. bo vozil avtobus ob 20. iz Tržiča, ob 20.30 iz Kranja v Ljubljano in ob 24. iz Ljubljane izpred kavarne Evrope v Kranj in Tržič, tako da bodo lahko prenočevali Kranjčani in Tržičani doma, ker bo primanjkovalo stanovanj v Ljubljani, s tem jim je omogočen tudi obisk raznih prireditev zvečer. Avtobusno podjetje Goričan, Tržič. Iz Kamnika ka— Ribarjenje drv v Bistrici. V nedeljo popoldne se je nudil gledalcem vzdolž struge Kamniške Bistrice zanimiv prizor. Močne narasla Bistrica je pobrala v Stahovici okrog 200 m3 lesa in ga odnesla naprej proti Kamniku. Na obeh straneh Bistrice so stali ljudje z dolgimi kavlji v roki in kot ribiči lovili poldrug meter dolga korporacijska polena. Nekateri so imeli pri tem ribanjenju precej sreče in so rešili iz vode večjo količine lesa. ki bi ga sicer tok zanesel daleč v kraje tuje. Iz Trbovelj t— Siabe šolske razmere na Vodah. Vo- densko šolsko vprašnaje se že rešuje desetletja, pa se ne premakne z mrtve točke, medtem pa se razmere slabšajo od leta do leta. Pod temi razmerami ne trpi samo pouk, temveč trpe tudi učenci in učiteljstvo na zdravju. Pozimi se šolski prostori niti ne morejo zadostno prezračiti, zakaj komaj zapusti šolsko sobo en razred, že čaka na hodniku drug razred, ki zasede sobo. v kateri se je poučevalo neprenehoma 5 ur. Za temel jito prezračen ie ni niti časa: če bi pa to bilo mogoče, bi morali učenci zmrzo-vati. ker bi ne bilo časa, da se soba ponovno segreje. Število otrok narašča in letos se lahko zgodi, da ostane dekliška šola brez I. razreda, ker v poslopiu ni nobene lične sobe več na razpolago Po reverzu je dolžna skrbeti za šolske prostore TPD. ki ie zavezana graditi novo šolsko poslopje. Oblastva so izdala že dokaj odlokov, bilo je že tudi več komisiiskih ogledov, a zadeva je ostala še vedno na mrtvi točki, ker se rešitev tega perečega vprašanja umetno zavlačuie. Pre? bi se bilo rešilo to vprašanje z lahkoto, danes v tej krizi bo to pač teže, ali vendar se bo nekaj moralo ukreniti. t— Fotografski odsek SPD v Trbovljah priredi od 2. do 9. julija javno razstavo v biliardni sobi g. Forteja na Vodah. Razstavljenih bo nad 100 umetniško izdelanih povečav naših najboljših amaterjev. Otvoritev razstave bo v nedeljo 2. juliia ob 10. Vse dni pa bo možen ogled od 9. do 18. Slike bodo tudi naprodaj. Trbovci. poseti-te prvo tovrstno razstavo v Trbovljah! t— Redni letni nabori za naborne obvez-r:ke bodo za občino Trbovlje v Trbovljah 29., 30. t. m. in 1. juliia. Naknadni nabori v Celiu bodo za občino Trbovlje 5. avgusta od 7. do 11. pri komandi csljskega vojnega okrožja. Iz Novega mesta n— Matura na novomeški gimnaziji. Na novomeški gimnaziji je posečalo v minulem šolskem letu Vin. razred 21 dijakov in 12 dijakinj. Od teh je bilo pri-puščeoih k maturi 18 kandidatov in 9 kandidatk in iz prejšnjega leta 3 kandidati. Zrelostni izpit, ki se je končal v sredo, je napravilo 14 kandidatov in 4 kandidatke, a 4 kandidatke so odklonjene do ieseni. že pri pismenem izpitu je bilo odklonjenih 5 kandidatov in pri ust-menem 2 kandidata in l kandidatka. Četrti gimnazijski razred pa je obiskavalo 31 učencev in 13 učenk. M.