MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo in uprava' Maribor. Ooapoaka ul. II / Talatoa wadnUWa Ml#, uprava MM Uhaja rasan nadalja In praznikov vaak dan ob ta. tal / Valja uaaaena prajanan v upravi al pa poM 10 Din. doatavljan na da* 19 Din / Oglasi po conUa z aprojoma tudi oglasni oddolok »Jutra* v Ljubljani t Patini takevnl ratun »L 11.400 JUTRA” Dva trezna bolgarska glasova MADŽAROV IN T0D0R0V O PAKTU MALE ANTANTE. f vseh velikih svetovnopolitičnih do-sodkih zadnjega časa je ostala naša soseda B o l g a r j a nekako preveč nevidno ob strani, kar dokazuje, da je skoraj docela osamljena In potisnjena na periferijo interesov Evrope. Pa tudi njena 3>oiitika sama, dasi je oficielno še ved.no ^vezana na Italijo, izgublja trdna tla ® pričenja kolebati. Močne bolgarske politične skupine uvidevajo vedno bolj, da ^ utegnila biti popolna odvisnost od sku-Pitte revizionistov in ‘rušilcev miru naravnost usodna. To uvidevajo zlasti z e m 1 i e d e 1 c i, v prvi vrsti pa po vrnitvi ^igroptov iz Jugoslavije. Ift kakor se 3® na Madžarskem našel stari grof P a-'aviccini, ki Je v budimpeštarski 2fe>roici odkrito dejal, da bi pomenila no-va vojna, ki bi jo izzvali nosilci sedanjemu režima, konec madžarske 'samostojno sd, tako so vstali tudi v Bolgariji posamezni trezni in preudarni možje, ki svate sofijsko Vlado pred nevarnimi pustolovščinami. To se je zgodilo posebno se- moči nove grupacije in o silah, ki sto se za njo, se M a d žaro v virača ob koncu k Bolgariji ir. pravi, da je edina prava politika, ki jo more voditi Bolgarija napram mali antanti in sploh vsej Evropi miroljubnost, ki pa mora bi« tako iskrena, da ne bo dajala povoda za mnenje, da je Sofija za kulisami za vojno pustolovščino. Ta izvajanja zaključuje s temi značilnimi besedami: »Dasi je skrajno žalostno to dej. stvo, vendar moramo vedeti, da smo osamljeni in brez vsake podpore!« Zato je sedaj edina zaščita Bolgarije še Društvo r. a‘r ojilo V, katerega se mora okleniti in iskati pri njem varnost za svoj obstoj in notranji razvoj. Če se bo Bolgarija držala teh smernic, izhajajočih iz dejanskega stanja, potem se lahko obvaruje vseh nesreč. Svoje interese more zaščititi tildi najmanjši narod, dovolj je le, da ve, kako mora vodi« svojo razumno politiko. Dočtm govori Madžarov samo trezno in pametno o novem položaju po paktu male antante, govori Kosta Todo-r o v o paktu iskreno prijateljsko in ugotavlja naposled skladno z Madžarovim: »Dasi pakt vsaj formelno ni naperjen proti nam, je vendar občutno poslabšal naš mednarodni položaj in ustvaril še večjo izolacijo Bolgarije. Zaprl nam je gotovo češkostovaško tržišče In Otežuje vsak naš direkten sporazum z eno-ali drugo državo male antante. Po njem ne moremo skleni« ločeno nobene pogodbe ne z Jugoslavijo ne z Romunijo, ki sta naši največji sosed!. Razume pa se, da zaradi tega ne smemo biti obupani: pogreške nrošlosti more popraviti pametna, trezna in Jasna politika!« Pri tem misli Todo-roV očito na pTeorientacijo bolgarske zunanje politike. Navedi! smo ta dva trezni bolgarska glasova, da vidimo, kako gledajo na pakt male antante tisti Bolgari, ki jim sovraštvo do naše države n! presleoilo jasne misli In pogleda na realnost danih dej* sfev. Ta dva glasova sta pa nov dokaz o velikem pomenu naše zveze s Č e š kosi o vaško in Romunijo. Ratifikacija pakta male antante RATIFIKACIJA V NAŠI NARODNI SKUPŠČINI IN V ČEŠKOSLOVAŠKEM PARLAMENTU. PAUL-BONCOUR O PAKTU. OBJAVA ŽENEVSKEGA TAJNIŠTVA. BEOGRAD, 2. marca. Včeraj je narodna skupščina ratificirala pakt male antante. Ob tej priliki je bila skupščinska dvorana pozorišče navdušenih ovacij, ki so izzvenele v poudarjanju bratskih vezi med Jugoslavijo, Češkoslovaško Romunije in Francijo. Skupščinski poročevalec dr. Ku ju d žič je prečital pakt male antante, ki je bil v celoti brez vsakega komentarja ali debate sprejet. Velik u-speh je zabeležil ob tej priliki tudi zunanji minister dr. Jevtič, ki je razložil poslancem zgodovino male antante in pa znameniti pakt, ki je utrdil naš položaj v srednji Evropi. Zunanji minister je v-l svojem govoru označil malo antanto In njen zgodovinski pakt v naslednjem: Cilj male antante je, da ohrani in organizira mir, da okrepi gospodarske stike z vsemi državami srednje Evrope, da po vseh svojih močeh pripomore k stabilizaciji r?zmer v srednji Evropi in da varuje skupne interese članic male antante. Nato $o govorili ob silnem navdušenji! nabito polne skupščine še poslanci dr. Perič, dr. Paleček in Ivan Mohorič. — Skupščina je ratificirala po govoru opo-zicionalnih poslancev Trpkoviča, dr. Nikiča in dr. Kožulja, ki pa so ugotavljati v svojih govorih le popolno solidarnost vsega naroda v zunanfepolltičnlh vprašanhh, predloženi pakt soglasno. PRAGA, 2. marca. Češkoslovaški par lament je z navdušenjem ratificiral nov! pakt male antante. PARIZ, 2. marca. V zunanjem odbora zbornice je podal francoski zunanji minister Paul-Boncour daljši ekspoze o novem orgahizacHe^m paktu male antante. Že v začetku svojega govora Je zunanji minister ugotovil, da pomeni pakt novo garancijo za ohranitev in utrditev miru v srednji Evropi. Mala antanta je že v vsem svojem dosedanjem delovanju dokazala, da je eden najmočnejših stebrov ne le srednjeevropskega, temveč splošno evropskega miru. Nadalje je Paul-Boncour Izjavil, da niso pridobile na ugledu le vse tri države pogodbenice, temveč se je uveljavila mala antanta kot velesila. V svojem ekspozeju se je zunanji minister dotaknil tudi hirtenberške a-fere in izjavil, da gre tudi v tem primeru iskrena zahvala mali antanti, ki je edina pripomogla do mirne rešitve te nerodne zadeve. ŽENEVA, 2. marca. Nasprotno vestem In trditvam italijanskih poslancev v parlamentu, kakor tudi časopisnim poročilom, potrjuje tajništvo male antante V Ženevi, da novi pakt rte vsebuje nobenega vojaškega dogovora. Pakt nima nobene tajne klavzule. Na drugi strani so tudi popolnoma napačni teksti, ki jih je objavil nedavno »Giornale d’Italla« kot tajne klavzule medsebojnega sporazuma. Kitajska napove Japonski voino? KITAJSKA NOTA DRUŠTVU NARODOV IN ODPOKLIC DIPLOMATSKIH ZASTOPNIKOV IZ JAPONSKE. KITAJCI SE BRANIJO. Govor drla vnecia oravdivka Čfadrova RAZPRAVA PROTI BRODARJU IN TOVARIŠEM JE DOKAZALA AKCIJO ZA SAMOSTOJNO SLOVENSKO REPUBLIKO. BEOGRAD, 2. marca. Ko, so bile M2eraJ še preči tatic zadnje izpovedi ra|nih prič, je predsednik sodišča za *aščito države dr. Bubaui razglasil. ®a ie dokazovalno postopanje konča- Danes je govoril državni pravd-n'k dr. Čladrov, ki je naglasil, da ie Jaznrava v vsem svojem poteku ugodila Jo potrdila vse navedbe, ki jih obtožnica obtožencem. V svojih JJ^daljnjih izvajanjih ie opisal delovaje slovenske separatistične akcije, ki j® skušala