Leto V., štev. 184 LfubUana, sreda, 6. avgusta 1924 Poštnina pavšal Irana. Cena 2 Din Izhaja ob 4 «)«tr«f. Stane mesečno 20-— Din sa inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tariiu. Uredništvo: ^diklošičeva cesta št 16/1 Telefon št, 72. za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov* ul. it 54. Telef. št. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1 Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. Ljubljana. 5. avgusta. Naša država je z imenovanjem nove vlade stopila v največjo opasnost, odkar obstoji. Najvišji državni interesi so postavljeni na igro. V Zagrebu je HRSS. odobrila pristop v "ni. komunistično internacionalo. «Slobodni doma razglaša obenem, ko objavlja ta pristop, tudi Se preglas EU intomationale v Moskvi, kateremu dodaje Radič, da je v njegovi stranki Isti dub. ki nc čaka miru in pr&vicc od gospodske milosti. Radie se zaveda, da je danes kraljeva vlada v Beogradu docela odvisna od njegove milosti. Radič ve, da brez Radiča ni vlade g. Davidoviča. To vedo tudi radičevci in vsa država. Zato na Hrvatskem nisi več varen življenja, ako nisi radičevee. Zdaj jc treba le še r&dičevcem dati velike župane, vse orožniške ter policijske šefe in proglasitev sovjetske republike v Zagrebu ns jncTe biti nobeno presenečenje več. Že se pripravljajo za. prihod Radiča večje jslavnosti kot za kralja SHS. Nova vlada po milosti Radiča in moskovske IU. internacionale nas je 'dovedla v kaotično krizo. S prostovoljno amputacijo Hrvatske je sama od sebe dama amputacija Slovenije. Neverjetno je, da se najdejo med Slovenci ljudje, ki ne vidijo neizmerne npasnosti, ki preti našemu delu tro-Imenega naroda baš od Radiča in njegove sovjetske republike. O in ljivo je, kako vztrajno žagajo ravno Slovenci vejo, na kateri sami sede. V tem žalostnem stanju vztrajamo Slovenski demokrati mirne krvi na branili!'. svojih nevenljivo in edino pravilnih idej. Naša država bo ali unitaristic-pa ali je pa sploh ne bo. Slovenci bomo svobodni, če se s Srbi in Hrvati začutimo kot en narod ali pa bomo robi Nemcev in Italijanov. Slovenci bomo živeli dobro gospodarsko življenje v edinstveni Jugoslaviji, bomo pa ea proletarce in hlapce vseh, če naj se krog nas potegne državopravno zidovjc. Vse te ideje in njih konsekvence so fcvintesenca naše žalostne zgodovine, rezultat etičnega in zemljepisnega stanja in posledica stalnega ogrožanja naše eksistence po pohlepnih sosedih. Te ideje, če jii tudi nekateri nočejo videti, so tu in se vračajo nezmagljive. In če je prišlo brez naše odgovornosti do vlade, ki dela vede ali nevede proti itftm idejam, smo gotovi, da bodo te fdeje s tako vlado pomedle čimprej tem bolje. Dati moč države v roko onih. ki jo žele razkosati in ki se boje, da bi se ves naš narod začutil kot ena celota in vztrajal v tej smeri, je isto. kakor dati trdnjavske ključe v roko izdaji ca m. Narodi se tako ne vzgajajo. Ni brez vzroka, ako je danes na Hrvaškem parola, da je « Radič jačji od kralja*. Kaj to pomeni v vseh posledicah. si lahko predstavljamo. Prve posledice so že t-u. prvi plamenčki že cikajo. Vlada pod lažnivim geslom ' imeli dve seji, pa niso ničesar sklenili. Formulirali so s-0'"e zahteve, ki jih Lazi 6 predloži jutri Davidoviču. V ostalem so hile zemljo radniškim poslancem dane svobodne roke. Beograd, 5. avgusta, p. Socijalistieni pripravljajo demonstracije proti nepopu- j poslanec Divac je izjavil, da ie njegova larnim ministrom, kakor so klerikalci ic j stran' a v načelni opozHji proti novi vla-spahovci. Zato je naročil policijskemu ; di. Divac in Sekulič bosta zato glasovala komisarju v skupščini, naj pusti jutri na ! priti vladni izjavi Beograd 5. avgusta p. Po nalogu ministrskega predsednika Davidoviča je bil, kakor se doznava, vidiran potni list Radičevemu zetu dr. Stjepanu Ko-šutiču, da gre v inozemstvo in privede Radiča v Zagreb. Istočasno je bil vidiran tudi potni list za Radiča samega, da se povrne v domovino. Beograd, 5. avgusta, p. Za jutrišnjo sejo narodne skupščine vlada v vseh krogih v Beogradu uenavad na nervoznost. Vsi klubi so imeli danes seje, na katerih so razpravljali o svojem zadržanju v zbornici. Samostojni demokratski klub in radikal-ski klub sta energična in optimistična, dočim so vladne strani " zelo nervozne in se jutrišnje seje parlamenta naravne st boje. Njihova nervoznost izvira iz dejstva, da so njihove vrste cepljene in da niso gotovi popolne podpore Radičevcev. Do nocoj je prišlo jedva 40 poslancev HP.SS. v Beograd. Zato je Davidovič ves dan porabil s prizadevanjem, da si zagotovi večino vsaj za prve seje narodne skupščine. Zanimivo je, da je dobil ministrski predsednik zaupno obvestilo, da se za jutri Pogajanja za posojilo v Italiji se nadal?ujej© NOVA VLADA BO PODPISALA POSOJILO, KI GA JE KOT OPOZI-CIJA TAKO SRDITO NAPADALA. Rim, 5. avgusta, e. Glede italijanskega posojila Jugoslaviji poroča »Agenzia d' informazioni»: O vesteh, ki so se te dni zopet razširile, da so glede zaključka posojila nastale težkoče, smo na me-rodajnem mestu doznali, da je po padcu Pašičevega ministrstva dejansko nastopil logičen zastoj v pogajanjih v pričakovanju sestave in programa novega ministrstva. Pogajanja pa so se nato kmalu zopet pričela in so sedaj precej na- predovala. Posojilo bo znašlo 600 milijonov lir po 7 odstotkov. Znesek bo podpisal poseben sindikat z Banco Commer-ciale na čelu. Od celokupne vsote bo podpisala Banca Commerciale sama 30G milijonov, drugih 300 milijonov pa skupina popolarskih bank s milansko na čelu in Jadranska banka v Trstu. Udeležba Bance Commerciale je odvisna od dovoljenja Jugoslavije za otvoritev podružnice v Beogradu. Prvi nastop Nemcev v Londonu MACDONALDOV POZDRAV NA PLENARNI SEJI KONFERENCE. -FORSIRANJE NADALJNEGA POSLOVANJA. — KONFERENCA BO DELALA NOČ IN DAN. galerijo samo zaupne osebe. KOMENTARJI O KRALJEVEM PO- VRATKU V BEOGRAD. Beograd, 5. avgusta, r. V političnih Beograd, 5. avgusta, p. Jutri dopoldne i-'.ajo džemijetovci pred sejo parlamenta konferenco, na kateri bodo sklepali o sta-lisr-* do vlade. Beograd, 5. avgusta, p. Kpahovci ima,jo krogih je izzvala mnogo pozornosti vest, j jutri dopoldne sejo, na kateri se bodo da. se kralj 9. t. m. — baš ko bo debata | bavili z vladno izjavo. Pašic predsednik radikalnega kluba ZNAČILNA ZAUPNICA. — KLUB POPOLNOMA ENOTEN. — SKUPŠČINSKO PREDSEDSTVO ODSTOPI. London, 5. avgusta, s. Nemška delegacija je danes malo pred 9. prispela v London. Na kolodvoru je bila sprejeta od zastopnikov angleškega zunanjega urada ter članov nemškega poslaništva. Plenarna seja konference, ki se je pričela točno ob 12., se je že ob pol 1. končala ter je bila samo protokolaričnega značaja. Predsednik Macdonald je stisnil nemškim delegatom roke in predstavil posamezne delegate šefom vlad ter članom London, 5. avgusta, j. Prvo srečanje med Nemci in zavezniki se je vršilo v prijateljski, skoraj prisrčni obliki. Malo pred 12. je zapustila nemška delegacija hotel Ritz, da odide v Downing Street, kjer zboruje medzavezniška konferenca. Pred hotelom je šla skozi gost špalir ob.-činstva, ki se je zbralo pred ulico. Pri vhodu v dvorane, v katerih se vrši kon* ferenca, je predsednik Macdonald po* zdravil delegate in jih peljal na njihova Ma Saž postavljeni »Slovenec" Beograd, o. avgnsta p. Povodom pisave Slovenca® v št. 174. in tObzora» V št. 205-. da so radikalci m samostojni 'demokrati dobivali iz dispozicijskega fonda denar za svoje liste «Samoupraven, «Reč» in «Balka-n». bo objavil v [jutrišnji številki »Samouprave* bivši finančni minister dr. Stojadinovič izjavo. da. ti listi niso dobivali denarja iz Opozicijskega fonda. Sploh se jo s .tam fondom zelo varčevalo. Postopalo jo z r.jim za njegovega minist.ro-t^nia tako. kakor rod njegovim prednikom dr. Kirmanudijejn. Xo jc dr.Sto-3adinovjč zapustil 28. julija t. 1. finančni resort, je bilo v fondu" več denarja. fc'>t takrat, ko je nastopil svoje mesto. ,Vsi izdatki so se vršili pod' kontrolo * Glavne kontrole*. ustoličenje patrijarha v peči. Beograd, 5. avgusta, p. Ministrski predsednik Davidovič ie danes sprejel patrijarha Dimitrija. Obljubil mu je, da predloži zakon o pravoslavni cerkvi zbornici, čim bo gotov. Potem sta se mi-ristrski predsednik ir, patrijarb dolgo lazgovarjala o ustoličenju patriiarhije v Peči. Svečanost bo imela poseban zgodovinski značaj. Udeležili se je bodo 3\rai.:, vlada, diplomatski zbor Li zastop-3>iki raznih oblasti in društev. Beograd, 5. avgusta, r. Danes ob 10. dopoldne se je sestal radikalski klub, da razpravlja o politični taktiki Ob otvoritvi seje je dosedanji predsednik kluba Marko Gjuričič predložil svojo demisijo z motivacijo, da mora predsedniško mesto v trenutku, ko gre za veliko borbo, zavzeti preizkušeni voditelj stranke Ni-kola Pašič. Klub je nato z velikimi aklamacijami soglasno izvolil Nikolo Pašiča za predsednika izražajoč tako popoino zaupanje v njegovo politiko. Na Pašičev predlog so bili nato izvoljeni za podpredsednike posL M. Gjuričič, Žarko Miladinovič in Vlado Andrič. V diskusiji, ali naj dosedanje predseduj štvo Nar. skupščine ostane na svojem mestu, se je večina govornikov izrekla za. to: da naj predsednika Ljuba Jovanoviča ter oba podpredsednika Dragovlč e OSTRI NAPADI NA RADIČEVCE. in Bakič demisljonirajo, da se bo mogla taktika kluba uveljaviti povsem neovirano. Popoldne ob 4. se je nadaljevala seja. Govorili so Pašič, Jovanovič, Rankovič, Srskie in drugi. Po seji so poslanci izjavili, da je radikalski klub enoten v tem, da ima radikalska stranka skupaj s samostojnimi demokrati nastopiti kompaktno in energično proti novi rladi. Jutri dopoldne se aestanejo radikalci pred sejo narodne skupščine in bodo razpravljali o nadaljni taktiki. Istočasno z radikalci je imel sejo tudi samostojni demokratski klub. Ves čas sej sta bila oba kluba v stalnih stikih in sta drag drugega obveščala. Radikalski in sainostoni demokrati so sklenili, da dobo enotno nastopili v parlamentu. V DAVIDOVIČEV REFERAT O SITUACIJI. Beograd, 5. avgusta, p. Po dopoldanski seji ministrskega sveta sta prišla v pred-sedništvo vlade podpredsednika HRSS. dr. Maček in Predavec iu sta imela daljšo konferenco z ministri. Demokratski ministri so očitali Mačku in Predavcu nelojalno poslopanje na seji HKSS. v Zagrebu proti vladi in ju zJasti napadli zaradi komunikeja, v katerem radičevci istočasno odobravajo politiko "adičevo in izjavljajo, da bodo podpirali vlado. Maček in Preda-vec sta jim odgovorila, da je sedaj glavna stvar, da pridejo vsi radičevski poslanci v Beograd in da se udeleže sej parlamenta. Od 11. do 12. je imel demokratski klub sejo. na kateri je g. Davidovič poročal o položaju in obširno govoril o dogodkih od hovcem. ostavke Pašičeve vlade do danes. Nagla- ~al je, da ima sedaj kabinet zagotovljeno večino, kor so izjavili radičevci, da pridejo vsi v parlament. Nekateri poslanci so oslro protestirali proti delovanju vlade I zavezniških delegacij. Nato jih je prisrč-! mesta. Državnemu kancelarju in zuna* no pozdravil v kratkem nagovoru, v ka- njemu ministru je bilo nakazano mesto terem je poudaril, da je naloga konfe- nasproti angleškemu in francoskemu mi» renče, da izvedejo Dawesov načrt. Edini1 nistrskemu predsedniku. Neposredno za namen konference olstoja v tem, da raz- nemško delegacijo sta prispela čisti vsa vprašanja, ki se nanašajo na poročilo strokovnjakov. Macdonald je na-glašal dalje mednarodni pomen konference ter poudarjal brezpogojno potrebo, da konferenca doseže svoj cilj. Državni kancelar dr. Mars se je zahvalil šefom vlad ter zavezniškim delegatom za prijazen sprejem ter v kratkem obrazložil smernice, s katerimi so prišli Nemci na konferenco. Tudi nemške delegate navdajata mirovni duh in želja, da konferenca doseže svoj namen. Državni kancelar je nato omenil izjavo nemške vlade, da more Dawesov načrt tvoriti sprejemljivo podlago za rešitev reparacijskega problema ter je svečano potrdil to izjavo. Nemške oblasti so sporazumno z organizacijskim komitejem, ki ga predvideva Dawesov načrt, pripravile osnutke za zakonodajo, ki bo potrebna vsled sprejetja Dawesovega načrta. Predvsem pa je zopet upostaviti čim večje medsebojno zaupanje. Nato je povzel še enkrat besedo Jlac-dona! I in izročil nemški delegaciji proto kole sklepov, od katerih se posamezni ti čejr samo zaveznikov, zlasti oni glede j potezah, detajle :gc'ovitve nemških prestopkov in novih sankcij. Prosil je nemške delegate, da po možnosti še danes zvečer navedejo točke, o katerih žele razpravljati, ker želi, da se konferenca že v petek konča. Izjavil je, da more konferenca delati brez prekinje-n;a. Seli, naj se ne vodijo nepotrebne de-balc in ne drže dolgi govori. Herriot in della Rocca. Kmalu nato je prispel tudi belgijski ministrski predsednik Theunis. Po plenarni seji so nemški delegati pr» vi zapustili zborovalnico; pri odhodu so jih obsuli fotografi. Paralelno s konferenco bodo komisije razpravljale o onih vprašanjih, ki ne spa* dajo v bistveni konferenčni tema, ven* dar pa so odločilnega političnega pome* na; to so pogajanja med Belgijo in Fran* cijo na eni ter Nemčijo na drugi strani o vojaški izpraznitvi Porukrja ter popob nem odpoklicu francoskih in belgijskih železničarjev. V teh vprašanjih leži težišče londonske konference in sporazum c njih bo odločil o njenem uspehu. Nemška delegacija se je ob 6. uri zve» čer zbrala v svojem glavnem stanu v ho> teiu Ritz, kjer proučuje sklepe treh ko= misij, ki jih je izročil Macdonald. Ni šc gotovo, ali bo mogla nemška delegacija že tek.im današnje noči obdelati ves ma> terial. Mogoče jc, da bo delegacija for= mulirala svoje zahteve samo v osnovnih pa prepustila komisi« jam. Kakor se doznav.:, bodo Nemci ugo* varjali predvsem sklepom 2. in 3. komisije. Protipredlogi sc tičejo stvarnih da> iatcv, ki so žc tako napredovale, da prc:l stavijo skoraj trgovsko pogodbo. Tudi dolo'ce glede transfertnega odbora naj bi se deloma spremenile. avgusta: Budimpešta 0.1075 do 0.11, Bukarešta 36.25 do 30.75, Ženeva 1545 do 1547. London 366.25 do 380.75. Milan 360.5 do 361, New-York 82 do 82.2, Pariz 440 do 442, debate. Na seji so poročali poslanci, da so na potovanjih po svojih volilnih okrožjih dobili mnogo protestov proti neljubim ministrom, zlasti proti klerikalcem in spa- Seja ministrskega sveta j Q ^ ^ x te o t t i j evem' truplu Beograd- 5. avgusta, p. Dopoldne jc imela vlada sejo. na kateri je določila kredite za ustoličen je pravoslavne patri-arbije v Peči in za podporo oškodovancem po toči in poplavi. Zunanji minisler dr. Marinkovič, ki se jc davi povrni! iz Bleda, je poročal o svoji avdijenci Zvečer je imela vlada .Trpet sejo. na kateri je razpravljala o dnevnem redu jutrišnje seje narodne skupščine. Določil! so, da se po formalnosti prečrtata naprej ukaza o odstopu stare in imenovanju nove vlade, nato pa ukaz o sklicanju narodne skupščine k izrednemu zasedanju. Nato bo Davidovič prečita! vladno izjavo, na kar bn določen dnevni red za prihodnjo sejo: Debata o vladni deklaraciji, potem pa bo seja zaključena. POMOČNIK ZUNANJEGA MINISTRA. Beograd, 3. avgusta, p. Za pomo:- Pr°-iso proti koncu borze dalje popu?......., Vo.-. grame. zea Italije in Prage, ki sta sredi sestanka stolne agrarne 24.5 do Voj. Popoldne ob 16. se je nadaljevala seja lahno pofkočjj; jn končali na začetni -i- da 132 do 132.25; term.ru: 1 raga-demokratskega kluba in je trajala do !fl.; «jni tečajev. Blaqa ie bilo zadosti in je: septembra 244 do _44.o, ^s-Tto.u ZJ Davidovič je prečita! vladno deklaracijo xarodna banka morala dajati edino ček ; 15. t. m. 82. Milan za o. septembra dou.^ in naprosil klub, naj glasuje o njej brez ' švico Promet je bi! večji nego v£e-! CLRIH: Beograd 6.45. New-York 531.7:i raj Največ se je trgovalo v devizah na ■ London 23.71, Pariz 28.47, Milan 23.32. Dunaj I tal; jo Prago in Švico. Notirale j Praga 15 775. Budimpešta 0.0009. Bukf-*o dovize- Amsterdam 3180 do 3210, Du-|rcšta 2.35. Sofija 3.95. Dunaj 0.007525. naj 0.1154 do 0.1174, Bruselj 397.5 do! TRST: Beograd 27.60 do 27.90. Dunaj 402 5. Budimpešta 0.109 do 0.111, Italija : 0.032 do 0.033. Praga 67.50 do 68, Nev-iznlačilo 359.5 do 362.5, London izpla- Vork 22.75 do 22.85. dinar 27.65 do 28, čilo 366.5 do 369.5, Neiv-York ček S1.75 do 82.75. Pariz 438.5 do 443.5, Praga 244.65 do 247.65, Švica 1543.5 do 1553.5. fek 1542.5 do 1552.5; valute: dolar 80.75 do O, aK 0.115 do 0.117. K - 'J42 do 2-15, francoski franki 430 do 4S5: efekti: bančni papirji: Primorje 72 do v), Trgo 33 do 3L Hrvatska 40 do 42. Eskomptua 123 io l"fj K editna Zagreb 0 do 130, Hipo 62! do 520. Varšava 13.550 do 13.05«, Curih ln 03. Jugo 112 do 114. Ljubi javka krc-1 "r.53 do 13.405: vnH'e: lire 3120 do ditna 220 do 0, Praštedioca 915 do 925, Etno 122 do 124. Sla venska 10S do 110, S-pska 140 do t-i2; industrijski papirji: i Eksploatacija 115 do 117, Dubrovnika 730 do 740, Šečerana 985 do C85. Isis 80 do ■ 82. Narodna šumska 0 do 81, Ni nag 84 do 187.5, Gu':n::nn 805 do 810. Slaveks 275 Pim, 5. avgusta, i. Ker so ostala raziskovanja na rimskem pokopališču za Matteottijevim truplom brezuspešna, ;'a P rineva «Tribuna» novo ve? t da je zvedela ed stažev razptisčencga »Corrierc Italiana-, da ie bilo truoln Matteottija pogreznjeno v Tibero. Zločinci so ga baje obtcZili s svinčenimi matricami rotacijskega stroja Corrierc Ttah'ana». 20 zlatih frankov 88 do 88.50, uradni tečaj zlate lire 442.71. DUNAJ: Devize: 858 do 862, Berlin 16.825 do 16.925, Budimpešta 90.75 do 92.75, Bukarešta 3r,9 do 311, London 316.300 do 317.300. Milan 3114 do 3120, Ne\v-York 70.935 do 71.185. Pariz 3817 do ""33 Praga 2107 do 2117. Soiija 516 ; 3140. I al ! I7 ZOPET REVOLUCIJA V AMERIKI. Pariz, 5. avgusta, n. V republiki Hon- duras v Centralni Ameriki je izbruhnila revolucija, katere voditelj jc znani agitator Ferrara. Točnejših obvestil o revoluciji dosedaj še ni, zdi sc pa, da jc gibanje jako resno in da je vlada v nevarnosti. Po službenih brzoi;vknh, ki so dospele v London, se vesti o revoluciji potrjujejo. V vashingtonskib krogih si pa vendar rlso na jasnem iz kakega nika zunanjega ministra bo Imenovan! vzroka ie izbruhnila revolucija. Zdi se, generalni konzul v Pragi Vučkovič, ki je i da se ne udeležujejo gibanja elementi, v ta namen žc c.-ispel v Beograd. 'ki so bili zaulcttrii v prejžnjo % stajo. I in ar ji 855 do 861; e!»kli Cv tisočih : Jugoslovanski papirji: Hipo 52. >mp!r.n 107. Ju— 90, Trbovlje 415, :ce 801. Zenica 950, Gutmann 800, Slav '.-50. Slavonija 79, Šečerana 830; ostali papirji: Donara-Sava-Jadran 437, 1 •. lo 221. Bankverein 116.5. Landerbank do «85 Slavonija 92 do 94, Strojne 150 30 \ Alpine 375, Poldi 605. Skoda 307. do 0 Trbovlje 490 do 0, Vevče 120 V PEVCA: Beograd 41.20. Dunaj 4.70a, 130; državni papirji: 7 odst. posojilo 65!Rim 148.75, Nev.--York 33.925. Curih do 66, 4 odst. agrarne 22 do 23. Vojna . 