^lo maturo je napravilo 12 učencev in 1 učenka. Popravljalni i:nvt ima 5 učencev in 4 učenke. n— Velika kn'eč!ra prireditev. V Družinski v rpdelio 25. t. m Društvo krr>°čk;h fantnv in deklet tekmo koscev na ve'ikem travniku g. Zorka. Pri- reditev poseti minister g. Ivan Pucelj. K prireditvi bodo vozili avtobusi. Iz Hrastnika h— Zbor trboveljskih slavčkov bo jutri v nedeljo gostoval v Hrastniku. Ob 18. uri bo izvajal v Sokolskem domu svoj obilen turnejski program. Pridite! Iz Krškega kr— Otvoritev kopališča. Društvo za pospeševanje tujskega prometa v Krškem je letos preuredilo kopališče na Savi. Posrečena ideja je nova, tri metre široka terasa v dolžini vsega kopališčnega prostora. Postavljene so tudi udobne klopi in mize. Bližnja okolica kopališča je tudi mično urejena, tako da bodo imeli kopalci ugodna sončališča. Otvoritev tega naj-udobn^jšega kopališča v Posavju bo v nedeljo 5. t. m. Iz Ptuja i— Več previdnosti. Pred dvema letom? se je zgradila na FLor-janskem trgu prec poslopjem mestnega magistrata avtomatična be-ncinska črpa'.- Po dolenjskih planinah. — 19: Izobrazba in vzgoja. — 19.30: Zabavno štivo — 20: Koncert pevskega zbora '»Ljubljana« — 20.45: Harmonika. — 21.30: Cas poročila. — 21.45; Radio - orkester in jazz. Nedelja, 25. junija. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: sSveta vojska«. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Rezervirano za prenos slavnostne akademije ob 401etnici SPD. — 11: O glavnih oblikah testamenta ali oporoke. — 11.30: Radio - orkester. — 12: Čas, plošče. — 15: Kmetijska ura. — 15.30: Koroške na rod n 1 poje kvintet »Sava-. — 16.30: Ljudska igra »Vdova Rošlinka«. — 20: Pevski koncert ge. Hennsdorf - Bi-lina. — 20.45: Citre. — 21: Čas. poročila. — 21.45: Radio - orkester in jazz. BEOGRAD 13.3": Orkr.-ir-^i; Koncert. — 15: Narodne pesmi. — 16.30: Opereta mi ploščah. — 19.30: Iz oper Rimski - Ivors«-kova. — 20.30: Narodne pesmi. — 21.45: Orkester. — 22.15: Plesna glasba na ploščah. _ ZAGREB 12: Koncert na ploščah. — 1 > ; Godalni trio. — 20.30; Koncertni večer. — 21.40: Orkestralen koncert. — 22.50: Plesna glasba. - PRAGA 19: Orkestralen koncert. — 19.45: Mladinski spomini. — 21: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.20: Češke pesmi za ples. — BRNO 19.45: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.15: Lahka glasba. — 20: Koncert orkestra in solistov, -r 21.30: Arije in pesmi. — 22 Godba za ples. _ DUNAJ 9.20: Orgle. .— 10.10: Rrahtnsova komorna glasba. — 11.30: Simfoničen koncert. — 12.45: Lahka godba. — 15.80: Haydnovi godalni kvarteti — 16.50: Orkester. — 1S.40: Schiimannov.-mladostne kompozicije. — 19.20: Prenos no'ioi|tHne tekme Nemčija : Avstrija. — 22.15: Predvajanje zvočnega papirja. — 22.45: Plesna glasbil - BERLIN 20.45: V > čer lahke glasbe. — Godba za ples. — KO N1GSBERG 2fl: Nemški večer. — Plesu:' glasba iz Rerlina. - M0HLACKER 20.45 Koncertni večer iz Frankfurta — 23: Ples na glasba iz Berlina. _ BUDIMPEŠTA 19.15: Koncert orkestra. - 20.15: Dramski večer. — 22.30: Plesna glasba. » James OUver Curwood: 35 Hči divjine Roman §ele ko je nemara celo minuto strmel v Tavisha, je oče Roland izpregovoril. Zbral se je bil, sodeč po njegovem glasu. Njegove De.sede so bile mirne in brez razburjenja. A naj so bile še tako pokojne, Vendar so imele že prve izmed njih čuden, skoraj strašen pomen. » Tak v to ga je nagnala — na koncu koncev!« Govoril je sam pri sebi, giedaje Tavishu naravnost v mrtvaški obraz. Davida je krčevito streslo. Nagnala! Ona! Tiščalo ga ie. da b; zakričal. Hotel je vedeti, vse! A misijonar je ta mah položil roke na tisto grozno reč v mesečini in dejal: »Truplo je skoraj še toplo. Ni še dolgo mrtev. Sodim, da se ie obesil narveč pol ure pred našim prihodom. Pomagajte n?i, David!