r, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Za pol leta Za New York celo leto - DR. VARGAS PROVIZORICNI PREDSEDNIK BRAZILIJE MORNARIŠKI IN ARMADNI ČASTNIKI, KI TVORIJO VLADO SO GA VČERAJ ZAPRISEGLI Inavguracija se je završila brez vsakega pom pa. — Provizorična vlada bo začela z velikimi reformami. — Novoizvoljeni predsednik Julio Prestes je poiskal zavetja na angleškem konzulatu v Sao Paulo. — Dr. Vargas je govoril po radio RIO DE JANEIRO, Brazilija, 3. novembra. — Po kratki in preprosti cerimoniji je bil danes imenovan provizoričnim predsednikom republike Brazilije dr. Getulio Vargas. Vargas, vrhovni poveljnik vstaškega gibanja, ki je pred tremi tedni strmoglavilo administracijo Washingtona Luisa, je bil oblečen v navadno obleko. Ko je napočil čas cerimonije, se je podal Vargas iz svojega stanovanja v drugo nadstropje Cattete palače, kjer so ga v srejemnici čakali člani vojaške vlade (junte) in nekateri poročevalci. Provizorični predsednik je stopil k mizi, ob kateri so sedeli mornariški in armadni častniki, kateri so se bili dne 24. oktobra polastili vlade. Načelnik junte, general Tasso Fragoso, je po kratkem nagovoru poveril Vargasu provizorično vlado. Novi predsednik se je zahvalil ter pozval navzoče častnike, naj mu z vsemi silami pomagajo, da bo provizorična vlada uspešna. Nato je imenoval člane svojega kabineta. Po cerimoniji, ki je trajala komaj petnajst minut, si je predsednik ogledal pred palačo vojaško parado Pred palačo se je zbrala razmeroma le mala množica ljudi. Zvečer je govoril predsednik Vargas po radio ter obrazložil svoj program. Dr. Getulio Vargas je bil prej predsednik države Rio Grande do Sul. Pri predsedniških volitvah meseca marca je kandididal za predsednika republike, toda pri volitvah je zmagal njegov nasprotnik dr. Julio Prestes. ~ Dne 3. oktobra se je začela pod njegovim vodstvom revolucija, ki je dne 24. oktobra s pomočjo mornariških in armadnih častnikov strmoglavila Luisovo vlado v Rio de Janeiro. Luisa so odvedli kot jetnika v trdnjavo Copaca-bano, kjer je podal svojo resignacijo. Novoizvoljeni predsednik dr. Prestes, ki bi imel nastopiti svojo službo dne 15. novembra, si je poiskal zavetja v angleškem konzulatu v Sao Paulo. Nova vlada je obljubila, da bo uvedla temeljite gospodarske reforme, splošno in enako volilno pravico ter poenostavila upravno in sodnijsko poslovanje. VSE STRAŽE V SING SINGU ZELO OJAČENE Nože in vrvi so našli po poskus enem begu iz jet-nišnice ter jih jim odvzeli. — Našli so tudi zapuščen avtomobil. OSSINING, N. Y., 3. novembra. — Natančna preiskava 2230 jetnikov je pokazala včeraj, da ni pri zad-jem izbruhu iz jetnlšnice nikdo ušel. Kot že poročano, je bil Harry Gordon, eden voditeljev, ustreljen, potem ko je ranil v ramo puznika Maquarda. Vsi jetniki so morali ostati danes v svojih celicah, ker se boje o-blasti nadaljnih izbruhov. Trije nadaljni jetniki, ki so skušali pobegniti skupaj z Gordonom, se nahajajo sedaj v posameznih celicah. Ti so William Le. Pere, Edward Ryan in Herbert Davis. Zadnji je ranjen. Preiskava jetnišnice je spravila na dan različne nože in vrvi s kljukami. Te stvari so hoteli porabiti za nadaljni izbruh. V celici Ryana so našli pištolo, kar je napotilo ravnatelja, Lewis Dawesa k domnevi, da so bili resnični revolverji, k-atere so našli včeraj pri različnih jetnikih, vtihotap-Ijeni v jetnišnico šele pred kratkim. Ker grade že devet let nove stavbe v bližini jetnišnice ter imajo tudi številni vozniki prost dostop v jetnišnico, je bilo lahko vtihotapiti orožje. Jetniške oblasti so bile obveščene danes, da so našli pri postaji Briarcliff zapuščen •avtomobil, ko-jega motor je šel tekel, in na njegovem sedežu nabasan revolver. Nadalje se je ugotovilo, da je bila licenčna ploščica zamen j ena in oa so jetniki najbrž nameravali pobegniti z avtomobilom. Nadalje se je ugotovilo, da so skušali jetniki zaplesti v zadevo katoliškega duhovnika, čeprav se je dognalo, da je izjav:l Gordon cb času, ko so ga postali v jetnišnico, da je židovske vere. BOLGARSKI KRALJ BORIS ZOPET DOMA BANDITI ZAHTEVE l | AKCIJA PROTI SO ODVEDLI j INDIJSKIH j KOMUNISTOM BOGATINA DELEGATOV: NA KITAJSKEM Bolgari so pozdravili Policija je zaman posta-kraljevsko dvojico, ko . vila voditeljem tolpe pa-je dospela v glavno me- J sti. — Odvajalci bodo sto Sofijo. SOFIJA, Bolgarska, 3. novembra. Od 60,000 do 70,000 Bolgarov je vprlzoril slavnosten sprevod, da pozdravijo svojega mlademu kralja ter njegovo ženo, hčerko italijanskega kraljevskega para. Kabinetni člani, poslanci ter velike množice ljudi so se udeležile tega sprevoda. Ministrski