633.50. škoda 110 do 118. i BSELIN: Beograd 5.115. Milan 18.40. BEOGRAD. Tečaji deviz padli. Pošlo- Praga 12 44. Xcw-York 4.19. vanje na curiški bazi 6.47 in pol. Narodna | LONDON: Beograd 370. Pariz 81 9o, baniia je morala intervenirati le v manjših količinah v devizi na Italijo. Promet je bil nekoliko večji kakor včeraj. Po borzi je bila tendenca nestanovitna. No-Itirale so derize: Dunaj 0.1162 do 0.1165. dimpešta 0.13, Praga 297. Rim 10156. Dunaj 316.0C0, Bukarešta 1000. Praga 150. NEW-YORK: Beograd 121.50, Pariz 550. Curib 1888, Rim 442. Dunaj 0.1412. Eu- JRadicev pozdrav f Bas kakor v pozdrav novi vladi »sporazuma* je objavil poslednji «Slo-bodni dom® Radičev članek, objavljen jv glavnem boljševiškem organu moskovski «Pravdi» in od njega samega preveden v hrvaščino ter komentiran. Radič predstavlja boljševikom svojo politiko kot politiko osvobojenja hrvatskega naroda ia dragih «narodnih man jč in i. v Jugoslaviji izpod srbskega jarma in posebej tudi še izpod klerikalnega jerobstva. I Falzificirajoč zgodovino pripoveduje Radič, kako sta pred prevratom obstojala na Hrvatskem dva politična tabora: eden se je boril za razširjenje hrvatske državne samostojnosti, drugi pa je sanjaril o uedinjenju s Srbi. Radič pa je to borbo razčistil: vsled njegove vzgoje je hrvatski seljak postal še pod Avstrijo ne samo republikanec, temveč neustrašen, naravnost revolucionaren borec za seljaško pravo! In to v iskrenem prijateljstvu z Nemci in Madžari, s katerimi da hrvatski narod v tisoč letih ni imel nobenega vratnega suko-ba». Istočasno pa je seljački pekret »upravo nemilice pobio popovsku politiku ili klerikalizam*. Po prevratu je — pravi Radič — njegov pokret pričel osvobojevati tudi Slovence izpod popovske politike.^ In ker govori eden del Slovencev nemško, drusri del pa italijansko, postajajo Slovenci sejalci hrvatskega seljaškega pokreta med italijanskim in avstrijskim seljaštvom!! Nato prehaja Radič na notranje prilike v državi" ter proglaša Srbe («srb-sko gospodo.-) ket prave roparske na-silnike. ki davijo, pljačkajo in zatirajo vse. Na srečo, pravi Radič, je vsa srbska inteligenca »popovskega rodu® (ministrski predsednik Davidovič je sin pravoslavnega župnika)- Kaj so napravili iz Bosne. Pod avstrijsko vlado od leta 1878. do 1918. je Bosna uprav iz-rvanredno napredovala, sedaj pa je huj-ge nego pod Turki V Črni gori je ena tretjina naroda zbežala v šume, druga tretjina se nahaja v ječah, tretja tretjina pa ječi pod tiranom, vse to samo radi tega, ker se hočejo Srbi maščevati, da so Črnogorci vsi za Radiča in za federativno republiko s Hrvati! Macedo-nija se jc pod zverskim srbskim režimom pretvorila v morje krvi in solz! Pred dvema letoma je bil na kralja Aleksandra izvršen atentat. Radi tega je bilo 15.000 delavcev in kmetov vrženih v ječe, kjer so jih sušili v dimnikih in sicer tako strahovito mučili, da so «vse priznali'-! Leta 1919. je •-srbska gospoda® vrgla v ječe 20.000 hrvatskih kmetov, ker so bili pristaši HRSS.! Premnogi so tam umrli. Pred dvema mesecema so srbski žandarji do mu rti pretolkli 16 dečkov, ke.r so klicali živio Radič! Tako se glasi pozdravni članek Stje-pana Radiča gospodu Davidoviču in ožjim zaveznikom iz federalističnega bloka, gospodom klerikalcem. Pred desetimi leti 6. AVGUSTA 1914. Prelom med Srbijo in Nemčijo- — £ vodni boji na ruski fronti. — Bitka pri Liegeu. Dne 6. avgusta je srbski charge d'af-faires v Berlinu Jovanovič izjavil nemški vladi, da Srbija prekinja svoje stike z Nemčijo, ker se je ta posluževala napram Srbiji enakih metod kot Avstro-Ogrska. > Turčiji se je dne 6. avgusta razglasila splošna mobilizacija vseh vojnih obvezancev, starih izpod 45 let. Oni tvori io »zapadnoevropsko demokra- j rišev c!jo». Zgodovinski proces se namreč ne verz. da zavreti. Inteligenca je postavljena pred orientacio. Napočila je zgovtdmska doba. Ali z duhom časa, ali pa v brezpo-membnost Z duhom časa, to se pravi, naj gre slovenska inteligenca s tistimi, ki so pred 10 leti trobili v isti rog z vesoljno čukarijo, c. k. denunciantstvom in vojno hujskarijo in so s Sušmkom, Kulovcem in Ušeničnikom, Gostinčarjem —, in Natlačenem videli v srbstvu framason- Sadu aretiran neki I sko-antikatoliško-anticesarsko-antietično-framasonsko-sokolsko-liberalno žujejo vsako deželo v tem času, ko se naša država nahaja v tako težkem polo. žaju, ne najdejo priložnosti izvršiti svo* jih namenov, bodisi z zlobnim početjem ali hudodelskim ponašanjem, kar bi lah* ko škodovalo uspehom našega orožja in najvišjim interesom naše države«. V izvrševanju takšnega oklica «Slove* nec» s slastjo beleži, da jc vlada zabra* nila nadaljne izhajanje »Uustrovanega Tednika* (konkurenčnega lista klerikal* nemu «IIus tri ranemu Glasniku*), dalje, da je bil v Novem Srb, ki je aktivno sodeloval pri sarajev* skem atentatu, v Krašnji pa da so areti* fesorjev te dni vpisalo v samostojno DS,; niee in naraščaj češ, da je ob takih groznih razmerah njihova dolžnost stopiti iz rezerve in podpirati ono stranko, ki edina delavno in pošteno varuje interese države in svobodno znanost. + Korupcija! Makedonija! Joj, ta je pa huda! Neprijeten človek, ta Šusteršič. Ni zadovoljen s sodbo naroda, ker pravi, da drugi niso nič manj krivi, kakor on. orienti- j Zato dokazuje, da so sedanji klerikalci rano sovražno fronto. Zapadnoevropska j prav isti, kakor pred 10 leti.Ot. nastop« veličal Srbijo, ga kandidata Heriča, v Mariboru Wesia. ka, Gomzija in Križaniča, ki so vpili: 2i vela Srbija!®, v Ptuju Brumna in Kranj* ca, delavca, zaradi srbofiltsva. Stepan Radič pa je bil cd njegovega veličanstva pomiloščen zaradi razžaljenja, zakrivlje* nega na nekem javnem organu. Na otoku Hvaru so zopet «našli bom* be». Srbski častniki so namreč prišli tudi na otok Hvar. da se zdravijo in so pri* nesli s seboj na tisoče bomb, da bi spu* stili v zrak naše parnike in na tisoče na* Jih ljudi«. «Ali še živi Bog -— zaključu-e «S!ovenec» svoje poročilo — ki pazi in kaznuje takšne strašne in umazane zlo* čine». Pred desetimi leti. Sedaj se zdi, da je leno zahvaljuje za Ušc-! klerikalne vlade stavlja nekdanji vodja svojim učencem (ki so ga prekosili) prav neprijetna vprašanja: 1.) Korupcija! Pred sodišče s korupcionisti! Zahtevamo izvrševanje zakonov! Če vlada tega ne stori, je bilo prejšnje njeno opozicionalno kričanje nemoralno! Čakamo dejani! 2.) Vedno ste zahtevali, naj se vrnejo slovenski vojaki iz Makedonije. Dajte jih sedaj! Glej ga no, starega lisjaka, kako jo je pogruntal. No, gosped Sušnik, ki ste v ia, podpornik Bluin sta tista, ki hočeta, da bi izvajali Combesovo zakonodajo iz leta 1903. V Franciji so na vladi radikalci in radikalni socialisti, v Angliji pa socialisti s podporo liberalcev in nacionalističnih konservativcev, stranke obče narodne, katerim je separatizem ostuden. V svojem programu imajo velike družabne in ekonomske reforme in brani.o svobodno misel, ne" pa da bi pripuščali i .Domoljubu, pisali o 32 milijonih podkup- politiko škofije in radldevstva. Ce so smernice nove vlade v skladu z onimi, ki se uveljavljajo v vsej Evropi, potem kar ^pristopamo! Le, da se zapadna Evropa pri pogledu na naše sedanje vladi-novce zrnrdava in z uljudno gesto vpra nine državnega denarja in o vojakih v Makedoniji, — ali bo kaj? No, gospod odpeljali or z vozovi. Pri vhodu v Dobrno jc vojaštvo in Sokolstvo po'.d ra. ril upravitelj tamošnjega zdravilišča g. Jankovič. Za pozdrave se je zahvalil v imerni Sokolstva br. Zabkar. Komandantu vojaštva bil poklonjen lep šopek, na zastavo Sokola pa sta bila pritrjena dva venca. Po celem zdravilišču so bili Sokoli deležni Številnih ovacij. Prebivalstvo jih je obsipalo s cvetjem. Popoldne se jc vršila v dvorani Zdraviliškega doma sokolska telovadba. Najprej so nastopili člani s prostimi vajami nato članice in naraščaj moška deca ter obrtni naraščaj. Po prostih vajah se je vršila telovadba na orodni. Sokolstvo je za svoj nastop želo obilo odobravanja. Po telovadbi je bilo Sokolstvo in vojaštvo pogoščeno. Cela prireditev je bila prirejena c korist Rdečemu križu, kateremu je gotovo doneski lep gmotni uspeh. Sokolski Vestnik župe Ljubljana I. Prejeli smo 6. in 7. številko tega župne-ga glasila, ki ima na uvodnem mestn pobilo o izidu olimpijsketelovadr.e tekme. Korošec, ki ste pozabili na amerikanske gvaignrjev članek obdeluje sokolske telo- modrce in žajfe, ali bo kaj? Pa vi, gospod Vesenjak, ali vas vaš svak Remec kaj opozarja na svoje zaiiteve. objavljene zaspal. 5Uje- «Kako pridem jaz v to družbo?, v .Slovencu., ali se Vi sami spominjate, " -I-' Pori ic Je oričel Iz Zagreba kaj ste svirali skupno s sotigrom Puše-nam poročaj: 0i"jP in vojaki zagreb- j njakom v .Straži,? No, g Kulovec, kak-ške in drugih garnizij na Hrvatskem do j šne zahteve ste izdelovali svojecasno v včeraj 5 avgusta še niso prejeli svojih ; tajništvu? Slovenske vojake iz Makedo-Plač. Pod prejšnjo vlado se tak škandal; nije nazaj v Slovenijo! 32 milijonov pod-ni dogodil. Nobene plače niso dobili tudi j kupnin nazaj iz naših žepov v državne člani zagrebškega Narodnega gledališča, j blagajne! Pred sodišče! Tudi tiste, ki so ».».a- j,« i ^vz&rsz&zsz 4- Brezzobi tigri. Cimdalje boli se vidi, da klerikalni tigri razven štirih mi- stratu klerokomunističnega župana dr. Perica kot gerenta. Največja slabost, ki pa se vidi, kako duši SLS, je dejstvo, da *Orjur.a® še danes ni razpušeena. Dr. Koroščeva »Straža® je včeraj napisala uvodnik, v katerem ponovno zahteva razpust Orjune češ: «Po izjavi vladnega predsednika ob nastopu vlade pričakujemo, da se čimprej zgodi drugo (razpust), ker bi bilo vsako odlašanje že nekaka kapitulacija pred orjunskimi predrzneži.» Ker Korošcev list ve, da vlada nima poguma, da bi razpustila Orjuno po celi državi, zato bi klerikalci radi na umeten način izkcnstruirali razliko med Orjuno ( ničnega, nc takšne pretresljive novice. dti je opozicijski blok na vladi, pa je oodano toliko dokazov za nevzdržnost take vlade, da so se sazni simpatizerji pri- kakor je ona o poiovičnih vožnjah! čeli prav previdno vleči nazaj. Naravnost ,. zn- čilen je ponedeljkov uvodnik < Pol iti- j ke> pod naslovom: iPo stari ali novi po : i ti?x S spremembo vlade — pravi — je pokazala kron", zaupanje do Hr-1 vatov. Ampak stvari se ne razvijajo tako, i y Zagreb ! kakor se je želelo in pričakovalo. Radi-; ... čevci stojijo na stališču, da je bila obtož- Vsem bratom m sestram! ba proti Radiču politični akt prejšnje vla- j V dneh od 13. do 18. avgusta t. L se bo de preklicanje obtožbe bi pa moral biti: vršil v Zagrebu II. jugoslovenski sokol-politični akt nove vlade. Toda sodba se| ski sabor, združen s pokrajinskim zle-mora vršiti, zakonu se mora zadostiti!| tom. Za zlet so določeni dnevi 15., 16. In da se j 17. avgusta. Ker ni nobenega vzroka in povoda, da . Sloveniji, Orjuno na Hrvatskem in j Tudi v interesu obtoženca samega, Orjuno v Srbiji. *Straža® piše: »Glede mu da prilika, da dokaže, da ni ničesar Orjune in njenega počet.a je pa na vsak . zakrivil proti zakonom nase države ko b, se sab1D z'et De "e način potrebno, da se člani vlade do do- se ustavi proces, ostane na Radiču težka j la PO ^e dojočenern spored^ vršiti, s™ bra pomenijo in sporazumejo med seboj Tekom 6. avgusta so se odigravali v vsem poteku avstrijsko-ruske meje nd Krakova do Črnovic spopadi izvidnik čet brez vsakršnega večjega značaja. Pač pa je oddelek avstrjsks vojske zasedel rusko-poljski mesti Olkusz in Volbrom ter stopil v stik z nemško vojsko, ki je bila že zasedla obmejne ruske kraje s Kaliszem. Czenstochovvo in tako dalje ter prodirala proti Ben-dzinu. V Vzhodni Prusiji so ruski kozaški oddelki udarili na obmejne nemške kraje ter sprožili prve krvave spo-jiade z nemškimi silami: seveda so imeli ti boji le značaj običajnih prask prednjih straž in majhnih izvidnih oddelkov. Na zapadnem bojišču so se odigravali ob francosko-nemški meji boji enakega značaja. Francozi so stremeli za tem da se polastijo vrhov in prelazov v Vogezih, obvladujočih prehod v gornje Porenje. Večjega pomena pa je bi! nemški pohod na nepripravljeno belgijsko ozemlie, osobito v smeri na lege (Liittich), pred katerega utrdbami so se že tekom 4.. 5. in 6- avgusta razvili ve~" ».elo krvavi in trdovratni boji. Tu se j vršila prva večja bitka svetovne voj- _ pred desetimi let* V sredo dne 5. avgusta so imeli zopet skupno sejo odbor Slovenske krščansko* socialne zveze. Slovenske Straže. Orlov in Jugoslovanske Strokovne Zveze in so sklepali o pomožni akciji, obenem pa tu* di o vseh drugih navodilih, s katerimi je takrat soglala in jih aktivno izvrševala cela stranka, kakršna je tudi šc dandanes V ostalem reproducira "Slovenec® oklic cVlada bo z železno energijo po* skrbela, da uničuioči elementi, ki oku* V Srbiji je Orjuna nekaj drugega kot pri nas in na Hrvatskem. Tam je Orjuna nastala kot reakcija ali celo kot nekaka obramba napram akcijam velesrbskih fašistov ali Srnao. Srnao si je vzela za parolo velesrbstvo, orjuna pa jugoslo-venstvo... Pri nas je pa z Orjuno čisto drugače. Oriuna ni reakcija na kako akcijo... Najboljša rešitev je seveda razpust vseh fašistovskili organizacij brez razlike, Orjune v Sloveniji pa še posebej in predvsem.® ^Straža® sama priznava, da se gospodje v vladi glede »Orjune® še niso sporazumeli. Kako potem to, da so klerikalci že prve dni po nastopu nove vlade razglasili, da je Orjuna že razpuščena, dasi to še danes ni in kaker se čuje tudi ne bo. Bodo morali tigrom zrasti preje novi zobje. + Klerikalni poimi o časti. Pred par dnevi so vsi klerikalci raznesli senzacijo, da je finančni minister Spaho našel v svo.cm ministrstvu, kolike vsote so prejemali razni listi od prejšnje vlade, med njimi tudi listi v Sloveniji. Te vesti je zabeiil škof z raznimi zlobnimi opazkami o korupciji. Mi smo takoj pozvali .Slovenca® in g. Jegliča osebno, naj povesta, kdo in kaj je prejel, obenem pa smo se zavezali isti znesek dati škofu na razpolago za zamorčke ali pa za tiskovni sklad SLS. škof je imel zdaj že teden dni časa, da pride po denar. Treba mu je bilo samo prinesti izpisek iz dotičnega seznama ali pa potrdilo svojega prijatelja od Alaha g. finančnega ministra Spahe, pa je imel denar v roki. A ni ga cd nikoder. Pa tudi v blokaških listih zaman iščemo kaj nadaljnih ob-jasnil. Klerikalci so v naprej vedeli, da je vse laž, kar so pisali, vedo to danes še bolj, a toliko časti nimajo, da bi preklicali svoje laži. Tako ostaneta iz cele te polemike le dve dejstvi: Edini slovenski list, ki je prejemal podkupnino iz «Reptilfonda», je glavno glasilo SLS »Slovenec®. Prejemal je Judeževe groše od avstrijske vlade, da bolj temeljito izdaja svoj narod. »Slovenec® pa je tudi v družbi z »Domoljubom® in Koroščevo »Stražo® tako nizko padel, da druge liste lažnjivo dolži, da so prejeli podporo cd narodne vlade, a zajet v laži, nima poguma, da bi dal zadoščenje. Fej! — V ostalem je vlada sedaj pričela izdajati v Beogradu list »Radikal«, ki naj pod firmo pokojnega Protiča zanaša intrive v radikalske vrste. Denar za ta list je pcslan od nebes in to da upati, da bo /i UUl^C, — ------------,--«----j . v sumnja in to bo pritisnilo na kabinet go-1 tra podpisano starešinstvo za svojo dolz-ooda Davidoviča in na politiko cspora- nost, da ponovno pozivl.a vse članstvo, ' „ ,. ____i.-i___: __ „.,„,-; ^A.i : ra »oVi vplikih snkots vadne nastope in priporoča društvom samostojnosti pri javnih telovadbah, zlasti pa poudarja, da mora biti vsak javen nastop temeljito pripravljen. — Umesten k tudi drugi Hanek, ki zahteva od mladih Sokolov več zmisla za sokolsko delo in manj kritike ter izgovorov. — B-Drenik je napisal lep nekrolog soustanovitelju Sokola II. v Ljubljani Antonu Vidi.iarju. dobremu in vestnemu sckol-skemu delavcu, ki se je pred kratkim preselil v večnost. — Pod naslovom: De-io v okrožjih utemeljuje piscc potrebo sokolske okrožne organizacije. — Sledi popis vzidavanja spominskih kameno v na Taboru. — 2upna načelnica daje stroga navodila Sanicam za zagrebški zlet. — Predpisi za naraščajsko tekmo, ki se vrši ob priliku župnega naraščajskega dne V Dol Logatcu, dne 31. avgusta t. 1. --i Pojasnila za proste va:e ženskega in mo-1 škega naraščaja. — Nekaj vaj za bradljo z neenakima lestvinama za člaaice. — Spored pokrajinskega zleta v Zagrebu in navodila glede prehrane in nastanitve. — Med dopisi čitamo doslovno naše poročilo o okrožnem zletu Lrubljana Ef. in o otvoritvi letnega telovadišča Sokolskega društva II. ca Prulah. Nimamo nič prot.i temu. ako ponatisnejo sokolski listi naša poročila, nasprotno nas to veseli, le navada je. da se pri ponatisu navede vir, od katerega izhaja, — Drobne župne vesti zaključujejo list. . zuma>. Dalje so radičevci na svoji seji naj se teh velikih sokolskih prireditev Zagrebu brez vsake objasnitve vzeli na I v Zagrebu polnoštevilno udeleži. znanje delo Radičevo v Moskvi. Ravno takrat in v isti resoluciji, v kateri izjavlajo, da bodo podpirali vlado in ko se sestaja Narodna skupščina! Vidi se očigledno, da je R-dič blizu. Ali, ako gg. radičevci mislijo, da s tem sistemom, ker to že postaja poseben sistem, podpirajo vlado, ki jo oni nazivajo cvlad- sporazuma*, potem sta ta vlada in ta sporazum zelo krat-k-~a veka. To pomei i, da so oni na . i-dez za teso s. Davidjvita, v resnici pa -a teio g. Pašiča. Na vidiku so s ara peta, poprej kot se je z novimi resno pričelo... -i- Radič pred desetimi leti. Ravno pred 10. leti dne 5. avgusta 1914., je poslal Radič v imenu saborskega kluba stranke prava (frankoblokaši) in hrv. ljudske seljaške stranke (današnja hrvatska republikanska seljaška stranka) na-sledn.l brzojav na Dunaj: »Njegovemu Veličanstvu Francu Jožefu, Dunaj, kabinetna pisarna. Radi neizmernega navdušenja vsega hrvatskega naroda stranka prava in hrv. seljaška stranka z največjim zanosom pozdravljata Najvišjo vojno nupoved potuhnjenemu sovražniku prejasne dinastije, naše monarhije in posebno Hrvatstva. Hrvatski narod v svoji neomejni vdanosti se Vašemu Veličanstvu in celi dinasti.i. kakor skozi stoletja, tako tudi sedaj pedaja hrabro v prve bojne vrste v tej pravični in sveti vojni, da že enkrat temeljito obračuna s hinavskim Srbstvom in njegovimi pokrovitelji pod geslom: »Bog ohrani, beg obvari nam cesarja in naš dom®. Za stranko prava :dr. Horvat, za seljaško stranko: Stjepan Radič.® Kakor se vidi. se je Ra-diš pred desetimi leti prav lepo strinjal z našimi klerikalci, oni pa z njim. So bili pač vedno enaki eni in drugi. Po desetih letih ;e Radič višji predsednik jugoslovanske vlade, zastopnik »hinavskega srbstva. g Davidovič pa njegov eksekutivni organ. + Zagrebška univerza ie postala torišče ogabne strankarske borbe, za katero pa se skrivajo umazani osebni ;n-teresi. Slaba stran te univerzitetne samouprave je, da se stvarjajo klike, ki ne puste blizu nikogar ,ki jim ni pokoren in po volji. Dajejo si videz neke znast-vtnosti, v resnici pa cdločajo le osebni interesi Te kiike ogrožajo ugled univerze. Najuplivnejša klika na zagrebški univerzi ic seveda blokaška. Zakon pa daje Ne zdi se nam potrebno, da bi vnovič poudarjali odločilno važnost sabora in zleta v Zagrebu, ker vemo, da je naše članstvo o tem že dovoljno poučeno. Vse bratske župe poživljamo, da odpošljejo v Zagreb vse svoje članstvo in takoj prijavijo udeležbo zletnemu odboru v Zagrebu, ako tega še niso storile. 