BERILO JUGOSLOVANSKEGA ODBORA IZ ITALIJE
Pošilja slovenskim vojakom IVAN UČENIKOV »Jugoslovenski Glasnik" KAIRO Midan Ibrahim Pasha št. 42-III
SREDNJI VZHOD
Št.8
\\ /D
London,17.nov.Nemške oborožene tolpe so napadle vas Rečico' pori Ljubljani zaradi uboja 6 nemških vojakcv.Vas so nemški razbojniki izropali in zažgali ter pomoril veliko število ot-roic^žena in starcev. Ostalo prebival stvo so odpeljali v taborišče v Št. Vid nad Ljubljane. V tem taborišču so postrelili 60 talcev kot kazen za smrt omenjenih 60 vojakov.
Gernje, vest je javil Londonski padijo na srbohrvaški oddaji. Take je slovenski narod--zopet položil nov krvni davek na šrtvenik germanskega barbarstva. Grobevi po slovenski zemlji naraščajo, potoki solza slovenskih sirot napajajo to naše zemljo, ki je dala največ krvi na oltar svobode in pravice. Krvava zgodovina slovenskega naroda piše nove strani. • Gorje slovenskega nareda narašča, Kalvarija trpljenja še ni dosežena.
In vendar ni sile na tem svetu, ki bi strla odločno voljo in trdno vero v zmago pravice. Germanski divjaki plešejo svoj poslednji kanibalski ples. Ura pravičnega maščevanja se bliža z veliko hitrostjo, kajti bežji mlini meljejo - sicer počasi - zato pa zanesljivo. Ko udarila božja pravičnost z vso svojo strogostjo in ob sodelovanju milijonov evropskih trpinčenih narodov, takrat bo beseda "usmiljenje” izginila iz besednih zakladov evropskih jezikov. Takrat bo tudi kri slovenskega naroda,ki ni bila prelita zaman, maščevana v zvrhani meri. Tega se danes zaveda ves slovenski nared z isto neomahljivo vero, kakor njegov krvni brat ttam doli v srbskih, bosanskih in črnogorskih gorah.
Pobratimstvo Slovencev in Srbov je danes zvezano s krvjo, prepojeno z isj;im trpljenjem in enakim junaštvom. Cesar ni mogeJL v puo.1 ni .meri doseči mir, to je sedaj dopolnjeno z orožjem.
Tudi tam v sončni Dalmaciji polagajo jugoslovanski Hrvatje svoja življenja na šrtvenik boljše bodočnosti Velike Jugoslavije. Vojaki kraljevega morilca Paveliča uhajaje med četnike in vežejo tako.razrahljane vezi jugeslovanske nacije. Delo, ki sta ga zasnovala Mussolini in Hitler./' udarja nazaj v njihove lastne vrste. Kri, trpljenje, solze in gorje, so tiste niti, ki bode povile Novo Jugoslavijo v nepremagljivo- c-eliue, kajti kri ni voda.

KAJ JE NOVEGA DOMA?
Italijanska trgovska mornarica je v zadnjih dneh doživela zopet izredno tešite udarce. Waverly Root, ameriški pomorski pisec je na podlagi poročil, ki so nu prispela iz Italije,ugotovil, da je. znašala tonaža i-talijansko trgovske mornarice ob vstopu Mussolinija v vojno 3,500.000 ton. Koncem avgusta pa so imeli Lahi komaj šo 1,000.000 ton trgovskega brodovja. Tudi Hemčija jc v tem času izgubila skoro 2/3 trgovske mornarice , zato sta sc Hitler in Mussolini dogovorila, da so polastita francoskega brodovja, ki leži v Maršeju in Vilafranchi. Vprašanje je samo, ali se bodo Francozi temu pokorili.