izrabiti ,60ietnico rojstva dr. f°rošca in si kovati iz tega potreben •goltal. Seveda so sledili kot neizoprib ®a Posledica žnahl dogodki, ki so jasno pokazali ne le izdajalsko akcl-j® nekaterih ljudi, temveč tudi n5lhovo ^dinastično stališče. O priliki Ko-nif. * e broslave se le zlorabHala prlž :a m So se ibscAniraie velike in ostre akciji so po maši agitirali javno za slo vensko samostojno republiko pod vodstvom svojega orvega predsednika dr. Korošca. Akcija za slovensko samostojno reoubiiko ie bila v vsakem pogledu izborno pripravljena. Ko je še analiziral krivdo posameznih obtožencev, je končal govor z zahtevo, da se krivci kaznufeip no zakonu. Za državnim oravdnlkosn je dobil besedo Brodarjev zagovornik, ljubljanski odvetnik dr. Juro Adlešlč, ki v čaBu poročila še vedno govori. LONDON, 2. februarja. Kitajska vlada v Nankingu ie sklicala posebno konferenco, na kateri so sodelovali vsi ministri, geherall in člani izvršilnega odbora Kuomintanga. Na tej konferenci se je obravnavala današnja situacija in so bili določeni ukrepi, ki jih bo storila Kitajska z ozirom na svoj spor z Japonsko. Ta spor bp^ skušala rešiti brezpogojno na bazi, ki io je določilo Društvo narodov. Trdi se, da bo poslala Kitajska Društvu narodov noto, v kateri bo zahtevala,, da sp ugotovi, ali je Japonska s svojimi vojnimi operacijami na kitajskem ozemlju prekršila pakt Društva narodov in vse ostale pogodbe, ki izključujejo vojno kot sredstvo ori reševanju mednarodnih sporov. Ker so Japonci kršili tudi vse ostale mednarodne pogodbe, ki jamčijo za teritorijalno integralnost Kitajske, naj Društvo narodov uporabi člen 16. pakta Društva narodov proti PREPOVED IZVOZA OROŽJA. ŽENEVA. 2. marca. DrttštVo narodov je imelo predslnočnjlm sejo, na kateri je razpravljalo o prepovedi izvoza orožja in vojnega materiiala V Južno Amerika In na Daljni vzhod. — •j« m so se msc*uira!e velike in ostre Zaenkrat Še ni bil sprejet noben aemonstraclje. Soudeleženci pri teli definitiven sklep. stanje v Jeholu od kitajske vlade ve*» like žrtve, ki jih mora kitajska vlada napram svojemu narodu priznati in bra niti njihovo čast z ukinitvijo diplomatskih odnošajev z Japonsko. Baje bo kitajska Vlada takoj, ko bo odposlala svojo noto Društvu narodov, odpoklicala svoje diplomatske zastopnike na Japonskem, ne da bi čaka la na odgovor Ženeve. S tem svojim dejanjem bi torej dejansko napovedala vojno Japonski ter bi se moralo Društvo narodov odreči dosedanji proceduri pri reševanju kitajsko-japonskega spora. Odločiti bi se moralo za inter vencijo, ki naj bi ugotovila pravega krivca za to vojno. Po tel ugotovitvi nai bi Društvo narodov proti nravema krivcu tudi uporabilo sankcije, ki jih določa njegov pakt. V londonskih uradnih krogih je ta vest izzvala veliko razburjenje. Listi splošno trdijo, da bo poskušalo Društvo narodov z intenzivnim sodelovanjem velesil pre- Japonski kot nanadalcu. Po neki vesti ----V7 Iz Nankinga se bo kitajska vlada po- prečiti formalno vojno napoved stavila na stališče, da zahteva volno1 Naša proiasfna nota bolgarski vladi BEOGRAD, 2. marca. Jugoslovanski poslanik v Soilji je izročil zastopniku bolgarskega zunanjega ministra Girgi-Hovu pismeno noto, v kateri jugoslovanska vlada formalno protestira proti stališču bolgarske vlade glede macedonske-ga kongresa, ki je bil v Gornji Džumsjl ln na katerem Je neki visoki bolgarski častnik Izjavil, da je bolgarska armada solidarna z makedonskimi revolucionarji. Jugoslovanska nota zatrjuje, da je poslala makedonska revolucionarna organi- zacija na to zborovanje svojega posebnega delegata, ki je hato govoril v Imenu osrednjega odbora VMRO. Jugoslovanska vlada vidi v tem tesno sodelovanje makedonskih organizacij, tako legalnih kakor tudi Ilegalnih. Jugoslovanska vlada ugotavlja ob tej priliki dejstvo, da so se vse dosedanje teroristične akcije m®* kedonstvutočlh proti naši državi pripravne In začele na bolgarskem ozemlju ter bo nosila v bodoče zanje bolgarska Vlada polno odgovornost. Na kongresu v Džumall Je W!o sklenjeno, da se bodo v naibllž»em času pričele teroristične akcije iz raznih sosednih držav Jugoslavije. Dnevne vesti Razstava kuharske umetnosti Razveseljiva novost za naše mesto je bila rasstava kuharske umetnosti, ki jo je priredil lastnik hotela »Orel« gospod Zemljič. Razstava je bila otvorjena od pretekle sobote in je bila sinoči zaključena. Take razstave še Maribor dejanski ni videl in ni popolnoma nič zaostajala za razstavami ki»aTske umetnosti, ki so bile prirejene lami zelo širokopotezno v Ljubljani in Zagrebu. Nudila je našim skrbnim 'gospodinjam zelo nazorno kaj s«; da pripraviti iz enostavnih pripomočkov, pokazala je zlasti na kolikere na* čine se dajo pripraviti in servirati divjačina in ribe. Za razstavo je bilo ves čas ogromno zanimanje, kar je pa tudi popolnoma upravičeno, saj so redki primeri, da bi lastnik kakega hotelskega podjetja na svojo pest in na svoje stroške aranžiral tako razstavo, ki je vse hvale vredna. In prav zato zasluži pod- j jetrni hotelir gospod Zemljič vse prizna- j nje. Razstavo so posetili med drugimi1 tudi podban g. dr. Pirkmajer, mestni žu- j pan g. dr. Lipold, okrajni glavar g. Ma-; kar in načelnik oddelka za trgovino, in-' dustrijo ter tujski promet pri banski u-pravi g. Marn, ki so se o njej vsi zelo pohvalno in laskavo izrazili. Diplomiral je na visoki montanistični šoli v Pribramu za inženjerja g. Dušan Pipuš, sin umrlega mariborskega odvetnika dr. Pipuša. Čestitamo! Poroka. V tukajšnji frančiškanski cerkvi sta se poročila te dni g. Stanko Brumen, zasebni uradnik in gdč. Marica Lubejeva, gledališka igralka in bivša subreta mariborskega gledališča. Bilo srečno! Pojasnilo vsem Mariborčanom. Proti-tuberkuloztna liga v Mariboru naznanja vsem podpornikom, darovalcem in so-trudnikom, da je fond za zgradbo azila za tuberkulozne absolutno nedotakljiv. Vsa sredstva, nabrana v ta namen, bodo porabljena izključno le za azil. Zato je upati, da bo že lepo Število podpornikov našla vedno več in več posnemovalcev. Vsaka hiša, z gospodarjem vred, naj daje pobudo sosedom, znancem in prijateljem, da pristopijo s skromnim, a rednim mesečnim dinarskim prispevkom v krog onih, ki hočejo pomagati sočloveku-bolni-ku. Naj ne-bo hiše v Mariboru, ki ne bi bila udeležena pri akciji za lajšanje boli svojega bližnjega. Zopet pritiska mraz. Danes zjutraj je zlezlo živo srebro v toplomeru 9 stopinj pod ničlo. Barometer je kazal pri 13 stopinjah 745.3, reduciran na ničlo pa 743.6; relativna vlaga 86; vreme je jasno in mirno. Dvodnevni sadjarski tečaj za sajenje, oskrbo, gnojenje, pomlajanje in precepljanje sadnega drevja bo 6. in 7. tm. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter bo trajal vsak dan od 8. do 12. in od 14 do 18. ure. PAPRIKAH Največja zvočna senzatlja! Nov grob. V Krekovi ulici je sinoči nenadoma preminil v starosti 42 let Jakob Serec, uslužbenec pri podružnici Narodne banke v Mariboru. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 3. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag mu spomin, preostalim naše iskreno sožalje. Banovinska organizacija JRKD v Ljubljani sporoča, da v nedeljo 5. t. m. ne bo napovedane skupne seje v No-.vem mestu, ker sta oba slovenska ministra nujno zadržana. Seja bo najbrže prihodnji teden in bo v listih pravočasno objavljena. Pojasnilo o delavnem času v trgovinah. Z ozirom na zadnji shod privatnih nameščencev v Mariboru glede podaljšanja delavnega časa v trgovskih obratih, pojasnjuje združenje trgovcev, d,a bo letošnja redna skupščina združenja sklepala ne o podaljšanju, temveč o preureditvi delavnega časa v trgovinah, da se odpiranje in zapiranje trgovin prilagodi faktičnim potrebam trgovstva. Vmešavanje zveze privatnih nameščencev v to zadevo je bilo torej popolnoma nepotrebno. Ljudska univerza v Mariboru. Žal moramo obvestiti, da je tudi docent g. dr. Reya zadržan in v petek ne more predavati. Pridobili smo pa g. ravnatelja Mantuanija iz Ljubljane, ki bo imel v petek 3. marca ob 20. uri veleintere-samtno predavanje o »Metohiji, zibelki srbske kulture«. To je rodovitna dolina reke Brin, ki meji na Albansko gorovje, na Kosovo polje in na Prizrensko kotlino. Glavno mesto ji je Peč. To je križišče vzhodne in zapadne kulture. Ponosni minareti štrlijo v nebo tik mo-2*0čir*® pravoslavne kupole. Amauti se mošta jo s Črnogorci, mofoamedanci s kristjani Vso to pestro sliko različnih narodnih običajev in šeg, slike iz rodbinskega življenja v primitivni kuli, m mogočni ritem trgovskega življenja v čaršiji bo razgrnil v petek g. Mantuani. Slovenci naša sveta dolžnost je, da se seznanimo s to izvirno svojevrstno, starodavno kulturo naših bratov Srbov. Samo v medsebojnem spoznanju je pravo zbližanje! p°®f®bn° društvo na Pobrežju pri Mariboru javlja vsem svojim članom in vsem tistim, ki hočejo člani postati, da ni razpuščeno in da bo razvilo svoje delovanje tudi v bodočnosti. Soreiem novih članov ter vplačilo prispevkov se vrši vsako prvo nedelio v mesecu v društvenem prodoru na Pesta na Brezje št 24, y gostilni Seifried. Ciril Metodov zbor pride v Maribor. Sloviti zagrebški cerkveni Ciril-Meto-dov zbor, ki bo nastopil to soboto v Ljubljani, bo obiskal, kakor smo zvedeli, tudi Maribor ter bo nastopil pod okriljem mariborske Glasbene matice. V to I svrho se je mudil včeraj v Mariboru j predsednik zbora g. Višoševič, da je u-| redil vse potrebno radi gostovanja odličnega pevskega zbora. Koncert bo najbrže v soboto 11. t. m. v dvorani pivovarne Union. Zbor bo nastopil na koncertu celotno in bo podal obširen umetniško zaokrožen spored vzhodne vokalne glasbe, in sicer najznamenitejša dela ruskih cerkvenih klasikov in najznamenitejših sodobnih skladateljev. — Zbor se je specializiraj samo na gojenje in na propagiranje vzhodne cerkvene glasbe in je kot tak prvi specialni zbor na jugu Evrope. Nastopil bo pod taktirko dirigenta g. Borisa Komarevskega, bivšega kapelnika ruske carske kapele v Petrogradu. Mariborsko občinstvo že danes opozarjamo na ta izreden pevski dogodek. Sprejem v naše državljanstvo. V naše državljanstvo so bili sprejeti: ključavničar Josip Adamle, narednik vojaške godbe Franjo Bach, zasebnica Viktorijo Bizjakova, urar Josip Barbič, ključavničar I Alojzij Binder, nadvrtnar Edvard Buze-I ti, zasebna uradnica Josipina Vižintkio-i va,. delavka Pavla Vilharjeva, tekstilni delavec Ivan Volter, čevljar France Dolšak, urar Alojzij Dugar, ključavničar Albert Ekarus, ključavničar Albin Žvokelj, ključavničar Aleksander Žgur, kovač Ivan Žele, železničar France Žarko, me-. hanik Mihael Žcie in hišni posestnik Ivan I Jurjavčič, vsi v Mariboru. Nadalje tr-, govski poslovodja Anton Šorli in zasebnik Anton Štok na Pobrežju pri Mariboru; ter Josipina Škerljeva, služkinja v j Ptuiu. j Službeni Ust dravske banovine objavlja v letošnji 17 številki: uredbo o obliki I prisege po predpisih civilnega pravdne-1 ga postopanja in o slovesni obljubi na-; mesto prisege, uredbo o spremembah in I dopolnitvah v uredbi o ureditvi ministr-,stva za prosveto; nadalje pojasnila k tarifni postavki 12, pripombi 5, k 2 stavku zakona o taksah; razpis o kontroli pri uvozu sirovih fosfatov in uvozno ocari-njanje mehaničnih lestvic, montiranih na avtomobilskem stojalu; raizpise glede uvoznega ocarinjenja transformatorjev in oljnih stikal, napolnjenih z oljem: katrana in kamenega premoga in lahkih olj od katrana; ocarir.jenje črpalk za pro dajo bencina ter nadomestitev o postopku s^ fakturnimi pri ocarinjanju blaga; določbe o mešanju bencina s špiritom; cene špiritu; objave banske Uprave o pobiranju trošarin v letošnjem letu in j razne objave iz službenih novin, 1 Sala upravnega odbora Mariborskega smučarskega k'oba bo v petek 3. t m. v I restavraciji »Mariborski dvor«. ’ Pevsko društvo »Enakost« priredi v nedeljo 5. III. ob 16. uri v dvorani gosp. Špureja v Studencih svoj prvi pevski koncert, na katerem nastopi 25 pevcev. Peli bodo narodne in umetne pesmi. Dirigira g. Josip Križman, ki je obenem zložil tudi 3 pesmi, ki se bodo tudi pele. Studenčani, pridite in podprite naše agilne pevce, ki širijo našo pesem in s pesmijo veselje in radost! Dohodki mariborske carinarnice v preteklem mesecu. V mesecu februarju so znašali dohodki mariborske carinarnice skupno 3 milijone 550.076.50, in sicer dohodki uvoza 3 milijone 533.764.75, izvoza pa 16.311.75 Din. Pred ustanovitvijo zveze državnih u-pokojencev Jugoslavije. Preteklo nedeljo so zborovali v Zagrebu državni upokojenci in ustanovili svoje društvo za savsko banovino. Za predsednika je bil izvoljen upokojeni veliki župan in senator dr. Ljudevit Gaj. Po volitvah je spregovoril predsednik društva upokojencev vrbaške banovine in predlagal ustanovitev Zveze društev upokojencev m u-pokojenk ter vdov kraljevine Jugoslavije. Njegov predlog je bil soglasno sprejet in bodo o njem podrobneje razpravljali na prihodnji plenarni seji. Zbor se je končno priključil resoluciji, v kateri zahtevajo upokojenci izenačenja vseh upokojencev v državi po dohodkih aktivnih uradnikov, polovično vožnjo na železnicah in državnih parnikih, točno izplačevanje pokojnin itd. Sokolsko društvo Studenci pr! Mariboru. Ker vsakoletne maškerade ali pustne zabave ni bilo, priredimo v soboto 11. marca družaben večer, na katerega že sedaj opozarjamo. Posebno pa apeliramo na Članstvo, da se ga polnoštevilno udeleži. Zdravo! Mariborski smučarski klub se zahvaljuje vsem, ki so moralno in materielno pripomogli, da se je 50 km smučarska tekma 