predsednik Liapčev je prvi pozdravil kraljevski par. Rekel je, da predstavlja ta dogodek veliko veselje med bolgarskim narodom Navdušene ljudske množice so oŠ-dale kralja, ko se je dopoldne vozil z avtomobilom po ulicah, da vrne obisk ministrskega predsednika. Policija r/a konjih je skušala naa praviti prosto pot za monarha. Tedaj pa je vzkliknil Boris: — Jaz ne potrebujem nikake policije. Ljudje sami me bodo zadosti stražili. Kralj in kraljica se bosta napotila v Varno, ki je oddaljena le nekako 15 milj od Sofije, nakar se bosta napotila v Evksinograd, kjer bosta preživela medene tetine. Kralj se bo najbrž vrnil v Sofijo dne 15. novembra, k celi vrsti slavnostnih sprejemov. Včerajšnje slavlje je nosiio prav-zapiuv značaj ljudskega slavlja. Med darovi, katere je dobil kralj, so bile velike košare sadja, sodi vina ter dosti drugih dobrot. zahtevali odkupnino. : DETROIT, Mich., 3. novembra. — ' Charles Kaier star 42 let in bogat zemljiški trgovec, je bil odveden v četrtek zvečer od štirih banditov, ki zahtevajo $10,000 odkupnine. | Policija je izvedla šele včeraj za to, ko je prišla Mrs. Kaier z $2000, katere je dvign.hi v neki banki, v hotsl, kjer naj bi se sestala z odvajalci. Tam se je zgrudila nezavestna, potem ko je zaman čakala odvi-jalcev. Šele nato je izvedela poli-'cija. da so obiskali njenega moža štirje ljudje, ki so se izdajali za zvezne agente. j On je odšel ž njimi in šele pozneje so ji izročili zahtevo glede odškodnine. Gospa Kaier je bila tako razburjena od tega dogodka, da ni niti { mogla govoriti s časnikarskimi po-' ročevalci. j Policija pa skuša zalotiti odva-jalce. Domneva se, da je zapleten v zadevo neki Vojniak, trgovec z žganjem. O Kaierju ni še nikjer nikakega sledu. N a angleško - indijski konferenci bodo nudili enotno fronto glede bodočnosti Indije. LONDON, Anglija, 3. novembra. Na angleško-indijsiti konferenci, ki se bo pričela sredi tega meseca, bodo zahtevali indijski delegat*, naj se jim dovoli neodvisnost v obliki dominijskega statusa. Po različnih fajnih konferencah med Indijci in mohamedanci je bilo sklenjeno, da se bo nudilo enotno fronto napram vsem poskusom, da se zaseje spor med njimi. j Pričakuje se, da bodo delegati takoj izjavili, da smatrajo to konferenco za mogočo le v slučaju, če bi privolili takoj od početka v temelj teh pogajanj. Drugače bi bile vse konte? re^ce ; glede te zadeve popolnoma od"rea podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli posojati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 21« W. ISth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 387« BOJAZEN PEED DEPORTACLJO Lz policijskih rekordov in jjororil raznih dobrodelnih družb je razvidno, da je v New Vorkn nad dva na j.s t tisoč družin, kojih oeetje nimajo niti dela niti zaslužka ter so navezani im javno dobrodelnost. Neiti raziskovalec ]»a pravi: — Število teh reve že v je najbrž dvakrat do trikrat večje, pa ga ni mogoče nataiič-no ugotoviti, kajti brezposelni nedržavljani se boje, da bi bili deportirani, ako bi razkrili svojo revščino. Vsledtega taje svoje pomanjkanje, .samo da'za morejo ostati v deželi. Amerika, ki je bila nekoč najbolj gostoljubna dežela na svetu, postaja bolj in bolj negostoljubna. Ker je v sedanjem času v Združenih državah velika preobilica delavcev ter jili je med njimi na milijone, ki ne morejo dobiti dela oziroma zaposlenja, je vse priseljevanje delavskih slojev iz Evrope takorekoč ustavljeno. Kdor se lioče priseliti, mora zadostiti vsem priseljeniškim določbam, obenem pa dokazati, da ima na razpolago teli ko denarja, da ne I*, v slučaju nezaposlenosti postal breme javne dobr<»deluosti. tfakon določa, daje mogoče deportirati priseljenca, ki še ni pet let v deželi, če zakrivi kak zločin ali če ne more s svojim delom oziroma zaslužkom preživljati sebe in svoje družine. Takih je dosti, posebno po velemestih. Iz starega kraja niso prinesli seboj nikakegu kapitala. Začasa zaposlenja so le toliko zaslužili. - & 50 ™7:xlc 12 oktobra popoldne je nas:.a! v lo uspešno gašenje mogoče. Tako nemud3ma iskati pomoči v bolnici, neki gt stilni v Začretu pri Ljubeč- Sedaj pa sem se cjunačila tudi Je ostala nesrečna družina brez Na Blei^eis°vi cesti v hiši št. 5 ni protrp med £; Lr t < i v-* i Z_ _ _ ' ! __t .« * bujajo narodno misleče zene, m pa, le za malek^stno drugič, kei se mora človek zgra- eni uri je pobral žati radi fašističnega nasilja v za- pripravil GJavač s trudom in delom sedenem ozemlju. Več kot 2000 Ju- dvajsetih let, kar je v Amenki. 1. rodbini živita v t^nih medsebojnih ;:nca preko v,?ga obraza Jo vratu goslovanc v je že postalo žrtev fa- nrvembra je obhajal 30-letnico. ko prijateljskih odnošajih. 