Hrabri e.lpinci sc končno prispeli na rusko fronto. Laški tisk pravi, da so tudi še prejeli prvi blagoslov ruskega ognja. Tudi ruska poročila so enkrat omenila italijanske junake v dolini reko Doneč. S posebnim spoštovanjem pa se o njih ne izražajo. Nekaj čet sc Rusi tudi že polovili .
Odpor v Jugoslaviji .se širi tudi po krajih, ki jih doslej ni omenilo še nobeno poročilo. V tovarni Ruše pri Mariboru je zgorela delavnica in naprave za proizvodnjo umetnih gnojil. V Hutterj evi tovarni v Mari- -boru so se vnele velike količine tkanin, ki so jih tvornice izdelale za nemško armado. Tudi iz drugih krajev Slovenije, ki so jih zasedli Nemci prihajajo poročila o manjših "nezgodah". Posebno pogoste-so nesreče na železniških progah.
Najvažnejši dogodek v jugoslovanskem oboroženem, odpom je napad čet-niškega oddelka, ki je pod vodstvom vrhovnega poveljnika jugoslovanskih . oboroženih sil v osvobojenem delu Jugoslavije polkovnika Draže Mihailo-' vida, na nemško motorizirano kolono. Pri tem so četniki pobili 328 Nemcev, zaplenili velike količine orožja in mitnicije ter znatno število motornih vozil.
N emš ko-las ko-mad j ar sko-b o1gar ski banditi so Jugoslavijo porazdelili na deset dolov.. Slovenijo so si delili Germani, Lahi in Mndjari. Po pogodbi od 7.junija, sklenjeni v Berlinu je Italija dobila Ljubljano,
/sc Dolenjsko in del Notranjske. Gorenjska in Slovenska štajersko sta pripadli Germanom. Del Prekmurja so si vzeli Nemci, ostalo pa z Medji-mur j on vred so ukradli Atilovi potomci. Jugoslovanska agrarna reforma •je v tem fevdalnem delu Slovenije porazdelila zemljo nadjarskih magnatov revnemu prebivalstvu, ki je na ta način vendar-le prišlo do svojega koščka kruha, iviadjarski grofje sc sedaj to zemljo zopet vrnili prejšnjim ljudskim krvosesom. V Ljubljani vlada glasoviti slovenožder Grazziolii, bivši glavni tajnik fašistovske stranke. 7 Ljubljani čedalje bolj narašča število laškega uredništva, ki je strahovito'korumpirano in nesposobno za vsako administrativno delo.
Vojaštva je po vsej Sloveniji mnogo. V Ljubljani so brije pešadij-.ski polki, dva topniška in nekaj desetin lahkih tankov in blindiranih < avtomobilov. Baje nameravajo Lahi ustanoviti v Ljubljani nov arnijeki_ kor. Na ljubljanskem letališču je nekaj malega laškega letalstva, vedi- . nona imajo šolske aparate. Vojaške posadke so tudi na Vrhniki, Logatcu, v Cerknici, na Blokah, v Ribnici, Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Kočevju, v Brežicah, Litiji in posebno nočne posadke so ob novi nemško-ita-lijanski meji.
Hitler ju imenoval svojega Gaulajterja zs. Slovensko Štajersko. Je to neki Franz Steindic, kriminalni tip, ki je polovico svojega življenja prebil po zaporih. Z največjim terorjem in banditskimi metodami misli ta bež ti ja pogermaniti vso Slovensko Štajersko. Do sedaj se izgnali Nemci iz Slovenije 287.000 Slovencev.
* o • o o c e_ 1	9 c p a »	9 c 6	0	0	0	0 o<>e»e9oiee«»*"1r#«oe#ooooeoeoc»oot>co9 o o o	° c 0	° r c . *	*
ŽIVEL PRVI BALADJ ON KR.GARDE V SRBSKIH PLANINAH Polkovnik Draža Mihailovič,vrhovni poveljnik jugoslovanskih sil v planin ah Jugoslavije,je poslal N j.Vel.Kralju, ob priliki osnovanja I.bataljoni. Kr.garde, pozdrav in najlepšo želje za skorajšnji povratek Kralja v Jugoslavijo. Brzojavko je zaključil z vzklikom; Živio Kralj! Živela Jugoslavija!