2upne zastopnike, ki bodo člani odsekov sabora, naznanite posebe zletnemu odboru v Zagrebu in obenem starešinstvu Saveza! Podrobnejša določila prinaša brošura »II. jugoslovenski sokolski sabor® na 1. strani v drugsm odstavku. Te brošure so že prejele vse župe in vsa društva. Odseki zborujejo 13. in 14. avgusta, plenum sabora pa se sestane 18. avgusta. Bratje in sestre! Sokolska čast in sokolski ponos zahtevata od r.as da storimo in žrtvujemo vse, kar je v naših moralnih in materijalnih močeh za na popol nejši uspeh sokolskega sabora in pokrajinskega zleta v Zagrebu! Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega Sakclskega Saveza Ljubljana, 4. avgusta 1924. Ženski prednjački zbor Scko!a I. opo-7.ar>i vse svoje članice — teiovadke, da se pričenja telovadba članic ob pol 8. uri zvečer na Taboru. Sokolsko društvo v Šiški je moralo vzlic temu,da se je razvitje naraščajskega prapora izvršilo v nedeljo pri skrajno slabem vremenu, odpovedati javno telovadbo in veselico. Vsled tega se vrši v nedeljo 10. t. m. ob 4. uri pop. javna te- lovadba in veselica z istim ^dom^- , ^ ^ ^ ^ aretira,a T____ ~ i.: t/-. Iit-MII kor bi se morala vršiti v telovadbo povorka po Šiški. Narodne no- , roparja L še dobrodošle. Sodeluje godba Dr. divi- | umori, pr. rjiske oblasti pod osebnim sodstvom dr.Cerina. Bratska društra se vljudno vabijo. Zdravo! Po svetu — Nikolaj vitez Vasiliko t V Reichen-ballu v Nemčiji je umrl v pondeljek v starosti 56 let. znani nekdanji bukovinski rutinski poslanec v dunajskem državnem zboru. Nikolaj vitez Vasiljko. V stari Avstriji je igral zlasti kot kuloarski politik znatuo vlogo, čeprav je imel zelo majhno zaslombo med rusinskimi poslanci. Po prevratu je fungiral kot poslanik vzhodno-ukrajinske republike na Dunaju. Ko pa so jo kasneje zasedli boljfeviki, se je Vasiljko umaknil iz političnega življenja in se naselil najprej v Bernu. potem pa stalno v Berlinu. — Angleško mehlkanski konflikt. Angležinja Sallie Evans, vdova angleškega farmerja v Mehiki, katere poskušena razlastitev s strani Mehikancev jo izzvedla pred kratkim konflikt mde provizoričnim zastomiikom Anglijo v Mehiki in mehi-kansko vlado, je bila na r.eki avte mobilni vožnii po svojih posestvih od neznanih storilcev ustreljena, njen spremljevalec in poslovodja Strauss pa težko ranjen. V ameriških vladnih krogih upajo, da pride radi dogodka do enotne diplomatično akcije angleške, ameriške in nemške vlade. Bivši angleški zastopnik Cummi-no. ki je moral pred nekaj tedni zapustiti Mehiko, je mehikansko vlado ponovno opozoril, da so vladne odredbe /.a zaščito gospe Evans nezadostne. Ameriški poslanik, ki sodaj zastopa angleške interese, je vložil po naročilu Anglije energičen protest. Predsednik Obregon je obljubil i popolno zadoščenje. Gospa Evans >. bila ! Vmeričanka. ki si je z zakonom pridobila angleško državljanstvo. Težko ranjeni j Strauss je nemški državljan. _ Morilec italijanskega generala Telli- i, Lap po. ki ee jo hvalil, da je redlanskem čbna itr.lijrn-ke vo-g j iaško misij", ki ji je načeloval general Tellini, v bližini .Tanjino v grškem delu da "se "udeleže te prireditve. - j Albini*. Oblastva so uvedla preiskavo. di dc-čevnegr =em fe.vilu. Telovadni nasto članov, članic in moške dece -e bil v vsakem pogle- blagoslova deležen tudi .Slovencc®, ki i vladi pravico, da gre preko klik pri navzlic svojim ogromnim deiicitom izhaja sedaj v obsegu, kakor da bi imel vsaj polovico toliko naročnikov in četrtinr toliko inseratov kakor »Jutro®. -!- »Varljivi upi» (točno pc »Slovencu«): «Slovenska® odnosno »samosloven-ska® nič napredna polinteligenca preživ- lja te dni krizo sveje absolutne gospo-1 daj gre gonja naprej. Akademski senat v stvaželjnosti. Pravijo, da je Pašiča pr- j svoji strankarski strasti predlaga Na-žrl Kronos - tudi VVendel pravi tako,1 rodni skupščini, da naj s posebnim za-— in ic pri nas ravno tako, kakor na j konom uniči imenovanje dr Branka Vod-|-teiu^ imenovanjih na dnevni red. ln tako je prišle na zagrebške vseučilišče nekaj mož, ki nc trobijo v rog blokašev. so pa v znar.st venem oziru vsaj na višini ostaliii. Na imenovanja zadnjih treh let ie sledil velik krik o »nezakonitosti®, a državni savet ja zagrebško kliko poučil, kaj je zakon. Se- Kakor zr.ino. ;e italijanska vlaaa za-zadošoenia za ta umor, i odgovoren, varnost edla toda bi izpolnila zahtevo 'po odškodnini in zado- ki ga je P» P° P3-1- dn-h zopet praznila bolj so ugajala proste v.ve oddelka S9. pešpolka "iz Celja, ki ;o'bil tudi živahno aklamiran. na »topom je pričelo deževati, kar je seveda zelo motilo lepo prireditev. Ves nastop pokazal, da se v.društvu .pe^ra, ^ ^ ^ „ UtoCa5no pr0. _ Razgnano komunistično zborovanje v FranMjL V St. Quentinu so imeli v ne- lel!a komunisti veliko zborovanje na ka- . __■ a ; i,.^ no m _ govoriti tudi nemški po--lanec Schwarti. Prod lokalom se je zbra- •erem ;e ime! vi a nova sveža živi.-enska lovadbi pa je nastopilo več članov dro rtva iz Zagorja. K lepemu nastopu bra-fom v Polzeli čestitamo in želimo, da tudi v bodoče vstrajajo pri zapocetem testirali proti navzočnosti nemškega po-<\inca in tudi proti komunističnemu shodu samemu. Nemec Schtvartz in komunistični voditelj Cachin sla bila sprejeta 2ivel3 Francija.! Doli s klici: »Z zapadu. Clemenceau, Poincare, Grey in nika in tovarišev' Tako sramotnega I Tjdet celiskega Sokolskega društva v Uoyd" GMrge^ siTTli, "sledili š'o Herriot, ^ Predloga Pač ne pozna zgodovina evrop- j Dobrno ProMo r^jo je pngj, voja; Macdonald in Korošec. Vesenjak. Knlo-jskih univerz; Zanimivo b • ah sc stvo Cel..kega pc P . . Nemčijo.« Dva komunista, ki sta dala proti-klic« sta bila krvavo tepena. Množica p rrzgnala shod in se je posl Schwaixs vec° in Sušnik. Teh šest je v eni vrsti, i bo v obrambo ležalno imenovanih trna-1 Šmartno , Rožni dolini na Dobrno. Iz-;komaj rešil v n^ko kavarno. Rudniška katastrofa ¥ Št. janžu Dcsedaj potegnjenih iz rova 6 žrtev. Pogreb ponesrečencev. Rudniška katastrofa v karmeijskem premogovniku pri St. Janžu na Dolenjskem je nedvomno največja in obenem najstrašnejša, kar jih je bilo zadnja desetletja v Sloveniji. Poleg številnih smrtnih žrtev je tudi materijalna škoda naravnost ogromna. Trenutno je sploh še ni mogoče preceniti, ker je pregled uničenega materijala in večletnega dela še vedno nemogoč. Reševalna dela, ki so jako nevarna, so se nadaljevala tudi v pondeljek ponoči. Izvršiti so se morala najprej razna za-graditvena dela, da je bilo reševanje sploh omogočeno in zaposleno osobje zavarovano proti novim nevarnostim, ki prete še vedno. Po težkih naporih so potegnili v pondeljek ponoči izpod razvalin še tri ponesrečene kopače in sicer: Ferdinanda Lukeka iz Govedela, ki zapušča dva otroka, Martina Kosa z Jesenic pri Št. Rupertu iu Edvarda Ojstru-ba iz Budne vasi. Dohod do ostalih štirih pa je še vedno nemogoč in njih tru -la sploh še niso opazili. Iz polomljenega tramovja in razvalin je videti le ena noga. Ker so potrebne še razne varnostne naprave, je včeraj reševalno delo popolnoma počivalo. Kedaj se posreči spraviti iz rova še ostale ponesrečence, je še popolnoma negotovo, upati pa je, da ta teden. Delo v rudniku počiva, ker so rovi še vedno zaliti z vodo in je treba popraviti močno pokvarjene proge. Čist je le Fra-njin rov ua Štrasbergu. Danes prične morda delo na dnevnem kopu. Včeraj, ob 9. dopoldne se je vršil v Karmelju ob ogromni udeležbi prebivalstva in tovarišev ponesrečencev pogreb šestih mrtvih rudarjev na pokopališče v Št. Janžu. V sprevodu je svirala rudniška godba, ponesrečenim žrtvam pa so zapeli v zadnje slovo pevci iz Mokronoga in Št. Janža. Žalnega sprevoda se js udeležil tudi rudarski nadsvetnik, inž. Pehani. Pred odprtimi grobovi so se odigrali pretresljivi prizori in je ljudstvo glasno ihtelo. Sploh je vsa okolica zavita v globoko žalost. Rudarsko-policijska preiskava, ki jo vodi okrožni rudarski urad s pomočjo radniškega strokovnjaka, univ. prof. dr. Kropača, se nadaljuje in bo izdano, čim se dožene vzrok nesreče in morebitna krivda, o njenih rezultatih uradno poročilo. rcasem z višjo kulturo in prosvitljenostjo na go« spodarskem in vzgojnem polju. Za do* kaz si oglejmo Koroško. Mesta in trgi po KorosKem so bih kakor na Štajer* skem na osnovi napredne socialne in gospodarske nemške politike popolnoma ponemčurjeni. Nemški potovalni učitelj F. Maschke, rojen v Šleziji, je dejal: .»Zakaj pa po Koroškem tako briljantno uspeva raznarodovanje. Isto delajmo na Štajerskem. Ubijmo vsak napredni s!o= venski pokret, za prvo tako podpirajmo slovenski klerikalizem, da preženemo vsak napredni slovenski nacionalizem, potem pa se vrzimo na vasi, posebno na napredkažcljne kmete. Uspeh nam jc si* guren. (1. 1912.)* Taka smotrena nemška politika je vse Slovence po bivšem Štajerskem potisnila v defenzivo. Ne sarno v okolici nemčur* skih mest in trgov, ampak celo daleč od njih smo se morali Ijuto boriti za narod' ni obstanek. Klerikalna politika, ki je v svojem bistvu internacionalna, kateri je vzbujanje narodnosti le sredstvo za do* sedo klerikalnih ciljev, se jc izkazala kot jalova proti smotreni nemški napredni politiki med slovenskim kmečkim prebi* valstvom ne samo na Koroškem, ampak tudi povsod po Štajerskem, zlasti v bli* žini mest in trgov. Vse to velja šc dan* hovnikov. Ali naši neštajerski klerikalni posvetni propagatorji, ki klerikalnega mišljenja naroda sploh ne morejo po* tencirati, navdušujejo narod v glavnem na boj zoper naprednjake in «libcralce» v mestu, zoper Sokolstvo itd. in so silno ponosni na te svoje velikanske uspehe za anarodov blagom. V svoji neštajer* ski zaslepljenosti si v resnici domišlju* jejo, da bodo poslovenili mesto Ptuj, ako organizirajo okoličane za boj zoper slo* venske naprednjake v mestu Ptuj. Slo* venski napredni živelj v mestu je po njih govorjenju največji madež na narodnem telesu. Kakšen kulturen in naroden uspeh pa je vendar to, ako slovenski okoličani zamrzijo napredne Slovence v mestu, pred nernčurji in Nemci pa ostajajo de* votni in ponižni kakor za avstrijske ča* se? Z uničevanjem Sokolstva in propa* ganelo zoper naprednjake v Ptuju ne bo* ste nikdar poslovenili tega nekdaj tako strastno nemčurskega Ptuja. Nas doma* če ncklerikalne Slovence globoko preži* rate, češ, da ne razumemo na Štajerskem in v naših mestih potrebne narodne po* litike in df nam je treba, da se Iste uči* mo šele od vas. Klerikalna borba proti slovenskem naprednemu živi ju in Si--kolstvu se pri nas uprizarja .e v velik •gaadium« tukajšnjega, neme .rstva, ki danes. Proti nemčurstvu in nemštvu po kaj spretno izrablja sebi v prid vsak Ptuj, v avgustu. Pred prevratom smo bili po bivšem Štajerskem Slovenci izolirani na vasi. Vsa mesta in tudi večinoma trgi so biii ponemčeni. Maribor, Ptuj, Celje, Brezi* cc, SI. Bistrica so bila središča nemške in nemčurske raznarodovalne politike med slovenskim okoliškim prebival* stvom. Vzroki stalnega propadanja Slo* venstva pod avstrijskim režimom so vsa* komur predobro znani, ne pa toliko vz» roki neznatne narodne odporne sile kmečkega prebivalstva. Mesta in trgi po bivšem Štajerskem pa s prevratom še niso čez noč postali slovenski. Mnogo se je sicer obrnilo na bolje, ali glavnega dela — narodne pre* obrazbe mest in trgov po Štajerskem še nismo izvršili. To je delo decenij in jc treba smotrenega organiziranega dosled* nega dela. na vsakem polju. Izvesti to na* logo jc v prvi vrsti poklicano napredno Slovenstvo. Vsaka še tako goreča slovcn* ska klerikalna politika bo proti nemčur* stvu po naših mestih za vse veke absolutno sterilna. S klerikalnimi načeli in programi jc proti nemčurstvu in nemštvu po naših mestih in trgih popolnoma izključena vsaka uspešna borba. Zmagali bomo le štajerskih mestih je slovenski klerikali* zem absolutno brezmočen in brezuspešen. Trgovci in obrtniki, posebno pomoč* niki v obrtih in trgovinah, razni delavci po tovarnah in v podjetjih v mestih so bili in bodo ostali vedno nedovzetni za klerikalno ideologijo; napram njim je klerikalna politika za vzbujanje narodne zavesti popolnoma sterilna. Izjeme so mogoče le proti dobremu plačilu, odnos« no z zasiguranjem posebne izdatuc gmot ne koristi. Merilo naše narodne politike po bivšem Štajerskem pa ne more biti drugo, nego zmožnost in sposobnost v doglednem času posloveniti nekdanje raznarodovalne nemške centre. Poslovc* zgolj klerikalen uspeh. Beg trapista Fridolina v svet Prod sodiščem v Banja loki v Bosni je bil te dni zanimiv obtoženec: tra-pistovski redovnik Anton Ploh, ali pater Fridolin- Obtožen jo bil poneverbe 200.000 D»n h samostanske blagajne. Predzgodovina te zanimivo defravda-cije. o kateri =rao žo svojeeasno pisali, je sledeča: Pater Fridolin je živel celih 17 let. v samostanu v BanjaJuki bogslboječe življenje. Toda strogo s si- niti je treba delavcc. obrtnike in njih i mostansko življenje je stavljalo na nje- pomočnike, trgovce in hišne posestnike, skratka ustvarjati moramo slovensko meščanstvo. Slovenski klerikalizem, ka* kor ga posebno udejstvujejo posvetni klerikalni agitatorji in propagandisti, te* ga cilja ne pozna in tudi ne priznava. Ta posvetni klerikalizem. ki ga proizvajajo neduhovniki, ko so šele po prevratu pri* šli v naše kraje, se popolnoma izčrpava z uničevanjem siovenskega naprednega živi j a po mestih in trgih, v boju proti naprednjakom, proti Sokoistvu in napred nemu pokretu. V tem je popolnoma za* popadeno vse njih narodno delo, višjih, dalekosežnejših ciljev nimajo, in ne ma* rajo zanje. Naše mesto je bilo eno izmed najbolj zagrizenih nemčurskih gnezd pred pre* vratom. Okoličani so bili od nekdaj že globoko verni in dobri katoličani. V na* rodnem oziru pa še danes narod v naši okolici, kakor v Slov. goricah in okoli Maribora ni popolnoma zanesljiv. Zgolj klerikalna politika po svojem bistvu na* rodu ne more dajati narodne odporne sile ne na Koroškem, niti na Štajerskem. Naši posvetni klerikalni agitatorji se sil* no pehajo z osebno agitacijo za utrditev klerikalizma po naši okolici, glavna ost pa je seveda obrnjena proti naprednja* kom v mestu, kajti v okolici jih skoro nič ni. Po njih mnenju je to višek na* rodnega dela in velikanski uspeh. Doma* čini v mestu smo se dosedaj malo zir.es nili za to početje teh »narodnih delav* cev* v okolici, ker dobro vemo, da je to za poslovenjenje mesta prav malo pomembno. Agitacija in propaganda za kranjski klerikalizem med našimi okoličani ni prav nobeno težko in zaslužno narodno delo, saj so okoličani vendar že od nek* gove »človeške pravice* prevelike za hteve. Nenadoma se je pojavila v njem neodcijiva ?cl:a po svobodi teko da se je po kratkem premisleku odločil, da pobegne iz samostana. A kako? Saj denarja ni imel! In kako uai torej živi v svetu? Zato ie sklenil, da si vzame pri samostanski blagajni prisilno poso-jlo. da more rr 17 sookornih let. vži-vati vsaj nekaj dir. V tihi, temni noči, ko so v samostanu že vsi spali spanje pravičnega, se je splazil pater Fridolin k samostanski blagajni in vzel denar v raznih valutah v skupni vrednosti 200.000 Din. Nato je rekel samostanskemu življenju «Zbogom!* in odšel v lepi svet. iz katerega zapeljav in zmotnjav se je umaknil pred 17 leti. Posetil jo Sarajevo. Beograd. Zagreb in Ljubljano in v ž i val vse veselje in sladkosti življenja, ki so mu manjkale za samostanskim zidoviem. A to je trajalo le kratek čas, kajti bil je kmalu aretiran. Te dni se je moral pater Fridolin zagovarjati pred sodiščem. Toda, kako presenečenje za občinstvo Mesto patra s spokemo redovno obleko in težkimi sandali na nogah, se je pojavil eleganten gospod s shimy-čevlji in črnimi rokavicami pred sodnikom. — Na vsa vprašanja jo odgovarjal tiho, priznal pa je vse. Rekel je, da ga je dolgo samostansko življenje popolnoma razočaralo in da je uvidd, da je človek, kakor vsi drugI Hotel sc je zato vrniti v veseli svet, od lcateresa se je ločil kot neizkušeni mladenič, ter vživati. Ker na rabil za to denar, je vzel pri ugodni priliki opatu ključ blagajne in ?i oskrbel tako denarna sredstva. Ključ je zopet vestno oddal na trpljenje, ki je je prenašal njegov kli- jent za samostanskimi zidovi, tako da se sploh ni zavedal svojega zločina, da se je polastil tujega denarja In res je sodišče to upoštevalo. Po kratkem posvetovanju je bil dobri Fridolin oproščen. Navzoče občinstvo je vzelo oprostilno razsodbo z zadovoljstvom na znanje, čeprav je bilo precej presenečeno. daj globoko verni in zvesti katoličani, j staro mesto. Ako bi tudi nihče od posvetnih novo* J Vprašan ie pri tranistovskem redu ;o naseljenih propagatorjev ne agitiral za \ izkazalo, da redovni bratje ne zahte-klerikalizem, naši okoličani bi bili istota* ; vajo kazen za izublieno ovčico, ker ko zvesti katoličani, verni in udani do* 1 se je pater Fridolin tekom 17 kt vedro Od trgovine do trgovine Ljubljana. 5. avgusta. V petek zvečer je prišla v neko gostilno v Kolodvorski ulici, kjer so tudi prenočišča, družba dveh žensk in enega moškesra Bili so oprtani s potnimi košarami. Zadržali so se nekaj časa v gostil-kiniški sobi. nato pa prosili za prenočišče, ki so e jim je zdelo vse in povsod, kamor so prišli, predrasro. Skratka: ničrtsar niso kupili. Hodili so tako ves dopoldan na okrotr. Potem so si po nekaterih izložba ogledovali rnzno blasro in razšli v trgovine. koder ,'im je to ali ono ugajalo. Hodili in ogledovali bi tako morda še nekaj dni, da ne bi trgovec s krznarsko robo na Kongresnem trgu, Eligij Eber. pri katerem so se tudi zglasili, slučajno po njihovem odhodu opazi!, da mu manjkata dve dragoceni bol, vredni več tisoč dinarjev, akoj se mu je zdelo, da si jo je prilastila č°dna trojica, koji ni bilo ničesar všeč, kar ji je pokazal. Odhitel jc na policijo in zadevo prijavil. Na zasledovanje tatov je odšlo več detektivov. kajti medtem so prišle na policijo od raznih trgovcev še druie prijave o podobrih tatvinah, ki so jih zagrešili neznanci. Zasledovanje pa ni imelo takoj uspeha in končno so se policijski agenti pozanimali za prenočišče že opisana tatinske trojice. Za istega so kmalu zvedeli, nakar ?o jih pričakali v Ravni-harlevi gostilni v Kolodvorski ulicL koder s»o se naselili. Popoldne so prišli vsi triV; z ukradeno robo domov in odhiteli v Wo>e sobe. Takrat pa so iih detektivi zasačili in na mestu aretirali. Po preiskavi košar so naš" tudi raznovrstno novo parilo, več kompletnih moških oblek itd. To dejstvo ustvarja, možnost da so vsi trije kradli po Ljubljani že več dni. selili pa so se in iskali prenočišča sedaj zopet, drugod. Po tndi v posetsi raznih dragocenosti, ki s vrtimo izha ji :o iz tatvin Prva. ki je priznala svoje ime je Ivanka ali Ilona Fekeša, bivša natakarica, sedaj že dolgo zasledovna žeparica, ki se je -na-la umakniti varnostnemu organu iz Hrvatske in najti sorodne duše v obeh neznancih, ki nočeta, izdati imen. Po zunanji sličnosti bosta bržkone brat in sestra, doma kje v mariborski okolici. Kaj verjetno je. da si jo čedna tro:i-ca nabrala raznega blaga tudi po podeželskih trgovinah in ima kje v Ljubljani skrite večje zalojre. f Naknadno smo izvedeli o zadevi še sledeče: Mlajša dva, brat. in sestra, se pišeta Pihani in Ivana Aleš. Moški je star 20 let. ženska 18 let. ter sta doma iz Jarenine pri Mariboru. Tretja v družbi pa je 27 letna Katarina Fekeša h Pušce pri Zagrehu. Ima menda že sedem let prestane kazni za seboj. Triperesna deteljica je prišla po lastni izpovedi iz Co-Kt, Navedenci so obiskali in okradli naslednje. trgovine: Josipa Olnpa na Ptarem trtpi. kateremu so odnesli moško obleko, vredno 900 Din, nadalje v rgovini Dra-rotin Slavnik deško obleko, vredno o00 dinarjev, trgovino sPeko* na Aleksandrovi cest!, ."vno !