19. oktobra obenem pa mu je z drugim ! je prišel v Johnstown. Pač žalost- P^dne so šturmovl in Gregorlnovi ho m odrezal lev. uro. k; se jo drža-i ce. zavarovana pa je ruao.m proiesorja u-. *r. ki surovi vroCKrvnež je potegnil noži a - ao vsoto. V manj kot Sturma. docenta na ljubljanski uni-. in z njim zadal 24-letnemu zida- . ' ral odgenj kar si j' verzi in dr- Jan** Gregorina, pro- £kemu delavcu Jožetu Skamnu! pedntr.deset centov, p, r lč s trudom in delom fes0J"ja r*a ljubljanski realki. Obe itra^no rane, segajožo od lew, i '%' ra> kpm Jih a*n-1 "er Po doigih letih se srečata prijatelja. No, kako je. kako je° Ali si oženj en? Seveda sem ozenjen. »amo ne i vem. kam bi dal denar? j — Kaj imaš toliko denarja, da ne ve«, kam bi ?a daP ja. Vse moje premeženje ne mam <:se varžete stiuaiu šistov in še vedno se dogajajo groz ne reči tr»:'a od nobene strani ni na dvajsetletnica, še nič slišati, da bi kaj boljše. Ni dclgc. kar se je širokoustil krvolok napravili skupen izlet na Krim. lo le še na koščku kože. spotoma pa so nabirali gebe, ki jih Ko smo gledali pogorišče in osem- je v krimskem pcgsrja v izobilju. z nožem v prsa. Mussolini, da * bo prepojil fašizem glavo družino brez strehe in obleke ! Nabrali so precejšnjo količino gob ' zročo sti'ahoma v bodočnost, smo1 in cbe rodbini st-a jih 20. oktobra ves svet. Pa saj drugega ne zna kot širokoustiti se. Res, da narodi protestirajo, ali pa je že kaj zaleglo? 'sklenili pomagati jim, v največji si-ili. da si nabavijo najpotrebnejše. 'Šla cva nabirat k prijateljem in | Pravijo, da ni lepšega i:i prijet-ncj5eg*.i na svetu Kc: je mlada Iju-j bezen. Vr Županji njivi pri Kamniku na j pa ni res tako. Mlada ljubezen je c pol dne pripravili za cbed. Vsem so se spr!a 25*Ietni Posestnikov i spremljana cd neštetih brit kost: in gobs prav dobro teknile, nihče ni Pcle" Ln Ivan Vatovec iz jgrenkosti. čutil kakih posledic. Toda to je tra- late vasi Vatovec je med prepirom ' Fasisti so zdivjali v Vrhpolju pri;^cem jaz in Mrs. Anton Logar. |jaio samo nekaj časa. Okoli 15.30 r.nn w^T T/" Vipavi, v trdnem prepričanju, da so Nabral sva $36.77. Darovali so sie-|je začel° ^tajati posameznim čla- - 'Zam,iena l Slovenci umorili fašista Sottosan- | deči: po $2.00: Math Klucevsek in inom obeh mdbin nenadoma sfctbo. »^r« ,o prepeljali . UJa. Takoj so se podali ira delo ter jateb Respet: po $1.00: Mrs. Chech. Predeva!li so. se opotekali in za- -juu.an^o ooinico. opustošili tiskarno edmega sloven- Anten Toma n, Alojz Omrzel. Gre-'celi bruhati. Bilo je takoj ocivid-1 Anton Kolar. Mrs. _ no. da gre za zastrupljenje z go- j Krvav pretep v Sostrcm. skega lista v Julijski krajini. Kdo ger Plesnik, _______ ___________ pa je bil Sottosanti? Necastnež. hu- Math Ncvšak, Matija Krasovec. Ja- bami' kajU 5lat>0 je drug za dru»im I V Magistrcvi gostilni v Scstreu li7:- ta! dobnež ter zastrupljevaleč sloven- £00 Krasovec, Mrs. Lindič, John ! P05^^10 vsem- so b ii užili so-lje popivala večja družba fantov, i J"® _b skih otrok. Krogla je premila za ta-j Lcvše, Alojz Bizjak, Mrs. Dobevc.! ^ [med njim: tudi 27-Ietni hlapec F: ke lopove, človek bi ga n*a žerja-^rs. Kenny. Mrs. Dyba. Alojz Tr- °ba Profe^orM sta v popolni za- Vodi. Ta se je spri z Jožetom Juva-vici pekel počasi, kot je on delal z cek, Mrs. Mikiavčoo. Joseph Lišku, vesti °Pasncsli pozvala na Ble:-^nom in Jožetom Vldicem. ki sta -aa malimi šolskimi otrcci. Ali ni groz-^irs. Amersek. Mrs. Martin Kluček. weiscm> cesto dva ki |zacela cbdelavati s steklenicami no, da jetičen človek zdravemu v štela Starvošnik Mrs. Albin Gač- sla vse PrePeljala v *>oinico. Bolniki glavo, da je padci po tleh. Na t usta pljuva, kot je to delal učitelj'nik. Mis. Miller; po 5Cc: Anton Lo-'so: prof" dr- France sturm- n-'e§°- ležečega Vodnika sta suroveža sc J5C vrniIa m ko-*° ča>a ilala \___' ^__„-,!„" „„ _____________va soproga Stana, hčerki Vida in Vdelali z :ržem \Ic~no nc k -»-.ipred hišo 'tr se goreče pc^lavl ala Ne. ne. nikar ne mislite, da je mladim zaljubljencem vse z iož.ca- mi posulo. Velika ovira mladih zaljubljencev so sta risi Če le morejo jih preganjaio. iz parlorja v kuhinjo, s porča v parlor. tako da nazadnje res ne vesta. ie .-»edla in .epetala o svoji ljubezni, o boy I Pa ne samo starisi. tud. so edje strežejo miadi ijubezn: po /ivlje- Scttcsanti? To je v nebo vpijoče. rJinju. 