ČRNOGORSKI ČETNIKI NA DELU
Vr.no goro so poskušali zasesti Lahi, vendar se jim je to le delo-na posrečile. Za "guvernerja" so postavili grofa Mazzolinija. Z-e 12.julija je ta grof razglasil "osvoboditev in samostojnost" Črne gore. Takrat se mu. gotovo ni sanjalo, da bodo junaška črnogorska tla grob laških j’makov. Sedaj ko je žo nekaj tisoč laških vojakov pustilo svoja življenja na tej sveti jugoslovanski zemlji, gotovo ne misli več na kakega pritepenca, ki hi mu j>omadii "čr/oorgomko...kroa-o"rm glavo.
KAVKAZ '" CILJ GERMANOV
Hitlerjeva požrešnost je trenotno usmerjena na Kavkaz. Na vznožju tega pogorja ležijo najbogatejši petrolejski vrelci na svetu, ki Germanom vzbujajo volovski apetit. Te dragocene pijače pa prav občutno primanjkuje nemškim tankom in letalom. Hitlerjeve slave bo takoj konec, če ne bo bencina.
Poleg tega pa odpira kavkaško pogorje Hitlerju nove poti za zavojevan j e azijske celine. Predvsem je Hitlerjeva nujna želja, da presede Angležem in Amerikancem pot za dobavljanje vojnega materi jala Rusiji. S Kavkaza pa je mogoč tudi napad na Indijo, ki Hitlerja tako neznansko srbi. Tudi bi Hitler s Kavkaza prišel do petrolejskih vrelcev v Iranu in Iraku, če bi se mu sreča še nadalje smehljala. S Kavkaškega pogorja pa bi končno mislil lahko tudi na osvajanje Sueškega kanala.
Poglejmo si, kako je v resnici s temi Hitlerjevimi načrti. Petrolej, to je vsekakor najvažnejši germanski cilj. V zadnji svetovni vojni se je, slično kakor danes,Nemcem posrečilo razmestiti se po Ukrajini in Krimskem polotoku. Nemški general Ludendorff je že takrat dejal:"Nemška armada mora v Baku, po petrolej!11
V teku sedanje vojne je Hitler večkrat poskušal pridobiti Rusijo za to, da bi nemške in ruske armade skupno napadle Indijo. Kot predhodniki nemških načrtov so bili poslani v Afganistan nemški "turisti". Sam dr.
Tod je z znatno posadko specijalistov odpotoval na Kavkaz, da prouči tamkajšnje cestno omrežje. Istočasno so Nemci nagovarjali Stalina, da bi dovolil nekaj stotinam nemških strokovnjakov obisk v Baku, da bi preiskali J ožnosti povišanja izkoriščanja nafte. Po nemških načrtih bi se moglo do leta 1943 področje Bakutna v toliko spopolniti, da bi postala petro- ... lejška polja v tem kotu sveta prva na našem planetu. Iz neznanih razlogov, ki pa jih ni teško doumeti, so Hitlerjevi predlogi naleteli pri Stalinu na gluha ušesa.
Nemški pritisk se je ponavljal, vendar v drugi smeri. Malo časa pred izbruhom Rašid-Alijeve revolucije v Iraku je Hitler zaprosil Stalina,da bi mu dovolil zasesti Kavkaz s 7 nemškimi divizijami. Nemški načrt je. šel za tem, da bi se Hitler s pomočjo svojih plačencev v Iraku polastil petrolejskih vrelcev. Načrt se je izjalovil, ker je bila Rašid-Alijeva revolucija prenaglo udušena. Dejstvo je, da je moral Hitler opustiti vse svoje napadalne načrte na Kavkaškem odseku zaradi naglega ohlajevanja nemško-ruskega prijateljstva, ki se je že po nekaj tednih spremenilo v odkrito sovraštvo.