>in vredne boks-Čevlje. v trgovini Snoj v Prešernovi uGci pai sandalov, v trgovini Jerneja Pirnata na Martinovi cesti tri moške srajce, vredne 450 Din, v trgovini Frana Lavtarja na Sv. Petra cesti dve ženski srajci in dvoje ženskih spodnjih hlač ter končno pri Eberju na. Kongresnem trgu dve 3000 dinarjev vredni boi. Podrobnosti o pred-žviljenju prefrigane in nevarne trojice bodo dognale še nadaljne poizvedbe. opisi brim duhovnikom. Za ta cilj zadošča po* I sijajno Obnašal, polnoma pametno dušno pastirstvo du* i dr. Vikič. je v Branitelj obtoženca, j živih barvali slikal! Mo ime, s!a3ka JJirim čokolad LOŠKI POTOK. Pisanje zadnje šte> vilke «Domoljuba» nas sili, da napišemo v našem listu par besed v odgovor. Do* sedaj smo potrpežljivo prenašali vse la* ži in natolcevanja tukajšnjih klerikalcev. Dogodki zadnjih dni pričajo jasno, da je g. kaplan izdal na svoje ovčice novo parolo, ki sc glasi: cObrekujtc svoje po* litične nasprotnike in sovražite jih do groba®. Pri pridigah ob nedeljah sc pri nas ne sliši nič drugega kot napadanje brezvercev. Kdo pa so brezvcrci? Po ide* ologiji g. kaplana vsi tisti, ki ne trobijo v klerikalni rog. Mi pa smo še vedno verni kristjani in če bi verjeli besedam g. kaplana, bi pa morda res kmalu po* stali brezvcrci. Toda preko vseh obrekovanj gremo mi mirno svojo pot naprej. Gospodu kaplanu in vsem pisarjem rod. Po svoii nravi bodo vse raztrgali, ne pa «zakrpa!i» naše po njih tako raz*; vpito «razt?gano» gospodarstvo. G. žup> nika najbrže jezi to. da je cela dolina, razen ene ma'c občine v naprednih ro» kah. Naj :,i g. župnik zapomni, da so časi, ko so ljudje verjeli samo to, kar «pospod» iz prižnice povejo, tudi pri nas. za vselej minuli. 18B7 ?skega glasbenega živi i ea j a Dunaj, 3. avgusta. Že smo v avgustu. Vročina pritiska, lanogo petičnih Dunajčanov se je pre-spliio v Iscbl in na morsko obalo, kljub temu pa r^re nekaterim dunajskim gledališčem prav dobro. Predvsem v Carl-tbeatru, v katerem že nekaj tednov go-steje ravnatelj Schtvarz s svojim ameriškim židovskim ansamblom. Eavno-tako so cKanimerspielei. skoro dnevno razprodani in Botjo Savov prikazati bolgarsko poezijo kot sintezo dveh elementov, slo-vanščine in skitščine. Slovanščino karak-terizira v bolgarski poeziji element jasnosti, dočim je skitskega izvora vse, kar spominja ca no? in grozo ter pošastnost. Francozi in mi. Avtor literarnega dopisa o jusoslovenski literaturi, ki je izšel v zadnji Številki obširne francoske revija rMercure de France> in ki je o njem je dne 22. t. m. prinesel dr. Pavla Karlina članek o našem gledališču in o nekaterih Darujte za fonS! predstavah: Cezar iu Kleopatra, Izgubljene duše, Kumela s' ozi uho šivanke in o rlovc l.i noviteti :T>om . Med koncerti ■ ■ zlasti abonement-velere jusoslo- van-ke komor n- glasbe v Filharmoniji in . koncert francoskih umetnikov na pih»>«t. Našteva tudi letošnji repertoar sloveiisfev ; opere. Žalno I.onieniorarija za I-crru-cijcm Busanijem v Berlina. V berlinski akademiji za lepe umetnosti se je vršila pred kratkim glasbena komeaoracija za pokojnim pi: nistem, pedagogom in skladateljem Fcrruccijem Busonijem. Madrigal-ni zbor je zapel Gallusovo skladbo in neko moteto •J. P. Bacba. Genialni kvartet, obstoječ iz štirih nemških profesorjev, je izvajal an-dante iz nekega Mozartovega kvarteta. Nato so govorili: v imenu akademije prof. Valdcmar v. Bnussern, v imenu berlinskega vseučilišča rektor Dessoir in v" imenu mednarodnega udruženja glasbenikov prof sor Adolf Wei=smann. Pmrt ueniškera slikar:a. Te dni je umrl berlinski slikar Max Rappaport, znan najbolj po svojem portretu igralke Smolo-ve iz leta 1910. V ostalem je ustvaril mnogo dobrih pokrajinskih platen iz južne Italije. Pokojnik je bil star komaj 4« let ter je kratko pred smrtjo nameraval prirediti veliko razstavo svojih del v Berlinu. šolal se jc pri Spim in Matissu. = Sreda 6. Vili. 1924 = enicol 6* Najboljše sredstvo proti stenicam Glavna zaloga: Drogerlja A. KAN C. Ljubljana, Židovska u.ical. Telefon 730 KinO ublTelefon 730 6., 7., 8. in 9. avgusta nastopi nadvse priljubljena J085a JUBILEJ Včerajšnji .»Slovenec* in «Naxodni iduevrik> poročata, da obhaja ljubljanski bivši župan in sedanji vladni komisar štiridesetletni«) svojega rojstva. Kolikor mi je znano, je izven Tirolske prvič, da se takšen jubilej še posebej in celo javno slavi. Zato se čestitkam lepo cifra sto pridružuje želeč. vse najboljše in prosi za padal jn o sodelovanje ndani M.. A. C. & * lz državne službe. Tri direkciji pošte ia brzojava v Ljubljani je imenovan za pisarja ter uvrščen v 3. skupino I. kategorije Anton Sufcač, doslej v ministrstvu pošte in brzojava. * Češko odlikovanje Slovenca. V ne-delio je izročil čsl. poslanik in poln omočili "minister Šeba red belega leva 5. razreda kopališkemu zdravniku in starosti osrednii odbor udruženja, razviaao, aa se odnaša odlok na .zakon o neposreanom poiezu>, ki velja samo v bivši kraljevini Srbiji in ki v čl. 74., točki c, oprosca polne invalide tako zvane glavarine (6 dinarjev od glave). Pri nas se torej na osnovi tega odloka ne bodo dovoljevale nikake oprostitve od osebnih davkov * Abitarijenti gimnazije v Kranju L 191-». Prejeli smo: Sporazumno z več sošolci smo določili, da praznujemo desetletnico mature dne 9. in 10. avgusta v Kranju. V soboto, dae 9. avgusta ob pol 9. uri zvečer sestanek v gostilni g. Petra Mavrja, v nedeijo 10. avgusta izlet po dogovoru. Na sestanek vabimo tudi ostale dijake istega zavoda, ki so bili 1. 1914. obdolženi ia preganjani zaradi svojega Srbom prijaznega mišljenja. Prijave pošljite zanesljivo in takoj na naslov: Stanko Završnik, učitelj v Kranju ia navedite, ako želite, pr noč išče. Podoficirji kot civilni uradniki. Mini- Y FOlf Kazino na Bledu Cercle des ttrangers zopet otvorjen. Sokola na Bledu g. dr. Zvonimiru Jane-; slrstvo vojske ia ir omarice je izdalo na žiču. Slavnostni izročitvi, ki se je vršila j redbo> da 'ir,0rajo podoficirji, ld imajo po-v stanovanju poslanika Sebe na Bledu,; {rebng p0g0;e, da po čl. 73. zakona u so prisostvovali poleg župana Tomca m. ustrojstvu vojske in mornarice postanejo drugih domačih funkcijonarjev tudi ru- j civilni uradniki, sprovesti prej eno loto munski poslanik Emandi. poslanci čsl. na-rodne Meissu— —----o - - * Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Lju- v občini št. Rupert na Dolenjskem zahtevala strela človeško žrtev. Med nevih- j to je strela udarila v hišo Gregorja Brin- j š.-a, posestnika v HrastovicL Hisa se sicer ni užgala, ubila pa je strela gospodinjo, ki je ostala na mestu mrtva. * Zanlenjoni vozički Zandarmenjska stan1 ca v Celju je zaplenila več ročmn , vozičkov, ki jih je po deželi pokradel | Jožef Slamenšek. Lastniki so doslej se neznani. Oni ki menijo, da bi se nahajal! njihov odpeljani voziček med temi, naj se obrnejo po informacije na omenjeno zan-darmerijsko postajo. * Fobegi. Od svojega delodajalca trgovca Ivana Severja je pobegnil ter odnesel 'nekaj gospodarjevega denarja učenec Stanko Dolžan. — Od svojih staršev, sta-nujočih v Rečni ulici št. 3 v Ljubljani, se" je odstranil 15 letni Viktor Picelj. Imenovani je dobro razvit in je oblečen sn suknjič, črne hlače iu nosi na ; 7 vloei nadvoivodkinie Elizabete Teresije v razkošni diami STA RI ZAKON v 7 velikih dejanjih v glavnih vlogah Hennv Porte.., Ma:g reU Schlrgel Alirabam M ure v ski Ernst Deutsch Jakob Tiedtke. Predstave ob'/,5., V38. m 9. gla novoporočenca iz težke gostilniške j V nedeljo in četrtek pa sta bfli dve g!e-atmosfe-e v hladni jutranji zrak, drugo ! daliSkl predstavi domačih gledaliških d,-sta pa storila čila konjiča, ki sta menila, letantov. Igrali so Schonherrjevo dram' da naredita najbolje, ako krepko poteg, .Satan v ženski*. - V noči od nedebe neta Njuna »eneržija. je situacijo res | na pondeljek je nekdo vrgel bombo v kmalu rešila tako. da se je -šranga, sa, . bližino hiše bivšega župana Jrevna. ma od sebe razmaknila in sicer prav hi, Dejanja je bil osumljen nek, fašist, ki so t o kajti nekdo ni hotel pod kopita I ga oblasti najprej zaprle, potem pa na ' | zahtevo fašistov zopet izpustile. u— Dežnik, ki ga je v pondeljek do- : * Visokošolski zbor Dijaške Maticc V ooldne na pošti pomotoma vzel, naj po, i Trsta. Predsednik Dijaške Matice v Trstu štenjak vrne v upravi »Jutra*. i sklicuje na dan 20. avgusta redni visoko- u— Našlo se je par nogavic. Kdor jih šolski zbor. Za lokal se Izve v prostorih je izgubi!, naj se oglasi na Mestnem tr, gu 2, pritličje, desno. Is MarSfcora a— Mariborski občinski svet ima nadaljevanje svoje rodne seje šele prihodnji ponedeljek. j Izlet Mariborčanov v Jamiino je j imenovanega društva. Resolucije in predlogi se morajo vložiti do 16. t m. * Promocija istrskega rojaka. Na zagrebški univerzi je bil promovlran za doktoria prava g. Ivo Ražem, rojak ir. Istre. Sedaj je tajnik .-Hrvatske eskontne banke> v Zagrebu. Čestitamo! * Jubilej bazoviške *Lij>e». Pevsko i društvo .-Lipa> v Bazovici praznuje v igm aoniaom icumuju^jv. ---- -- ; civilni uraciniiu, s-jhovcmi picj i v _e;cn sulusjič, črne niace iu uuai inski poslanik Emandi, poslanci čsl. na-, v prjprav7jalni službi za gotovo stroko.j a Antona Bobika v Pele-issner ter mnogoštevilni drugi gosti, j pred s septtCTbrom 1923. po čl. 24. sta- uafa in Iefni FrWerik Bobik. Oblečen je v r ci__i__Ti/Jlar^l io limTl V Tjlil- I , ___________d macocor V T.T7- . . . rega zakona že odslužili 6 mesecev v pri pravljalni službi, a niso bili sprejeti v ci- uah 10 letni Friderik Bobik. Oblečen je v «cajgasto> obleko. * Po?ar v Skoplju. V ponedeljek je iz vilno službo, ker ni bilo izpraznjenega j bruhni] v kinematografu v Skoplju velik i ""»"»f : p0žar, ld se je Siril z veliko hitrostjo, j službenega mesta. I požar ld se je širil z veliko hitrostjo, j Ho ln je prekrasno uspel. Udeležilo se, ^ y komenskcm šolskem okrožju je * Vozne olajšave za slovenske sjila- j obcto':aIa ;e že re!ina nevarnost, da bo ga ie okolu loO judi, ki so preživeli z- , jmenovan perdo Kenda> šolski voditelj v varje. Prometno ministrstvo je dovolilo, , {udi vge okoliške hiše. Enereični, letni dan v najboljšem razpolozenju. ste- , Dutovljah. Fašisti že vedo, komu iovliain iz Beosrada. polovično voz- - „,.„=:: „„i,>u„ in rasileev P"'1"* "enarn^jia nrozniska asistenca. Ki, .takor javljajo iz Beograda, polovično voz-nino za III. razred potniških iu mešanih vlakov vsem slovenskim splavarjem, ki se vračajo z vlakom domov v Sioveuiio. Ta olajšava velja za postaje južno od Siska. * Nova telefonska proga. S 1. avgusiom je bil otvorjen telefonski promet med gasilni akciji policije, vojaštva in gasilcev •vd se je posrečilo, da so požar lokaPzirali. j Vendar na je škoda ogromna in znaša okoli 5 milijonov dinarjev. Iz LfuMiame u—- Zatvoritev poti v Lattermanovem — -----•>— — -■ ■ ,, .. drevoredu. Dne 9. avgusta t. L se za, Radgono v Avstriji z ene er Mariborom vod. od otros Pragerskim, Slovensko Bistrico, Gornjo, P l velesejmskih paviljo, Radgono, Slatino Radenci Ljutomerom in j ^S * ^ Qbčinstv0 Mursko Soboto z druge strani. ^ i se opozarja, da je javni prehod od 9. do * Spominski dan na Palah. Na Palah ^ avgusta skozi navedeni del drevoreda pri Sarajevu se je F"ošlo nedeljo vršil | ^cdopusten, ker pripada drevored tačas spominski dan za žrive avstrijske solda-ji;ub!janskemu velesejmu. teske — 82 Srbov, ki so bili tamkaj po- j u_ Zdravstveno stanje v Ljubljani, klani Njihove kosti se nahajajo v skupni progi ted„n je bj!o ro;cnih v Ljubljani kostnici. Poleg kostnice se bo v kratkem 3J Qtrok (2o moškega in 11 ženskega spo postavil spomenik nesrečnim žrtvam. | um_>0 pa jc jo moških in 11 žensk, 4 Železniška nesreča v Moškanjtih. — ' skupaj torej 21 oseb, in siccr: 4 osebe Včeraj popoldne se je vlak, ki vozi iz I za jefko, 3 za rakom, 1 za pljučnico, 1 Itotoribe v Maribor, pri odhodu iz posta-: za škriatico, 1 za trebušnim logarjem, 1 j? Moškanjci pri Ftuju nenadoma usta-; za možgansko kapjo, 9 oseb vsled dru» vil. Začudeni potniki so hitro pogledali j gih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba ' sk"'.i okno iu videli pod vagonom razme- ! pa vsled slučair.e smrtn« tomeru po kratki bolezni g. Ludovik E bnik. posestnik in ljutomerski podžupan. Z'njim je legel v grob izredno zaslužen borec za slovenski značaj tega prijaznega trga. Pokojnik je bil tudi odličen delavec na narodno-gospodarskem polju in več let zaslužni načelnik ravnateljstva hranilnice v Ljutomeru. Bodi mu lahka slovenska žemljica, ki jo je tako ljubil, žalujočim naše iskreno sožaljej * Finančna delegacija objavlja, da izide -elzkaz o stanju hranilnih vlog (po knji-žir-h in v tekočih računih) pri regula-tivnih hranilnicah v Sloveniji za II. četrtletje 1924.> v eni prihodnjih številk ,, ilvo Šanjanin> in cJug Bog- 20. julija berač Franc Poje iz Starega skoraj zadel v Podkra,^-o trgovino danv. parobroda pa se imenujeta .Koso-, kota, občina Trava v kočevskem okraju. | Selc na opozon o gospodarice se jc pra vot in •rKumanovox Po dovršeni slav-! nad 60 letno vdovo Nežo Turk v Jelševni- vočasno ognil, takoj nato pa je zavoz nosU so oficijelni zastopniki in gostje na ku. Kakor smo že poročali, jo je imeno- z zadnjim koncem voza proti inasprob pravili na ladjah izlet po Kvarneru. Vseh vam na zverinski način umoril in se po- -» -'"lenemu oknu Kra, šest motornih ladij je popolnoma moder- lastil raznih vrednosti. Ker pa se njegov noga tipa. oboroženih z mitraljezami. Iz-! °pis popolnoma strinja z opisom skriv-delane so bile v Nemčiji. j nohtnega berača, ki je umoril tudi po- .k .. . . T- ,,•„„; t„ ' sestnico Jero Severjevo s Posavja, je ver- Higijenska razstava v Ljubljani. In- 8t0rilec v obeh slučajih isti. __________ _____________ spektor ministrstva za narodno zdravje v ^ se varnostnim : udrfa in ohycza,a p0 desni strani ledja Ljubljani priredi na letošnjem velesejmu ^ dos,pj Se niso ' fako moCno, da se ,e moral podvreči ta, v Ljubljani z dovoljenjem ravnateljstva in Zadržuje se bržkone v ho-'k0;šnn operaciji, ker so bile prerezane upravnega sveta Ljubljanskega velesejma f | | / higitensko razstavo, ki se namesti v dva l ° razstavna paviljona. Paviljona sta dve! * Aretacija madžarskih agentov v Sn-složljivi Doekerjevi baraki, namenjeni za botiei. V Subotici je izvršila policija his-higijensko službo, epidemske bolnice iu no ;,reis!cavo pri nekaterih ugledr.ejsih podobno. Vsak paviljon pokriva ploskev | predstavnikih Neodvisne delavske stran-75 kvadratnih metrov ter se postavi in: ke. Zaplenila je razne komunistične le-zloži v dveh dneh. Razstave se udeleže, take in brošure. Aretirana sta bila dva različni zdravstveni zavodi in institucije, madžarska državljana, ki sta nedavno pn-na ozemlju Slovenije kakor higijenski za- j spela iz Budimpešte ter oznanjala po Vojvod v Ljubljani, brezplačni zdravniški | ^lini --Leninovo veros. airlmlatorij v Mariboru, zavod za socijalno | * Namesto v domovino — v smrt. Ju-hfgijensko zaščito dece v Ljubljani bak- goslovanski državljan Ivan Biljak, ki je teriološka stanica v Ljubljani, zdravilišče! bil nekaj let zaposlen v rudniku, pri za bolne na pljučih v Topolščici, protitu- ] Pittsburgu v severni Ameriki, si je s tez-berkulozna liga v Mariboru, bolnica za kim delom prihranil približno 4000 rto-- - - - - — - - - - - la-jev. S prihrankom se je hotel vrniti v Jugoslavijo. Dvignil je denar iz banke, ga privezal okrog sebe na golo, da bi uuo bolj varno. Dne 3. julija sa je poslovil cd prijateljev; zvečer pa je ponesrečil: padel je v reko Kudson in utonil. Ko so ga naslednji dan potegnili iz vode, je imel okrog života še privezan denar. Namesto _ _____ __________v rar!; zadnjega deževja preložen na to nedeljo, ko priredi tamošnji Sokol s«,jo j joT^gusta četrtstoletnico svoje igro z veselico. Odhod istotako ob 13. z ^ ob<;toja. imenovanega dne se vrši v vlakom do Pesnice, odtam pet, v Jaremno. =raj.j velika veselica s pestrim pevskim 1 sporedom. Sodelovala bodo mnoga br3t-i ska društva iz tržaške okolice. Iz Primerja * Letošnji izlet tržaških slovenskih vla- i " , mdakiični rav„atell za komensko nincev na Nanos se je vršil prošlo nede-1 * - ! šolsko okrožje. Za didaktičnega ravnu- vilna nenaročena orožniška asistenca, ki, mes(o jih je spremljala, je naposled morala od-! iti z dolgim nosom, ker se je prepričala, j da je bil izlet v vsakem oziru dosto.na ; prireditev navdušenih prijateljev planin- | ske narave, ki nima s politiko nobene | i S zveze * Vesii iz Idrije. Idrija je imela v zad- > njem času zopet ti'oje lepih priredite-., s Zadnjo seboio meseca julija se je vršil koncert tenorista Šimenca, katerega je I spremi.al na klavirju kapelnik g. Neifat. i so po- Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Sraaiinioa r I,--atom3rn sporoča, da je po kratki boie^ni preminul njea zaslužni načelnik ravnateljstva, gospod tj cauiijuti - ---- —- — i " se nahajajočemu izložbenemu oknu Kra, peževe trgovine z urami in zlatnino. G. Krapež, ki je opazil nevarnost, jc skočil na cesto, mis'eč, da se bo dalo voz o d, vrniti. Ta hip pa ga jc voz že pritisnil ob izložbeno šipo, vredno 5^00 Din, ki se jc a- j fi |l II b M a IIIII ii d M »> ^ "V •>7. .ji f+ t' ' -"»J f K fl IJB t* mm i^^sisiill •ooeeBtašk, podžanan itd. mM Neumornemu delavcu ca narodno-gospodarskem Il||3 polju trnjen spomin. Ljutomer., dne 5. avgusta 1924. H ženske v Ljubljani, kirurgičui oddelek splošne bolnice v Mariboru, reutgenološki s: vod v Ljubljani, mesto Ljubljana, okrož-ni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, zdravilišče v Rogaški Slatini in društvo za gojitev treznosti v Ljubljani. Razstavni predmeti bodo zelo zanimivi in poučni kakor za lajflca tako tudi za strn----= ------■— -.