1 Natan-čno vedo povedat:, kdaj sta 'gor, Mrs. Končan. Mrs. Kamnikar. ^ —• —^ — - - - - Fedora, sin Franc: in služkinja Li- Iz Rima je zadnjič došlo povelje. Mrs Klemenčič Frank Klučevšek,, *eaLVsuuuuxija ui- vanega hlapca so prepeljali v Ijuj-da naj se zadnja slovenska šola za-'Mrs Kočevar Mrs Suhadolnik Jo- na Tančičeva. nadalje profesoser ijaasko bjlnico. pre. jse'ph Thcphson, Mrs. Lanbert. Mrs. dr" Janlco Gregorirt, njegova sopro- | Torej slovenske žene, posebno mej^boit Mrs. Korelz. Mrs. Gabrenja, Ra Jelka I>arja, tašča Iva- zločinska roka požiga kmečke do- žene od Slovenske Ženske Zveze, Jurs/vaMer, J. Vidmar, Mrs. Elsie na I^čičeva in služkinja Ana Mo-j oglasite se ter spodbujajte druga ' Kreise. Mrs. Schumberger; po 30c: \ž nova- • drugo. Dvignimo glas v cbramoo ter Matt Novšak, Jr.: po 25c: Mrs. MrA pomagajmo, da se postavi kak sno kun,'Mrs. Sernsll. Joseph Deželan. °{c v izurjenosti prerezal sinu menik. posebno onim štirim, ki so Mrs. Belz. Mrs. Nahtigai. Lee Amer-padli kot narodni jurraki z nasmeš- šek, Tcnjr Stražišar; po 20c: Mrs. Vsem so še v spominu zagone':ii na Gorenjskem, kjesr ;e dj- \ In sasedje za dobro mero radi še nekoliko pridenejo, da je pozneje 'dcnva pravi .sodnji dan. Tudi policija je velika sovražnica mlade ijubezn.. Po parkih ln goščavah preganja zaljubljence kot divie zveri, dasi se imajo zaljubljenci tako radi, da bi eni noči zapel rdeči petelin šah treh posestnikov .a hi- vrat. črnska reka uničila premnogim po- rrajraje pojedli drug drugega, od sa- sestnikom njihova domovja. Zdi sr. "^k V jrrenskem času, ki so dolenjske da smo na prugll podobnih dogodkom na ustih ter junaško besedo. Fran Oronda: po 10c: Alojz Valter; ;zidanice polne, vinogradniki peseb- kov tudi na Dolenjskem, kjer j? Spomenik naj bo njihovim mate- p0 &c: Mrs. Beam. Neimenovan 7c. no co nedeljah i-.idi cbi-kujejo sve-ram v tolažbo, da bodo vesele, da Skupaj $36.77. JC hrame in paskušajo lastni pride- jih ne obsojamo, ampak pomiluje- T-^ko ie lr« oktebra nonoldn« « ci V imenu družine Glavač se vam.1— A~K0 Je u OKlCDra popoian- v tck 1? oktjbra je naeakrat .nc, p.^ebno m? amen^/ie Sloven- sm \7 r.nmi-h to c{<» t ^ itovill, vsem darovalcem nai prisrčne je za- ; - ~ wuinj..i 2ačelo gjret; okrog 19. pri poses t- ke Saj nas je mnogo po številu, m ^->i šk-—Hnn nr--:priit v - 1 t,,*? L cr,„ -> jhvaljujem. Ponovno ste dokazali, da ^ t" bK^janu-ei pc^eaat » svoj niku železniku v Zabor^ku b:,zu upam tud! P° srcu Z njuni. I J OVrr-> IR io vrrrl r>rr 'Pi innate usmilj-na srca. da radi po- ^oxreg id. oe jo wn.i pre.ej Rake Dcmaci gasiicii ki s3 se pod. Naj bi se raielo po naselbinah magate p^ svoji moži človeku v po- ' •_,razpolozen~ domov. Tedaj je vPra-;v:z3U da SQ F_ihit:eli čirn hitreje na zbiranje za spomenik. Vem, da bij trebi. Ncj vam 3og povrne'. StorilisaI ženc- kje se mudi l.-ktni sinjrne.,o požara so 2 vc portVoval-vsak po svoji moči kaj pripomogel 1 ste dobro delo. Družina Jchn Gla-iAn*on' Ker "1U žena ni v?de!a toe- ( p03e?li v rešev^nje. teda og- 1 ohranila v hvaležnem! n° Padati, je razburjen odšel re- rlement je bii mn0„0 mo5. j koč. da pcjde sin sam iskat. Sin An- Jnej^j cd njih in je v naglici upe_ Pozdravljam vse čitateljice in či-1 lOU je u*'" narnike' tc>jr;0 na- . ,. . . , „ diljevali pet v Etolnjih dolah pa so, _ hi Kiin v tiet^m ti m„;ni Dem priredi vecerinko dne 3. no- ... . ., !>an bi bilo \ae v tistem casop.au. ki mu ^ „ ^ ustavili pred Hoževarjevo ffcstilno h »•<» »> o TiK fl Miln P r\rk H r " gavedi iz kakega vzroka zavaro- ■ je najljubši. Glas Naroda naj pa i sam por:ča kaj in kako misli. Pozdrav zavednim Slovenkam in ' Slovencem! S spoštovanjem! Mrs. Frances Žagar. Johnstown, Pa. Pre? m. develite m: nekoljko prostora v priljubljenem listu GlasNa-, roda. Nimam sicer kaj veselega po-! reža ti, pač o nesreči, katera je zadela družino John Glavač. Zadnjo nedelje, 26. oktobra, med 17. in 8. uro jim je pogorela hiša z I vsem pohištvom in obleko, tako da j jim ni ostalo drugega kot kar so ; imeli na sebi. Bili so pri sosedih na vembra na 116—6 Mile Road. Apeliram na Slovence v Detrostu. da bi se udeležili te domače zabave! Jennie Zupan. ! in stopili skupno na liter vina. Precej miaz je že bile. in zato sta sedla tesno druR poleg drugega V luno sta gledala in m gradila grado- Po dovršenem gašenju so se izmučeni gasilci vračali domov, da so ! Ar t on Srai je ravno zopet zauu- . . ... .... t ^ * na svoje začudenje ooazil: svethka- - stil g stilno in hotel pogneti prot:1 . .. . 