« Z mogočnim naporom se je David zbral. To, kar je viselo na tramu, je bilo nazadnje samo mrtev človek. A ko je prijel Tavisha za roke, so bile kakor led. Nož se je zasvetil v mesečini nad Tavishevo glavo, ko ga ie misijonar odrezal. Spustila sta truplo v sneg, in David ie stopil v kočo po odejo. Oče Roland je skrbno zavil mrliča vanjo, da ne bi primrznil k tlom. Nato sta stopila v kočo. Misijonar je vrgel kožuh s sebe in naložil na ogenj. Ko se je obrnil, je menda prvikrat opazil mrliško bledico Davidovega obraza. »Pretreslo vas je, ko ste ga našli.« je rekel. »Uh! Nič se ne čudim. Ali. David — prav za prav sem pričakoval nečesa takega, samo povedal vam nisem. Bal sem se za Tavisha. In nocoj, ko so psi in Mukoki zagnali svoj mrtvaški hrup. sem bil ves vznemirjen, dokler nisva našla ognja v peoi. Potlej, kakopak, se mi je zdelo nezmiselno. Sodil sem, da se Tavish vrne. O psih tudi ni bilo duha ne sluha. Najbrže jih je izpustil, preden se ie šel obesit. Strašno je. Ali — pravično, bi dejal. Božja pota so časih čudna, kaj ne da?« »Kaj hočete reči?« je vzkliknil David, ki ga je spet dušil tisti vozel v grlu. »Povejte mi, oče! Vedeti moram, kaj je. Zakaj se je končal?« Roka mu je skrčena ležala na prsih, kjer je imel sliko. Ta mah bi jo bil najrajši iztrgal iz žepa in vprašal očeta Rolanda. ali je bil obraz tega dekleta tisti, ki je pognal Tavisha v smrt. »Reči moram, da ga je njegov strah nazadnje pripravil do tega, V rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in "Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova K si ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šitro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. K t'»r išče mestu i*t :i'ka. f> iča za besedo i^r: za da .a::.1« naslov« al; zs iifro .1 uiti. — Kdor sprejem« iM»tn.ke, pia 'a do (m 1 Din: 7» ia..«:).> n,ia'ova aii f za vfrn ;>a .1 !>'n. f5) J Provizij, zastopnika in- rr za v so dižaio. a'i m en ■ie'. za navadne i! e*in;e vrst* č ev'; p. i'.i -g V ju- provizije pla- iH. ii! ' i :* d*-! s-rosknv z« {..••••<•»!;>. 0'ld:.m »ud; ta-k i n ti . k ■ ;n;'kt : Prodajalca sladoleda ■ in t- - j irna /. ger v Orm->žii. '.^SS-! Zastopnike išče posoiilnica s* ->bT*k privaTmb »trani. zaki.Tjcpvanje po«*»jiiil Ponudbe na. >I\ p*-d'Hiii, M i' 1.. .h jana r»p SH7 — Znamk: v, vlgovor! J(»i 1 Mlada prodajalka vo-rj tiudi nemševne. išfe k.ukT-i^uii >! u ž bo. C°n:ene i»i-r,ii'ibf p:nn ogiašni • ■d.i. k -.lutra« ped 'ifro 1'ri':. zna«. l«9»j-ž Natakarica :ičr £ :.':>o za takoj. Po-;■ > 1 •!''>■ ■ .1« ojr'a^ni oddelek -Jut a. pod iifro »Poštena !iaT«kariea«. 18847-2 Trgovski pomočnik mešane iiToke. star 23 'et. -'n zajie«'j'v, išče ;T::njpr!i.o s-' r.žbo za takoj aii po«neje. Cenjene jto-Tvi; dbe na o-g-ar-ni oddeiek pod >S.užlw 30«. ;m5-2 Samostojna k«harica • ••"•« z3'Mt»j ■ a. zd ava a Tj '. . ^. ■ '> rt" H ofn-T . T| Tj i na d^fl. dobi s u/,1«. c '. .'Hm :a. : : dn;- v ii:-i -Tn ui.fMi S a-. / ■ blfiVi i r »V»vkov na od- 4 »k »J Tirra * pod j-fro »!'•'stena in 7. p-",,i,. Prodajalka slaščic •i v.: s iifchrt v «':]>e:r-:irn*. t."ic-T Ti:::.' ž\ e T 7.' r:j. P:r»meTip oferT.- na <<■?. •Jntra« pod 5'f-o »p- ■;« a:k« :w«. :!(•!+;i Učiteljski abiturient v<>la.V-:ne proet, išče primerno službo v mestu «!i m de.žp.i. Ponudbe na og!. ■■ d o p ek »Jut:«.' pod šifro »Ab:w:rU»:«. 