104. številka. Ljubljana, nedeljo 9. maja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD leta 8 gold. ošiljanje na ndskih šolah od čotiri- Dopisi naj M i«yole frankirati. — Rokopisi bo no vračajo. — Urednietvo je v Ljubljani na celovški ceati v Tavčarjevi hiši Hotel Evrona« Opravmitvo, na katero naj oe blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, ulla, ? j. administrativno reči, j« v „Narodni KSarnPt T^Kril -vi hiii Izjava čeških poslancev. Ll. Novovoljeni staroČeški poslanci, katerih je sedaj eden in sedemdeset, podali so 28. aprila nemškemu predsedništvu deželnega zbora češkega od vseh podpisano iz javo, v katere j razglašajo in u temelj ujeji svoj sklep, ne udeležiti se državnega zbora Nemška večina je prešla o predlogu „tula dočeha" dr. Sladkovskega, da se ona izjava izroči vsaj odseka petnajstih udov v pretres, kar brezobzirno na dnevni red, iu po čeških novinah razširjene eksemplare onega pro testa je policija konfiscirala, tako, da ga je češka narodna stranka dala separatno natisniti in ga le na ta način v tisočih iztisov razširila, cesarju samemu poslala. Tako je zopet Nemec v zvezi se svojim starim pri jateljem, s policijo, posknsil na novo za treti in vdušiti pošteno besedo, ki mu nij bila, in ki mu ne bode nikdar ugodna. Izjava sama je morda tako znamenita, kakor je bila slavna deklaracija dne 22. avgusta 1868. leta, in osvetljuje % britkim svitom resnice dela in konsekvencije Ijutega nemškega uasilstva, ki se tam, kjer mu je mogoče, prevladovati, kaže v vsej Bvojej nagoti, drugej pak, kjer mu žuga zaslužena palica, skrivaj« se pod plašč „deutsche GemUthlichkeit" na tihem rije, lazi in izpod-kupuje, kakor črv pod plodno zemljo. Kaj čuda, ako nikjer na celem, širokem Bvetu nema prijatelja, kaj Čuda, da ga sovraži vsak sosednji rod. Tako tudi češki narodni poslanci ne iistrašeno razlagajo stališče — svoje in pro tivno. Na enej strani Nemec, opirajoč se na svojo neopravičeno „moču in domišljeno knlturo, željan, gospodariti in vladati, željan, zmanjšati in uničiti moč deželnih zborov, in in prenarediti ustavo, koder se mu dozdeva koristno ; — na drngej strani narod češki, sklicevajoČ se na staro državno pravo Bvoje kraljevine, na oktobersko diplomo, na pismo Nj. Veličanstva, Željan, pridobiti si sč svojimi nemškimi sodržavljani enake pravice, enako svobodo. In za to se bojujejo uže petnajst let srečno in nesrečno, s pravo in nepravo taktiko, pa zmirom pogumno in nevstrašeno. Proti volilnemu reda, ki se je bil sestavil na podlogi febr. patenta 1861, je protestiral Palackv dne 29. januarija 1. 1803 s predlogom, naj se preskusi ovi volilni red, je li s principi, koje izgovarja oktoberska diploma, v soglasji, ali ne; pa nemška večina je prešla o tem predlogn na dnevni red. Dne 11. januarija 1805. je dobil odsek deželnega zbora nalog, pregledati in predelati volilni red ; a po mnogih ovirah in nasprotnih nakanah je stoprv leta 1871. prišlo dotično delo v deželni zbor, in isti ga je z dvetretjinsko veČino sprejel. Pa — sankcije še nij. Z deklaracijo dno 22. avgusta 18G8 so zapustili Cehi deželni zbor, in utcmeljivši svoj sklep, so dejali: „Pravični zastop je le tist, ki so naslanja ua takov volilni red, v katerem se vsestranska narodna enakopravnost varuje h povsod iu vselej enako rabo istih postav. In mi lc želimo v soglasji s6 svo irai nemškimi rojaki uajti posredovalno pot do takih ustanov, ki bi zabran-jevale gospodstvo in podložnost na enej, itak na drugej strani." N;ui.Ški odgovor na to pravično besedo je bil ta, da so leta 1871., ko je bilu v češkem zboru sklenena enakopravnost, nemški poslanci zapustili zbor. Kaj se je godilo in storilo v burnih letih od 1871. do deues na strani tako zvanih „ustavakov," to vč vsak; nij nam treba razlagati, kako so kupovali volilne glase v velikem posestvu, in kakih sredstev so se posluževali pri tem ; — vsaj vemo, da je Nemce povsod enak. Vrli Cehi poznajo svojega Bovraga, zato tudi sedaj ne odstopijo nij za las od svoje stare ukorenineue pravice. V svojej omenje-nej izjavi se obračajo do našega cesarja, iu njemu in njegovej pravičnosti prepuščajo razsodbo. In v istiui bi morala Avstrija dendenes, ko so leta nuni za vsako državo na kratko šteta, in ko je treba le male sapice, da razdere na videz krepko, a