0 .nje v sosednji vas:. Jermanovem demu, kc mu pride o?e naproti. I , .. ... , vrhu Usmerili so takej vozove v do-j POZIV ! ve v nebeških višavah Naenkrat, kot da o\ iz zemlje zrasel, se pa pojavi pred njima devetletni 1-antičer:. majhen in okrogel, živih oči in prikupnega cbraza. Ra-sreči dospeli Dra- dovednost m porednost sta mu Sijali iz vsake poteze. Kaj hočeš, fant? — ga vpraša "Si prišel hudič iz gjsUlne?" jc ločeno smer in oče r.vhrul 1 sina, popade! sekiro^ vol-asno do h:še pocestnice Marije z voza. skočil proti sini: in ga hotel ftupar. kateri je pričela goreti hi- pobiti. Sin pa je bil urnejši in je ša. Gasilcem se je posrečilo ogenj 2al,ublje"nec nevoljno. 'očrtu zbil sekiro iz rok, nakar se je uduliti in posestnico obvarovati Vs) naročniki katerim |PrJčel umikatt in je slednjič zbe - 'večje ^ode. j žal. ker se ni maral pretepati z o-j Zelo izmučen: so se jo drugem je, oziroma bo V kratkem jČetom, čeravno je močan fant. Ne-.gašenju vrgli gasilci proti svojemu človeški cče je toedaj zdirjal za si- domu. da se po truda polnem delu nom vzel s potoma iz žepa nož-kri- cdpočijejo. toda vnovič jih ie po-ovratnik suknjiča, nato pa vrat od;zvalc k reševanju otarjeno nebo. desnega ušesa do grla. S:n se tudi i V Stari 2učki je gorelo pri posest-zdal ni beril, temveč je samo od-!niku Antonu Mrrakarkju. Vnovič so pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista ffca Jeaeru Capena v vezuvskem masivu ao pred kratkim opazovali Ijsreckio čuden prirodni pojav. Voda v Jezeru Je od časa do časa izginjala ter «e spet pojavljala, do-divala je razne barve ter so iz nje puhali oblaki pare. Ti pojavi so bili v tesni rrezl z delovanjem Vezuva. Capenako jezero je nastalo tako, da Je voda zalila neko ugaslo žrelo. Oči vidno pa je ognjenlško de-Iflfflrojt predrlo jezersko dno in te ttet |e m voda naenkrat izginila, na dnu pa so se 0|>azlli požiralniki, akasi katere Je čez dobro uro zopet privrela na dan, da je jezero zavze-®w>i Obtftajnl obseg. Oeofi-sarod, ki opawije slbaaje vo-ie često zabe-Je io vr--w do- nje je bilo pred štirimi tedni in po dosedanjih izkušnjah ni bilo pričakovati, da nastopi pojav tako kmalu. Opazovalci so bili namreč ravno na dnu jezera, da preiščejo odtoke, ker se je začela voda vračati, da so se učenjaki komaj ote-11. V pičli uri Je bilo jezero zopet pclno. Voda Je vsebovala veliko množino žveplenih parov, ki bi bili opazovalce skoraj zadušili. Eden izmed članov geofizikalnega zavoda dr. 6a!fieri je izrazil bojazen, da ta pojav morda napoveduje novo . delovanje Vezuva, ker so enake.po-jave opazovali tudi pred zadnjim velikim potresom v Južni Italiji. Ognjenik Je Izbruhal tudi precej lave, ki je napravila znatno škodo, vendar pa Je lava kmalu prestala in nmrtnpil je^mir, ki ie morda le večje katastrofe. Delega 1 je IN VESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so na letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razuiei'e v letu 1931 znatno izboljšale 111 da bodo leta 1932 normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnost. * Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% in obresti pripišemo li glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Da jc denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. ER State Bank 82 Oorttuidt Street HEW YORK,Y. 7 =■ — Nič. — odvrne fant. stoji in gleda. — Marš! — vzroji zaljubljenec — pcberi se, če ne, te bcm. — Bom pa mami povedal. — pra-j vi fantek. Zaljubljencu takoj pade M-ce v hlače, in .se začne posluževati di- ■ : ploaaaciie,' ki se v normalnih raz- mikal očetovo rok s, saj pač ni ver- jodrdrali na mesto požara in krepko !merah vednQ dobro obne5e jel. da ga hoče oče umoriti. Vsesr? 'stopili v akcijo. Tudi tu je bila njih ' _ Na nikeIj pu _ prav, okrvavljenega je naposled otel 00- -delo krcnano z uspehom, kajti re- setnik Gregorc, ki je fanta spravil; šili so docela hšo kljub temu, da je v gostilno. Tu n so ga Hočevar.tevi požar v neposredni bližini do tal ' uničil vse gospodarsko poslopje z j vsem inventarjem in je zabeležiti do 40.0000 Din škode proti skromni zavaro\nlnini 5000 Din. prevezii v\iegj in mu nudili pomoč. Ponoči je po ranjenega sina priila mati in ga odpelj-ala domov, zju- fantu. — Nak. nočem. Prvi predlog je to**ej odločno zavrnjen. Zaljubljenec se odloči za na daljno žrtev z besedami: — No. če nočeš niklja, na kvo-Preiskava je dognala, da je bil]der ogenj podtaknjen že za petami; m so po^igalcu . SAKSER STATE BANK 32 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje v&ak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. •e vsi bra (sferne, «• sten te starostne fensfe — Nak, nočem. — pravi fant od-! ločno. Zaljubljenec ima v žepu dva do-j Jrarja, — vse svoje premoženje. In če ■ ne bo drugače, je pripravljen polovico svojega premoženja žrtvovati, [samo da bo sam s kraljico svojega | srca. Zato pravi fantu z zmagoslavnim I glasom: — No. doi-ar, ti dam. če^greš. Fant se zasmeje in pravi: — Nak. nočem. Zaljubljenca navda sveta jeza. j Malo manjka, da se vpričo dekleta ne spozabi in prem lati smrkovca na mrtve žlake. Mukoma kroteč jezo in ogorčenje, ga vpraša s tresočim glasom: — No. kaj pa hočeš, za božjo vo- — Nič, samo gledati hočem, — odvrne fant možato. MEW mi, TTESPAY. NOVEMBER 4. 