19a>l-2 Korespondentka •■■•'-."•a -iovenukp. ■- >;'t: mesto. Ponudbe Tm e-g ar!ii oddelek »Jutra« l^ni zaweko »Perfeitna«. '.Hrt&ct trg. iTiaoaja po l !*»ti t>o«e(la; 1» da j* »j« uasivva ali u šrTi'0 5 Din. — Oglasi M.T-iiinega značaja vsa ka beseda 50 par; za 'l3;anj-e nasbrva aii za Miro pa 3 Din. (61 Osebni avto ma'0 rabljen, kupim. Po nutdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takojšnje p.a&lo v gotovini«. 18923-10 Dva motorja Pnrh 2541 in Ford 250, 1 be še vo razsvetljavo ugodno prodani. Davek plačan. — O r e sj o r i n, St. Vrt nad Ljubljano. 19(114-10 Avtomobil pripraven za ture m o č«n. na;h>ljše znamke, do bro a4i:0 ^zredTio ugodni ceni. Vpra šanja na >g a^ni oddpleb »Jutra« (M.)d šifro »Avto«. 189iKV10 Harley 350 em'. skor-o u.">v. izredno [km1«« proda Aveec, Ljiubija.ua VII. Polakova 17 19000-10 Avtobus 20—26sedežen, iščem za par ni't*eeov na posodo g šoferjem aiar beiu-da. Ža da j«nj« naslova aLi ta šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (It) Gospodična 1 d»že>. neodvisna, zm.ož-! .1 knjigovodstva 'ti nem- " n P . !"b: o ti: s • v Ljub';«:«'. Po.e;iiibe ra o^!a-",i oddeiek »J rra« l->d »Gospodinja !n irija- Natakarje (ice) 7« Z. "t ':■ -Te »IVu.i«. :<*it«2 : Natakarice ia vinonoše za ep v.. ...k ,Vk-sr.i Z eta -'P*.' » iNi.^:, do-va n:,*a "S" I r'. Mk.JŠičeva ers-a. Hladilno omaro :ak«j ugridno prodam. \a -z "v« t pa fi Kolesa tovarm'š>ko nov«, od prp-oftalp zaloge, prodorno po najm^jii ceni. E,ekt.rol'oiuska družba, Krekov trg 10/11. 19006-11 OgUii trg. luačaja po 1 Dia bese-da; za da-oialova ali , I jan;« nasiov« aii u I iifro 5 Di.n. — Oglasi [ socialnega znaoaja vsa ( ka be»eda .Vi par: za I dajanje naslova aii m | iii'10 m 3 Diu. (71 i Kuphn škatlje /.a skladišče. Pr.-nudbe po d »Skatlje« na og'47-12 2 lepi spalnici ma.sivinl. te30-12 Zahtevajte brezplačne ilustrirane cenike! Veliko tekstil, podjetje išče dobro vnelpsac POTNIKE * v poštev pridejo samo gospodje iz tekstilne stroke, ki morejo položiti kavcijo. Prednost imajo bivši veletrgovci. Dohodek se jamči in izplačuje vsak mesec. Samo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na češkoslovaško banki- d. d., Zagreb. 7474 !>£. 1 pti 1 | »i n b<»tTv« aij ti >:tro i I' v*iY« 6»>s«ia j(i ;««*: t« dijsaje naslova »Ii za iifro 5 Din. (IS) Moški sokolski kroj teio poceni proda I. It.. Vrhoviev« U. l«)76-:3 Vsaka t*-»»iia 1 Dui: 'A dajani« aaslov« ali m iifro pa 5 Diu. (19; » ...... ...... i 2 lepi trgovini Ukoj od '1 a m na Siarrm trgu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19027-19 Majhen lokal najlepši center, s stanova njem vred takoj oddam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifjo >Lo*kqi iti sian-ovaii e«. 19015-19 Trgovino dobro i4oč.o, v večjem kraju na Dolenjskem oddam radi preselitve ugodno v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izredna prilika«. 190i|9-19 Trisob. stanovanje komfortno, s kopalnico, oddam z avgustom ali septembrom. — Pojasnila daje hlšu:k v Fuegtieirjevi 12. 18832-21 2 stanovanji fcr'sobno in dvosobno — somom, s kosilnico, verando in vrtom, na Ger-bčevi cesti oddam družini odraslih oseb. Natančneje se poiiv« med 1. in 3. uro v Oražnovj ulici 3/1. 16738-31 Lokal za trgovino s čevlji, v sredini me.s!a iščem s 1. avgustom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »1933«. 18023 19 Lokal pripraven tudi za pisarno, oddam z avgustom na Tvrše-vi (Dunajski) cestni št 36. 