vendar trobljo stavbo, ki se imenuje „evropski mir," skrbeti za to, da si ohrani in oživi svojo notranjo moč, in gotovo ne bode nihče dvomil, da velja to vprašanje in ta skrb le našemu obstanku, bit,u avstrijske države. To nij prazua, otla fraza, to je jako resna stvar, in žalibog, da je, kakor je videti, nikdo ne smatra, ko takovo. Gotovo umu mi Slovani najboljši pa-trijoti v Avstriji ; vsaj smo to uže iz egoizma. Pa godi se nam, kakor onemu dobremu sinu v pravljici, ki je moral opravljati doma hlapčevska dela, ko se je drugim zlobnim bratom dobro godilo. Vsaj dobri, preslep-Ijeni oča nij poznal svojih otrok. Iu ko je propala hiša, so vsi zapustili očeta, le oni zaničevani, sovraženi sin je ostal pri njem, in delil ž njim svoj kruhek. Prepozno je bilo ; in bog ne daj, da bi v našem državnem življenju tudi enkrat „prepozno" ne bilo. Uže petnajst let bije Češki narod oni ljuti boj, in uro za uro ponavlja sovražnik svoje naskoke, pa zastonj. Premagani smo Slovani sedaj fizično, a moralično še nikdar bili nijsmo in ne bomo. Vsaj mora na svetu vsaka stvar in vsaka ideja naravni pot storiti po večnih postavah. Naš čas še nij pri- šel ; pa tudi vaš je kratek, in kdo vć, ali se še nij nagnilo solnce germanskega dneva uže navzdol. Kranjski deželni zbor. (VII. seja.) (Dalje.) Dr. Z ar ni k se oglasi v specijalnej debati k točki: splošni administrativni stroški. Ou pravi: O predmetu, o katerem hočem jaz zdaj govoriti, lahko bi pozneje poprijel besedo, ko se bodo razpravljale peticije deželnih uradnikov, a storim to rajši zdaj, ker se predmet bolj Btika s to točko, kjer se imajo dovoljevati plače uradnikov. Uže baron Ab-faltrein je o poročilu zarad usmiljenih sester prav dobro omenil, da so sestre postale euakc deželnim uradnikom, katerim smo enkrat plače povišali iu ki zdaj vsako sesijo nadlegujejo s svojimi prošnjami, ali po domače rečeno, ko smo jim ponudili mazinee, grabijo zdaj po celej roki. Mi smo se teh peticij uže tako naveličali, da prehajamo preko njih kar sans phrase na dnevni red. Ali gospoda moja, treba je tudi preiskavati, ali so te prošnje opravičene ali ne, in ali so z delom v pravem razmerji. Ker je vlada svojim uradnikom plače zdatuo povišala, vsled tega naši deželni uradniki noč in dan tuhtajo, da bi se njim plača tudi še povišala, ali pa, da bi se zmuznili v državno službo. Deželni odbor je pri deželnih uradih jako napačno ravnal, da je kreiral toliko služeb, to se ve vse z mujheno plačo. Tedaj gledajo uradniki vsi, da dobe postranske službe in deželna služba je njim kar postranski posel. 11 služeb je po 1000 gold.! Kako more gospoda moja, uradnik z 500 gold. živeti, če ima družino, in to je veči-noni, dokler se ne vpelje pri naših uradnikih celibat. Najbolj komotno življenje pa imajo uradniki pri deželnem računovodstvu. Jaz Hcin se v tej zadevi po prijatelji informiral, ki stvar jako na tanko pozna, ker je sam dve leti služil pri deželnem računovodstvu. Ob V a 9 pridejo ti gospodje v urad, tam se pogovarjajo, ob */■ 1 gredo pa uže ven, Id hajd na postranski posel. Oni si mislijo, kakor smo plačani, tako pa delamo, in v enej zadevi imajo prav. Ti možje delajo ravno tako, kakor sem se imel osvedočiti tudi na drugem kraji. V Zagrebu srečam prijatelja, ki je tudi nastavljeu bil pri računovodstvu, ki se je ob 1/a 10 še sprehajal. Vprašam ga, zakaj ne ide v urad, a on mi odgovori, da to je vse eno, ka eden uradnikov pride ob tej, drugi ob tej uri, kadar hc mu zljubi, — plača je ravno tako prvega dne v mesecu gotova. In pri tolikem številu uradnikov imamo nastavljene pri deželnem računovodstva še diurniste. Po čemu, vprašam? AH bi ne mogli posel diurnistov uradniki sami opravljati, vsaj njih menda ne bode dela sram, vsaj so bili vsi prej ko so uradniki postali, diurnisti. Delo bi šlo lahko od rok, ali ti gospodje celo leto malo delajo iu tako se nakopičijo pred deželnim zborom, ko je treba delo izvršiti, mnogi zaostanki, po tem pa hajd, najamejo se diurnisti. Tudi malo discipline je mej uradniki pri deželnem računovodstvu. Jaz vem, da jim je šef rekel, ko je bilo nujno delo, naj pridejo tudi popoludne v urad; a oni so odgovorili : uradne ure so do popdludne ob dveh, popoludne ne pridemo. Velika nezgoda je pri dtždn h uradnikih tudi to, da nemajo nobenega a van t m