26. II. na Pohorju kakor tudi večerna prireditev v Mariboru s popolnim uspehom izvedla. Odbor MSK. Izlet v Rimski vrelec. Mariborski smu čarski klub priredi 5. marca izlet v Rimski vrelec. Radi polovične vožnje se ie zglasiti pri »Putniku«. Odhod 4. III. ob 13.18 in 18.30. Lutkovni odsek Sokola matice v Narodnem domu ponovi v nedeljo 5. t. m. ob 16. uri igro v 5. dejanjih: »Dr. Faust in njegov, sluga Gašperček«. Razdelitev nagrad zmagovalcem biljardnega turnirja bo v soboto 4. t. m. ob 21. uri v kavarni »Jadran«. Prireditveni odbor za turnir, ki bo razdelil nagrade zmagovalcem, opozarja vse udeležence turnirja, da se tega večera zanesljivo u-deleže. Skrivnostna smrt. V Dražencih na Dravskem polju je pretekli ponedeljek nenadoma preminil 68 letni posestnik Ivan Pišek. Pokojnik je bil prejšnjega dne na svatbi svojega nečaka v sosedni vasi, kjer mu je postalo zvečer nenadoma tako slabo, da so ga morali spraviti domov. Kaj je vzrok njegove smrti šeni točr.o ugotovljeno, najbrže pač preobilo zaužiti alkohol. Koliko je v jugoslovanski provinci jezuitov. Superior slovenske province je uradno izjavil, da je v jugoslovanski pro vinci 192 jezuitov in ni med njimi niti enega španskega jezuita. Kino Union. Od torka 28. februarja dalje grandiozni vojni film »Zapadna fronta« v nemškem jeziku. Film ki v kolosal-nlh slikah prikazuje vojno in njene posledice in ki je dosege! že pri svojem prvotnem predvajanju ogromen uspeh. Pripravlja se krasni ljubavni in veseli film »Poročno potovanje v troje« z Brigito Helmovo, Oskarjem Karlweisotn in novo zvezdo, dunajsko lepotico Susi Lanner-jevo. Grajski kino: Samo še danes četrtek 2. marca znameniti pevski fenomen: Gitta Alpar in komorni pevec Max Hansen v sijajni opereti »Kraljica srca«. Velefilm krasne muzike in sijajnega petja, ki zaznamuje povsod, kjer se je predvajal največji uspeh! V petek novi spored Any Ondra: »Če Beba ljubi«. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih,, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Narodno gfedaisfee Repertoar. Četrtek, 2. marca ob 20. uri: »Bog mašče-vanja«. Red B. Petek, 3. marca: Zaprto: Sobota, 4. marca ob 20. uri: »Faust«. Premiera. Celjsko gledališče. Torek, 14. marca ob 20. uri: »Grofica Marica«. Gostovanje »Narodnega gl®' dališča« iz Maribora. Premiera Gounodove opere »Faust« bo v soboto, 4. t. m. Glasba te operete je iziredno melodiozna. Libreto sta P® prvem delu Goethejevega »Fausta« napisala Barbier in Carre, ki sta iz Goethejevega dela izluščila posebno Margare-tino dramo. Režira in dirigira kapelnik Herzog, posamezne partije pa pojo: Margareto ga. A. Herzogova (zlasti v tujini priznana operna in koncertna pevka, W je pela na na j večjih odrih, med drugim tudi v Monakovem in v Hamburgu). Marto ga. Zamejič-Kovičeva k. g., Siebla gdč. Barbičeva, Fausta g. Sancin, Mefi* sta g. P. Kovič, Valentina g. Neralič k. g. in Brandnerja g. Gorinšek. Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefo-va« grenčica, trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavi izjavljajo, da se »Franz Josefova« vod* pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. PAPRIKAH Najboljša veseloigra vtah iato* Ljubezen ga je spravila v grob. Pretekli ponedeljek se je v Kamnici ustrelil 321etni viničarjev sin Štefan Glazer i® na mestu izdihnil. Omenjenega dne i« prišel Štefan nekoliko vinjen okrog P°* desete ure zvečer domov. Ko je stopil * sobo je takoj vprašal, če se je njegov® zaročenka že vrnila od Sv. Martina, kjer je bila na svatbi. Ko mu je mati povedala, da je še ni, ga je to spravilo b ravnotežja ter je začel ves besen razsajati na stanovanju svojih staršev, H ga niso mogli obvladati. V hudi jezi si je nato v predsobi pognal kroglo v srce te bil na mestu mrtev. Včeraj popoldne so nesrečnega mladeniča pokopali na kamniškem pokopališču. Octovo kislino je pil Ko je sinoči prišel ves potrt domov v Dravsko ulico 221etnd delavec Josip Z., se je zaklenil vi svojo sobo in v samomorilnem namenu spil večjo količino octove kisline. Ker so njegovi domači slutili, da z Josipom te vse v redu, so s silo vdrli v njegovo sobo, v kateri je močno dišalo po jetld kislini, na postelji pa je ležal mladenič že nezavesten in je močno hropel. Takoj so poklicali reševalce, ki so nesrečneža prepeljali z avtom v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec in ga rešili prostovoljne smrti. Kaj je mladega fanta pripravilo do obupa nad življenjem, te znano. Napad. V Dobrovcih pri Hočah je včeraj popoldne neznan storilec napadel 301etnega delavca Franceta Horvata in ga pobil s kolom na tla. Napadalec je prizadel Horvatu tako hude poškodbe, da so morali poklicati mariborske reševalce, ki so ga takoj pripeljali v bolnišnico Njegovo stanje je zelo resno. Riziko dela, V delavnicah državfl® železnic na koroškem kolodvoru je doletela^ včeraj okrog 13. ure 241etnega pomožnega delavca Vinka Kerenca huda nezgoda. Pri nalaganju starega železa je Kerencu padel težek kos železa n® nogo in mu jo zdrobil. O nezgodi so bili obveščeni mariborski reševalci, ki so ponesrečenega delavca prepeljali z avtom v tukajšnjo bolnišnico. • S policije. Že 'nekaj dni sem je policijska kronika prav skromna. Tako je bila preteklo noč aretirana le neka Ivanka, ki se ga je tako nasekala, da je obležala nezavestna na ulici. Prijavljeni pa šobili policiji štirje pretepači radi razgrajanja in kalenja nočnega miru ter neki Edmufld , G. zaradi grdega vedenja v neki gostilte i v .Vetrinjski ulici V MaflTioru. dne 2L Tff- ^■■MMaass!?B^s«H2;E'.w»SMBra3a!^*:.HRansaHHBi MarfBoršk! »VEČERNTK« Ttifra 5?ran S. V podzemlju berlinske komu« nisiične irdnjave SENZACIONALNA ODKRITJA NEMŠKE POLICIJE V LIEBKNECHTOVEM DOMU. Kakor je znano iz berlinskih brzojavnih poročil, je policija, ki je vdrla v znano komunistično palačo »Liebknechtov doni« v Berlinu na Bulowovem trgu, zaplenila ogromen obtežilen material, iz katerega je razvidno, da je vzdrževala Nemška komunistična stranka tesne zveze s komunistično centralo v Moskvi. Ob lej priliki pa je policija odkrila pod poslopjem samim velesenzacionalne stvari. Pod stavbo so stražniki naleteli na mnogoštevilne tajne hodnike, za katere doslej si vedel nihče drugi, kakor samo stalni obiskovalci in člani močno razširjene komunistične organizacije v Nemčiji. Bom Karla Liebknechta v Berlinu je centralno poslopje nemške komunistične stranke in ga je policija pred dnevi uradno zaprla ter zapečatila. Nato je vso prostorno poslopje temeljito preiskala ir. odkrila mnogoštevilne tajne sobane, sobice tu hodnike. Policija pa je naletela pri tem tudi na velik tajen hodnik, po katerem so ob prejšnjih policijskih racijah srečno pobegnili nekateri prominemtnejši Hhnmnisti, ki jih je že dolgo časa