1S8S0-I9 Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico, moderno, z vrtom, oddam s 1. avgustom. K. T u r k. telefon 2439. 19044-21 Velik lokal na vog.u v kioskih Scher-baumovega dvora v Mariboru in tudi manjši lokal iet-otam. se takoj oddasia v najem. Vprašati pri Ma riborskem kreditnem zavodu v Mariboru (S< herbaii.mov dvor). 18694-19 iStanovanjal mmmimm&m Vsaka beseda 50 par: | za dajanje naslova ali 1 za Šifro 3 Din. (21-a) j Stanovanje iMvbe. kuhinje ln pritlkMn. išče gospodivna s 1. julijem ali avgustom. Pontidibe na og'«s. odd-elek »Jutra« pod »Snažna«. lS0il3-21/a Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali 7,a šifro pa 5 Din. (17) Restavracijo »Pri Kosu« v Bohinjski Bistri™ oddam v najem s 1. julijem — ali tudi ugodim prodam. 18999-17 Stanovanje enosobno g kabinetom, ali dvosobno, suho in solnčno. 'šče upokojenka s hčerko za avgust, eve.nt. preje. — Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točn-o p!ačilo«. 19000-Jl/a Mešano trgovino dobro ido-čo prevzamem. — Plačam s hranilno knjižico Mestne hranilnice mariborske in v gotovini, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Trgovina 50«. 19034-17 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, suho in solnčno, iščem z avgustom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« (>od »Stalen in točen«. 190S3-2l/a idSMWLS£ Vsaka oeseda 1 Di.n: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (33) Vsaka Oe«eda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifio pa o Din. (18) Vina dalmatinska in slovenska, na debelo in drobno od 4 Din naprej v bufeju »Dalmacija«, Novi trg štev. 1. 19011-33 Halo! Kdo tam? — Janez! Vse najboljše za tvoj god! — Hvala ti lepa. Lojze. Na svidenje v gostilni »Blagaj« na Sv. Jakoba trgu št. 8. Tam točijo prava dolenjska vina: cviček, črnino in ž'ahtninn. 19016-18 \Bijai1t*M9b£\ Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22) Restavracija Martuljek (Jožica Rob:č) Vam nudi Dijaka sprejme boijša rodbina v biiž:ni gimnazije. St.rogo nad/.-.rstvo. p.-m'.č pr: 'iče njn :.n klavir Naslov pove uodrifžiiieu »Jutra« v Celju 1S975 22 j Vsaka bi-seda 1 Din: j j za dajanje naslova ali J ta šifro pa 5 Din. (21) Dvosob. stanovan5e lepo, v I. nadstropju, odrta ra s 1. jntiijcm mirni stranki brez otrok. Nas'yv v ogasiiein oddelku Jutra. 18996-21 Stirisiob. stanovanje s prit kllnami oddam s 1. dvgusiOMO ua Resijev: cp-st.i št. :S. 19K6-2.1 Enosob. stanovan!e z vspTn; pritiklinami od-•iim v R. iu: dolini, IX •».">. Ogledati nt'd 10. in 3. uro. ;{KJll9-31 Dvosob. stanovanje s kuhiino. pritiklinami in vrtom oddani tik kolodvora D"«wv grič. P"'asn:'a daje Franc Dolenc, Drtnov griv. poš.a Vrhnika. 19ie:-21 ^Hrisob. ctanovan?e solnčno. pritlično, oddam s !. avgnistnm na Alcksan-0-3! : ........ " —....... 14 Din in celodnevno hia no za 30 D'n. Solnčnat vrt ln lep' sprehodi. Priporoča se Jožica K.i'bič. 19i>32-36 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Diu. (23-a) Sobo za 2 osebi preprosto opremljeno, iščpm Pomudbe na og.asuj oddelek »Jutra« po-j šifro »Za d\a«. 19043-23 a Vsaka beseda 50 (>ar: za dajanje naslova ali za Šifro 3 Din. (23) Zračno sobo s posebnim vbodom, oddam eni ali dvema osebama Nas.'0'V v og aspi-eiu oddelku • Jutra« iaX»4-23 Solnčno sobo op-em'jeno. z elek-tr!ču« rc. zf»vo:' a vo za 230 I»'n oddani v Gradaški u'. št. 8.