Sedanje vojaške operacije, ki se razvijajo na Krimskem polotoku,so po nemškem načrtu samo prvi del napada na Kavkaz. Ni izključeno, da bodo Nemci prešli ožino Kerč in se vgnezdili na pobočjih samega Kavkaza, vendar jih tu čakajo take težkoče, ki jih do sedaj niso bili vajeni. tredvsem je Kavkaz sam po sebi naravna utrdba, ki bi jo bilo mogoče prekoračiti samo z ogromnimi žrtvami,ki pa si jih Nemci ne morejo' več dovoliti zaradi svojih dosedanjih ogromnih izgub na ruskem bo jišču.Zelo hriboviti Kavkaz ne dovoljuje operacij z motoriziranimi divizijami. Bliskovita vojna se je mogla razvijati po ravninskih stepah Rusije, in kljub^ temu je bil nemški udor ustavljen. Lahko si predstavljamo na kakšne_teš-koče bo naletela nemška bliskovitost v kavkaških hribih.Res je, da_jugoslovanske in grške višine niso mogle ustaviti nemškega prodora, ali je treba upoštevati, da v teh krajih niso naletele niti na številčno niti tehnično enakega nasprotnika. V Rusiji je stvar drugačna. Na Kavkazu,-Ča-ka Hitlerja številna in izvrstno opremljena armada, ki šteje 1 milijon mož. Znano je tudi, da je maršal Timošenko dobil pol mili jonsko armado iz Sibirije. To je zid, ki bo uspešno branil pot Germanom proti jugovzhodu. V ozadju pa stoji irnperijalna vojska po^poveljstvom generala Wa-vella.
Rusi pa so kljub temu Kavkaz še močno utrdili. Po ogromnem ozemlju so raztresene obrambne postojanke, da na mestu obračunajo tako s pado-branci kakor z izkrcanimi oddelki, ki bi se pojavili. Ruske oblasti pa so tudi poskrbele, da se v najkrajšem času uničijo vse naprave na pet-^ ^olejskih vrelcih in zažgejo vse zaloge in vrelci sami, če.bi se sovražniku na kakršenkoli način posrečilo dokopati se teh obmooji.
Naravne teškoče, ki čakajo Hitlerja na Kavkazu bi se pa še močno Povečale, če bi hotel to področje uporabiti kot izhodišče za napad na Indijo, Iran, Irak, Sueški kanal ali pa za napad na Turčijo. Puščavska ozemlja, brez cest in drugih zvez, brez vode in prehrane bi zanesljivo pokopala vso nemško armado. Zavezniški general, ki temeljito pozna prilike v teh krajih je dejal: "Želel bi videti nemško bliskovito vojsko v krajih, ker bi bil .to njen najbolj zanesljiv konec".
Vff
lOMAHDOSlf - KOV! AN GLASKE UDARNE EDINICE.
rip-ra v-;	a,] dnevi 30 prinesli tukajšnji časniki popis nenadnega u-
.ga napravile angleške udarne čete na Bardi jo. Te čete," ki v pi-i -n arJ^° Angleži "KOMANDOS" so se v pozni nočmi uri približale o-„Jn nararnQ'1!l se izkrcale ter prodrle v samo mesto„ Posamezne posadke ip 1n*	. janske in nemške vojašnice, skladišča orožja in muničili™,	6 5 8-1 6 Tazne prometne naprave v luki. Napad je bil tako nepri-
~	organizacija tako dovršena, da je bilo delo končano še pred-
nsl“ •“	Lahi zavedli, kaj se pravzaprav dogaja. Po izvršeni
naiogi so se čete zopet vkrcale in srečno priplule v svoje izhodišče.
h-i i t ir ■	aaarnih. četah smo na tem mestu že enkrat govorili, To so
prostovoljci smrti, ki povzročajo v nemškem frontnem zaledju ° "SŽr armadam velike neprijetnosti in prav resne skrbi.