a. Le če kdo umrje, 6t >pl zadnik naprej, drugače pa je treba služiti 40 let in le petletnice množe plačo. Jaz sem tcira mnenja, da bi se uradnikom lahko plača povišala, ne da bi se deželi novi stroški delali. D umu ti naj sć odpuste in to dalo naj opravljajo sami nradniki, katerim se dajejo iz svote po odstranjenji dinrnistov prihranjene aktivitelne doklade. Torej stavim predlog : „Dcželnemu odboru se naroča, naj preišče ali bi se ne moglo nekoliko dinrnistov odpustiti, in iz tako prihranjenega denarja dati uradnikom, ki imajo pod 1O0O gl. plače, aktivitetne doklade." Deželni glavar zavrača dr. Zamika kar se tiče njegove trditve, da nij discipline pri deželnih uradnikih, in da bi imeli ti prav, če nič nc delajo. Poslanec K r a m a r i č po svojej navadi ne ve, o čem se govori in se izjavlja proti predlogu dr. Zarn'ka, češ, da samo za uradnike skrbi, na kmeta iu rokodelca pa ne misli. Poročevalec Murni k pravi, da nema nič proti predlogu dr. Zamika, ker bistveno ne spreminja deželnega proračnna. Pri glasovanji sc prvi del dr. Zarnikovega predloga sprejme, drugi pa odbije. (Konec prihodnjič.) Politični razgled. HotrMilje dežele. V Ljubljani 8. maja. ,Ces<*r je bil 6. t. m. mej Bokelji, ki so pred štirimi leti proti njemu bojevali, sijajno sprejet. Oboroženi Srbi iz Budne in okolice ho ga spremljali. Pri znanoj tvrdu ja-vici Trinita in Gorazda je stopil črez mejo in pri Pipovcu ogledal en del turške vojske, 3000 mož, ki so bili vzpostavljeni. Črnogorski vojvodi so ga pozdravili. Pri Sutvari ga je 1000 županov z „živio" iu streli pozdravilo. Češki „Pokrok" pravi glede premembe volilnega reda za češki deželni zbor: „Z vstopom v deželni zbor od naše strani, nastala bi ena najvažnejših nevarnostij, da so se sedanje nezdrave razmere v Avstriji parlamentarno končale, in v odstranjenje teh nij drugega sredstva, nego mimo parlamenta, t. j. državni preobrat, „coup d'ćtat." V to svrho je edina možnost po postavnem potu, to sredstvo je edino, le politika narodne stranke." V Fjvovu je bil te dni banket na čast ministru Ziemialkovskemu. Ko je gr. Potočki napil Ziemialkovskemu in hvalil njegovo domoljubje, zahvalil se je minister, ter rekel, da je bila delavnost njegova do sedaj le odvračevalna, ker dosega novih vspehov je odvisna le od neumornega delovanja dežele same. Končno je pozval Zie-mialkovski dobre Poljake, naj se zbero okolu njega, ter z njim prospešno delujejo. Mini- ster je torej sam priznal, da mu nij moč, storiti za deželo kaj novega in dobrega, in da k večjemu more le odstraniti kake neprijetne malenkosti. Agitacija proti dunajskim listom se je sedaj začela v Pešti na drugi način. Namestu zahtevanega sredstva naj se tem listom odvzame pravica poštnega pošiljanja, agitira se sedaj v vseh krogih, da bi se nihče ne naročeval na te liste. Hrvatski zbor se okolo 20. t. m. soide. fffjorski zbor je 7. t. m. okončal svojo budgetno debato. — Dolgo Ko šuto v o pismo se obrača proti ustanovljevanji nove trgovsko-politične stranke, ki se je snovala v Szegedinu. Vn«**ije driavf. V niskem, novinstvu je napituica našega cesarja na ruskega napita v Dubrovniku Turkom pred pragom, veliko zanimanje vzbudila in bila z veseljem sorejeta kot znamenje bodoče zveze Rusije in Avstrije. Na fmi-.iJ.r»tt jo prepir mej minister stvom Bulgaris in mej opoiloijo tako daleč prišel, da se govori o ustavnoj krizu Kralj baje misli neparlamentarno ruinisterstvo sestaviti in zlorabljeno ustavo vkrliti. V IV*f£er»# je voljen radikalec Floquet za predsednika municipalnega sveta. — Londonski „Times" imajo G. maja dopis iz Pariza, ki pravi, da nemška vojna stranka na vsak način hoče zopet vo'sko z Fraucozko. Ob enem pa list trdi, da se bode taka vojska vendar zabranila. Dopisi. Iz CVrRlllce G. maja [Izv. dop.] Ako se uresniči, kakor se čnjo, da bode naš cesar domov gredoč se 14. maja zopet ustavil v našem St. Petru zares bi bilo na pravem mestu, da se slovenski Notranjci potrudimo ter zbrani iz vseh krajev potujemo tja, da se svojemu vojvodu poklonimo in pri tej priliki poudarjemo slovansko narodnost svojo, kakor so tako sijajno storili Dalmatinci. Na čelo tej ogromni deputaciji naj bi se stvavila tudi naša dva narodna poslanca. Razodetje naših želj bi se seveda moralo le v domačem jeziku vršiti. Zaprek bi se