__190^23 Sobo f posebnim vhodom, blizu Na pok ojiovega spomen -ka oddam ? 1. julijem 1 ali 2 po,-r>cd^nia. ozir. gn-p-ilč^-nania. Naslov pove ugasni oddelek »Jutra«. 19028 28 Prazno sobo veliko in lepo. r razg'e dom v Zvezdo, oddam s 1. avgustom. Informacije daje G'ud Terezija. Ljnb'ja-iii. Kongresni trg št. 6'I. 19042-23 Geotji iz turnega piiižm 1 /famSinac^amč v- raz Din Beli z rdečim usnjem Beli z rjavim usnjem LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. la. MARIBOR, Gosposka ulica štev. 17. CELJE, Aleksandrova cesta štev. 1. Prazno sobo lepo in zračjno. z eiektrii no razsvetljavo, odda t-a koj ali s 1. julijem Ivan ■Imiončič. Ljubljana S'ška Celovška cesta štev. 62. 19084-23 Vsaka beseda 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro na 5 Dim. (29) Kupim pisalni stroj Ponudbe na: Kreditna za druga. Ljubljana. Mestni trg 23/1. 19086-29 V>aka boseda 1 Dm; za aajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (32) Oglas Na rtan 30. juna 1933 god 11 časova održat če se iismena licitacija i direktne pog"dba n kancelariji re žijskp koffloisnje za rartove i Sloveniji (inžinjer. orte-enje ko-manrte Dravske Diviz. Obl. u Ljubljani, Metelkova u'ica) za iz po rnku dole navedenog mate-rijala it najipovolj«ijini po nudjačem: 1. 10.000 kg benzima i 2/130.000 kg sporovezučeg portand cementa domačeg porekla. Ojišti i tehnič-ki uslovi mogu se viditi svakog da-u kancelariji režiske komisije od 8—12 časov a. Kavcija u sumi ort 3.000 ort.nosno 10.000 Dinara po-aže se na kasi Filijale Po-šta.nske Štedlonice v L;u.h-ani nnjdalje d.o 10 časnva na dan I:e;'ac';e o-dnosno direktne p»godhe. Iz kanceiarije režiske komisije za pogodbe u S'oveni v. P-. 8.9 od 21. juna 9t|!3. god. 19077-32 Aleksandrovo otok Krk Na;topleje ee priporoča pen sion »Jelisava« ob morju •2 mim-uti od km;>a'išč« — 50 D io. 17441 -37 SEJEM ŽELEZA IN STROJEV Velika izbira tračnic, I. in U., tra-verz, betonskih palic, pločevine, cevi, orodja, jekla, sesalk, strojev in delov, jermenov in irv.gega materijala Miroslav Kras, Zagreb, Sajmišna 48a 62.59 Nem (in angleški) tečaj v dekliškem domu dr. Festa, Sankt Peter bei Graz (julij—avgust). Lepa lega, šport, oddih. Zmerne cene. Prospekt. 7523 Vsaka btvteda 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (S7 Opremljeno sobo s posebnim vh-o.iom oddam divema preprost;ma oseba ma v Idrijski u ici št. fi. 19062-23 ki krepi In zdravi edini proiz\'ajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana VT1. f NIHČE NIMA VSEGA - kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik, kjer bo našel kar išče. Tovarna najmodernejših VRTNIH SONČNIKOV Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalog! KDOR ŽELI zidati lastno hišo. poravnati svoje dolgove, prevzeti posestvo, izplačati doto svojim dedičem, daje posojila pod najugodnejšimi pogoji in na dolgoletna odplačevanja. 7483 »KREDIT" gospodarska zadruga, r. z. z o. z., CELJE, Aškerčeva ulica 3 (poleg hotela »Pošte«). IZLOČEVALNO DELOVANJE ŽLEZ ee pojačuje s M-zijološkim ekstrektom (»Kaiefl u:d«) iz življenjske žleze zdrave in močne živ ali. »Kalef"j:n« se priporoča v vseh slučajih, kjer je delovanje teh žlez oslabljeno in pri sta aju, ki je posledica tega. On krepi živini sistem in jači organizem. Uporab , a se pri osl_aWjen.iih živcih, pri iamučenosti in poipoini nevrasteniji. — Breizpkično detajlna iteratura. zahtevajte: Beograd. Njegoševa br. 5. Miloš Markovi«. »Ka'">f!u;d«