zaman iskal« Policija ni imela niti pojma o teh katakombah. Rezultat preiskave v Liebknechtovem domu je vsekakor, senzacionalen. Sedaj j® jasno dokazano, da je komunistična franka izvajala pod zemljo protizakonito akcijo. Že več. Let se je opažalo, da so Politično sumljive osebe pred policijskimi preganjalci zbežale v Liebknechtov dom, kjer pa so izginile brez sledu. Kljub uajvestnejšernu iskanju in opazovanju pa doslej ni bilo mogoče odkriti poti. po kateri so zapustile poslopie. Sedaj ,ie bila- torej la velika uganka končno" vendarle rešena. Kriminalna policija je imela srečno roko. Pod takonne-aovano stražnico, in sicer pod posteljo Vratarja, so bila v tleh skrivna vrata, skozi katere, se stopi na lestev,, ki vodi v več« kletni prostor. Iz tega temnega PiusLora vodi na vse strani cel labirint bednikov ' raznih merell. Ede.n teh skrivnih hodnikov se končuje v neki hiši, katere pročelje je na Bartlovi cesti. Skozi to hišo so torej komunisti nemoteno prihajali v glavno komunistično trdnjavo ir. zopet neopaženo odhajali iz »je. V omenjenih podzemeljskih prostorih je bila najdena ogromna množina knjig in letakov. Vse te proklamaciie so bile tiskane očividno v samem domu. Na letakih se poziva nemški narod k oboroženemu prevratu. Mnogoštevilni spisi o ruski revoluciji so služili v izobrazbo voditeljev komunističnih oddelkov. V njih se natančno opisuje način, kako se v primeru revolucije izvrše aretacije političnih nasprotnikov in kako se pomore vsi ugledni »buržuji«. Ostali spisi vsebujejo ■nadaljnje nasvete in naredbe. Vsi tajni prostori, ki so bili odkriti doslej, so bili popolnoma ločer.i od prave kleti, ki jo je policija prav dobro pozna-la. To je bilo izvršeno na zelo spreten način. Z raznimi policami, velikimi balastni papirja in s prekritimi vrati se je posrečilo doslej preslepiti tudi najostrejše policijsko oko, da ni opazilo sumljivih skrivnih hodnikov. Zanimivo je tudi, da je bil v vsem Liebknechtovem domu izpeljan posebno rafiniran alarmni sistem, s pomočjo katerega so se mogle vse osebe v poslopju pravočasno zavarovati pred grozečo preiskavo. V zunanjem delu poslopja je stražnica, katere okno je zastrto z balami časopisnega papirja in posteljnino. Poleg tesa je bil drug prostor, v katerem je bilo nameščeno specialno zrcalo tako, da je vratar lahko opazil vse, kar se je dogajalo pred poslopjem, ne da bi ga pri tem kdo videl. Na mnogih krajih poslopja so montirana težka železna vrata, s pomočjo katerih so se dali posamezni deli poslopja popolnoma izolirati. Vsa ta vrata pa so bila maskirana ir. doslej o njihovi eksistenci noben policijski nos ni ničesar zavohal. V vratarjevi sobici poleg glavnega vhoda je bil najden pod mizo alarmni, na tleh pa signalni zvonec. S pomočjo gumba so se ob prihodu policije nevidno in avtomatično zaprla vsa vrata Liebknechtove-ga doma, istočasno pa je signalni zvonec opozoril vse prebivalce poslopja na prihod neljubih gostov. Policija je mogla pri vseh dosedanjih hišnih preiskavah so imeli hišni prebivalci dovolj časa, da j so uničili in poskrili ves sumljivi material in nato izginili po skrivnih podzemeljskih hodnikih kakor kafra. V petem nadstropju palače je bil odkrit prostran kanal, v katerega se je dalo priti iz vsake sobe, če se je le odstranila lesena pregraja v sobnem zidu. Kača! vodi na pročelje poslopja in od tam na streho. Tako je bil beg omogočen tudi preko strehe, če bi bila podzemeljska pot presekana. Policija bo še nekaj časa skrbno preiskovala vso stavbo, kar bo trajalo predvidoma več tednov. Ime Liebknecht, ki ga nosi centrala nemških komunistov, pripada prvim ljudem, ki jih je spravila na površje nemškega in splošnega javnega življenja .nemška socialistična borba. Viljem Liebknecht je. bil v drugi polovici 19. stoletja znamenit in zelo borben publicist, ki je sodeloval pri raznih vstajah in uporih ter je stal skupno z Beblom na čelu socialnodemokratskega gibanja v. Nemčiji. Karel Liebknecht, njegov sin, se je rodil leta 1871. v Lipskem, kjer je postal odvetnik in od leta 1912. dalje tudi član nemškega državnega zbora. Z nekaterimi tovariši se je leta 1914. odločno boril proti odobritvi, vojnih kreditov in je dal tudi iniciativo za ustanovitev »Interna cionaine skupine«, ki se je pozneje pre levila v »Spartakusovo zvezo«. Že leta 1907. je bil obsojen zaradi veleizdaje na eno in pol leta ječe, leta 1916. pa na na dal-jnji dve leti. Ko je bil ob prevratu osvobojen, je stopil na čelo radikalov in je leta 1918. pripadal skupini ustanoviteljev komunistične stranke v Nemčiji. Skupno z Rozo Lusemburgovo je vodil leta 1919. znane velike komunistične r.e- cDtA «1 Soort vsa ta avtomatično zaprta, vrata odpreti ! mire, pri katerih je bil aretiran in 15. ja-le s pomočjo ključavničarja. Da se ie painuarja 1919. ustreljen, to zgodilo precej pozno, je razumljivo in Konjice Strelska družina Konjice je imela na pustno soboto , svojo prvo prireditev v tukajšnjem Narodnem domu, ki je tako v moralnem, kakor v gmotnem oziru uspela nad pričakovanje. Obisk, je bil rekorden, tujcev je bilo toliko, kakor že dolgo r.e,' zlasti sd se izkazali Slovenjebi-stričani, med katerimi sta počastila prireditev s svojim obiskom tudi veleposestnik g. grof Ferdinand Attems in g. major Poje. Strelska družina Slov. Bistrica je tudi poklonila konjiški družini lepo darilo ob nagovoru tajnika lekarnarja g. Mondimija, kateremu se je za res lepo darilo, ki je delo učitelja g. Kristana, zahvalil s primernim nagovorom podpredsednik g. dr. Mejak. Vsi gornji prostori Narodnega doma so bili izredno okusno dekorirani, kar je delo gg. \V agnerja, Perca, Podlogarja. Malenška in Žagarja. Da so tudi naše dame tokrat sijajno, re-šiie svojo nalogo in Izredno požrtvovalno sodelovale, ni treba še posebej poudariti. Vsem skupaj iskrena hvala! Sokolsko društvo Oplotnica je priredilo 19. febr. t. 1. gledališko predstavo »Vrnitev« v režiji br. učitelja. Jarca. Da si je isti dan in ob isti uri priredilo tudi igro tamošnje Katoliško prosvetno dru- štvo, je bila sokolska dvorana nabito polna, kar je požrtvovalnim igralcem največje zadoščenje za njih trud. Našim vrlin; Oplotničanom kličemo: »Le tako naprej ix) ravni črti!