nanis "KOMANDO??0^0 ?? ylicah angleške vojake, ki nosijo na ramenih
sirs° .javnost je ta pojav nekaj novega, čeravno so ^	®® armade ukvarjale s to vrsto orožja še predno je Hitler na-
.f •	aY° svobodo. Tudi jugoslovanska armada je pripravljala le-
? tOVOlj<reV smrti’ vendar so jo dogodki prehiteli, predno je prišlo do organiziranja v večjem obsegu.
v rostovoljoi smrti so vedno pripravljeni na pohode, s katerih ni , ^ .??7Ta iiaV	udarne Čete, ki prihajajo iz vseh vrst orožja.Vsak
Konois ki, pes adij ski, topniški, inženjerski itd. polk ima v teh vrstah svoje zastopnike.
Izvezbanje prostovoljcev smrti je zelo strogo. Moštvo mora biti u-a ,? „tjico za ^slo na morju, kakor na kopnem. Njihova telesa morajo P a 1 U3Posobljena, da z lahkoto prenašajo vse napore in da ostanejo crez pomoči celo po nekaj tednov na sovražnem ozemlju. V glavnem deluje-Lf f n Prostovoljci smrti na sovražnih morskih obalah in je zato ^ x°	ssno povezano z delovanjem angleške vojne mornarice.
častniki in vojaki oddelkov "KOMANDOS" morajo biti temeljito pouce-a ° ^Jvljenju in delu na^morju. Njihovo osnovno znanje sloni na vztraj-v.Li vezoanju izkrcavanja in vkrcavanja tako po dnevi kakor ponoči in to oc Vtiakem vremenu.Posamezni oddelki so razdeljeni na majhne posadke u-drnin in motoriziranih skupin.Na sovražno obalo se izkrcajo v malih mo-oornm čolnih, ki imajo ravno dno. Ti čolni so primerno oklepljeni in cUlko.izmrcajo desetino vojakov ali motorno vozilo na odprti in drugim plovnim edinicam nepristopni morski obali.
va2banju- polagajo vaditelji veliko pažnjo na temeljito izučenje moštva in častnikov v plavanju. Vsak pripadnik oddelkov "KOMANDOS" mora ?1^1vvr 3 yanJpreplavati tudi daljše oddaljenosti s polno bojno opremo, drzec pri tem puško nad morsko gladino.
/ežbanje zasleduje dve bistveni smeri. Prvo je potrebno, da se prostovoljec smrti izuri v samostojnem mišljenju in da je sposoben izdela-vaoi načrte, ki so last njegovega lastnega prevdarka. Istočasno z vežba-njem duha pa si mora prostovoljec smrti krepiti tudi telo, ki ga mora Usposobili.tako, da lahko prenaša vse moralne in telesne napor e. Telesna-odpornost m izdržljivost sta prvi pogoj pravega vojaka. Prostovoljec mora biti v stanju, da izdrži pohode in tudi tek na velike oddaljenosti ako_podnevi kakor ponoči v najbolj nepristopnem ozemlju in to ob hrani n pijači, ki zahtevata najmanjši obseg in najmanjšo težo. Pomanjkanje
rane, pijače m spanja tudi skozi več dni jev teh edinicah zelo pogosto,	u	*
Prostovoljci smrti delujejo v zaledju sovražnika, zato morajo v podroonostih.poznati osnovo pehotne taktike» Temeljito čitanje zemljevi-ov’ zanesljiva uporaba kompasa in drugih vojaških' instrumentov, to so ricobhodno potrebne stvari vsakega prostovoljca. Vežbe v plezanju preko zidov m sličnih zaprek, previdno prekoračenje žičnih ovir itd,tvori po~ sečen del pouka. Vsak "KOMANDOS" mora biti mojster v boksanju in "žiu-ticu , napadalni in obrambni borbi brez uporabe orožja, Nikdar se ne ve kaaj m, s kakšnim nasprotnikom se bo prostovoljec smrti srečal. Razurn-^jivc^je, da mora vsak poedinec izvrstno poznati vse vrste lastnega in sovražnikovega orožja.Do podrobnosti mu morajo biti znane lastnosti raz-reliv, ki jih bo uporabljal na sovražnem ozemlju.