— . . kovnjaka, ker je obdelanega mnogo do- v domovino med svojce, je sel v smrt v Fedaj še neobjavljenega materijala. De- tujini. lova! bo na razstavi tudi rentgen-aparat. Razstavni paviljon N bo prirejen za zdrav Nezgoda sarajevskih lovcev. Kakor javljajo sarajevski listi, sta se tovarnar Kazstavni pavujem m uo parqeu m .- .-— _ stvena predavanja s spremljevanjem ki- Stockhammer m bančni uradnik Dolenc nematografskih slik in se bodo kcznli naj- j podala te dni z avtomobilom na lov v pla- novejši zdravstveni filmi. Razstava bo od- nun Romanj. Pozno v noč, sta pnspe.a prta do 15. septembra, tako da jo bo mog- ». P^ne do gostilne Lmma Obadj^a b obiskati tudi občinstvo, ki bi bilo za- kjer sta nameravala osteti do zore Ke držano obiskati velesejem, predvsem To ^ Še.dSldnji sestanek ff^t Jngcsl. Vetermarskega l^uzen a fj^ ^ ,/je po. 7. t. m. odpade, ter se vr.i ob priliki ve ^^ ^ ^ ^ g ^^ ^ ^ ^ lesejma. ' Taševo rodbino in potnike, škoda znaša ♦ "arti mo o n : ool milijona dinarjev. 7. ozirom na tozadevno vest. ki smo jo ^ Novem objavili v včerajšnji števca , nas! » ^ ^ Ka. delegat mimstra financ obves«, da v no- ^ nev!hti je »tal prošlo so- 1ici citirani odlok generalne dikcije ne ^^ y kaler0 udari. posrednih davkov z ctoe '7. maja 1J-4 nesrečnega t,nta. - št. 12.339 delegaciji ni bil f ob tUnem viharju ic preteklo soboto tudi pa da ie že iz teksta, ki ca ,ie nuLiiitual ■" tudi žile. u— Dijašlie gospodinje imajo v čet-, j tek dne 7. avgusta ob 4. uri popoldne ! pri »Novem svetu« sestanek. u_ Policijske prijave. Od pondeljka ' na to-ek so bili prijavljeni policiji sle, deči slučaji: 1 tatvina, 3 prestopki kalje, nja nočnega miru, 9 prestopkov cestne, ga policijskega reda, 1 prestopek preko, j račenja policijske ure, 1 te'esr.a poškod, ba, 5 prestopkov pasjega kontumaca, 1 j poškodba tuje lastnine, 1 eksces, 1 pre | stopek v zglaševalnih predpisih in 1 pre, j stopek obrtnega reda. u— Raznečevalci 100-Iirskih bankov. 1 cev v Ljubljani V bivšo Anžokovo go« | sti'no, sedaj «nri Dalmatincu® na Vodni, j kovi cesti v Šiški, sta prišla v nedeljo okrog 6. popoldne dva 25 do 30 let sta, ra moška, eden majhen in gladko.obrit, drusi pa nekoliko večii s črnimi brki. Na ročUa sta po! litra vina. Govorila sta | slovensko, primorsko narcčie. r^o sta vi, no poni!a, sta ponudila gostilničarju Iva, | nu Lasanu 100,!irski bankovec, s 'fojim : sta hote'a poravmati račun. Gostfničjj i si jc bankovec onleda! in kmalu uvide!, | da ima v rokah falzifikat. Hotel jc po, klicati stražnika, nakar je eden izmed go, ljufov zahteval denar nazai, drugi pa is poravnal zapitek z dinarji. Takoj nato pa sta se oba brzo odstranila. Gosti'ničar je opazil pri p'.^če^•aniu, da imata lopo, j va v listnici veliko ponarejenih bankov, j cev. — Na veselo ženitovanisko potova, j nje v dvovprežnem vozu ni hotela v bo, j či na torek neka razigrana družba pu> stiti svate, ki so sc ustavili v gostilni in kavarni «Z"onc» v Rožni dolini. Ker ni, so dobili plačane «šrange», so hoteli «po, tovanje» preprečiti, pri čemer je priš'o do raznih komičnih scen in jc bila napo, sled ozmerjana celo nevesta. Šc!c oboje stranski klici po stražniku so vplivali na družbo v tolik-j pjiturjcvjlno. da sta mo- . Po kratki bolezni je preminul daues podžupan tržke občine Ljutomer, gospod Velezaslužnemu boritelju 7,a slovenstvo Ljutomera ohranimo časteu spomin. Ljutomer, dne 5. avgusta 1924. Eupansi^o ivga, Ljutomer mm Veliki in znameniti „Jatrov" roman ki je vzbujal splošno senzacijo in ga je vsak dan čitalo z velikansko nestrpnostjo okoli sto-tisoč bralcev je pravkar i z Sel v posebni knjigi in lepi opremi. Broš. velja Din 45, po pošti 2 Din več. Naroča se v upravi Jutra" ali pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Konec Meta \ j&rau Kakšne srcšne misli se polotijo ljudi v sedanji poletni vročini! Nekateri ignorirajo vodo in kopanje, mreže za ležanje in sprehode po hladnih gozdovih ter si hočejo krajšati čas z najncumnejšimi sredstvi. So taki, ki nahajajo svoj največ ii užitek kadar čepe na drvečem vrtiljaku, so pa tudi taki, ki jim je vrtiljak premalo in hočejo na resničen aeroplan. Med te in one pa bi lahko vrinili neko srednjo vrsto ljudi, katerim je vrtiljak premalo, zrakoplov pa preveč ter radi tega sežejo po tem ali onem motornem vozilu. Sofija Peričeva, učenka trgovske šole v Beogradu ie žc dolgo hrepenela po avtomobilu ali vsa.i po motociklu, katerega bi vodila sama. Seznanila se je z nekim Slavkom Jovanovičem, katerega je venomer nagovarjala, naj ji kupi avtomobil. Slavko je seveda debelo gledal ter se vprašal, če je v njeni glavi vse tako kakor pri drugih ljudeh. Mladi mož je bil namreč v toliko revež, da ni imel deDar-ia, s katerim bi lahko kupil svoji prijateljici zahtevani avtomobil. Naposled pa je vendar le našel izhod. Tzsledil je prijatelja, ki je imel motodkel s košem. To .ie bilo kakor nalašč za dve osebi Ko je povedal Sofiji, da bo lahko zadostila svojim željam in svojemu hrepenenju, mu je ljubica planila okrog vratu ter ga hotela od ljubezni zadaviti. S silo se je ubranil Slavko te sladke smrti : Sreda 6. VIII. 1924: ga bo treba popraviti z velikimi! jih goje na ta način, je vsako leto večje, stroški. Gospodična Sofija si bo pa bržčas zapomnila, kdaj je vozila tako, da je privozila v jarek. Pri bivši cesarici Žiti Rimski list 4dea Nazionale* je poslal v Lequeitio na Španskem svojega posebnega poročevalca, da se na lastne oči prepriča, v kakšnih razmerah živi Žita Parmska, zadnja avstrijska cesarica. Ko-respondent, ki je bival delj časa v kraju prognanstva bivše cesarske obitelji, popisuje svoje vtise v imenovanem listu tako-le: S politiko se Zitina okolica momentauo očividno ne bavi. V Lequeitiu se razpravlja o restavraciji Habsburžanov mnogo manj kot n. pr. v Budimpešti. Bivša cesarska družina živi mirno življenje in bivša cesarica se posveča samo vzgoji svojih otrok. Okolica Zite Parmske ni posebno številna. Od sorodnikov se nahaja stalno pri bivši cesarici samo njen brat, princ Sikst Parmski. To je ista oseba, ki je in krzno teh živali, ki prihaja na trg, je vredno več sto tisoč dolarjev. Ujamejo pa tudi dosti živali na zanjke ali pa jih ustrelc, zlasti v zapuščenih planjavah sc-verue in zapadne Kanade. Lani je bilo spravljenih na trg v Saskatchewauu krzna divjačin, vzgojenih doma in divjih, 1,402.288 komadov v vrednosti 2,242.835 dolarjev. Od tega zneska odpade polovica na bizam. Za nJim pride kojot (neke vrste divji pes v prerijah), od katerega so spravili za 124.900 dolarjev krzna na trg. Na tretjem mestu je bober z 99264 dolarji. X Lakota vsled povodnji v Indiji. Katastrofalna poplava v južni Indiji še vedno ni pojenjala. Voda je uničila vso žetev, vsled česar so zmanjkala živila, tako da prebivalstvo trpi silno lakoto. K temu pride še to, da je nastopila ponekod po nenadni poplavi zopet velika suša, posebno v severnih delih madraške pokrajine. Povodenj je strašno pustošila. Uničila je ceste in poti in celo železnice, na katerih je v prizadetih pokrajinah ustavljen ves promet. Strašne vesti prihajajo iz Košina, Malabarja in Kalkute, ugodnega trenutka, ki ga bo prinesel čas s seboj. ske poskuse habsburške rodbine. Karlov izlet na Madžarsko je baje njegovo delo. Sikst je še vedno tista gonilna sila, ki brez prestanka dela na tc, da bi Horthy-ter se iztrgal iz njenih objemov"Sofija! » in, Be'hlena pr'. svoji sestri čim bolj Pa je v zameno zahtevala, da ji mora : V nasprotju z njnnpapnpoo- , , . ., , ,. - čajo vsi iskreni pristaši habsburške misli preskrbeti motocikel čimprej. ^ J _ , . H , . . , . . . , ^ „ _ ..... . _ I trezno čakanje, povdarjajoc, da je treba Napočil je prazničen nedeljski dan. G.! poiakati za restavracijo Habsburžanov Slavko je dobil motocikel ua posodo, pa ,tt>a trenutka. ki sra bo nrlnesel čas hajdl nanj in ž njim pred hišo, kjer je stanovala predraga mu Sofija. Kakor se spodobi kavalirju, je prosil stariše za dovoljenje, da sme njihova hčerka ž njim na majhen izlet. Oče ln mati sta v to privolila, in mlada zaljubljenca sta se odpravila na pot. Sprva je sedel na motocikel Slavko, ki je prav dobro vodil pošastnega zma-ja, na katerem ja jahal. V košari poleg njega pa je odskakovaia Sofija, ki si nikakor ni dala miru in potrpljenja ko je videla, da gre vožnja tako lepo naprej. Mladi parčak se je kmalu ustavil ter se okrepčal v neki obcestni gostilni. Nato igrala na avstrijskem dvoru zadnje čase svetovne vojne precej znatno vlogo, j kjer umirajo ljudje lakote. Pri Canverju oseba, ki je nasvetovala cesarju Karlu,; ie voda odnesla 146 milj (235 kilomet-naj sklene separaten mir s Francijo. Sik- r0V) železnice. Na enem kraju jo manjka stu pripisujejo tudi poznejše restavracij- skupaj 64 milj (nekaj nad 100 km). X Zapcljevalka ali zapelianka? Ameriški sodniki imajo često reševati zelo zamotane probleme. Tako sta prišii pred sodišče pred kratkim dve dami, od katerih je tožila gospa Clarkova svojo prijateljico VVeberjevo za 10.000 dolarjev, ki jih mora plačati, ker je baje zapeljala njenega moža. Sodnik je odbil tožbo z motivacijo, da ni kriva obtožen-ka, ako se je razmerje med toženko in njenim možem poslabšalo. Aktivna ude- . , , , tem še ne bo konec njenega rodu, kajti hajdi nazaj na motor. Ampa* ne tako ka- ime]a je ver0> da ostane prv0rojenec kor prej, temveč nasprotno. Slavko kot 0toa gctovo prj življenju. Žita je tudi sluga ponižen je sedel v kos. Sofija.ja : sedaj pre?ričana, da ;e čas njen najboljši zaveznik. Kar se pa tiče položaja na Madžarskem, ie po sodbi koresnondenta situacija sedaj taka: Legitimisti so razcepljeni na tri struje. Najmočnejša frakcija agitira za Otona, sina Karla IV. in Zate Parmske; druga struja je bolj naklonjena nadvojvodi Jožefu, znanemu vojskovodji ob Piavi, dru- F.gaH- Zita, piše poročevalec, .ie izredno ener- ležba vVeberjeve se po njegovem izreku gičua ženska. Njen značaj je pravo na- nj mogia dokazati. Dejstvo, da je kaka sprot.ie omahljivosti njenega pokojnega ! ženska prjvlačna in da se poročeni mož moža. Kaj premore njena sila, se je po- vanio za[jUiji) je ne dokazuje, da je s tem kazalo že večkrat v hudih trenutkih, ki so jih preživeli Habsburžani pred odhodom. z Dunaja. L. 1918., ko ie ministrski predsednik Lammasch predložil Karlu listino, s katero bi imel cesar resignirati na prestol, je Žita trdno vztrajala na tem, da mož knežjega pokolen.a ne sme podpisati takega dokumenta. Bila je pripravljena rajši umreti, prepričana, da s že ukradla ljubezen moža. Doprinesti je treba dokaze, da ie obtoženka res zapeljala soproga in da ni zapeljanka ter da je Weberjeva vplivala na Clarka, naj zanemarja ženo. X Današnji Newyork ima 5,600.000 prebivalcev, od katerih se jih je rodilo 2 milijona v tujini. Ima več Italijanov nego Rim, več Ircev nego Dublin, več Nemcev nego Bremen in desetino vseh Židov na svetu, ima več teleionov nego London, Pariz, Berlin, Petrograd iu Rim skupaj. Ima pet največjih mostov na svetu, od katerih je vsak najmanj miljo (1.6 km) dolg. Vsak dan jc odprtih 2000 gledališč in kinematografov, 1500 ccrkva vseh veroizpovedanj. Dnevno prihaja do 300.000 tujcev. Vsakih 52 sekund sc pripelje osebni vlak. Vsakih 13 minut je svatba in vsakih 6 nunut se rodi otrok. Vsakih 10 minut se ustanovi nova trgovina, vsakih 51 minut nastane novo poslopje. — To je Newyork! X 7000 trgovin v Budimpešti opuščenih. Od leta 1919. vedno bolj nazaduje trgovina v Budimpešti. Število trgovin in raznih dclavuic vedno bolj nazaduje. Lani ie bilo opuščenih 7000 trgovin in obratov. Samo v ženski konfekciji je bilo ustavljenih 700 obratov. X Posledice rotišjesa pika. Ko je v petek zjutraj zapustil cirkus mesto Cha-volles na Francoskem, je muha pičila mezga, upreženega v voz, na katerem je bila kletka s štirimi levi. Mezeg se jc splašil in zdrvel s kletko, .ki se je med vožnjo odprla. Vsi štirje levi so skočili na žival. Konj, ki je bil uprežen poleg mezga, se je odtrgal, skočil v kanal in utonil. Levi so mirno sedeli poleg mezga, ki so ga raztrgali in počasi hrustali. Orožniki so prihiteli iu postrelili zveri s puškami. X Norec ubil strežnika. V zasebni biaznici dr. Friesa v Inzersdorfu pri Dunaju je v soboto nenadoma skočil iz zasede 21 letni madžarski grof Bela Vay na stražnika Zarubo in ga .ie ubil z lesenim kolom. Zanimivo je, da se nahajata v biaznici še dva druga brata mladega plemenitaša, ki se jima jc tudi obsenčil um. tej priliki solnčne Adrije, ki nam jo Če* hi tako zavidajo. Saj taka taborišča bi se našla tudi prav blizu večjih mest. Sploh bi bilo želeti, da bi se ideja po« letnega taborenja v prosti naravi, kakor jo udejstvuje na Češkem zelo razširjena skautska organizacija, tudi pri nas Ju* goslovanih bolj razširila v korist telesne« ga razvoja našega naraščaja. Bolj še viška armada Dunajska «Reichspost* piše o rde:i armadi: Boljševiška armada je dosegl i toliko število, da bo Rusija kmalu največja vojaška sila na svetu. Tudi ruska industrija se je morala prilagoditi potrebam moderne armade. Mirovno stanje ruske armade znaša 750-000 mož, od katerih pripada 600 tisoč mož pravi armadi, dočim zavzema 150.000 mož nekako srednje stališče med vojsko in policijo ter služi v obrambo mej. v vohunstvo in v zatiranje notranjih nemirov. Ruska armada šteje 18 zborov pehote po t.ri divizije in 15 divizij konji -nico po tri brigade. Naivec vojaštva se nahaja v sredini Rusije, ua zahodni meji in na severnem Kavkazu. Aktivna vojaška služba traja dve leti. vsakoletni kontiuge.nt novincev je določen na 350.000. V primeru mobilizacije more Rusija baje že danes postaviti armado šestih milijonov iz-vežbanega. vojaštva. Rusija ima seda j nekaj nad 500 letal, namerava jih pa zgraditi 10.000. Kako skrfce Čehi za deco Počitniška deška kolonija češkoslova« & da se naužijejo solnca in vode in si od« neso prijetne spomine v življenje. Revni in zelo potrebni otroci, večino« ma deca delavcev in javnih nameščen« cev, so sprejeti v to kolonijo deloma po« škega Rdečega križa «Na Pilce- blizu j zastonj, deloma pa za neznaten Pfibrama. j dncvni prispevek 2 do 3 Kč v celo oskr« Pfibram. v začetku avgusta. ■ ':-,0. Avtomobil Rdečega križa dovaža dva Po triurni hoji iz znanega rudniškega krat na dan živila iz Pfibrama. Hrana, mesta Pfibrama, ki se slikovito, skoro j ki jo požrtvovalno pripravljajo pfibram« a mri teatralno razprostira pod »Sveto go« j ske dime, članice Rdečega križa, je zelo ro» s svojo romarsko cerkvijo, kraijujo« I tečna in izdatna, karkor sem se sam pre« čo kakor ljubljanski Grad nad mestom, I pričal, in smotreno izbrana tako, da od« dospemo po gozdni poti do samotne ko« ; govarja zdravstvenim predpisom ( n. pr. če, 'ležeče na zeleni rebri pod rBrdy». ; močna goveja juha, obilo razne zelenja« Pred nami se dviga precej visoka zapre« ve, jajca, skuta in maslo, močr.atc jedi ka — mogočen jez razseznega ribnika itd.). Življenje v tem taboru jc strogo r________________________________________«na Pilce*. Stopimo U na jez, odpre se urejeno po programu: Zjutraj cb pol 7. kom tako odskakoval, da^ je bil mladi; ^anih"demokraUčnib tendenc. Tret- ! našim očem diven pogled na modro gla. . uri proste vaje na svežem zraku, potem .f. 1. : 1— — --- prid nadvojvode Al- j dino ribnika, ohdancga vsenaokrog z ze« masaža in vaje v plavanju, ob 8. uri za j« se je razkoračila ca motociklu in odprla potrebne ventile, ki so dali stroju koraj-i<\ da ie planil dalje kakor navit avto- j mit Sofiji se je nepopisno dopadlo, da mo- i rejo n.ene roke voditi usodo dveh živ- : Ijenj, ki sta tako srčno združeni v ljubezni. Nekaj časa ;e šlo dobro. Soii.ia je še nalašč parkrat usmerila motocikel po , , , p!0 i "ače znanemu tudi pod imenom « „ sredini nasute ceste, koder je koš s Slav- j Ta priimek je dobij radi svojih splo- mož v resnih skrbeh, kaj bo aa koncu če stru;a levo, nikakor pa ne tako kakor bi bilo; reduje samo kot kraljevina. Kronski treba, da ne bo nesreče. Prišlo pa je ce-| pretendenti so baje dali Žiti zagotovilo, lo do hujšega. Sofija je nenadoma zgubila potrebno prisotnost duha in pustila, da teče motor po lastni prevdarnostL Toda motocikel nima ne pameti, ne oči in drvi kar slepo tjavendan. Tako ie ročaj naenkrat ostal brez gospodarja in motocikel se je obrnii svojevoljno na desno. Slavko je opazi! pretečo opasnost ter je hotel odvrniti nesrečo ter obrnil v nasprotno smer. Motocikel je skočil krepko, naprej, se zaletel v kauton ob cesti ter se otresel neveščih vozačev, ki sta nepričakovano urno priletela v jarek. Vsled zaleta se je stroj pokvaril in nehal delovati. Soiija in Slavko pa sta obležala v nezavesti in ko sta zopet prišla k sebi, sta videla zbrano gručo ljudi, ki so da priznavajo Karla IV. za pravomočne-| ga dediča ogrske krone in da so vpričo tega dejstva pripravljeni umakniti svoje kandidature. V Lequeitiu torej prevladuje popolno prepričanje, da bo Oton Habs burški nekoč madžarski kralj. Deček do-rašča in se razvija pod budnim očesom in vsestranskim nadzorstvom matere, vzgaja ga pa msgr. Logge, ki mu seveda vsak dan nanovo vliva v glavo zagotovilo, da ho ob svojem času kronan za madžarskega kralja. Chi vivra, vedra! Na širokem, z drevjem, mahom in tra. i tem kopanje in počitek do 12. ure, ko se vo porastlem jezu se solnči nekoliko de« 1 vrši obed. Po obedu si nabirajo otroci v setoric otroških teles, druga deca pa z ■ bližnjem gozdu sami borovnico aii jago« velikim vriščem brozgajo v vodi ali pa ; de za «koIač». Popoldne 00 5. un dobe veslajo v čolničkih. Ta idilični kot sredi zopet južino, nakar so znova proste va« oozdne tišine v globoki brdski šumi si je i jc in masaža. Po solncncm zapadu se de« izbral češkoslov. Rdeči križ za svojo po« j ca navečerja m leze spat. čitniško kolonijo za betežno deco. — j Bil je jasen poletni dan in topli solnčni 1 ! Pod logarsko hišico vidimo tri velike šo« sijaj je radostno oblival vso pokrajino, •' tore z okni, podobne cirkuškim stajam j ko sem obiskal ta zanimivi deški tabor, za konje, v katerih 6pi na železnih po« ; Nikoli ne pozabim veselih in zadovolj« steljah do 50 otrok. V enem izmed so« ' mh otroških obrazov in mladostno živah« torov je čitalnica za deco, postelje za nega razpoloženja, ki je vladalo v tabo« nadzirajoče in službujoče osobje itd. i ru in njegovi divni okolici. Imel sem le Zraven je zgrajena lesena koliba — ku« ] eno željo: da hi tudi v moji domovini bo hinja. j disi Rdeči križ ali kaka druga institucija Tu vrši čsl Rdeči križ svoje človeko« ' (n. pr. Sokol za svoj naraščaj!) organizi« M* vrnem zu.auo s.ucu „uu., iu 5U| — - — ^ —- . ljubno delo že tretje leto. Tukaj so na« j rala podobno akcijo na sličnem prosto« iu polivali z vodo ter uma močili senca di krzna. Živali oskrbujejo z isto nego šli svoj počitniški raj otroci nepremož« ; ru! Saj nasa krasna zemlja. Kjer venaar X Kanadsko krzno. V Saskatche-vvanu in skoraj po vsej Kanadi je mnogo farmerjev, ki rede div jačino samo zara s kisom. Nato so iu naložili na voz ter in pozornostjo, kot drugod domačo živi- j nih "staršev iz Pfibrama in okolice, zlasti sije toplejše solnce. ne pogreša takih idi« " ' krvni, rahitični in sploh slabotni, da ! henih kotičkov, kjer bi se udeleženci ta« odpeljali v Beograd. j no, včasih še bolj. Nič čudnega ni, če na- , slabokrv— --------------. • , K sreči njune rane niso smrtno nevar-1 letiš pri takem ianucr.u na skupine po | si opomorejo telesno in duševno, da si bora lahko do sita nadmali ozona, nau nc, dočim je motocikel dodobra pokvar-! več sto kletk z lisicami. Število lisic, ki I okrepe pljuča v čistem gozdnem zraku, : zdi solnca m vode, da ne omenjam pri , I Slovani v Parizu. Ker so danes prilike za življenje in za zaslužek v Parizu povoljnejše nego v drugih evropskih mf-stii!, "se je zadnja leta naselilo v Parizu veliko število Slovanov. Odkar je upolju-na v Nemčiji rentna marka, se ruski emigranti neprestano izseljujejo iz Berlina v Pariz. Sodi se, da biva danes že nad &'<> tisoč Rusov v Parizu. Skoraj vsi imajo v Parizu prav dober zaslužek. Zadnji čas je dospelo v Pariz tudi večje število kvalificiranih čeških delavcev. Poleg Rusov se nahaja v Parizu izmed Slovanov največ Poljakov .pa tudi število Jugoslovanov je precej znatno. Petindvajsetlelniia bolgarskega uit 1-verzitetnega profesorja. Pred kratkim ja praznoval četrtstoletnico svoje vseučiliške profesuro Gavril Kaearov, profesor star« zgodovine in zgodovine orientalskih narodov na univerzi v Sofiji. Jubilant jc bil rojen leta 1874. v Koprivštici ter jo študiral v Lipskem slaro zgodovino in k' > sično filologijo. Tekom svojega dolgoletnega udejstvovanja je napisal in izdal celo vrsto znanstvenih publikacij, ki v glavnem obravnavajo razmere v starih časih na balkanskem polaotoku. Pripomogel jo tudi mnogo k pravilnemu tolmačenju različnih zemljepisnih, etnografskih in arheoloških proh-Vmnv. Pisa! jc v francoske, ruske, angleške in italijanske, revije ter je član mnogih znanstvenih institucij doma in v tujini. Kot član Nar. muzeja v Sofiji je tudi vodil različna izkopavanja v Bolgariji. Veliko ležišče zlata in platine r re- škosl-svaški. Na Češkoslovaškem (v okolici Folštvna in Verneroviča) so našli veliko ležišče zlata ia platine. Neko angleško društvo je takoj analiziralo tamoš-nje kamenje in prišlo do odličnih rezultatov. V kratkem bodo pričeli na debelo izpirati kamenje. Izgleda, da bo fo področje eksploatiralo neko češko društvo, toda s pomočjo angleškega kapitala. Ukrajinska literatura v ruskih prevodih. Zadnje čase se pojavlja vedno več prevolov iz ukrajinščine v ruskem slovstvu. T.