morebiti nam ne manjkalo a dognalo bi se vendar le. Vlada nam tako nič ne more zabraniti in najmanjša njena ovira v tej zadevi, bila bi dokaz slabe vesti. Na noge tedaj dragi rojaki, prilika lepa bila bi nam dana govoriti s carjem o mnogih stvareh, katere glodajo blagru narodnosti naše. Pokažimo se — kakor vselej — da smo Notranjci! Iz Itake 5. maja [Izv. dop.] Dopis iz Krškega od 28. aprila zarad vprašanja po ustanovitvi kmetijske šole na Raki je nas in Dolenjce zelo razveselil. Ker gre tu v resnici za blagost naše mile domovine, je naša splošna želja naj bi sedaj v bolj prijetnem času in ne površnje ogledali strokovnjaki to zalo posestvo, pripravno v vsakem oziru za kmetijsko šolo, katero je sedaj, odkar je lastnina blagega gosp. Lenka, v veliko boljšem stanu in tako rekoč naj sposobniši. Naj bi se dobra reč ne prikrivala; ako smo dobro podučeni je kot strokovnjak blagi gosp. deželni inženčr Vičel prav površno in še celo ko je naj hujše snežilo in burja brila kot na Krasu, ogledoval, ter zaradi tega tudi od svoje strani i v drugi razred stavil, katerega je Povše v prvi ako ravno se je tudi ta samo dobre pol ure pri ogledovanji mudil, rekši, da se mu k železnici do vlaka mudi. Prav je imel dopisnik, ko se je izrazil, da so stavbe pri Raški graščini tako solidne, da še enega žeblja nij zabiti treba, nasprotno pri Graščini Grm (Stauden) se bode trebalo nad 30.000 gld., beri trideset tisoč. Tedaj pozor vrli naši deželni poslanci. Ne prenaglite se! Iz Trstu 6. maja [Izv. dop.] Prošnja slovenskega političnega društva za tržaško okolico „Edinost" bila je pri seji mestnega zbora 4. t. m. zavržena, ali prešlo se je preko nje na dnevni red. Bila je stavljena v smislu, da bi se okolici zopet pravica dala voliti si slobodno zaupne može za župane. Podpirali so jo gg. Nabergoj, Nadlišek in dr. Lozar prav možato. Ali nijso zmagali, ker laška stranka rabi večino in moč proti na-šej pravici. Strupena levica in centrum mestnega zbora je proti vsakej naši slovenski prošnji in poštenej želji. Laška večina odloČi in tako je. Vladni c. kr. komisar, kateri se ziblje na favtelji zraven župana, nij niti za las boljši od lahonov. Pri zadnji seji lanskega deželnega zbora, ko je Ilermet proti galeriji obrnen govoril žaljive besede našim slovenskim poslancem, nastal je velik krik, a vladni komisar je mirno gledal, ne se zmenil, da bi umiril razkačeno ščuvalno labonsko kohorto. Torej tak c. kr. vladni komisar sedi pri mestnih in deželnih sejah. Lahko nam gratulirate Slovenci, mi smo pod dobrim varstvom. Menili smo vendar, da bode pod baronom Pinom boljše a dosedaj nij nič. Po seji mestnega zbora je bila seji deželnega zbora, v katerej je znani Čuk Ilermet referiral o novem volilnem redu za Trst in okolico, kateri red je letos uže v tretje na dnevnem redu. Dosedaj ga je stranka okoličanom prijazna še vselej podrla in uničila, ako nij mogla drugače, pa odteguivši se glasovanju. Tako nij bilo nikoli zadostnega števila poslancev. Isto tako je bilo tudi letos. G. Wittman, pravicoljuben gospod, je potem, ko je zopet g. Burgstaler, dobro motiviral svoj ugovor in dokazoval, da jo ta postava okoličanom na škodo, zopet v obširnem govora svoje, postavi protivno mnenje povedal. G. Nabergoj je bičal laško nepravično stranko prav z ostrimi besedami. Očital jim je, da magistrat gleda samo na to, kako da bi vedno več svojih špiceljev v okolico spravil. Vprašal je, ali je forint meščanov več vreden, nego forint okoličanov ? Naglašal je dalje, da on kot zastopnik okoličanov nikakor ne more priznavati v imenu svojih vo-lilcev kake spremembe, ki bi se godila brez želje okoličanov, ter da je nepravično vsiljevati okolici postave, katere nijso praktične in katere tudi okoličani gotovo radi sprejeli ne bodo. Laška stranka ga je hotela s svojim mrmranjem zavirati v govorjenji, a mož je govoril brez prenehanja naprej, in pekla je vsaka beseda tako, da Lahi nijso pretrpeti mogli. Tudi g. Nadlišek se je v istem pome.m izrazil. Ko predsednik stvar da na glasovanje, odtegne se 13 poslancev in zarad premalega števila (nij bilo dveh tretjin) je zopet moral predsednik sejo končati, in so slovenski okoličani obvarovani nove laške krivice. Mislim, da je volilni red bil ravno v torek za vselej zagrebljen, in da mu bode oče Ilermet