, Veliko časa posvečajo vaditelji vežbanju za napade na tanke in dru-^a oklepna vozila. Tu delujejo trojke prostovoljcev, ki v dobrih zaklo-ih čakajo na oklopno vozilo in ga napadejo s posebnimi ročnimi bombami. ? Pa 3a^veliko drugih načinov, kako se s samo človeško silo in navadni--ii sreds uvi onesposobi to orožje., ki igra...ofliaoilno vlogo v sedanjem modernem bojevanju.
POD ČRTO
S čvrstim korakom je stopala naša trojka v "breg. Oblečeni v napol razpadle vojaške uniforme, dvojica naju s šajkačo na glavi, tretji s š vib ar o 9 ki mu je segala globoko do ušes. Preko ramen so se vili rod eni-, ki, polni nabojev, v rokah smo nosili puške, na opasaču bodalo in ^ <:.k po štiri ročne bombe. Previdno smo se izogibali goličav in iskali zavetja v visoki brinjevini, ki se je razpletala vse do vrha.
Striko je bil vodnik naše patrole. Vojvoda nas je poslal, da pregledamo pobočja na oni strani hribovitega venoa, ki se vleče po obronkih Šumadije. Zadnja poročila sr pripovedovala, da je v selo Š. prispela četa nemške motorizirane pešadije, da očisti soseščino in kaznuje domoljubno vas, ki je podpirala četnike.
Težavno smo se dvigali po strmini. Hudi strmec je bil premagan in žleb preplezan. Ha vrhu smo obstali pod košatim borom, izpregovoril ni nihče.
Striko je postal nemiren. Obe dlani je zaslonil za uhljaj in migal z glavo^sedaj proti levi, pa zopet na desno. Košate brke so se dvigale in pobešale, kakor mački, ki preži na miš.
"Danes jim plačam, ako Bog da"! je siknil skozi zobe, zagrabil za puške in jo krepko stisnil. V roki je držal novo laško avtomatsko puško "BERETTA", ki.mu.jo je daroval	serdari Jole. "E" je dejal in jo gle-
I dal s sarkastičnim pogledom:"Danes boš pila rdečo bratovščine s svojimi banditskimi zavezniki, ako Bog da!"
i<:	v dolini se je dvignil steber sivega prahu in v motnih cunjastih
presledkih kipel kvišku.
V	trenotku je Striko odprl nosnici in povohal v jutranjo vlago. Bliskovito mu je zažarelo lice, stisnjene ustnice so se razširile in z desnice je krepko zamahnil proti vzhodu, Nobenega glasnega povelja.Naglo smo vsi trije vpngnili hrbte in se s pripravljenimi puškami vlekli skozi trnje in srebc.t proti naznačeni smeri.
Pot iz^vasi S. se je v ostrih ovinkih vila proti grebenu. Sovražna kolona je bila še nekaj kilometrov pod nami. Do zanesljive zasede smo imeli še pol kilometra poti. Spustili smo se preko globokega žleba, ki nas je skrbno čuval pred sovražnim očesom. Časa smo imeli prav malo na razpolago, zato smo se v dolgih skokih poganjali kvišku, da pridemo čim prej do cilja. Kmalu smo se znašli v dobre zakritem skalnem previsu, ki nam je nudil sijajen pogled na vijugasto cesto,
Striko je potegnil iz žepa vojaško čutaro in v dolgih in globokih 1 požirkih srebal pristno šumadijsko slivovko. Seveda nisva zaostajala za njim.