1930 PRIMORSKE NOVICE Vitk; prsti saioncke dame so ae rati s temnim rabinom na ten-?m zlatem prstanu. Zdajci je po-jal nanj svetel žarek. Zasvetil se ■ kakor kapljica svete krvi. Oči rute r.aivke se ga niso mogle na- — Liana, zavidam te aa ta prekrasni nakit Nihče drugi se ne mc c ponašati s takim! In tenke, blede ustnice salonske dame so se odprle ter se fino nasmehnile : — Draga duša. na tem svetu n nobena reč nedosegljiva. Pri gledališču W ' PONAREJENI KAMNI — je segla naivki v besedo salonska dama. — iScer pa je znano, da S3 moški baš v tem zelo slabotni in šibki. Ne bi megla baš reči. da slabo plačuje simpatije. Toda radodaren je le tedaj, če misli. da. ga žeitska ljubi zaradi samega sebe. — To je lepa poteza v značaju moža. — je dejala naivka z zasanjanim glasom, da bi prikrila salonski dami, kako se že štirinajst1 dni smuka okrog nje Goldberger, ki ga je zapustila Liana. hko dose Ah, pri gledal vse ču! — je vzdi-mila naivka. — Poglej na primer ncjo konkurentinjo! Navzlic svoji, rebrni pore ki se danes noče pre-j >u*titi nobene svoje vloge mlajšim \ gralkam* — To je vse res — ampak v tem >r;meru — je dejala salonska i- j ;ralka in zopet izpostavila rubin ako d; se je z a lesketal v svet lo Končno, je dejala naivka pri se- , bi, kdor ima srečo, da lahko vrti j aoldberger ja po mili volji, la sc! lahko ponaša s takim rubinom. i — Nu. kaj pa tvoj častilec? —' je rekla — Goldberger? — Ooldberger. — Obrnila sem mu že hrbet, — i je dejala salonska igralka v ogor-! če nem tonu. - Že končane Tako hitro? — i se je čudla naivka. — Tako hitro. Našla sem neko-1 ga drugega, ki je vreden ljubezni pred onim. Saj ti lahko zaupam: I ta, ki ga imam sedaj, je res moj. Naivka je pogledala salonski i-; gralki v oči kakor bi ji hotela pro-r. ■ knit i v dušo. Salonska dama je na Jaljc vala: — Ime mu je Maks, plave oči j Ima. je tvorničar za margarino in vobče ....izreden človek. Naivko so kaj malo zanimala svojstva, ki so dičila najnovejše- i ga ljubčka salonske igralke. — Goldberger je torej proit? —; je vprašala z nekakšnim poudar- j kom, ki je očitno pričal, da jo ta moaki zanima. — Kar se mene tiče — popolnoma pro«!t! — je odvrnila salonska dama. — Hm, čudno se mi zdi le to, da je ta človek — kako bi dejala — ttiskač. Ne razsipa. — Res, lahko bi ga imenovala skopuha — in to po vsej pravici. Nekaj dni pc tem razgovoru med naivko in salonsko damo je prejel Goldberger od naivke vabilo na čaj. Bil je naravnost začuden. Prišel je točno ob navedenem času in ko je stopil v salon, je opazil, da ji oči gorijo v čudnem ognju. Naivka mu je ponudila sendviče z ljubkostjo nimfe. Ko je iztegnil roko proti krožniku, se je zaleske-talo na njegovem kazalcu nekaj takega, kar je v očeh naivke takoj vzbudilo sum po brilantu. — Krasen kamen? — je dejala mimogrede. — O. srečen bi bil. če bi vam smel podariti ta prstan! — je rekel. — Verjemite mi. da ne bi ga nikoli sprejela. Kaj bi si vi mislli o meni! Glas ji je drhtel. — Gospodična, sram bi me bilo naravnost, če bi vam moral ponuditi ta prstan z brilantom, kakor velite sami. Kamen, ki ga toliko občudujete, namreč ni pristen. — Moje naček) je. ne nositi dragih kamnov na prstanih. Saj se ta reč tako lahko izgubi. Izkušati me hoče. je mislila naivka. Če že nI pristen kamen, bi vas pa res prosila, da mi ga daste v spomin. — Prosim! Nič lažjega! Z drhtečimi prsti je naivka segli po prstanu z brilantom. Svetlikal se je v sin j kast i barvi. Trenutkoma je naivko minil tisti ponos, o katerem je vedela toliko povedati. Iz Bukovega odhaja osem mož v Argentino. Tja se odpravlj-a zopet tudi nekaj mladih ljudi, iz Ciginja. V gorskem svetu je se dosti zarast-le zemlje, ki bi se dala izpremeniti v plodno, če bi kmet mcgel dobiti potrebno podporo pri viadi. | V Liszu v reški pokrajini je treščilo v zvon k. ko je cerkovnik An-kadar je bila v družbi svojih gle- ton Simčič zvonil sv. jutro. Zvonik daliških tovarišev in UJvarišicr 3e porušen in Simiič je obležal pod Naslednje jutro je naivka že ob njim mrtev, zadet od strele, sedmih stala pred cfraguljarno. v Hruševju pcJ Nanosom so po-Lastnik trgovine, ki jo je poznal z kopali vaškega starosto. 