-.ko jo med drugim izšla je začelo izdajati serijo zbranih del Pavla Tvoj- o v redakciji A Hatova. Pri prirejanju teh prevodov sodelujejo najboljši ruski avtorji, med njimi tudi F. Sologub in Ru-kaviščnikov, najznamenitejši prevajalec Ševčenkovih del. Ruski kritik A. Lejte.-pripravlja za tisk spis: Renesansa ukrajinskega slovstva itd. V tisku se nahaja dalje Bilečkyjega delo: Novejša ukrajin-sa kliril a. Zanimanje za ukrajinsko literaturo je v Rusiji nenavadno veliko. Br.: Ptičji pomenki Od Šeriklavža sem so se pripodili oblaki napeti iu črni. Golobje, ki so se napol dremali v jutranjem svitu, so so vzdignili in leteli proti Zvezdi in sedli med kavke na. kostanjih. •onos, nam ne gre več lia limanice in skače v Italijo, bistri Savi se pa tudi že vse skupaj preneumno zdi in komaj čaka. da jo vdere ua Hrvatsko. Jaz pravim: novo stanovanje in lastno državo! Vse drugo s! bomo pa že sami uredili. Res je, da nič nimamo razven lastnega, blagozvene-eega. dolgega jezika, mogočnega, pro-palega gospodarstva, idealnih zapitih talentov, genialnih bratomorilcev, toda mi smo mal. a inteligenten narod in hočemo zato novo stanovanje in lastno državo.) benklavški golobi in Zvczdiiic kavko so se objemale v navdušenju in stara kavka je nadaljevala: cCitali smo, da je v Ameriki neko mesto, ki ima skoro osem milijonov ljudi pod streho. Prosim, bodite mirni, da čujete moj načrt!* Komaj je vse umolknilo, 50 se ustavili oni težki oblaki baš nad Zvezdo in začele so padati težke kaplje. Mladi golob se je ojunačil: ■cVidile,' saj sein vedel. Od Senklavža ! ne mere nič. dobrega priti.* i Stara golobica [-a, ki je že večkrat I čutila šenklavško jezo na svojem hrbtu, j je bila toliko previdna, da jo posvetne i nezgode zavračala na nedolžne ne>be-jščane. kakor jo to dandanes vobče v (navadi. «Seveda, že zopet je Šenklavž kriv. le kakšne časopise vi citate! Nič ni Šerklavž kriv. ampak gotovo v nebesih že zopei kak začetnik, nebogljen ček-angeljček pri pipi sedi, se igra in jo letos Večkrat pozabi zapreti.— Ampak veste, kaj? Letimo tja v restavracijo, tam je dosti strehe in gospod Krapež še spe.* Rečeno — zleteno, kavke iu golobje so se pomešali med seboj in z združenimi močani pretresali usodo svojega ! nareda. Prvoboritoljica jr nadaljevala: ! «Iu kaj je treba Amerikaccem tako 1 velikega mesta, ko imajo drugih veli- kih dovolj. Ne, to mesto je kakor nalašč za Slovcnoe ustvarjeno. Pomislite, ves naš naro, 50 q 390; <7>, 50 q 325. Tendenca nestanovitna. Dunajski svinjski sejem (5. t. m.). Pogon 11.017 komadov; od tega 990 iz Jugoslavije. Notirajo za kg žive ježe v lisočih aK: debele svinje 20 do 24.o, mesne 19 do 24. Kljub večjemu dogonu so napram prejšnjemu tednu cene debelim svhijam poskočile za 1000 aK pri kg. Tendenca v mesnih svinjah pa je bila dosti slaba. Celjski trg (1. t. m.). Cene v Din. Govedina: v mesnicah I. 25, II. 24; na trgu T °° do 24 II- 20 do 22; vampi 12;. jetra ^"Teletina: I. 30, H. 22; jetra 22; pljuči 22. Svinjina: I. 30 do 32, II. 30; pljuča in jetra 15; slanina L 36, II. 35; ameriška slanina 32; mast 38; šunka 45; pre- men 300; oves 350; proso 300; ajda 3M, fižol tprepeličar> 650 do 700; grah S00; leča 1600 (za q). Kurivo: premog, črni 46 do 48, rjavi 25; drva, trda 40, mehka 32 (za q); kubični meter drv, trdih 140, mehkih 120-. Krma: seno sladko 60, polsladko 50, kislo 40, slama '10 (za q). Zelenjava in gobe: glavnata salata, komad 0.25 do 1, endivija, komad 0.2o do 1; zgodnje zelje, kg 4; ohrovt, kg 1.80 do 2; koleraba, komad 0.25 do 0.50; kumare, komad 0.25 do 0.50; grah v stročju. kg 5; fižol v stročju, 1 krožnik 1.25; čebula, kg 3 do 4; česen, kg 7; krompir, kg 1.50 do 1.75 Din. — Kongres zbornic in izvozniških u druženj. Iz Beograda poročajo: Na kongresu trgovskih zbornic in izvozniških udruženj v Beogradu dne 30. in 31. t. m. se bo razpravljalo o potrebah celokupnega gospodarstva. Na podlagi podatkov, ki j?h bo zbral kongres od posameznih zbornic, se bo izdelal načrt o skupnem delu. Pri tem sc bo posvečala posebna pozornost izvozu. C.led? vprašanja izvoza bo sestavljeno 6 komisij, od katerih vsaka bo predložila referat o izvozu enega šesterih glavnih proizvodov, v kolikor skupin je rodeljena tudi cela proizvodu v ...........c julija ?e je vreme spreobrnilo na boljše, to delo pospeševalo kakor doslej, nima* j,ar ^ ,«,^0111 kobul ugodno. Iz zgodaj T _ L'__A -nnen Vi r-Ac\7'' v *3!! —I----" — na ta razstava tudi prva te vrste v Ljub-iiani Od vseh strani se priglašajo kon-jorejci, da tekmujejo s svojimi živalim za premije. Poleg številnih plemenskih in drugih konj za ježo in '/a uprego je priglašenih tudi nad 30 žrebcev težkih m lahki našem. Razstava s« bo vršila na obsežnem prostoru sokolskega telovadi-šča tik veleseima in so potrebna dela za prireditev prostora v polne-m teku. Vsa podrobna pojasnila dajo Kmetijski odseK velikega sejma v Ljubljani. — Najnižje cene za sladkorno peso. V prometnem ministrstvu se .ie na predlo"- ministrstva za kmetijstvo m vode vršila konferenca zastopnikov sladkornih tvomic ter producentov sladkorne pese. Razpravljalo se je o na jnižji coni za sladkorno peso in o prevažanju pese do tvor-rde. Kot najnižja cena za peso se je do,o-č'Ia 30 Din za 100 kg in prometno ministrstvo bo dalo dnevno na razpolago 800 vagonov za prevoz. Obeta se, da bo zna-šafletošra pridelek sladkorne pese okrog 90.000 vagonov. — Povišanje poravnalne kvote. Zagrebška firma S. Obersohn. o kateri jc uvedeno poravnalno postopanje, je zvišala poravnalno ponudbo, in sicer ponuja 100 odstotno poravnavo tekom treh lot 7, 8 odst. obrestmi. — Vpostava prometa na progi Suhoi:-ca—Bogojevo. Kakor sc poročaj Subo- . tiče se je- omenjena proga, ki je bila tadi poplav prekinjena, med Crvenko m Karavukovom v Bački, zopet spravila v j red. — Promet je bil v postavljen 5. sv- j glista. odklanja. Banka namerava zato prositi za uvedbo poravnalnega postopanja; ker se pa, medtem pogajanja o sanaciji nadaljujejo, je moeoče, da do tega koraka ne bo niti prišlo. = Akcija za sanacijo Dunajske depo-zitne banke. Kakor javljajo z Dunaja, se vrše pogajanja z neko skupino, ki bi prevzela Depozitnr. banko. V skupim je zastopan holandski, nemški in francoski kapital. __ pred obilno produkcijo sladkorja v Bolgarski. Sladkorna pesa v Bolgarski bo letos, tako obilno rodila, da se cemi produkcija sladkorja v naslednji kampanji na 40 milijonov kilogr. kar pomeni dvakrat tako veliko količino, ki je potrebna za domači konzum — Monopol špirita v Poljski. Iz Varšave javljajo, da je hil na seji poljedelskega parlamenta sprejet, zakon o monopolu špirita. Z monopolom špirita naj se predvsem stvori garancijska podlaga za kako bodoče zunanje posojilo. Dohodki iz monopola špirita so predvideni na okrog 320 milijonov zlatov, to je približno 20 odstotkov proračuna. Zakon stopi v veljavo s 1. januarjem 1925. — Naraščanje konkurzov v Nemčiji. Konkurzi, ki letos naraščajo v Nemčiji cd mBankarstva«, v kateri s a pisca, «lcu v t« L u Grand Priz de Touriame, Francija, največjo svetovno dirko avtomobilov za ture, je dobil dne 2. avgusta 1.1. Dauvergne na 18 HP Peugeot, ki je prevozil 578 km s povprečno hitrostjo 91 km 360 m aa uro.' Eakor lansko leto je todi letos v tej dirki zmagovalec Peugeot — Glavno zastopstvo Peugeot avtomobilov : O. Žužek, L j ubij ana, Sodna ulica 11. 10.000 m: 30:23.2, 31:45.8, 31:20-8, 30:35.8 110 n: z zaprekami: 15, 14.8, 14.8, 14.!;. 400 m z zaprekami: 52.6, 54, 54, 54. Štafeta 4 X 100 m: 41, 42.2, 422, 42.2. Štafeta 4 X 400 m: 3:16, 3:222, 3:16.0 3:16.6. Skok V višino: m 1.98, 1:935, 1.9m, 2.0144. _ Skok v daljavo: in 7.445, i.lo, (.60, T 696 Skok ob palici: m 3.95, 3.80, 4.09, 412. , Troskok: m 75-52.5, 14.505, 14.910, S 15.519. Met uteži: m 14595, 14.81, 15.34, I0.0-I. Met diska: m 46.155, 44.6So. -k>.2i 47.582. „„ Met kopja: m 62.96, 65.78, 6o.7S, 66-10. Mri kladiva: m 53.295, 52.865, 54.74, 57 772 Pešhoia 10 km: 47:49, 48:06.2, 46:0^. 45:26.4. , Kakor je razvidno iz gornjega pregleda so letošnji rezultati mnogo boljši od onih leta 1920. V Anversi so bili dosežem precej srednji rezultati. Pomisliti pa so mora, da se je olimpi.iada v Anversi vrnila še pod mogočnim vplivom svetovne vojne, ki jc pač prccej zmanjšala fizično inoči posameznih narodov. Gornja tabela obsega le teke. mete, skoke in pešhojo. Manjkata petoboj 11» maratonski tek. Skupno je bilo izboljšanih 13 olimpijskih rekordov, eden je bil izenačen (tek na 110 m). Novih svetovnih rekordov je •bilo postavljenih osem (poleg spreda? Lask : Slovenija, 01» iu.u -10110 postavnemu v,...... Hermes ob 3. Slovan : Mladika, ob 4. j 0ZIiačenih šc dva v petoboju). Iliriia :' Panonija. - Semifinale se vTŠi —- na prainik 15. t m. na igrišču Primorja in sicer imata igrati zmagovalec v tekmi Ilirija : Panonija proti zmagovalcu v tekmi Slovan : Mladika ter zmagovalcc Vjtcno -.^IA-,-^«."- — 7 - - z,nan;i strokovnjaka Ljubotmr St. Kosier in Vasa Ristič podala pregleden popis in pre "led bosanskega bankarstva z na-cijonalneaa stališča. Knjiga je okusno opremljena. Cena 25 Dto- Dobiva se pri administraciji >Bankarstvac v Zagrebu, Marovska ulica 30, ter v knjigarnah. Knjigo priporočamo. — Dobave. Pri intendanturi Dravske divizijske komande v Ljubljam se bo sklenila 11. t. m. direktna i>ogodba za do- se vrši v nedeljo 17. t. m. na igrišču Primorja. — Podrobna navodila objavi LNP prihodnje dni. Seja upravnega odbora LNP se vrši v četrtek, 7. t m. točno ob 20. v lokalu Športne zveze, ker je to zadnja seja pred glavno skupščino, se naprošajo gg. odborniki za polnoštevilno udeležbo. Seja poslovnega in kazenskega odbora se sklicuje za danes, 6. t. m. ob 18.15 v svrho likvidlranja poslednjih tekočih za- LLAP. Danes v sredo ob 20.30 v ke-varni Emona, damska soba. seja tehničnega in upravnega odbora. Tainik. Naii kolesarji v inozemstvu. Pri nedeljski mednarodni dirki Dur.aj-Semmc-ring-Dunaj sta jugosiovenska dirkača Dukanovič in Korzinek dosegla lep uspeh Dukanovič je startal pri glavni, Korzincs: pa pri dirki juniorjev. Rezultati glavne dirke so: 1. Kottl (Dunaj) 6:22:3?, 2.Kob-fassa (Dunaj) 6:23:11, 3. Dukanovič (Zagreb) 6:24:14. Odločitev jc padla sele v finishu. Juniorska dirka: 1. Landauer 6:^8:44, 2. Korzinek 6:40:51. Dukanovič in Korzinek sta oba člana Sokola (Za- greb). , Nedeljska dirka slovenskih športnih divisitsko Homanae v ^ju^j-^ ~ ~~ syrho i^vidiranja posicanjin lenuciu Nedeljska dirka stovensran spi/r.i«« sklenila 11. t. m. direktna pogodba za do- Rgdm glavna skupščina LNP se vrši,; drnštev v julijski Krajini. Nedeljska ko-bavo mesa za ljubljansko garnvzijo. — kakor ?c cbjavijeno, v nedeljo, 10. t m. I lesarcka dirka na 75 km dolgi progi od Intendantura Timočke divizijske oblasti , ob lf) v LjublianL Lokal se še objavi, j Barkove]j do sv. Ivana pri Trstu je uspe- dobav0 1 Tainik. ... „„„r:x5i.nvnI,n dobro. Srebrno kupo, v Zaječaru sprejema ponudbe za aonavo j raznega papirja, kuvert itd. — Direkcija j ----i katero ie poklonile arusivu «uu..«». .. državnih rudarskih preduz^-a v Sarajevu |K() pREGLEDA O LAHKO- letos odnesla tržaška «Adria»; pryo da- sprejema do 25. L m. ponudbe za dobavo J K-JV^^ TEKMAH NA rilo (zlato nalivno pero) je dobil Ignac- pločevine. - Dne 22. t. m. so bo vršila , A i (AD( rKomar od s. K. postojna, dočim je osta- pri ravnateljstvu državnih zeleznie v su-lrotici nonovna ofertalna licitacija glede oddaje zemeljskih del za razširjenje postaje' žebe-šič. — Dne 2. soi)tembra se bodo vršile naslednje ofertalne licitacijc: pri ravnateljstvu državnih železnic v ila nepričakovano dobro. Srebrno kupo, j katero je poklonile društvo .Edinost, je obrezanih nasadov se že vidijo skoro iz-gotovljene, pa redke kobule, v pozne,je obrezanih tnasadih pa se nahajajo napol izgotovljene kobule, medtem, ko v pozno obrezanih nasadih cvetje šele začenja prehajati v kobule. V prvih nasadih se bo pri normalnih razmerah pričelo obiranje posamezno v drugi polovici meseca avgusta, v drugih pa pozneje. Upanje na dobro letino je še precejšnje. Mnogo je nasadov, v katerih se kobule vidijo "še le v drugi tretjini drogov, mnogo pa tudi takih, v katerih ommeneva listje od spodaj gori. Drugače pa je rastlina zdrava in" brez mrčesa. Da lo pa mogel ves cvet. preiti v kobide, za to je potrebno ugodno vreme do obiranja. — Na limelj-sketm trgu ni kaj posebnega:dve mali partiji sta se prodali po 440—4500 Kč za 50 kg (povprečno okrog 220 Din za k°r. Češkoslovaški hmeljarji so pri vladi dosegli, da se bo smel iz Češkoslovaške izvažati hmelj v poljubni množini in brez posebnega dovoljenja. — Hmeljarsko društvo za Slovenijo javlja svojim članom, da prometno ministrstvo še do danes ni rešilo prošnje za polovično voznino brneljskim obiralcem, vloženo dr,e 6. junija t. L — Za hitro ekspedicijo lahko pokvarljivega in izvoznega blaga, prometno ministrstvo je poslalo vsem železnislrim postajam naredbo, da naj se lahko pokvar- VJLimr ivuiuai v« ■ . .. V nastopnem podajamo pregled Izidov lih šest daril pripadlo članom «Adri.,e» . ... n »__ SSZ t V HdSlVlJiitiii J,., — ..----------" .. ,. 1 T- , v lahkoatletskih tekmah na letošnj. olim-; Trstm Domžalah jc pijadi. Da bo razvidno, koliko so atlet, Športni klub D** v z/■ ^ sveta napredovali od zadnje obmpuade j priredil v nedeljo 3. t. m. k ics _ _ leta 1920 v Anversi, objavljamo tudi ta-"-- "" 11 VJISlj* tVi —-----t7 in podstavkov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede doba ve 1500 kg varila (Schlaglot) in glede dob:ive 50 korde, ki pa so bili kakor znano na letošnji olimpijadi ponovno prekoračeni. Prva številka znači najboljši rezultat na OU t I Vil sitnih -------* ^očTg"meto[urg. koksa^ pri upravi dr- jJ^ff^ tjg do^Tofim žavnih monopolov v Beograd^1 glede do- v Anversi leta svetovn, rekord. bave 425 m» bukovih drv - Dne S^sep- j gjKMn pomenjaio no- tembra- sc bodo vršile naslednje, ofertalae Lezecc sta svc. tovne rekorde. 100 n: 10.6. 10.8, 10.6, 10.4. 200 m: 21.6, 22, 21-7, 21.4. 400 m: 47.6, 49.6, 48.2, 48.2 800 m: 1:52.4, 1:55.4, 1:51.9, 1:51.9. 1500 m: 3:53.6, 4:01.8, 3:56.8, 3:52.0. 3000 m: 8:32, 8:51.2, 8:36.8, 8:28.6. 5000 m: 14:31.4, 14:55.6, 14:36.6, 14:28—. TeT* ^Klobl; krakovske % kal-tudi I^o blago hitro eks v^r 60f "' sS S ^osnovanje rafinerije olja. Iz Beogra- licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrbu glede dobave mrež iz železne in medene žice; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave ščetk in čopičev: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dob.v vo cinkove in pocinkane pločevine nadalje glede dohave pliša in ripsa; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 600.000 kg premoga. — Dne 4. septembra se bodo vršile na- j slednje ofertalne licitacijc: pri ravnatelj- 1 utvu državnih želez.nic v Subotici glede j dobave bakra ter glede dobave jekla; pri j ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu j glede dobave raznega jekla in jeklene | pločevine: pri ravnateljstvu državnih že- . leznic. v Sarajevu glede dobave raznega [ stekla; pri unravi državnih monopolov v j Beogradu glede dobave 2.770 ma desk iz j mehkega lesa. — Dne 5. septembra «e bo- ! do vršile naslednje ofertalne licitacije: 1 pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave pisarniškega mate- DIHUIII V ............... ko na progi Doražale-B.agcv.ca-Domzj-le (40 kin). Čeprav je bila proga slaba radi deževja in so bili vsi dirkači novinci so vendar dosegli lepe uspehe. Kot pr-v je prispel na cilj Flis Franc 1:25, drugi Smogavec Stanko 1:28. tretji Likar Viliem 1-32:5, četrti Bertoncclj Franc in peti Ovca Ivan. Ostali so vsled slabega vremena izstopili. Nova uprava Bcograjskeg'1 nogometnega podsaveza je bila izvoljena na glavni skupščini 3. t. m. Dosedanji predsednik Šaiarik je vsled preobilice poslov odstopil Na njegovo mesto je bil izvoljen inz. Mato Miodragovid, za tajnika Bora Jo- varovič. __________ Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutraj. Odgovorni urednik F r. B r u 1 o v 1 <•. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v L-.^ljam. Vremensko Ljubljana o. avgusta 1924. Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . i rag» . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 763 0 762 4 763-2 7612 Zračua Veter temperatura 12-2 sev. zapad 346 ti 19-3 n 150 jjgozupad Ljubljana 306 uad morjem Oblačno 0—10 jasno več. jasno jasno večin. obl. vlo 40; raca 50; gos 100; domači zajec Solnce vzhaja ob 4-46. zahva ob 19"24 90 do °5 (vse pO komadih). Mlekarski iz flrlki- 1 1 mleka 3.50; 1 1 smetane 16: surovo maslo 50 do 60; čajno maslo 60 ilo S8; maslo 48; bohinjski sir oO do 60 ... kg Jajce, komad 1.50. Sadje: jabolka »a j ttt r.. krocv-m ja še nobena rafmenja oi.va, so pn^u , > tele^nf- Ipodarski krogi akcijo za ust.u»jvitev | pirja telegrafske barve za iige, tak^a podjetŽ, čigar stroški so prora- skih trakov in blazinic za žige, pn upra- vi državnih monopolov v Beogradu glede dobave embalažnega materijala za povezovanje tobaka (platno, špaga, plombe.) čunani na okrog 1 milijon dinarjev. Ak cijo podpira ministrstvo trgovine in in- , , • - WU V (1'UJU t/*s 1 ui'j\m ^jnau**«« -1—c? t * „u 00, --------- - - - .. .. z^kon o brodarstvu. Tz Beograda - Predmetni oglasi z natančnimi podatk ,a kg. Jajce, komad 11.50. Sadje: jaMka ==: Zakon o Jrod^ ^istrstvu | so v pisarni Trgovske in obrtni skezbor-31. 6. III. 5; hruške II. 8, III G;breskve javlpjo,oase 1 no- ! niče v Ljubljani interesentom na vpogled., 20; orehi 10; luščeni orehi 3o; suhe b^ra m t^l udelavo ^ ^ , = ^ b,nčna inSoIvenca na Dunaju ^ rnlie 1°' ^rozdje 30; slive 10 (lo iz veva ««■' 11 v .. . ._________;„t_„ . i-reditna (Wiener , ■Cm kG). Spei-erijsko blago: kava Porto-72 Santos 48 do 56. Rio 44; sladkor, rdeči 22. beli kristalni 21.5, v kockah 23 o: rži 12 II. 7 do 10; paprika 48; sol 4 (m kg)" olje, namizno 30, bučno 34 (za 1(«er).g5Ilevski izdelki: moka dX» 6.60, <0> 6.60, <2-> 6.20; kaša 6; jesprenj 5.20, turščična moka 3.90; turščicm zdrob 4_.dK pšeoični zdrob 6.80; ajdova moka 1. b grs sk t&szzn&tt st vec-a zakona o nomorsicem m reem-m — i.^.a —----- — broda "vu V svrho pretresanja tega na- Dunajska trgovinsko - kreditna (W,ener črteče bo sklicala v kratkem konferenca i Handels-kreditbank) se jo iz;av:la za m-, zSopniSv naših parobrodarskih ladje- jsolventno in prosila za oblastveno nadzor- delsklh družb. istvn- ... . hnni-e 7. = Razstava konj na Ljubljanskem ve- ^ K msolvencj, av-str.^ trg tanke Z , seimu Id S" bo vršil v nedelo Dunaja poročajo, da je vodstvo -vr-tr. "4 T. S vzbuja upravičeno zanimanje trgovske t.nke | f v naisirših kro-ih ne-le med razstavljat- m&rmscne Bank) prejelo cilok trgocm g v najMr.in Kroj-iu " , , „-,.1:«-, . i-.lterim se prošnja ban- fe H skega sodišča, s katerim se prošnja banke za odreditev poslovncera nadzorstva Naročite poljudno znanstveno brošuro Hobaouse LlbBrs! Izsri Broš.30Din, pošt. 1"50 pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani nii dan ie prinesel v Avsiriji maio zdoij- vu, -------- - v-.;- šanja. Danes pa se je vreme zopet Vreme se bo polagoma obračalo na bolje. Manufakturna irija M i liti Sv. Petra oesta in Lingarjeva ahoa vljudno naznanja, da se je dne 1. avgusta presslila aa S?. Petra cesto 20 nasproti hotela Tratnika. Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljuje ter v " - _____KHia l priporoča že za naprej. Mazzisi ia država?? (Konec.) V moderni Evropi je prvi vzgled fe= dcracije Švica. Mazzini jo označuje kot federacijo, ki je nastala iz potrebe, vsled postopne agregacije, ki je ne more nihče vzeti za vzorec politične organizacije in ki jo samo medsebojna zavist velikih sil čuva od tujih uzurpacij. Ta zveza hete= rogenskih elementov, sestavljenih iz kan« tonov, različnih po veri, političnem na* ziranju, po običajih in po jeziku, z ari* stokratskimi, demokratskimi in mon* arhističnimi institucijami (Neuchatel) je spadal k Prusiji) je imela samo v enem stoletju mir, t. j. v XIV. Sicer pa je bila Švica vedno torišče bojev in bratomor* nega klanja zavoljo verske nestrpnosti v enem veku, zavoljo aristokratskih za* Jitev v drugem in vedno zavoljo spletk tujih kabinetov, ki so imeli svoj vpliv v raznih vladah. Švicarski pakt je vse* boval svečano prepoved kantonov skle* pati zveze s tujimi državami brez pri* Stanka vere. Kljub temu so se posamezni kantoni vezali zdaj z Avstrijo, zdaj s Francijo, zdaj s Španijo, zdaj z Benet* fcami. Vsak kanton je gledal le na svoje koristi, na svojo slavo in na svojo rast, tudi če so pri tem trpeli interesi skup* posti. Ko zavrača primer Švice z Italijo, piše Mazzini doslovno: »Potem — in to ic po našem mnenju bistvena razlika — okoliščine, ki so ustvarile švicarsko fede* racijo, so bile povsem druge od onih, ki bodo vodile naš preporod. V Švici je udruženje rastlo s časom in z vzroki, ki so se pojavljali v znatnih razdaljah. Še* le po bitki pri Morgartnu, 15 let po usta* novitvi prve zveze Švice, Uri, Unter* v/ald, se je Luzern združil s to trojico kantonov: potem Curih, potem Glaris, potem Zug in Bem v XIX. stoletju: po* tem Solern in Freiburg in v XV. stol. Schaffhausen in Basel; in v XVI. stol., dvesto let po onem prvem jedru, Appen* zeli. Mi pa se bomo dvignili vsi obenem, v bratstvu ne* varnosti in cilja, v skupnem zanosu, stopi je ni od mnogo* letne in vsesplošne vojne. Dogodki so ustvarili Švicar* sko zvezo: pri nas bi bila čin samovoljen Proroške besede, ki so se uresničile, in ki se zdi, da so bile izgotovljene tudi za nas. Tudi združene države severne Ame* rike niso noben argument za utemelje* □ost federativnega državnega sestava. Dvojno zlo je nujna posledica vsake fcdcracije: slabost na zunaj in prej ali slej neizbežen postanek aristokracijo na znotraj. Prvo je v Ameriki omejeno ali izključeno, ker je država obdana krog in krog od morja in tako zavarovana pred tujerni vpadi. Kar se pa tiče dru* gega, jc vpoštevati, da se poraja le po* lagoma in postopoma, bodisi z zakladi zlata, bodisi s prenosom obsežnih zem* ljišč in krajevnih vplivov, ki se osredo* { točaj-o v mogočnih rodbinah. Odkar je i bila proglašena neodvisnost severo* | ameriških držav, so pretekle komaj tri generacije. To ni dovolj za ustanovitev aristokracije pri mladem narodu, ki jc izšel iz dolge in demokratske revolucijc. «Mi pa smo pokvarjeni, ostareli v obi* čajih robstva, obdani od mogočnih in prekanjenih sovražnikov. Takšni smo mi, takšna je cela Evropa: finančna aristokracija jc potrebovala v Franciji samo dve gencraciji, da je stopila na mesto krvnega plemstva«. Sploh pa, kdor hoče uporabljati vzgled ameriških združenih držav, prezre popolnoma razliko v pogojih in okolšči* nah, ki so ustvarile te države in pozablja na zgodovino in topografijo. Predvsem jc treba vpoštevati neizmerno površino teh držav, ki jc komaj za tretjino manj* ša od vse Evrope. Ali si jc mogoče mi* sliti, da bi dve tretjini Evrope tvorili eno samo državo? Ali tudi države, ki sestavljajo danes ameriško Unijo, niso nastale nc ob istem času in federativni sestav ni bil posledica proste volje, ara* pak nujnosti. Kolonije, iz katerih ob* stojajo te države, so nastale postopoma, v različnih dobah, vsled izseljevanj in iz različnih vzrokov. Razlike so bile v veri. Razlike so bile v vladi. Dalje časa so bile svoboščine, ki so jih žc uživale, voro Anglije. Nekatere so imele le an* gleškega namestnika, druge namestnika in svet. Pii nekaterih jc ob rcvoluciji zadostovalo spremeniti ime. Tako velike so biLe svobodščinc, ki so iih žc uživale. Rhodedsland se je še I. 1R30 vladala c ustavo, podeljeno od Karla II. K razli* kam podnebja, zemlje, običajev je pri* šteti šc razliko v izvoru prebivalstva. Severni del je obljuden povečini od An* gležcv, južni del od domačinov, nasled* nikov prvih kolonistov. Plantaže na jugu so sc obdelovale s sužnji. Vse tc razlike so se razodevale tudi po združitvi — rivaliteta posamezih držav je zahtevala za seje kongresa ustanovitev nevtralnega mesta — in sc javljajo šc vedno. Kakor zdaj pri nas, so tudi v Italiji za časa Mazzinija skeptiki in politični teoretičarji trdili, da italijanski narod ni nikoli obstojal. Mazzini jim je zakli* cal: Narod ni obstojal, zato bo obstojal v bodočnosti. In jc vprašal: »Ima ali nima Italija poslan* stvo v Evropi? Predstavlja pokrajina, ki se zove Italija, izvestno število ljudi, neodvisnih eden od drugega in združenih v skupine samo zavoljo gotovih skupnih materijalnih interesov, ki jih je lažje doseči z izvestno stopnjo udruženja? Ali predstavlja element napredka v ev* ropski družbi, sodbo posebnih sposob* nosti in stremljenj, misel, težnjo, klice skupne vere, tradicijo različno od one dragih narodov in tvorečo zgodovinsko edinstvo med prošlimi generacijami, se* aaniimi in bodočimi? Če obstoja kolektivno poslanstvo, skup* nost dolžnosti, solidarnost med vsemi državljani ene in iste države, jih more pred* stavljati samo narod no edin* stvo. Federalizem zadržuje v sebi mnogovrstnost ciljev, ki jih je doseči in se prevrže prej ali slej neizogibno v se* stav ras in aristokracij. Lc edinstvo jc no rok enakosti življenja ljudstva. Zmotna je tudi trditev, da more edina stvo v državi ovirati svobodo posamez* nih delov. Uzurpaturska stremljenja i vlad sc javljajo lažje in ostrejše v te< : snejši nego v ob:.cžnejši sferi. Tok cen« i tralnc oblasti opeša v obratnem razmerju ' razdalje: lokaino življcneje ima tisoč poti, da odtegne svoje kretanie odda« Ijcni oblasti, izvršujoči svojo čuječnost po osebah, ki so slabo poučene o ljudeh in stvareh. Nobeno trinoštvo ni bilo mučilnejše na malenkostih in trdovratni vztrajnosti od onega, ki je v srednjem veku dušilo mnoga italijanska mesta. Svoboda se lahko razvija v mali ali ob« sežni državi. Ali kršitve svobode so brezdvoinno lažje v malih državah.Po« iitična individualnost ne more živeti, ako ni bila določena za posebno poslanstvo, ki ga ima vršiti in nima v izobilju moči in sredstev, da ga izvrši. Kljub vsem antagonizmom, ki so obstojali med posameznimi italijanskimi ; pokrajinami in mesti, kljub vsemu neza« upanju in sovraštvu, k so ga netile lo« kalne ambicije in lokalni sebični interesi, je Mazzir.i veroval v edinstvo Italije kot silo, ki bo pridobljena s krvjo vseh, v boju vseh, za osvobojenje vseh: nc sila enega ali več mest, ampak vseh prebi* vacev Italije, oboroženih proti skupnemu sovražniku, zbranih pod eno samo za« stavo. Bil jc uverjen, da bo ta sila prišla iz naroda. «Narod ima v sebi skrivnost edinstva. Narod ne gleda na zisteme: ne pušča se slepiti od amerikanskih in angleških šol: sledi svojemu srcu, gre po poti, ki mu jo kaže dih božji.® Na hrano »o sprejmete 2 gospodični v sredini mesta. Naslov pove uprava ..Jutra" 1 ?V . ^ 1» -Seanv*. « raftuua vsaka tMeoa 1 Vin. - PrloMuJeJo « le mali oglasi. ki „ odeo.or t«r manlpulacIHki pristojbina (2 Din). Ivan Seliškar strokovni urar, Ljubljana, tržaška cesta S. 13667 JSSf^ •rr- pfe fcBB Instrukcije I; vseb srednješolskih realnih predmetov, daje visoko-šoiec. — Naslov pova uprava ,,Jutra". 15834 Državno konces. zasebno! učijište za stenografijo I in strojepisje J. Christof v Ljubljani, vpisuje za šol- j sto leto 1924./1925. še ves i mesec avgust na Domobran- 1 ski cesti St. 7. — Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 1 100 Din. Najcenejši ln nai -bolje obiskovani zasebni učni zavod. 15943 Dekle se išče za pomoč pri delu od 8. do 12. ure. — Izkuh, Sp. Šiška. Kolodvorska cesta. 15937 Krojaški podočnik sc sprejme za majhno delo. J Kvas Florljanska ul. 3. 15867 Za gospodinjo se sprejme starejša gospa, najraje kaka upokojenka. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „F. B.". 15963 Učenec ki Ima veselje do trgovine, zdrav ln krepak, s potrebna šolsko Izobrazbo, se sprejme pri J. Kušlanu v Kranju 10952 Krojaškega pomočnika za tino malo delo ln ki bi dela! v roke tudi veliko, sprejme Emil Gerčar, Kamnik, Sutna 67. 15941 ! Plačilni natakar dobro izvežbon, v starosti , 3S let. vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče primerno službo, katero lahko nastopi lOega septembra. — Cenjene ponudbe pod ..Natakar", Narodni dola v Celju. 15925 Pr"zno sobo a uporabo kuhinje, v mestu, išče mirna strafia. — Plača dobro ln tudi drugače gre v vseb ozlrib C3 roko. Punudlie pod ..Soba 1111" na upravo ..Jutra". 14S05 Dijakinje nižjih razredov, se sprejme-io v dobro družino na Rimski cesti 10/11. 15S6S 15S Zasebno učilišče za strojepisje 0£na ura 6 Din. G. Petač, Ljubljana. Rimska cesta 17, t. nadstr. 15032 Učiteljica ra poučevanje nemščine, se Išče. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Učiteljica'. 15945 Inštruktor ra IV. glm. razred, se išče. Naslov pove uprava „Urad-nega lista", Miklošičeva c. lt. 16. 15919 (dobe) Učenka fdrava ln močna, ne pod 16 •t, se sprejme v večjo ma-•ufakiurno trgovino na debeli. Ponudbe pod ..Vestna 11" na upravo ..Jutra". 15S52 Praktikanta . odvsem telovadca, išče ečjl denarni zavod. Ponudbe 6 sposobnostnlmi dokazi pod šifro „3333" na upravo ..Jutra". 15S2S Kuharico tfobro !n marljivo, Ul bi opravljala tudi vsa hišna dela, vestno in pošteno, v starosti 20—35 let, išče od-vetnikova rodbina v manj-fem mestu na Spodnjem Štajerskem. — Istotam se išče starejše, resno deklo oziroma gospodična, veSča šivanja in ročnih del ter v nadzorstvu 'reb otročičev, v starosti 2 do 5 let. Naslov pod šifro ..Marljiva in poštena" pri ""avl „Jutra". 15813 Izvežbano meč L£Wliskl stroki, išče tiran* Fr M_ Schni1dt. 1575S De;;!ice dooašinje pijače, srrei-P ;a™J restavracija hotein štrukelj. 107.3 Trgovski pomočnik tU prodajalka, se 3prejme „J\ f"a rnof v trgovino 'c "efonln. bln~om na deželi. Hran* in stanovanj, v h!si. f niča po dogovoru. Ponudbe aai se pošljejo na uoravo ..Jutra pod „Prva -moč". 15699 Pridno kmečko dekle Se sprejme za pomoč v go. fpodlr.jatvu pod ugodnimi pogoji k nadučlteljevi rad-jini na deželo (Štajersko). Puizve se Zelena pot 10 'lireskrar), LJubUaaa. 13801 Brivski pomočnik ne pod 24 let star, trezen, marljiv in pošten, se pod dobrimi pogoji išče. Ozira fte samo na urnega in izvrstnega delavca, ki si hoče po dobrih lastnostih In z majhnim kapitalom pridobiti obrt. Ponudbe samo do i 10. avgusta na upr. .Jutra* pod „Vstop po zmožnosti". 15926 Izurjena kontoristinja se sprejme za večje podjetje na deželi. Zmožna mora bi t! stenografije in knjigovodstva ter samostojno voditi pisarno. Z znanjem italijanščine Imajo prednost. — Ponudbe pod „2345" na upr. ,.Jutra". 15927 (iščse.-f©) V več:o trgovino želi VBtopiti v svrho spo-polnitve kot učenka z vso oskrbo. 24letna gospodična s trgovskim tečajem in meščansko Solo. Ponudbe pod Oskrba v hiši" na upravo ..Juu-a". 15686 Samostojna gospa , vešča vseh pisarniških del, j Išče za čimpreje primernega mesta. Ponudbe pod značko ..Eksistenca" na upr. Jutra. 15908 Invalid izučen sodar, zmožen mizarstva za hišrre potrebščine in ključavničarstva, ima orodje in dolgoletna spričevala, išče službe v kaki veletrgovini : gre tndi na dežolo. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 15803 j Kniigovodklnia agilna. samostojna, išče mesta. Cenj. ponudbe pod šifro 1 ..Dobre reforenco" na upr. j ,.Jutra". 15492 Kontoristin'a zanesljiva moč s prakso, želi premeniti mesto v kako večje podjetje. — Zmožna ie slovenščine, nemščine, stenografija. strojepisja ter deloma srbohrvaščine. Gre samo izven Ljubljane. C-enj. ponudbe pod ..Zmožna" na npravo ,,jutra". 15915 | Kot gospodinja išče mesta mlada gospa k samostojnemu gospodu ati vdovcu. Vajena je vse-ta go- srodlnjstv«. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod zn;t''''-.o „rriuna gospodinja". 15933 Kovaški ncrnnčr>i'r dobro Izvežban. Išče služb«. Naslov nove uprava ..Jutra" 15937 Afcsolventija | drž. dvorazredne trg. šole z lletno prakso, vajena vseh pisarniških del. Išče prliner-cega mesta. Cenj. ponudbe na upr. ..Jutra" pod šifro ..Marljiva 57". 15964 _________ Ab30lvent 1 6. gimnazijskega razreda, z večletno pisarniško prakso, perfekten v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, želi sprejeti kako primerno mesto. — Naslov v upravi ..Jutra". 15955 Pre da jalka izurjena v špecerijski stroki, išče službe. Nastop 1. septembra. — Naslov pove uprava ..Jutra". 15945 Hrast., smrekove hlode j v normalnih dolžinah ln T ' debelinah nad 30 cm, ku- ' ptmo vsako množino, najraje na progi Zidani most— . Brežice. Ponudbe z navedbo cene. množine in kraja. Kjer ee isti tahko ogledajo, prosi- j mo na naslov: And. Jakll, j Krmelj, Doleajsko. 1017 j Železna omara za knjige se kupi. Ponudbo z natančnim popisom na tovarno Anton Šinkovec, d. d.. Grosuplje. 15822 Osebni avtomobil še malo rabljen, se kupi. — Ponudbe z navedbo tipa. leta gradnje, porabe bencina in dosedanje porabe, na tovar- ! no Anton Šinkovec, d. d.. Grosuplje. 15816 Stanovanje sobo In kuhinjo, iščem. — Plačam lahko tudi 1—2 leti naprej. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Dobro plačam". 15847 Dijak se sprejme na stanovanje « vso oskrbo, proti posojilu 10.000 Din. Strogo nadzorstvo — uporaba klavirja. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Učiteljica 42". 15809 Prazno sobo in kuhinjo ali samo snažno sobo, išče za takoj aU s 1. septembrom miren zakonski par brez otrok. — Plača event. nekaj mesecev naprej. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Mirna stranka". 15931 i^fjjJai Seznaniti se želi ! ' mladenič, trgovec, 29 let ] i star, z gospodično ali vdovo I brez otrok. Ponudbe s sliko ! na upr. ..Jutra" pod šltro , ..Bodočnost". — Tajnost ia ; jarnčena. 15951 Znanja želi gospodična z Inteligentnim ' gospodom. — Dopise s sliko na upr. ..Jutra" pod šifro ..Koža". 15920 Javna prost, dražba ss vrši dne 6. avgusta t. 1. ob 9. uri predpoidue v Ljubljani, Zvonarska ulica št. 1. Prodajalo ae bo 15 različnih motorjev (motoclkljev) novih in že rabljenih, več dvo-koles ln motorčkov za montirati na dvokolesa. 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače In čevljarje. 3 pisala! stroji, več otroških vozičkov, 4 avtomobili. 2 stružnici za železo, pripravne za manjše mehanike. 2 električna motorja itd. 15244 Turbina za žago pripravna tudi za drugi pogon, se proda. — L. Torkar, pošta Zreče, Štajersko. 15877 2 novi okenski preprogi vezani (Fensterscbutz), se prodasta. Naslov pove upr. ,.Jutra". 15837 Pleteno pohištvo za vrt. verando, čakalnice ln otročje sobe. ima v zalogi v veliki Izberi Rudolf Radovan, Krekov trg 7. — Dobavljam pletene rolo za okna v vsaki velikosti. 15302 Zalogo sukna prodam po znižani ceni vsled nabave nekaterih strojev. Zamenjam tudi sukno za ovčjo volno. Josip Trl-plat, tovarna sukna, Moste-Žlrovnica. 158)5 Železne nostelje s mrežo, zložljive, po 350 Din ima v zalogi Rudolf Radovan, tapetnik, Krckov trg 7. 157S0 Znižane cene otroških vozičkov, dvokoles, malih nomožnib motorčkov ter ra?ni!i motoctkljev. šivalnih strojev In pneuira-tikc — Tribuna, F. B. L.. Ljubljana. Karlovska c. 4. Sprejemajo so v popolno popravo zrt rtnajliranje i ognjem, poniklanie dvoko-losa. otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. — Prodala se tudi na obro';e. Ceniki franko. 