"Fanta, pazita!" je spregovoril Striko. "Ti Slovence zasedeš pus~ -karnic® na ,na levi strani in držiš pod ognjem gornjo stran ceste in ■Iso okolico na tej strani. Ko bodo Nemci povohali naš ogenj, jo bodo gotovo potegnili na tvojo stran. Zato pazi, da vsakega prikleneš k zemlji se predno se dovlece ds kritja. Ti, Ace, drži desno stran in posebne pazi, da ti Švaba živ ne odnese pete po bregu navzdol. .Merita dobro in odprita ogenj šele takrat, ko zapoje moja beretka. V ostalem pazita na moja povelja!"
Potegnil sem se na levo stran, kakih dvajset korakov od Strikove-ga zaklona. Puškarnica je bila zelo skrbno izdelana, pogled je nudil najboljši izstrel. Vlegel sem se kolikor mogoče udobne, naravnal tla pod trebuhsm in izkopal lagodni kotanji za oba komolca.
V	daljavi se je začul® narahlo brnenje motorjev, ki se je pečasi bližal®. Krepko sem stisnil puško ob ramo in pogledal Strika, ki mi je tajinstveno pomižiknil z levim očesom.
Prav na koncu ceste se je tisti hip pojavila črna pika. Po par sekundah sta bili še dve; mogoče jih je tudi več, sem pomislil. Za njima se je dvigal steber prahu. Motorji so čedalje glasneje brneli. Neka čudna slabest^se mi je.vlegla na duše. Puška se je tresla, da sem se ^esiio prestrašil. Kaj je neki te? Ali je strah? H sreči sem se naglo Pomiril. Poškilil sem na Strika. Občutil je moj pogled in čuden posmeh je igral na njegovem licu,
, v haljavi sta se pokazali že razločni obliki dveh motociklistov.
levem je obvisela muha moje puške in ga stalno spremljala. Napeto sem poslušal kdaj zapoje Strikova beretka. Motociklista v nemških uni--i-ormah sta se bližala z veliko hitrostjo. Mojega nisem spustil niti za hip. Izza obeh vozačev se je slišalo bolj zamolklo ropotanje motorjev.
'ii trajalo dolgo in že sta oba motociklista zdrvela mimo nas. "Hudiča! " sem dejal; kaj vendar misli Striko?" Zakaj ne strelja?"
Izgled na cesto je bil zastrt od prahu, vendar se mi je zdelo, da slišim v ozadju še nadaljne ropotanje motorjev. Počasi se je oblak prahu očistil.
Ha koncu ceste se je pokazal avto. Z majhno hitrostjo se je bližal. Že sem tudi razločil na glavah potnikov nemške čelade, morda jih je bilo 20 do 29» V prvi vrsti sem razločno zapazil na vsaki strani po eno strojnico. Ducat puškinih cevi je molelo na vse strani. Pomeril sem na levega sJrcjničarja, ki mi je kazal prav ugodno tarčo. Vztrajno sem ga spremljal v muhi.
Ha desni je počilo pol ducata strelov. Srednji Hemec se je stresel in omahnil nazaj. V tem hipu je zapela tudi moja puška, Strojničar, ki sem ga imel v muhi se je pogreznil v avto. Stih.kova beretka dobro klopoče, vendar nisem našel časa, da bi štel njegu tč zadetka. Videl som samo, da poskakujejo Nemci iz avtomobila in se skrivajo za. vozilo, ki se je ustavilo,
Okrog avta leži nekaj trupel. Nemci odgovarjajo v presledkih. Obe njihovi strojnici molčita. Šofer lezi preko etopnjišca kabine, njegov sprožil j e vale <5 pa je zlezel že čisto na pod, Medtem vidim tri Nemce kako so preskočili cesto proti moji strani in se vrgli v travo« Prvega zapazim v hipu, ko pripravlja puško na Strika. Dobro sem pomeril in Nemec, ki je bil komaj dobrih 30 korakov od mene, je zaril nos v krtino,V tem se pokaže glava drugega Nemca, pomerim in tudi tega ni več na izstrelu. Tretji se vleče nazaj. Za trenotek mi pokaže kos hrbta in že priklenem -tudi njega na zemljo.