lahko hodil sam nagrobnico pet. Uže tri leta je potiskal naprej umetno „reformo" koristno le za laško stranko, pa tudi slovenski okoličani znajo možato braniti svoje pravice. Iz {^orlce 4. maja [Izv. dop.] Ml-nolo nedeljo so nam naši vrli Dornberčanje napravili kaj posebno izvrstno zabavo. Do-spevši iz Gorice v Dorenberg smo si najprvo okrepčali utrnjene žile z prav okusno Do-renberško kapljico, ker najprvo smo bili po predsedniku vinorejskega društva uvedeni k vinskej razstavi. Ta domača vinska razstava je bila navlalč za to osnovana, da se je kmetom pokazalo kako se da iz domačih vin najboljše vino napraviti in da je neumen njih pregovor: „kakor je delal moj oče, tako hočem tudi jaz!" Po izreku strokovnjaka g. Mona, vodje goriške kmetijske šole so Dorenberška vina popolnem sposobna za butelje in šampanjec bi lebko tekmoval s pravim tujim šampanjcem, le umne in pridne vinoreje je treba mej našimi žalibože še sta-roveškimi vinorejci in pili bomo domačo pa izvrstno kapljico in zraven si še s prodajo drugam mnogo denarja sknpili. Beseda je bila v vsih točkah precej dobro izvršena; posebno so bile gospodične jako spretne in videlo se je, da so se bolj marljivo učilo, nego gospodje. Gospodična K. S. je prav dobro dcklamovala „Me-dejo" le nekaj smo zapazili kar nam nij bilo vseč; gospodičina to dobro ve in gotovi smo, da ne bode zamerita to malo opazko. Najlepša zabava je bila pa pri skupni večerji j razne napitnice so bo vršile. Prvo napitnico je napravil g. predsednik Perozzi, ki je veljala priljudnemu gospodu državnemu poslancu Viljem Pfeiferju, kateremu na čast je bila tudi beseda osnovana a žalibože nij se je mogel udeležiti ker je moral neke dneve preje domov na Kranjsko odriniti. Viharni „živijo klici" so doneli pri tej napitoici po natlačeni dvorani. Tudi toliko pevskih zborov niJ8mo še dozdaj nikdar slišali kakor baš v Dorenbergu. Došli so kraški, rihenberški, pa domači pevci. Kaj prijetno je bilo poslušati kako so mej soboj tekmovali; posebno so nam vrli Kraševci dopali. Omeniti moramo še govor necega, mej Slovenci dobro znanega skozi in skozi poštenega Italjana Napolitanca, kateri se je neki takole glasil: „Uže nekaj let zahajam mej Slovence in reči moram akopram žalibože ne razumem vašega jezika, zapazil sem velikansk napredek od vseh stranij zatiranega vašega naroda. Polagam vam na srce, bodite Bložni in ne prenehoma zahtevajte svoje narodne pravice kajti, v slogi je moč pri vseh narodih in prorokovati vam smem po vstvarjenem vzajemnem delovanji sijajno bodočnost, ker imate mej vašim prostim ljudstvom vse narodne pogoje do prvega razvitka. Živeli Slovenci združeni! „Ta pošten Italjan pač drugače Bodi o nas, nego Lahonski goriški „Ison-čevcevi". Mislim, da sedaj pri mestnih volitvah pač jasno vidijo da je nekaj več nego 20 Slovencev v Gorici. V kupčij sko zbo rnico goriško so izvoljeni ta teden štirje slovenski, narodni trgovci, nadejati se je, da bo-demo čez nekaj let si več narodnjakov Slovencev v to zbornico priborili, Če se bodo le naši obrtniki kaj več zanimali za to prevažno stvar in se ne ogibali volitve. Pri letošnjih magistratuih volitvah zmagujejo zopet liberalci ker jim tudi nekateri klerikalci na roke gredo, kajti njih nekdanji voditelj dr. Payer se jim je z osnovo tretje ..avstrijsko liberalne stranke" zelo zameril in postal „persona ingrata". Domače stvari. — (Izlet „ Sokola" v Sisek) k veliki pevski slavnosti o binkoštnih praznikih IG.—18. maja obeta postati prav krasen. Vdeleži se ga „Sokol" „ineorpore," ne po deputaciji. Za tretjino znižana vožnja velja lo za d ru št ve ni ko, ki so morajo po odloku vodstva južne železnice dokumentirati kot udje društva. Na to opozornje odbor „Sokolov" tako, ki se morda žMe udeležiti te slavnosti, a nijao 3a udje „Sokola." Program v prihodnji številki. — (Umrl) je 4. t. m. v Okonini pri Gornjem grada vpokojen župnik g. Valentin Orožen, znani slovenski pesnik. Njegova pesem „Kje so moje rožico" je razširjena po vsej Sloveniji, kjer naj se narodnemu možu tudi hvalažen spomin ohrani! — (Iz Ptuj a) nam piše odbornik čitalnice: V ptnjskej čitalnici bode v četrtek, dno 13. maja t. 1. ob 4. uri popoludno občni zbor za volitev novega odbora. Vsi p. n. udje druš va so tedaj povabljeni, da se tega zborovanja mnogobrojno