15770 So'-:o?r,v; kroj skcTo nov, prodam. Naslov pove uprava ..Jutra". 15939 Roč^i voz na štirih kolesih in 2 lestvi za trgovino, se ceuo proda. A. Derganc, FrančlSkn-*:- a ulica. 1595-1 NsrcSsio ta^fr* (firmo) in svetilko št. 30 (pit nek« svetlikaj, rtrdart. Po izve s? na Poljanski crrti 13 (v kro.iačnicl). 15062 skoro nova. dobro ohrarico sokolski kroj, lep klobuk in vačja miza, pripravna za kako delavnim, sc poceni proda. Pojasnila dn'e Bin-lier. S-"-1".'-. siška. Knezova ulira št. 254. 15B3S frpa stik n'a skoro čisto nova, ir.odcrr.a. s" poceni proda. Naslov v ucrurl ..Jutra". 13010 Bukova drva in seno ponudite z navedbo cene družbi ..Ilirija" v Ljubljani, Kralja Petja trg 8. 15071 Lepo gozdno posestvo okrog 100 oralov veliko, eno uro oddaljeno od železnice, v Dravski dolini, samo Igla-čisti les, se proda. Interesenti se naj obrnejo na upr. ..Jutra" pod šifro ..Gozdno posestvo". 15696 Večje stavbno podjetje v mestu Slovenije, z večjim veleobratom In stalnim delovanjem ; posestvo iKftojl iz stanovanjske blše, delavnic, skladišč ln gospodarskih poslopij i velikim skladiščem, se pod ugodnimi pogoji proda radi preselitve. Neposredna vprašanja naj , se pošljejo pod Slfro „Obrat 1 s sigurnim dohodkom 450" 1 na upravo .,Jutra". 15663 Stanovanje 2 sob ln pritlklin, elektr. razsvetljava, parketl, v sredini mesta, se zamenja za večje. Event. dam nagrado. Naslov pove uprava ..Jutra" 15936 Na stanovanje in hrano se sprejme gospodična kot sostanovalka b gdč. uradnici Naslov pove uprava ,,Jutra" 15970 Sobo išče akademik. Ponudbe s ceno na upravn „Jutra" pc.d šifro ..Kemik". 15966 Stanovanje v mestu soba s souporabo kuhinje, se takoj odda proti odkupnini nekaj pohištva. Najemnina zelo majhna. Ponudbe pod šifro ..Stanovanje 10" na upravo „Jutra". 15844 ; Enonadstr. lepo hišo z vrtom, pripravno za trgovino ali gostilno, prodam radi premestitve. — Ponudbe i pod ..Ljubljanska okolica" na upravo ..Jutra". 35912 Posestvo v bližini Škofje Loke, se proda ali odda v najem. — Pojasnila daje Splošno krr-j ditno društvo, LJubljana, ! Aleksandrova cesta. 15840 i Za lesne trirovce In stavbenike! — Pet minut od železnice, postaja Viž-marje, se proda Brankov gozd za posekati. Polzve sc pri Josipu Matjanu, posestniku. Vižmarje 31. Istotam je naprodaj lep 4 ln pol mesora star žrebček. 15921 Krasna vila 7 minut od pošte, velik vrt. 8 sob. 2 nianzardl. elektr.. Plin. telefon, štedljiva centralna kurjava, so proda Kupcu na razpolago. Pojas niia daje dr. Ivan Cerno, gospodarska nišama, Ljubljana, Miklošičeva cest;- 6. 15959 VelP"o no=e.stvo k! meri 43 oralov, z opsko krita hiša. irarof. kozolec, vinograd, klet. preta. lep. njive, travniki la velik eu-rionosnik, se profla. F.wli so 10 glav ilvlac. Vcd:i jc napeljana v kuhinjo io klet. Oddaljeno tričetrf ure hoda od želerniSke postaje. Ctna primerna. Pojasnila daje: Andr-j ia Ana Pltti-ko. Sv. Jakob št. 6. p. Sv. Jurli ■ ■£» južni železnici. 15<)2S Gts ??©ŽT?;tet čitsite 5» rasSiriiajite „jyrf*o"J Naslovi dijaških stanovanj se dobe pri g. Likar. Poljanska cesta 87, vila man. 15938 vjjQ w§ i Gostilno ali šp. trgovino (najljubše obojno skupaj) v Ljubljani, vzamem v naletn. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Gotovina 100". 14700 Restavracija pri kolodvoru, z vsem Inventarjem. hlevom itd., se za več let odda najboljšemu ponudniku. Kavcija 25.000 Din. Obvezne ponudb" s višino najemnine do 15. avgusta tla naslov: V. Sire. Kranj. 3553D Treovina v bližini Ljubljane, so takoj odda. Ponudbe na upr. .Jutra' pod šifro ..Trgovina 100.000". 1Č912 V svrho ženitve želi spoznati drž. uradnik pridno in pošteno gospodično ali vdovo brez otrok, primerno situlrano. — Ponudbe pod ..Vdovec — 1 otrok" na upravo ..Jutra". 15968 m Zaloga klavirjev in pianinov, najboljših tovarn Uoscndorfer. Czapka, Ebr-bar. SchKeighofer. Original Stlngl itd. Jerica Hubad. roj. Dolenc. Ljubljana, Hilšerjeva ulica St. 5. 1036 Pianino dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe s navedbo cene in sistema pod ..Flaoino" na upravo ..Jutra". 15755 Harmonika trlvrstna, gramatLčua. skoro pova. se proda Pred škofijo 16/11, Kralj. 15816 Pes dober čuvaj, ae poceni proda. — Polzve se pri Mariji Vrhove, Poljanska cesta 5. 15930 Pes prepeličar star 8 mesecev, se proda ali ra zamenja za psa čuvaja. Naslov v upr. .Jutra'. 15913 Kje bi se našla dobrosrčna premožna osebn, ki bi pom;:^a!a gospej (vdovi) v veliki stiski? Rabila bi za majhno obrt nekaj karitala, ki pa ga nima iu se vsled tega nahaja v obup. nem položaju. Event. ponudbe pod ..Vojna vdova" na podružnico ...Jutra" v Celju. 13929 Britvice Mem. Gl.lette ln britve, sprejmejo v elektr Drušenje ! v drogc-riji Anton Kane, Ljub i Ijana. Židovska L 1092 j Pleskar??, pozor! V dvonadstr. šoli v at. Vidu ' nad Ljubljano, so oddri pro-pleskanje oken rfertnim potom. Ponudbe jc porlati na Kraj šolski svet v St. Vidu do 11. avgusta 1924. 15922 s stanovanjem in z inventarjem ali brez v Mariboru se teftoj odds. Plačuje se tudi event v obrokih. Pismene ponudbe pod „100.000" na upravo „Jutra" Maribor. injsa _ V zopet ordinira Igriška ulica 6. RefcacijaJDRHIS" v Karlovcu dobro idoča se proda z vsa opravo zaradi bolezni lastnika in se mora takoj prevzeti. —> Na vprašanja odgovarja Canderlid, restavrater v . Karlovcu. 4051 a Legitimacije za veiesejnie r PRAGI a Din 20 v GRADCU a Dia 15 v LIBERCU (Reicbenberg) & Din 50 v LJUBLJANI i Din tO prodaja Aloma Compan^f Ljubljana, Kongresni trg 3 Tel. 174 Istotam se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila 1 Sodna trgovina i Žibert vljudno naznanja cenj. odjemalcem, da se je prsseliia a 1. avgustom 1.1. iz Prešernove ulice v prostore 1'Sia 03 Kongresni trn (polen Nunske cerkve) in se toplo priporoča za nadaljnjo naklonjenost. Priporoča se specialna trgovina premona in drg Pranja Kaian, Celje-Dolgo polja in naznanja, da jih ima vedno v zalogi in da dostavlja ol» zahtevani nri vsako mnežino po najnižjih cenah na dom. ZabnkovSki svatll prssaog, priznano prtovrste« kakovosti. Fini Trboveljski premog; h rudni",\>r Laško, Hrastn.k, Trbovlje. Libojakt pramog. Velenjski iignit tc kooovcc. lepo izbran; dsi;e bukova drva, cela. žagana, sekana, in mehka. Z-soiidao in točno postrežbo ne jamči. 4067 .i Kdor mi odda orlrrma preskrbi gostilno v •lajom v Ljubljani, mu posodim prrtl prltrfrrlm obvestim 30.000 do 50.0'"» i Din. Ponudbe na upravo ..Jutra pod ..Promet 41". 15861 Kdo mi posodi 50.000 Din ha prvo zneslo zemljlš*.:egn posestva z -o-stilno in 20 odst, obrestmi. Ponudbe pod .Posojilo 4115' na upravo .,Jutra". 1580C Bre-obrestno posodim 20.000 Din ali več onemu, ki ml preskrbi službo. — Ponudbe r.a upravo ..JutrV pod ,.Jisno". 150SS Paviljon zidan na veseličnem prostoru ljublj. vetesejma. se pro-dn z Inventarjem vred ali odda v najem pod ugcdnlmi pogoji. — .'prašati je pri vratarju bctcia „£lon '. 10923 Prostovoljna javna d-ažba. Dne 10. avgusta 1924. ob 34. uri povoldar.. e« proda na prostovrrnl javni dražni radi družinskih razmer lopo trtovsko in gostilniško po«cstvo rb okra j ui cesti Mengeš—Vodico, v vosi Koseze pri Vodicah, ln si .r s fr)Tovlr.o in - ■■-t!! o! .-;nWo že 20 let. :'. jejjiu I pro.-tr.ri in stanovanjem, drvarnico. svinjakom t 98* ,.)" sadnego In • vrta. — Iikllcna > !>in 70.000. Oc'e.: na -1 ' draži.. do 14. ur» Dr:.,:h. al oogoji pri lue.tu.Ku Mihaelu Zjpan. Koseze, pošta Vodice, ja Jarže. 15948 , Ob prebridki izgubi naše matere, stare mii"ere in tašče, gospe ^lanifo pasBStniCB in nostiinižari^B izrekamo iskreno zalivalo vsem za presrčne dokaze sočutja in obile izraze sožalia. Zlasti se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev ter častnega spremstva Čitalnici in požaru; hrambi v Spod. Hiški, sploh pa vsem, kateri so v tako polnem števila počastili blagopokojnico ca njeni poslednji poti. Spod, Šiška, dne 5. avgusta 1924. 4o:sa Žalujoči ostali. «¥UTRO* šf. 181 Roman po ustnih, pisanih in tiskanih Pirih 3 Nastopnih 23 vrst je bilo včeraj pomotoma izpuščenih. Vstavijo naj sc na konec nedeljskega oz. na začetek včerajšnjega nadaljevanja. It sreči je v tem hipu priletela v obednico kuharica Neža In prinesla radostno novico, da je vrgla mlada krava plemenite pasme pravkar veliko tele. ' Župnik je veselo plosknil in se zasmejal. Liberalci m socijalisti so bili pozabljeni. Veliko tele, mnogo mleka, rejene krave, debeli prašiči, lepi močni konji, dobra letim m predvsem ugodne tržne cene so bile župniku vendarle se važnejše nesro cerkev in vera. " {Nocoj, Malka. ga bom pa še polulitrček na tako srečno novico! Bogu hvala, da me obdaruje za vse kr.ze m težave včasih tudi s svojim blagoslovom!> je dejal župnik m se lotil z novo vnemo kuhinjskih dobrot. _ . Tudi gospodična Malka je postala dobre volje m večerja ie potekala med šalami in smehom. Toda naenkrat so se odprla vrata in bled kakor mrlič se je opotekel v obednico kaplan Torkar. Niti ziniti ni mogel spočetka; samo na stol je omahnil in buljil predse. _ «Torej je Gruden umrl?> je vprašal prestraseni župnik. *Da, smrt liberalca je vedno grozna.> «HudiČ — hudič — je prišel ponj... Sam je pnsel ponj... Sam sem ga videl!? je jecljal Torkar in očividno mu je stal po mrtvaškobledem čelu pot Reke pa so mu drgetale kakor ©lektrizirane. ---- (Nadaljevanje k včerajšnji številki.) cKje je bolnik?> - A že je slišal na levi strani veze glas, ki je bil tako grozen, da bi bil tudi Svetlin pobegnil, uko bi njegova nejevera v hudiča ne bila prav tako trdna, kakor vera v Boga. Slišal je, kako se bori Gruden resnično na vse kriplje s hudičem, ki ne edneba. je vpil z jokajočimi vzdihljaji Gruden. ... - Svetlinu je postajalo tesno pri srca, a prižgal je vžigalico in posvetil predse. Fr.zor, ki se mu je nudil, je bil v resnici strašen: Gruden je bled kakor rjuha, s spačenim obrazom, z razmršenimi lasmi, ves potan, z očmi. ki so mu stopile izpod čela in bile polne nepopisne groze, v raztrgani srajci stal na prstelji, se pritiskal s hrbtom k steni in mahal z obema rokama, kakor bi se šiloma otepal nekoga, ki ga lioče potegniti na tla. A že je ugasnila vžigalica, in Gruden je zakričal se huje. Svetlin je vžgal novo vžigalico in iskal svečo na mizi. Ugledal je svečnik s svečo, tik nje razpelo, pred njim cibonj... Hitro je nevidna sila upihnila luč. . t Toda samo zacvrčalo je in vžigalica je ugasnila. Vnovič in vnovič je poskušal kaplan Svetlin prizgah, a vselej i ie nevidna sila upihnila luč. i Gruden pa je stokal na postelji, kakor bi čutil v lastnem i mesu peklenščkove kremplje. | Tesno je postajalo kaplanu, in naenkrat je zaslisal se nov : glas, da je zadrgetal in mu je hipoma postalo vroče. Izpod l postelje ie zagrčalo, zacmevkalo in siknilo. V prste je kaplana speklo, sem s praga so ljudje zacvilili i in zakričali v novi grozi, Gruden pa je kakor blaznik tolkel s oestmi po zidu. ... . , Svetlin se je premagal z zadnjimi močmi, a z neko obupno trmo si je dejal: -.Ako pa je res hudič tu, naj vzame se mene: ne odneham p„ nei» In instinktivno se je prekrižal, nervozno segel v žep, kjer je nosil srebrn križec — in začutil v njem hkratu ploščnato reč, na katero se doslej ni spomnil. Bila je električna svetiljka. s katero si je svetil ponoči po stopnicah. . . «Zdaj upitmi luč, ako imaš dovolj sape!> si je mislil kaplan in pritisnil na gumb električne baterije. Po kamri se je razsvetlilo. Kaplan je obrnil svehljko pod posteljo; tam je ležal ua kupu odeje, na rob rjuhe pa se je s kremplji obesil ter togotno pihal in grčal — velik črn maček. To je bil torej živi hudič. Svetlin ga je brcnil, da se je maček bolestno zadri, odletei po zraku v sosedno sobo. padel ondi zviška na hrbet, se blisko ma postavil na noge in skokoma zbežal skozi na stežaj odprta vrata. Tedaj se je dvignil zunaj pred hišo nov vik in krik. Ljudje so se razbegnili kakor jata kokoši, kadar pade izpod oblakov mednje strašni kragulj: videli so živega hudiča v mačji podobi, ko je drl iz hiše. cJoimene. gospod so hudiča panali!> je kričala stara ženska in drgetala kakor šiba ob vodi. Trideset oči je švignilo za črnim peklenščkom, ki pa se je udri v zemljo, da se je pokadilo in zasmrdelo po žveplu in gnoju. In vse ženske so sklepale roke: cHudiča so panali gospod kaplan! Čudež! Gospod kaplan so svetnik! Molimo!> Res so začele nekatere ženske znova glasno moliti, moški pa so izjavili pogumno: •:Zdaj pa že gremo lahko v hišo... Nič bati se! Ajmo!> Gnala jih je radovednost, ki je urno ustavila tudi žensko molitev. Vse je drlo v sobo in drhteč strmelo v kamro. Svetlin je bil medtem že pomiril bolnika. Gruden je bil z lastnimi očmi videl, kako je kaplan sunil s:hudiča> in ga zapodil iz hiše. Legel je. Kaplan ga je odel, mu z rjuho obrisal debele kaplje potu, potem pa ukazal: •.Prinesite prav mrzle vode! Polagajte mu na čelo in prsi mrzle obkladke... Gruden je težko bolan... Jutri na vse zgodaj naj se pelje kdo v mesto po zdravnika. Morda ga šc reši. Menda ima vročinsko bolezen ali tifus. Zato se mu tudi tako blede.* cBog vam poplačaj, gospod! Rešili ste njegovo dušo... A kaj, če se liudi duh zopet vrne?> je vprašala Grudnovim vsa bleda in prepadla. .-Maček se ne vrne več,i je dejal kaplan. -cMislim, da ima za vedno dovolj, ker sem ga brcnil z vso silo. Ako ne pogin-, »a v hišo gotovo ne bo več. Vas vseh skupaj pa naj bo sram. da ste se bali mačka in ste bili tako neumni, da ste tako pare imeli za pravega peklenščka !> ,-Saj so tudi gospod kaplan Torkar tako mislih in tudi oni so zbežali,» je ugovarjal mlad kmet. .-Vem. To je še prav posebno žalostno.-, je priznal Svetlin. -Ampak gospoda Torkarja ste zastrašili vsi vi. Nič ni čudnega, da je naposled ob takem tuljenju in kričanju tudi gospod kaplar •zgubil glavo in so ga izdali živci. V temi je celo junak boječ.> M— Slavenski ..Morite Carla" izmedju Sušmks. l Opatij© (Abbazša) na Jugoslavenskom teritoriju. tsa?i Svake srijedc i subote velika svečana zabava uz sudjelovanje najboljih umjetnika opere, operete i komedije. Svaki dan eapnka od 16 do 19 sati. Dvorane otvorene od 15 sati do 2 sata u jutro. Originalne (prave) potrebščine (fixat, pfeservat) za kakor tudi kompletne aparate dobite samo pri Ul. jBilkllsiLCIJIl., Še^n?u?^vaAuT.A6 l, Titai»iiiitnnHini;nMiiniiiimitiitit:ii!iin!TMmMniTiiininiiif!HMTiinuTiii!iiiii S boje, mastila, lakove, štab, emajla, 1 kistovs i jasnačno čisti firnia najbolje kakvoča nude ■EDIC-ZANKL MARIBOR, p.tiriiijvca. družba z o. z. LJUBLJANA, NOVI SAD, centrala. ekladlšte. Tvoraioa: 679, a LJUBLJANA-MEDVODE IV. VZORČNI VELESEjEM V LJUBLJANI NAJUGODNEJŠA PRILIKA za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- In inozemstva. Veiesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in pravo na S5T- 50°/, »aeiasio vožnjo tudi na brzovlakih (razen S. O. E. in br. 3, 6.) PRIP.ODNE KRASOTE SLOVENIJE. 5 STANOVANJA PRESKRBLJENA. S|illlil8!llBlP§e@lii§IS ajemnik se išče za planinsko podjetje n am Oddaljenost od Maribora 3 ure, 1080 m visoko, 70 oralov zemlje, redi se živina. Oskrbovati treba gostilno, a ze bolj hotelsko podjetje, celoletno, poleti letovišče (50 postelj). Re-flektanti morajo biti poročeni, vešči gostilničarskega in hotelskega obrata, močnega zdravja, in znati občevati tudi z boljšo publiko. Položiti treba kavcijo. Nastop 1. oktobra 1924. \ noštev pridejo le resni in sposobni reflektanti. Ponudbe na naslov načelnika: I>r. D. Senior, okrajni sodnik, Maribor, sodišče soba :22. j?odružaioa SPD v Maribora. mmmmmmzmm Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam se za ve*, lasna čela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Orea t Hene», tudi v modnih barvah M. Podkrajšek frizer za damo ia gospode, Sv. Petra cesta 32. Prodajo se sledeča v dr. Oražnovo zapuščino spadajoča zemljišča: 1.) Zemljišče Blcstni lo§: parceli 893 iu 894/1 ter šupi stavbn. pare. 89/2 ia 303 kat. obč. Trnovsko predmestje v skupni izmeri 7-1504 ha. To zemljišče »e proda v treh enakih delih računano od ceste v Rakovo jelšo ali pa v dveh delih, kakor ga režejo jarki s ceste Dveh cesarjev, eventualno najboljšemu ponudniku za vse parcelo s supami vred. 2.) Travnik pod. Dolenjskirn kolodvorom: ob postaje Dolenjski kolodvor ga loči poljska pot. Jako primereu za skladišče lesa, parao žago, odu. tvornico z lasnimi izdelki. Ta travnik obsoza parcele št. 175/1, 176/1, 176/2, 177/1. 178/1 in 179/1 kat. obč. Karlovško predmestje v skupni izmeri 2 0143 ha. Prodajo se prvi dve parceli skupaj in ostale skupaj, odnosno najboljšemu ponudniku vse parcele skupaj. 3.) Zemljlfiče za Rakovnikom: a) Parcele št. 77/8 gozd, 83/1 travnik in 83 2 bajer (pripraven za rejo rib in za pridobivanje leuu pozimi) kat. obč. Karlovško predmestje skupno z zasebno potjo pare. 83/4 v skupni izmeri 1-0628 ha. b) Parcele 77/20 gozd, 80/1 njiva in 83/3 travnik kat. obč. Karlovško predmestje v skupni izmeri 4-7281 ha. To zemljišče se na željo razdeli na dva dela. 4.) Stavbne parcele na Friškovea: a) Parcela št. 172/4 kat. obč. Sv. Petra predmestje I. del. razdeljena na dve stavbni parceli po 746 m". b) Parcela 234/2 iste kat. občine, razdeljena na dve stavbni parceli v izmeri 852 in 896 m'. c) Parcela št, 172/17 iste kat. občine v izmeri 604 m1. Ponudbe, opremljene z 10% radijem — v gotovini, cia. vredn. papirjih — v katerih se ponudnik zaveže, da ostane 4 tedne, ko konča rok za vlaganje ofertov, v besedi — sicer da mu zapado vadij — je vložiti do 39. avgusta 1.1. pri podpisanem odboru. Vso kupnino je plačati takoj v gotovim, ko sprejme Ponudnik obvestilo, da je ponudba sprejeta Vsa pojavila L dobe pri podpisanem odborn ob delavnikih od 9. do U. ure dopoldne. Upravni odbor dr.Oražnovega (univerza). V Ljubljani, dne 26. julija 1924. Dr. A. Serko iul svetovno znamka promplno tvornica | j,,SPLIT", del. dr. za! jPortland cement iz !skiadiščav Ljubljani Aleksandrova c. 12. liraniimca registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Petra cesta it, 1.9 sprejema vloge na kranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in Kanaiiziraite edino cementnim! cevmi znamke ki je strojni izdelek, presega vse dosedanje ročno delo gladka notranjost, natančne^ Etike, je lažji, kar je važno pri železniških transportih in pri polaganju. Ii07a Velika zaloga cevi, strešnikov, plošč za tlak. Izvršujem ter^izo in vsa stavbena dela. ' Betonska tvornica Jos. Cihi&f, Ljubljana 1 TELEFON 51. 735. Dunajska cesta 67. TEIEFOS it 735. ZMOfiR MIR li PIMIIHI najboljših tovarn BSsendorfer, Czapka Ehrbar, Schw;!;holer, Crlglnal Sfingi I itd. — --: lerica HiM, raj. Mm , LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5. vseh. vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni urad štntjsniHeoa pnniosesnika &ND, J&KIL JLjcbJJant., Krekov trs- 10 10ie a