« Igro so posetili tudi člani sosednjih društev iz Konjic, Zreč ir. Tepanja. Zanimiva razprava je bila 22. in 23. febr. t. 1. pred tukajšnjim kazenskim sodiščem. Predmet kazenske razprave so bile konjiške ženske demonstracije lani septembra. Večina demonstrantk je bila obsojenih z večimi zapornimi in denarnimi kaznimi ir. je pričakovati, da bo naše nerazsodno ljudstvo v bodoče bolj previdno ob sličnih prilikah. Šolska mladina nekaterih razredov tukajšnje ljudske šole sc v zadnjem času, nahujskana od odraslih, izredno grdo obnaša, in to celo na cesti, napram pripadnikom Sokolstva, kar vzbuja javno zgražanje. Pričakovati je, da bo merodajna oblast ukrenila vse potrebno, da se tako žalostni dogodki ne bodo več ponavljali. Društvo kmetskih fantov in deklet za Konjice ^se je ustanovilo 19. febr. t. 1. in se ie takoj ob ustanovitvi priglasilo preko 40 članov. Blaževičevo hišo s pekarijo je na dražbi kupila kor.jiška Kmečka hranilnica za Din 134.000. SablJaška medmestna tekma Maribor— Gradec. V soboto in nedeljo, 4. in 5. marca, bo v Gradcu medmestna borba Maribor— Gradec v sabljanju dam in gospodov. Mariborska ekipa, ki jo postavi Mariborski akademski sabljaški klub, je pojačena po sabljačih zagrebških klubov Concordije in Makabija. Borilo se bo v epeju, floretu in sablji gospodov ter floretu dam. Reprezentanco vodi predsednik MASK-a senator dr. Ploj z dr. Tominškom, dr. Mullerjem, ravnateljem Fišerjem, inž. Šlajmerjem ter industrijcem Rosenber-gom kot funkcionarji MASK-a. V reprezentanci so gdč. Mirovičeva, dr. Pichler iz Maribora, inž. Arnstein iz Zagireba itd. Turnir bo pod pokroviteljstvom štajerskega deželnega glavarja in ministra dr. Rintelena, jugoslovanskega konzula v Gradcu, predsednika avstrijske nacijonal-ne banke v Gradcu Zambonija in drugih odličnih predstavnikov graškega meščanstva . Borbe bodo v soboto in nedeljo, do-čirn bo v soboto zvečer prirejena od »Landesfechtkluba« in kluba »Blau-Oraa*-ge« jugoslovanskim gostom na čast slavnostna akademija v prostorih hotela »Erz-herzog Johann«. Zagrebški gostje pridejo v Maribor v soboto dopoldne, dočim se odpelje ekipa popoldne ob 14. uri s privatnimi avtomobili od glavnega kolodvora. Skakalna tekma v Studencih. Studenški smučarski klub priredi v nedeljo 5. t. m. ob 10. uri dopoldne propagandno skakalno tekmo na klubski skakalnici v Studencih. Klub prosi vse fotoamaterje, ki bodo slikali skoke, naj pošljejo najboljše posnetke klubu, ki bo tri najlepše in najboljše primerno in lepo nagradil Izločevalne tekme bodo v petek 3. t m. ves popoldan. Po propagandnih skakalnih tekmah se bo studenški smučarski klub udeležil najbrže tudi medklubske skakalne tekme pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Po vrnitvi z večernim vlakom I v* £a*o$tn@ sliilce iz danainiih dni Ko sem šel nekega večera po ulici ob Periferiji mesta, mi je pod nogami škripalo. Ob plotu sem opazil čepeti okrog II let starega dečka, ki je glasno ihtel. Poleg njega je ležala umaizana vreča, napolnjena z nekim blagom. Vprašal sem ka, kaj se mu je pripetilo, da joče. »Nekdo mi je vzel pet Din, sedaj se Pa ne morem peljati domov v Slivnico.« »Kaj imaš v vreči?« »Smolnike imam, ki jih nisem mogel pro dati.« Deček se mi je zasmilil in sem ga Povabil na svoj dom ter mu odkupil ves Slnolnati les. S potjo mi je deček pripovedoval, da je šolarček iz Slivnice in da ** ie zjutraj poslal oče s pokno vrečo Pmolnikov peš v Maribor ter mu zapre ni, da ne sme domov brez denarja. Na o°mu v veži je naštel 14 kupčkov ter -ahteval za vsakega dinar. Opazil sem, ^ ie imel raztrgane čevlje, iz katerih so mu moleli prsti in sem ga vprašal, ka' "te je ljubše, čevlji, ali denar. Dejal je: *Dajte mi rajše 14 Din, ker bi me sicer oče natepel« Dal sem mu denar in čevlje, nakar je vzradoščen odhitel r.a kolodvor... Bilo je nekega dne popoldne, ko potrka na vrata viničarski otrok in povpraša po delu. Na prvi pogled se mi je deček hudo zasmilil. Jokaje mi je hitel pripovedovati, da nimajo doma kaj jesti in da jih je 12 pri hiši. Kruha že nimajo vso zimo, zjutraj pijejo mleko, zvečer jim mati skuha kako juho, opoldan pa navadno nič ne obedujejo, ker nihče pri hiši ničesar ne zasluži in si ne morejo kupiti potrebnega živeža... Lami spomladi je sprejel neki gospodar okrog 35 let starega viničarja s številno družino v službo. Gospodar je dajal družini borno stanovanje in skromen zaslužek do lanske jeseni. Ker pa tudi gospodarju slaba prede, jim je prenehal dajati hrano in jim nudil samo še stanovanje _ bomo sobo. Kako naj se šestero-gbva družina preživlja? Na vprašanje, kako živijo, so mi odgovorili: »Imamo še r.ekaj koruze, to meljemo v žrnvah in je zdrob ves naš živež.« Mož in žena, oba Še mlada im krepka, bi rada delala, rada zaslužila, toda zaslužka nj dobiti nikjer... Pozno je že bilo, ko se je pojavil na vratih suhljat mož ter mi pomolil izkaznico. Bil je po poklicu sodarski mojster iz neke občine ob državni meji. Že od ieseni je brez posla, zato se je podal z ženo na težavno pot — iskat dela. Z miloščino sta se z ženo beraško preživljata 3 mesece in se- naposled ustavila v mariborski okolici. Ves obupan išče dela, prosi podpore, potrka zdaj tu zdaj tam in pT2vi, da najde le na periferiji še nekaj usmiljenih src... V najhujšem letošnjem mrazu se je o-glasil pri meni možakar, star kakih 40 let. Pogledal sem ga in opazil, da je sko-ro napol nag. Zasmililo se mi je to ubogo človeško bitje. Dal sem mu okrepčila in poiskal v omari Še dober suknjič ter mu ga podaril. Kako tople besede mi je rekel v zahvalo! Pri tej priliki sem pomislil na one, ki žive v izobilju, od ka terega pa dajejo saimo — drobtinice... Originalen je neki tesarski pomočnik srednjih let, znan po mariborski okolici kot dober delavec. Večkrat se oglasi pri meni in mi naseka drv. Prihaja po navadi dopoldne, ker ve, d3 mu bo dala žena kosilo, jaz pa mu plačam po dva dinarja na uro. Je dobrosrčen in pošten, pravi pa, da svoje jeze ne more krotiti, če M ga kdo razkačil, gorje tistemu. No, pa doslej še ni storil nikomur nič žaiega. Obleka mu ni mar in se ne zmeni za to, če hodi raztrgan okrog. Goji pa trdno r.ado, da bo na pomlad boljše, ko bo dobil delo in zaslužek .. . Razgrnil sem javnosti nekaj slik vsakdanjih bednikov, kakršnih je dandanes na stotine in tisoče, ki prihajajo dan za dnem trkat na maše duri, prosit podpore. Večina njih je podpore res potrebna. Pomagajmo jim, saj so ljudje in si po večini sami niso krivi, da jih je zadela neizprosna usoda brezposelnosti im da živijo tako bedno življenje. Zaires človekoljubno in zvišeno nalogo imajo pomožni odbori za pomoč brezposelnim, ki so bili ustanovljeni po naših okoliških občinah. To lepo nalogo pa bo odborom mogoče več ali manj povoljno vršiti samo tam, kjer bo kolikortoliko dobro situirano občinstvo iz usmiljenja ir. dobre volje priskočilo na pomoč z darovi v gotovini ali v naravi. Nihče naj ne bo trdosrčen in zakrknjen, da bi se za te nesrečneže ne zmenil: »Duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče vžival sam ne bo nfkolil« Jack London: Na snežni Vsakokrat, ko se je kdo zgrudil, je bil sam pri sebi preverjen, da je zadnjič 'telebnil. Vendar se je zopet in zopet pobral s tal. Ako je bilo meso slabo, je bila pa volja čvrsta. Toda vsaka dobljena bitka je