udeležijo. — (Prošnja za tri male.) Tiše nam o uže poročauem rojstvu trojčkov podpisani g. župan: Mica Lnnder, žena Jožefa Lundra, godca iz Malih Lipljen, fare St. Kancijan pri Turjaku, poprej nŽe mati 3 otrok, porodila je 3. maja t. 1. trojčke. Vsi so dečki in dobili so pri sv. krstn imena, Florijan, Ko-cijan in Jan. Mati in dečaki ho zdravi, a revščina je bila nže poprej velika, kaj pa bo zdaj ? — Nemajo, kakor pravijo, pod milim bogom nič, in če ne bode kaj pomoči od kod, bati se je, da bo od revščine vsega konec. — Prav lepo prosim vse čestite čitatelje vašega velecenjenega lista tem revčkom kak mali darek podeliti, in slavno uredništvo ob enem ponižno prosim, darke pobirati in jih na dotično mesto odposlati. (Usmiljeni čitatelji naj pošljejo kak dar naravnost podpisanemu g. županu. Uredn.) Male Lipljene pri Turjaku, 5. maja 1875. Janez Mencin, župan. — (Slovensko gledališče.) Nijsmo se varali, govorivši slednjič z veselim nade-janjeni o predstavi Laube-jeve igro „Ena se joče, druga se smeje", na korist gospice C. Podkrajškove. Igra sama jo sigurno izmej težjih ena, in ovi lebki duh, ki veje po njej zapelje hitro marsikaterega igralca v nekovo dolgočasno enakomernost, koja gotovo nij bila v smisla prvotnega pisatelja, ni v namenu slavnega nemškega predelovalca. Čudili smo se, da so naši igralci v tem za njo čisto novem žanru svoje naloge izvrševali z navidezno lehkoto, kakor bi se bilo marsikaj kar samo ob sebi igralo. Mnogobrojno občinstvo se sicer, kakor se nam je dozdevalo nij toliko zanimalo za igro, nego muogo bolj za vladarico celega večera, gospico P o d-k rajsko v o. Pri nastopu je prejela burni pozdrav, krasne vence, brezštevilo šopkov, ki so jo obsipali od vseh stranij in navdušeni živioklici — vse to jej je moralo biti porok, da naše občinstvo ve čislati talent in pridnost. Nalogo svojo (Jeanne Rey) je igrala gospica z navadno sigurnostjo. Krasna je bila v zadnjem prizoru Četrtega dejanja. Gdč. Piskarjeva (gospa Rey-eva) nastopila je ta večer v za n;o novem žanru, in pripoznati jej moramo, da je bila izvršitev njene role izvrstno delo, občinstvo jo jo burno pohvalilo. Ravno tako nas je razveselila gospica Lesarjeva z dobro nuancirano igro, in gosp. Nolli si je mnogo prizadeval bilježnika (Bidaut) s karakterističnimi risi predstaviti kar se mu jo vrlo posrečilo. G. Schmidt (Maurice Borci) jo imel nekoliko nehvaležen nalog, pa lotil se ga je z navadno temeljitostjo, on je z g. Šuštcršičem (Vincent) vred, ki jo svojo manjšo nalogo jako dobrovoljno in raznmno izpeljal, mnogo pripomogel k dobremu vspehu celo predstave. Gospici Po d kra jšk o vej je bil sigurno ta večer eden izmej najlepših, in mi Želimo iz celega srca, da ostane z isto neutrudlji-vostjo na poti vrlega napredovanja, s katero ae jo do sedaj vedno odlikovala. — Nocoj bode predstava na korist gospice P i škarje ve in gospoda Peregrina Kaj zel a in 8 tem je sklenena letošnja sezoua. Igrala so bode jako dobra burka „Cćvljarska učenca" in prepričani smo, da so bode občinstvo ne le radi mnozega smeha, katerega bode gotovo užilo, nego tudi iz hvaležnosti do omenjenih v prav obilem številu udeležilo. -8-. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni RuTOlesciere fin Barry •V Ed09tfE09ttf. 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo nn bila oziira-rilft ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prano, i na jetrahj žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jettko, kaleft, nepre-bavljenje, zaprtje, prohlajenjo, neapan je, nlabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje, v ušesih, slabosti in blevanjo pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, blertičico in pre-hlajonje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Benoka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grofi njo Castle-ntuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih oBob, se razpošiljava na posebno zabtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega av&tnika Dr. "VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih, a L d. pri kamnju, pri prifladljivcm a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Winchester, AngleSko, 3. decembra 1842. VaSa izvrstna Revalescičre je ozdravila večletno » nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja. bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam gledo vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. JameB Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelatoina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni s; m i t. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-poluaina zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. M on ton a, Mra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Št 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner KliniBche Wochonschrlftu od 8. aprila 18 72 to le: „Nikdar ne zabim. daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara- biča" (Revalesciere). Dete je v 4. meseca vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila aijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje oidravila popolnoma v 6 tednih. St. 7H.S10. Gospo vdovo Kleutroovo, Dtisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brohan, bolehajo sedem let, na uespanji, trealici na vseh udih, shujšanji hi hipohondriji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kadiji in bolehanji dušuika, omotici i tiščanji v prsih. Št, 75.970. Gospoda Gabriela TcSnerja, slušatelja višje javne trgo\inske akademije dunajske, na skoro Tbreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. m. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V ploha', tih pušicah po pol funta 1 gold. 50 ki. 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 funte 4 gold. 50 kr., 5 run tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — Rovalosciore-Biacuiton v pušicah a 2 gold. 50 kr In 4 gold. 50 kr. — Kevaleaoiero-Cbocolatoe v prah t in v ploščicah la 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 ta* 2 gold 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta 10 gold., ta 288 taa 20 gold., — xa 576 taa 36 gold — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Dn-ur, 1, TOrtllSldutiguMNe it. 8, v I.JublJunt £d Mi.hr, v '.'radt'i bratje Oberanzmeyr, v Ina> bpaku Dioohtl & Frank, v Olovci P. Birn bacher, v Lou£l Ludvig Mtlllor, vHatlbon M. Morič, v Merana J. B. Stookhauaon, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer novi«ali pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Clratlcu pri bratih Oberranz-mcjT, v TeiueNvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai-ti i mi pri lekarju dr. A. Balterju, kakor v vaoL mestih pri dobiih lofcarjih in apesetijakih trgovoih. tudi razpošilja dunajska liiaa na vae kraje po poštni! nakaznicah ah povzetjih. Piccolijcva lekarna „k angelju". --o*Ko«- Farmacijske specijalitete <»ul»i i0 kr.; masla funt — gld. M kr.; — mast — gld. 50 kr.; — spoli Irišen — gid. .'is kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; jajco po l',,, kr.; — mleka bokal 10 kr.; goTsdnme funt 27 ki.; — teletnine funt 24 kr.. svinjsko meso, lunt 28 kr. — sena cent 1 gld. 40 kr.; — slamo cent 1 gld. 10 kr.; — drva trda 6 gold 80 kr.; — mehka 4 gld. 90 kr. \ Franjo letata naznanja slavnima p. n. občinstvu, da se je preselil iz Trsta v Ljubljano, in da je tukaj odprl svojo (149—2) 1 \ krojaško delavnico i na stolnem trgu hiš. štev. 302, ter se priporoča z obljubo, d;i bodo izročena M mu dela zinirom vestno in točno izvrševal. a T3 -»I O B 'S: š" 0 C~ < B 3 -i to Ct Vi sl11 M. pr '■q 2. =r. i • pr i ■ ' v s I »g n. o . ct> D ■0 0.2 ;-° <£. i —i ca I V o* a u« •a F - o. 1 2 © pr 51 v 0 W O« 0< (t> S I S" B a. * It B B J. 9 S m w 9 J" i- B ST ^ CD B ,|| — ca 2-1» w<— a» r* o • ta s: iS n B < IS £ o 2. p • ji' Ul S B s a ti.. ■ Sil i " s s -1 o—3 •o m. < ~ — zr. o o cc on. S q9 C B Z}2 5" Pf5 w R' § o H" s ^ 1 a s * B e. •o c o Bi os c (3 5". BiJI 2 pr» ca g S=: c: B ■ 5. 5. m 5" S' o o< o e3 hrt n- ►-3 c bo r-. ta v : ■ 9 C " "-I i- — p tr S — • 2. 0< o c CD "i B" r2. B I? p- 5p p g r1»ju. {- tn en »• P b pr Sta ta C por c o _ 3 S c. «, c. r.. ~-<=• B «2. £. £. 3 ca <* c-tnj o cr o • s. pr -i < Pr » crf- » ||l O' a S 3 o c N ■ S0 "O ^ • • • o 00 »■,•■"."