Ves prizor je trajal komaj nekaj pičlih minut. Striko je utihnil in tudi Aco ne strelja več. Ozrem se po Strdku, ki mi prav živahno nekaj ukazuje. Nič ns razumem, izza avtomobila se razločno čujejo vzkliki: "Živeli naši! Ha pomoč! Pomagajte!"
Striko me začudeno pogleda, plane polconcu, se potegne nazaj, obide velik brv.n jev grm, ne vrže na tla in privleče na deset korakov do mojih treh Nemcev, ki so ležali poleg ceste. V tem ga je tretji Nemec zapazil, poskušal je dvigniti puško, ali ga je Striko pravočasno prehitel.V treh urnih skokih je Striko dosegel cestni jarek in ni pomignil, naj mu sledim. Izza njegovega hrbta sem opazil za prvim avtom še eno motorno vozilo. V tem hipu sva zaslišala ostri strel pištole, temu je sledilo o-bupno zapemaganje. Skočila sva na deset korakov do avtomobila in zapazila, da dva Nemca streljata na - civiliste na avtu.Z najine strani je padlo nekaj strelov in Nemca sta izginila. Pomeril sem v kabino avtomobila in oddal še tri ali štiri strele,Čeravno nisem, videl drugega kot nemško čelado.Medtem je "bil Striko že na avtomobilu«V skoka sem bil pri njemu.Nudil se nama je strašen prizor»Dvajset srbskih kmetov je ležalo pu podu,drug vrh drugega,vsi zvezani z močnimi vrvmi,Obstal sen kot pri-j kcTan. Ne tako Striko, Z naglim zamahom noža je prerezal vrvi prvemu,ki ga je dosegel. Šele tedaj sem^se zavedel položaja,1/ nekaj min ut ali so poskakali rešeni talci iz voza0Štirje so ostali na vozu,bili so mrtvi,
Zoret so počili streli.Zaregljala je strojnica.Naši osvobojenci so poskakali proti desni strani, kamor jih je usmeril Striko.Dva sla padla, ostali so izginili v visokem brinju. Vrgel sem se pod avto. Strojnica je strahovito rešetala. V tem je mimo naju pridrvel motociklist.Striko, ki je ležal tri korake od mene, se je bliskovito okrenil in že je njegova beretka udarjala po hrbtu motociklista, ki se je kot strela prekopicnil čez volan na sredino ceste,
"Domov!" je zavpil Striko in se z vso silo pognal v brinjevino. Strojnica drugega motociklista je orala po cesti,zato sem počakal, pripravljen na vse.
Ravno sem premišljeval, ali naj se zakadim preko ceste,ali naj še malo počakam, ko začujem globok čin-bum,ki je zamolklo donel v dolino. Strojnica je prenehala. V dveh skokih sem bil v brinjevem krit ju,vržem se na tla in že zagledam Strika,ki je v tem hipu vrgel drugo bombo,
Kaj se je zgodilo nisem mogel razpoznati in tudi čin-buma nisem slišal, ker me je ravno v tem trenotku oplazilo po desnem nadlaktu.Zavpil sem,v tem pa je bil tudi že Striko pri meni,
"Kaj je? Ali si ranjen?" je zavpil. Desnica mi je zdrknila na zemr-- J-jo in odgovorila mesto mene.
■Okrog poldne so me pripeljali Striko in ostali osvobojenci v taborišče. Aco je ostal med mrtvimi,
_ • • • uKo so postrelili otroke, žene in s-tavčke, so nas zvezan« odpeljali. V so nas hoteli javno pobesitik da bi a tem preplašili srbski rod" je pripovedoval. župan iz vasi S,