pomenila pravcato draimo. Indijanec s prezeblo nogo poslej več ni mogel stati pokonci, lezel je po vseh štirih. Ustavljal se je poredkoma, dobro vedoč, s kakšno ceno bi moral mrazu plačati svoj oddih. Usmev gospe Eppingvvellove same je bil kot okaimenel in široko razprte oči, ki so ji buljile strmo pred se, niso nič videle. Pogostoma je ustavila svoj korak, omamljena in zadihana, in si pri-žemala roko na srce. Joe je bil prekoračil mejo trpljenja. Samo moledoval je še, naj ga puste ali pa potolčejo. Vročica ga je tako rekoč obrezčutila in velika pokojnost ga je prevzela. Ves srečen je bil videti, medtem ko sta ga Kah-čukte in Govhij s krepkimi sunki pod rebra in z jeznim pogledom živinsko naprej tirala. Krivično in neznosno se jima je zdelo, da imata poleg sebe še tega bleduha za nadlego. Mržnja jima je trovala srce, toda v tem srcu je kljuval tudi hud strah. Zakaj naj jima bo v napotje še tuja slabost, mamestu da bi mislila zgolj na svojo varnost? Mar ne tvegata s tem svoje lastne smrti? Vendar pomisliti je bilo na Sdtkov pihalnik. Proti večeru je Joe pogosteje cepal in čedalje teže ga je bilo spravljati na no- ge. Takisto so njegovi skupini bolj in bolj ginila tla pod nogami. Včasi so se Indijanca in on, enako ohromeli, vsi hkratu sesedli. Kah-čukte im Govhij, ki ju je glad šči-pal v drobu, se nista mogla več ubraniti misli na moko, katero sta nosila na plečih, zavezano v vrečo, vir vse moči in vsega življenja. Izkušnjama je bila silovita, to je treba priznati, in kar se je zgodilo, ni bilo nič kaj presenetljivo. Obstala sta na velikem posekališču, koder je na tisoče sežnjev suhali samo čakalo žveplenke, pa bi zagorelo. Kah-Čukte je izmenoma motril suha drva in vodo, ki je pronicala izpod leda, im Govhij je delal podobno. Možakarja sta se spogledala. Ne da bi bila kaj zinila, je zatem Govhij zanetil ogenj. Kah-Čukte je nalil vode s kositrno skodelo in jo pristavil. Kar se tiče Joeja, je nekaj jecljal v tujem jeziku, ki ga Indijanca nista razumela. Kah-Čukte in Govhij sta vzela moke in jo mešala v kropu, da se je napravil nekak močnik, s katerim'sta se posladkala. To sta storila ponovno, Joeju pa nista nič ponudila. A Joe je ostal brezbrižen. Za nobeno reč mu ni bilo, niti za mokasine, ki jih je bil vtaknil kar v žerjavico, da bi se ogrel. Tu so se kar grbančili In se smodili. Prav ta čas se je okrenil Srtka, kj je imel povsod oči. V somraku je opazil dimnati steber v zraku in pri tej priči uganil, kaj se je dogodilo. Tedaj je po- gledal poleg sebe po svojih izmučenih drugovih in opotekavi gospe Epping-we!lovi, ki bodo jutri vsi, kakor tudi on sam, trpeli še groznejši glad. Kdo ve, ali nista malopridneža, ki tako na svojo korist tratita redko in dragoceno meljo, s tem podpisala smrtno obsodbo mali četi? Naglo in skrivale se za grmovjem se je v noči, ki se je delala, pojavil pred Indijatloma, pripravljenima na odhod. »Aha, tička!« se je oglasil. »Ze spet sta pozabila, da sta moža. Za to pa bomo imeli jutri dva trebuha manj rediti.« Med govorjenjem je zadrgnil vrv pri načeti vreči in jo privezal za drevo. Pot-, lej je tolikanj premikastil Joeja, da se I je ubožec onesvestil. »Ti pojdi za drugimi,« je velel in ga potisnil na sled. »Sedaj pa mi trije!« Indijanca, ki sta v drvem trenutku ostolbenela, sta poskusila zbežati. »'Stoj, Govhij ! Pa tudi ti, Kah-čukte! Mar menita, da vama je mok2 dala dovolj moči, da bosta prehitela brzokrili svinec? Dolžnost sta prekršila. Nikar ne mislita, da se oumeta temu, kar sta zaslužila. Izkažita se moža še enkrat, zadnjič, in bodita vesela, da umrjeta s polnim trebuhom. Hajdi! Postavita se pred me k drevesu, eden tik drugega. Bo že kaj?« Indijanca sta slušala pokojno, brez vidnega napora. Kajti samo negotovost plaši človeka, bolj nego sama smrt, kadar veš, da je neizbežna. »Ti, Govhij,« je vprašal Slika1 Char-ley, »imaš v Chippa\vyanu pod šotorom iz damjakovine ženo in otroke. Kaj je tvoja zadnja volja napram njim?« »Vrni jim, kar je mojega, ponjave, to- bak, zrna za ovratnico in to škatlo, Jd proizvaja čudne glasove, slične človeški besedi. Belokožci so mi jo podarili. Porečeš jim, da sem poginil na sledi, pa nikar objasniti, kako in zakaj.« »In ti, Kah-Čukte, ki nimaš ne žene ne dece?« »Sestro imam. Žena je možu, ki opravlja pošto v Košlmu. Nesrečna je, ker jo pretepa. Izroči ji zr.esek, ki mi gre po naših dogovorili in povej ji v mojem imenu, da bo prav storila, če se vrne k svo-iemu rodu. Ako se ti zdi prikladno, hi kazalo ubiti njenega moža. Tepe jo in ona se ga boji.« »To je vse? Sta li voljna umreti, ka kor zaslužita?« »Sva!« »Potemtakem nasvidenje in dobro sre čo, fanta! Želim, da bi se v kratkem znašla na drumem svetu pred polnim loncem v topli koči.« Pri teh besedah je vzdignil orožje in v veliki tišini se je razlegnil odmev dveh strelov. Toliko, da je jek ugasnil, so zadoneli drugi poki v dalji, onkraj slemena holmov, ki so zapirali obzorje. Sitka Charley se je zdrznil. V vsej karavani ni bilo druge puške ko njegova* odzvalo se jih je pa več. Urno se je ozrl na mirno iztegnjeni trupli v snegu in sko* mignil z rameni, češ, ko bi bil vedel, da smo tako blizu svojega namena, bi bil mogel brez neprilike štediti smodnik. Toda kaj je bilo njemu za življenje in smrt teh dveh mož? Zakon snežnega ti* ra se je izvršil, pa je. In požurll se je, da bi s svojo družbo prišel čim prej do JukOncev. KONEC. bo v Studencih obhod. V dvorani ge. Shuge bo nato razdelitev nagrad obeh tekem. Graški SK Sturm v Mariboru. Znani graški SK Sturm bo v nedeljo 12. t. m. gostoval v Mariboru ter odigral proti ISSK Mariboru prijateljsko tekmo. Sodimi turni tečaj. Zimskošportni odsek SPD v Mariboru priredi svoj VII. turni tečaj v nedeljo 5. marca. Sestanek izletnikov smučarjev je v soboto zvečer Sn Seniorjevem domu, od koder sledi drugi dan krmarska vožnja po najidealnejših snežnih poljaciah na Pohorju čez Veliko in Malo Kopo, Sedlarjevo sedlo, KrnJkov vrh in Jesenkov vrh v Slo ven j-gradec. Medpotoma praktične smuške vaje. Priporočamo ta turni tečaj že malo izvežbanim smučarjem. Vabimo vse zimske športnike, ne glede na klubsko pripadnost. Povratek v nedeljo ob 21.16. Prijave in informacije v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 33, telefon 21-22. Vodja izleta ing. Rungaldičr. Nenavaden zidarjev dogodek. Nemški listi so te dni objavili čudno zgodbo, ki se je pripetila v Gdyniju. Nekemu zidarju se je namreč zgodilo, da se je sam nehote zazidal. Med opoldanskim odmorom se je utrujen od deta zleknil v miren kotiček na novi zgradbi in tam sladko zadremal. Med tem pa se je polil po njem cement, ki ga pa zidar ni čutil in se je na* njem posušil. Ko se je zidar prebudil, je moral ugotoviti, da je trdimo zazidan in da se ne