•■•■ a CC lO O tO I ii (C >t. m » ■ ■ « dunajske tiskarske tovarne katuna. Dovoljujemo si aledeil najecneji tovarniški conik za saisono 1875 uljudno predloiitl. Svoje izdelke razločujemo v dve vrste, ter smo porok za dobroto robi- in zago tov ljamo, da se vsako naročilo tuko točno Izvrši, kakor bi si naročnik sam izbral. Na zahtevanje pošljemo na ogled obširni cenik. Priporočevaje najtopleje naše podvzetjo, ostajamo in se znamenj amo s odličnim spoštovanjem vodstvo prodajalnice. (51—11) Ceni 1^- Vatli, roba. Vlaatnl izdelek v perkalinu in platna za srajce, vatel po gold. KoamonoHd izdelki v perkalinu, kretonu in platnu za srajce, vatel po gold. Neunkirehnerik] izdelki ba-tista in jaconeta, vatel po gold. Francoski izdelki jaconeta in moliš, lina, vatel po gold. Girofle-Girofla, najnoveja roba za plesno in letno obleko, vatel po gold. Turški ereton za spalne haljine najnovejega kroja in \ rate, vatel po gold. Peroail za meblje vsake barve in dessin, vatel po gold. Izbran franooski briluutin, vatel po gold. Bell in gladki brilantin, vatel po gold. Belo in ogledno tkanje za životke, vatel po gold. Kosmouoška koža za dam-sko in otroško obleko, vatel po gold. Angleška platnena roba za domačo obleko, vatel po gold. Beli ehiffon, chirting in domače platno, vatel po gold. Cbiffon ali peroail za srajce, vatel po gold. Beli damastni gradi in beli ali rumeni nanking, vatel po gold. Črni orlean, vatel po gold. trni luster, vatel po gold. Orni svileni lustrin, vatel po gold. % angl. rips za obleko ali dolmane, vatel po gold. Roba za obleko, gladkih ali kolenih barv, vatel po gold. Posamezni predmeti robe. Bomburike platnene rjuhe brez šiva, »*/« v,ltlov široke, ii vatle dolge, kos po gold. Barvani inizni prti h kavi raznobarvani, kos po gold. nnln4oaX 0(J p,(jUOta ZU 1 pokrivač ou piqueui za deca, bele ali pisane barvo, kos po gold. Ena garnitura pokrivač za postelje in piqueta barvanja, 2 kosa po gold. Mizni prti od platnenega damasta. gold. 3, 3.50, 4.50, 0.50 Garniture, bele ali barvane v jaguardu, Ganiiture, bele ali pisane v damastu, 1. : četrt. 11. četrt. —.26 —.20 —.30 —.25 —.30 —.25 —.40 —.35 -.45 —.40 —.30 —.— —.35 —.30 —.35 —.30 —.35 —.30 —.30 —25 —.45 —.40 —.30 —.— —.25 —.20 —.35 —.30 —.30 —.25 —.30 -.50 —.70 —.25 —.40 —.00 1.20 »- 1.60 1.30 —.40 —.30 4.— 3.— —.80 _-~ i 1.30 1.10 G.— 5.— Boba na kose od 30 50 ali 54 vatlov. + 1 I H-četrt, četrt. */4 30 vatlovega platna od prediva, kos po gold. 6/e 30vatlov. pranega platna ml creasa, kos po gold. 4/4 30vatlov. pranega platna za uiizno prte, kos po gold. 4/4 30vatlov. pranega platna od creasa, kos po golti. V« 50vatlovega nizozemskoga platna, kos po gold. i/4 50vatlovega bel laškega platna, kos po gold. 5/4 50vatlov. irskega platna, kos po gold. °/M rumburškega platna (samo May in llolield; G vrst, gld. 3O—40—50—0O—70 kos po 24 vatlov. U oba na tucate. Žepni robci za deea z slikami uli pisanimi okraji, tucat po: gold. j Žepni robci za dekleta z pisanimi okraji nli obrobljeni, I tucat po gold. j Žepni robci za gospu, odi batista ali jaconeta z pisa-u im 1 okraji, tucat po gold. Žepni robei za gospode, z pisanimi okraji ali obrobljeni, tucat po gold. Kumburški platneni robci, tucat po gold. Irski platneni robci, 5 vrst, gold. 4, 5, 0, 7. 8 tucat. V lastni izdelki, robei od katuna za glavo, tucat po gold. Kosmouoški izdelki od katuna ali batista robci za glavo, tucat po gold. Foulard robci za glavo, tucat po gold. Kosmonoški foulard žepni robci za gospode, tucat po gold. Vlastni izdelek, žepni robci za gospode, tucat po gold. 1'latnene servijeto od jagu-arda, tucat po gold. 1'latnene servijete od damasta, tucat po gold. 1 1'latnene brisače ročne od' jaguarda, tucat po golil.1 1'latnene brisače ročno odi damasta, tucat po golil. Servijete za desert, bele ali niaane, v damastu, tucat po i goid.; Turške hagabug ročne 1 brisače, tucat po gold. i.— 1. 5 8.— 7.— 8.— 7.- 10.— 9.— 12.- 11.— H.- 12.— 16.- 15.— 25.— 20.— 85 — 95.— 1.60 1.30 3.— 2.50 3.— 2.— 2.50 3.80 3.50 4. 3. — 4, — 6.— r».— 7. 3.50 4.— 3.20 3.— 3.— 2.50 3. — 5. — 4. — 6. — 2.50 3.— ga 6 osob, 12 oaob, 18 osob, 24 osob, ■ gi. 5; gTTo; gTib, gTr2or za ti osob, 12 osob, 18 osob, 21 osob, gl. ti, gl. 12, gl. 18, gl 24. ti Pošilja se proti povzetji, zaboji se plačajo, ter prosimo, da se na firmo in Številko dobro pazi, da neprevarijo dugi nepovoljeni in krivični prodajalci. Skladišče dunajske tiskarske tovarne katuna, mesto, Ruprechtsplatz, št. 3, le št. 3, zadaj za Kupreehtovo cerkvijo, naproti vhodu v zakristijo. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".