85-leinega odra. se je prijazno nasmehnil, vi- Martina Brnet a. Pckcjnik je bil do-aeč. da čaka nanj. ber kmečki gospodar in značajen — Koliko dolarjev je vreden ta mož. brilant? — je vprašala strokovnja- V Štjaku na Krasu so dobil no-ka. vega učitelja Ludvika Gabrsireka iz} — Dolarjev vam ne bom odšte- Tolminu Šolske poslopje v vasi je val zanj, neka) kovačev pa odri- mno,o pretrc=no za sto otrok, nem za kamen. Reči moram, je Meseca avgus:a »e je izselilo iz vsekakor zelo uspela imitacija! Istre 262 oseb in priselilo 472. me- Naivki so zaplesali pred očmi seca septembra jih je odjlo iz de-sinjkasti kolobarji. žele 529 in prišlo v deželo 436. — Ta kamen je vendar drag!— Prvi del istrske vodovodne zgrad-je pripomnila naivka. be je prevzela na dražbi v Puli mi- — Da. prav tako drag kakor ru- lanski t\*rdka "Impresa Ccstruzio-bin, ki ga je prinesla pred nekaj ni Settentrionali" za 10 milijonov dnevi k ment vaša tovarišica sa- lir. Dela se prično vkratkem. Deiav-lonska dama. Kaj takega se rado ce pripelje tvrdka s seboj. Doma-primeri v vaši stroki! čini, katerim 32 je nedavno lako Zvečer sta se sestali naivka in sieve-nc žagolaijai dober zimski za-salonska dama zopet v gledaišču. služek. bede opravljali le kaka tež-Naivka je pripovedovala tovariši- ka dela ?a maio lir. ci: V Klani v reški pokrajini zgra- — Pomisli draga, Goldberger mi dijc tri stanovanjska poslopja za 1 je kanil pokloniti briljant in jaz?častnike in podčastnike. Stroškov' sem ga odbila! bo 1 milijon in 491 tisač lir. Salonska igralka se je suvereno iz Škccijana poročajo: Te dni nasmehnila, rekši: _— Ti si res prava naivka.... Božič * Domovini LARGEST ILOTIV1 DULl r, MOŠKI V KUHINJI GENTLEMANSKA TEKMA Se li počutite stari in brezmočni? ,\K» > Viii« x* ft'abotno i rt |«>-< utll<» .•Kari izčrpani, plnulr .ipt-tii«. trn*!«- i»r.-b«iv»n* n»-rr 4 trajni, uprtnif-i, ali m» hurn<» dru3Uiijc_ Imlft'iiK v hrbtu, zuublj.it«- im (rži, tu- niufft« IM^i^nu imfiiati in sr m' poCttttt** v jutru • V«4U, tfvta) VlTtsltc XugJ-Toll«- !♦• TJA. 1«. Sv.tj rial In za.wli-.luju-, kolik« mofn«J-in !».• boiii l> J«..' Utill. Xuiru-ToriH J* icradUt-v nar»YMe* x«!ravja in ic.tH-i. N.L|)i-H\il j« tudtfc-Bi lijon* ljudi. Varuj«- •'•r«*Vii. odpravi prtnico, xgr.idi ruiW-o zdravo kri, mlini liira in nj«'"uj'' trreajit- in živčni »i-■f>-m, povHU teftu suhih fstn*anih ljudi. Nufa-Tone v*rtrtujf. obijubu> vam zdravje — novo dobljeno vimU« v tivljenju Vsi trjfovni 7. zdrav ili prod«Jajo Num-Tone. Alco vaS tijjovec tr&u. ai m a v eu-Ipfi, r«H*it* mu naj tntiCft naroči za va* «id njegr>veBa prekupčevalca. —Adv. Fo stari tradiciji so imeli dne 15. oktobra v Rouena na Francoskem "gentlemansko tekmo" v ho- ii okoli mesta. Normandski gizda- lini. ki se udeležijo tekme, morajo biti oblečeni kakor za ples: cilinder. lakirani nizki čevlji, frak in bela vrtnica v gumbnici. Dvajset gentlemenov je korakalo v prvem krogu zadaj, da izkažejo dolžno spoštovanje starejšim udeležencem. To zopet zahteva stara navada. Pri drugem krogu so seveda prehiteli mlajši udeleženci staro gardo. Zanimivo je, da nastopajo tekmovalci vedno pod izmišljenimi imeni, in jih tudi sodnik ne smejo vprašati po pravih. Kot zmagovalca so proglasili "Aga-Khana"; pa si res ni nadel zaman imena lastnika najboljšega angleškega dirkalnega konja: prekorakal ej 6km v 35 minutah. je z udarcem palice v sanic obramb udaril 25-letni Ponikvar Feliks rfl lenega Muelja Franca z Dobrave j po roki tako. da mu je prelomil; 1 kost nad zapestjem. Pcvod dogod-iku. ki se je odigral že pezna zvečer __.j pred Mulejevo hišo v D-bravi, je j Odkar ne gre več možu pravica bil naslednji: V hišo sta prišla Po- | podajati se v sovražno življenje I nikvar Feliks in njegov 18-letni samemu, ni kuhinja več izključno brat Alcjz iz Deb rave pri Škorjanu polje žene. Čedalje bolj se množi in sta se zavzela iu svojo sestrieno armada mož, ki smatrajo, da ni — Mulejevo ženo — s katero se je nič nečastnega, če stopijo sami k Mulej prerekal. Oba sta skušala 00-cgnjišču in .prevzamejo posle do- miriti zakonca, toda vse posredova-mačega kuharja. Pri tem jim niti nje je bilo zaman in je Mule j a še ne pride na um. da bi se s tem bolj razdražilo. Prerekanje se je P^-smatrali ponižane, kar se rado pri- ostrilo in kmalu nato je došlo do meri, kadar se premakne težišče sp:p?da. Videč, da preti mladima moči med spoloma, stvar, ki vodi Ponikvarjema nc bo dosti opravil, vedno k popolnemu sprijaznenju s : je Mulej v temi iskal sekiro iti mo-streko. ki sicer pripada ženski inittko. da bi se oborožil. Ker pa niee-ki postane usodna za moškega, čelsar ni našel, se je odpravil v kuhi-se tega odločno ne brani. To je že j njo po než, s katerim