more ganiti. Poklical je na pomoč svoje tovariše, ki so ga rešili iz neprijetnega položaja. Sven Hedin pripravlja novo ekspedicijo Neznana usoda raziskovalca dr. Nllsa Amboldta. Po poročilih iz Pekinga zbira slavni švedski raziskovalec Sven Hedin ljudi, ki naj bi vodili posamezne skupine njegove nove ekspedicije. Po zelo napornem potovanju sta prispela v Peking tudi Sven Hedinova sodelavca, dr. Norin in dr. Bohlin. Dr. Norin je raziskovalec znamenitega jezera Lop-Nor v Tibetu in je prepotoval pod Sven Hedinovim vodstvom v dolgih šestih mesecih po dolgem in počez obsežna ozemlja azijskih puščav in step. Posrečilo se mu je geografsko preiskati neznane pokrajine severnega Tibeta in Karakoruma. Dr. Bohlin pa je znan paleontolog in raziskuje tudi že več let na Kitajskem. Med člani ekspedicije je velika skrb za dr. Nilsa Amboldta, ki bi bil moral prispeti v Peking še pred koncem novembra preteklega leta. Dr. Amboldt je raziskoval nekaj časa skupaj z dr. Norinom, potem pa se je od njega ločil in se lotil drznega pohoda, ki ga doslej ni izvedel še nihče. Raziskati je hotel srednjeazijske puščave južno od jszera Lop-Nor in je V ta namen odpotoval iz Termilika. Po vesteh Svena Ifedina je dr. Amboldt srečno prispel do oaze Herhen, ki leži na južnovzhodni strani velike Taklaman ske puščave. Toda pred njim je bila še okrog 300(1 kilometrov dolga pot, ki je zahtevala smrt skoraj vseh njegovih spremljevalcev. Sven Hedin sodi, da so dr. Amboldta napadli razbojniki in je zato mo- ral spremeniti smer svoje poti. Dr. Amboldt nosi s seboj, seveda če sploh še živi, dragocene znanstvene podatke o svojih odkritjih in mnogoštevilne zapiske, kakor tudi nove zemljevide. Zato bi pomenila njegova izguba ogromno škodo za znanost in za nadaljna raziskovanja azijskih divjin. Iz življenja poljskega kralja Avgusta Silnega Poljski kralj Avgust Silni je delal čast svojemu imenu in znan je bil daleč po svetu kot izredno močan mož. Leta 1687, ko mu je bilo 18 let, je zajahaj konja in krenil preko Nemčije, Italije in Francije v Madrid na bikoborbo. Ko je neki pi-kador padel s konja in je bil v nevarnosti, da ga razjarjeni bik nabode na roge, je preskočil Avgust barijero in hitel bikoborcu, na pomoč. Z golimi rokami se je spoprijel z bikom, zgrabil ga je za roge in mu tiščal glavo k tlom, dokler se Španec ni pobral in zabodel bika. S svojim junaškim nastopom si je pridobil tujec simpatije vsega mesta in srce lepe markize. In zopet se je moral zahvaliti le svoji moči, da je odnesel iz ljubavne pustolovščine zdravo kožo. Ljubosumni markiz je namreč najel štiri morilce, da bi se osvetil tekmecu, toda mladi He>r-kules se je vseh srečno otresel. Še kot 40Ietni mož je lomil Avgust igraje podkove, srebrne kupe je drobil v roki, kakoT bi bile iz lepenke, top je dvignil z eno roko. Nekoč se mu pa pogum ni obnesel. Leta 1716 ga je težko ranil medved, ki ga je bil prijel za jezik, da bi ga ukrotil. Od takrat so njegove moči pešale. Izredni moči je pa od- govarjala tudi telesna teža. Avgust Silni je tehtal 260 funtov. Med ljudstvom krožila o njem govorica, da je pil v zgodnji mladosti mleko levinje in da je zato tako močan in pogumen. Bil je zelo nevaren nasprotnik v turnirjih in viteških igrah. Veliko slavo so mu prinesle tudi lju* bavne pustolovščine. Sestra Friedricha Velikega pripoveduje v svojih spominih, da je imel Avgust 'Silni 354 nezakonskih otrok. To bo seveda močno pretirano, gotovo pa je, da je bil Avgust eden haj-večjih erotikov, kar jih pozna svet, in vrsta njegovih slovitih ljubic je zelo dol* ga. Da je znal biti kavalirski ljubimec, dokazuje njegova prva pozornost, ki jo . je posvetil svoji ljubici, duhoviti Šve-, dinji Aurori Konigsmarck. Po prvi skupni večeri je našla na svojem krožniku šopek briljantov in drugih draguljev. Avgust je bil pa tudi romantičen ljubimec-Ogrel se je bil za kneginjo Ljubomirsko. ko je zvedel, da je omedlela od strahu i zanj, ko je na turnirju v Varšavi padel s konja. Preoblečen v kapucina je zahajal potem k nji v samostan, kamor se ie bila začasno zatekla, j Še bolj, kakor Veneri, je bil pa Avgust udan Bacchu. DTžavni posli so zaradi tega zelo trpeli, kajti pogosto se j« j pripetilo, da so morali važna posvetovanja odgoditi za en dan, ker je moral vladar prespati mačka. Kot velik prijatelj žlahtne kapljice je bil izvoljen celo za častnega predsednika društva za pobijanje treznosti. V politiki se ni odlikoval, pač je pa storil mnogo za umetnost. Med svojimi podložniki ni bil po-sebfio priljubljen. Poljaki so ga smatrali za tujca. Umrl je 1. februarja 1733. Mal/ o Razno NAJCENEJŠI IZDELKI V MARIBORU! Otonune Din 390.—, afrlk madrace Dm 210.—, žični vložki od Din 90.— naprej. Novak, Koroška c. 8, Vetrinjska ulica 7. 707 t*-*«—.....i .. —■ ■■ PEKERSKI BUKETNI RIZLING iz Scherbaumovlh goric, in dišeči traminec iz Ritoznoja (Rittersberger) dobite le v Tattenbachovi ul. 5. restavracija Senica. 555 MOZLAVEC. Izborna kvaliteta liter 8 Din, čez ulioo 6 Din. A. Senica, Tattenbacliova. ____356 Stanovanle MALO STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam dvem osebam takoj v najem. Vodnikov trg 3-b.____________724 ODDAM MALO SOBO hi kuhinjo takoj, dvem mirnim osebam. Pobreška cesta 21, blizu Magdalene. 721 SOBO IN KUHINJO išče zakonski par brez otrok. Naslov v »pravi lista. 712 STANOVANJE. dvosobno, solnčno, oddam. Dravska ulica_ 8. 710 ODDAM S 1. APRILOM' stanovanje, dve sobi in kuhinjo. Linhartova ulica 4. mizarstvo. 708 Prodam OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen, dve postelji, dve nočni omarici, otroška košara, »Soxhlet«-aparat, ceneno na prodaj. Naslov v u-pravi »Večernika«. 703 Sobo odda 'n — ^ OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu upokojencu. Naslov v upravi »Večernika*. 723 SPREJMEM NA HRANO in stanovanje boljšega delav-Meljska cesta 59, tl. 722 ca OPREMLJENO SOBICO s posebnim vhodom, električno lučjo, oddam. Trdinova ul. 2, Melje. 711 Službo Išče KOT TRGOVSKI VAJENEC iščem službo v boljši trgovini. Naslov v upravi »Večernika«. 713 Kupim KUPIM RABLJENO PREŠO za furnir. Mizarstvo, Franko-panova ulica 15. 709 Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je moj iskrenoljubljeni, nepozabni ^oprog, gospod Jaiob Serec uslužbenec Narodne banke v sredo, dne 1. marca 1933, popoldne nenadoma preminul. Pogreb biagopokojnika bo V petek, dne 3. marca 1933 ob 16. uri, iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 4. marca ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi. Maribor, dne 2. marca 1933. J-Jlzabeta Serec, kot soproga, v imenu vseh 720 sorodnikov. fedaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ RFHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik STANKO DETELA % Mariboru