S2 je pojavil zaradi tega nezmisel, ker oprav- hipoma pred Feliksom Pon kvar-li?.jo možje, ki se s športnim nav- jem, ki pa je zamahnil s palico po dušenjem {posvečajo gastronomski reki, v kateri je držal Mulej nož. in znanosti, to delo iz proste volje. mu ga zbil na tla. Pri tem pa je za- K temu jih silijo zahteve last- del Male^a tako- da mU je V Zape5t~ nega želodca, ki voljan trajno pre- P»Iomil kost. S tem je bil konec bavljati vedno enih in istih jedi. Pr€Pira- Poledica pa ta. da so moki si jih upa moderna Eva še ku- raIi Muleja prepeljati v bDlnico v liati v strahu za lastno linijo. IntNovcm mestu-ker se moški našega časa ničesar ne boji tako. kakor da bi ga raz-vpili za tirana, svoji ženi pa noče vsiliti, da bi kuhala nekaj, kar ji ni všeč. mu ne ostane pač nič drugega kakor — samooomoč. Pojdite to leto! Noben Božič ni tak kot so starodavna praz. novanja v stari domovini — domači priaori, znani obrazi, znani običaji in veselo praznovanje. 7x2 hitro, ceneno, veselo vožnjo potujte 2 našimi številnimi izleti pod osebnim vodstvom, vključno na največjem parniku na svetu. Po najkrajši morski poti v Cherbourg. Odtam pa z ekspresom v vašo staro domovino. MAJESilC Odpluje 21. nov. hi 13. dec. pod osebnim vodstvom Petra Bartha in Juliusa Bernera, naših kontinentalnih potovalnih izvedencev. Vprašajte svojega lokalnega agenta za vsa pojasnila. WHITE STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MAR INE COMPANY No. 1 Broadway New York City BLAMAŽA DUNAJSKEGA PINKER TONA ČUDNA SMRT V italijanskem mestu Pcnteder-ra je lež^l na smrtni postelji neki Vsake stvari pa se more človek Giovanni in innocenti. Ob oostelji naučiti in tako zahteva neko mero veščine tudi kuhanje, ki ni baš najlažja umetnost. Vprašanje pa so bili zbrani sorodniki in dva duhovnika.. ki sta čitala molitve za , . , umirajoče. Kar naenkrat pa so se je. kje naj se moški nauči te umet- d prisotnimi vdala vsi so nosu? Pn lastni ženi ali drugje? strmoglavili v globoko kIet. Umi- Da bi se naučil tega pri lastni že- tem res umrl. živi pa ni. je pač najenostavnejše, a ne za t^ » , , , , , J ' so se precej pobili. Kakor je nava- vsakogar lahko. Na slicne ovire bi ^ J. .. ... , „ , , . J. , da pri babjevernem italijanskem zadel moški tudi v kuharskih šo- ,. . . , , 1 . , . . . ljudstvu, je govorica takoj vplela v lah, ki so namenjene ženskam. Kaj ' . ... . . w * , . ^ n TT , . J degodbo hudiča, ki se je hotel po- tedaj? Ustanoviti bi bilo treba'. . . • . , . _ . lastiti duše umirajočega m ki je kuharske sole za moške. To misel , . _ .. . , __. . „ . .^ končno tudi dosegel. Pri pogrebu so najprej realizirali v Zedinjemh ' r 41I . . . . . ^ . . , ' Innocent!jevem se je zbralo mno- drzavah, kjer je nova vrsta kuhar- t. . . . . . .. . . .. j go ljudstva, ki je pričakovalo novih I iiKaBMUPrfcaara^: m^nr^Mfiiiiiiiiii m .................■^■»»■^■■■i .'IT^I^J § . m. imajo velik uspeh jev — amaterjev najmočnejše za-, stopana. Tam je gibanje tako močno, da se je zahtevalo na zadnjem; zborovanju ameriških tvorničarjev j86 Je trhli *tr-P za štedilnike in kuhinjske naprave, | ____ naj se pri izdelovanju kuhinjskih' predmetov bolj nego do sedaj ozira na gentlemane. ker se moški čedalje močnejše uvrščajo v armado družinskih kuharjev. V državah, kjer jim je do razdelitve dela, je bil mož že davno poprej vzgojen za pomoč v kuhinji. Njegova .pomoč se je izprva omejevala le na pomivanje posodja. Ne da se torej tajiti, da smo doživeli le neki napredek s tem, da moderni tečaji za kuhanje skrbijo za to. da se tudi moški pripusti k plemenitejšemu kuhinjskemu opravilu, kakor je pomivanje posode — h kuhanju samemu. PRODAM 1M AKKOV FARMO, 70 akrov -še izoranih, 50 je še za c in ti in 40 pa pašnika. Zdaj jo ima sosed v najemu in dobim tretji bu-Sel pridelka. Dobra zemlja, cena i umao $896.09. — PUKe m: Martin CamO St, Vmnco«- grezot, ali ni prišlo na svoj račun. Zemlja se ni hotela udreti, kakor CENA DR. KjERHOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko (IRQUSB BLOTKN1 KNJIGAHNI "CLAS NARODA V procesu proti Gustavu Bauer-ju je porotno sodiHce te dni sklenilo preložiti obravnavo na nedoločen čas in vrniti kazensko zadevo periskovalnemu sodniku, da jo ponovno prouči. Na obravnavi je bilo malo veselih trenutkov. Enkrat so se pa le morali porotniki in sodniki smejati in sicer ko je bil zaslišan Andrej Fellner iz-Budimpešte, mož umorjene Katarine Felinerjeve. trmast Madžar, ki ni na posebno dobrem glasu. Fellner. zdaj že zopet. oženjen. je pravil, kako so ga lani v juliju aretirali v Opatiji, ker ie bil osumljen roparskega u-mora. Italijanski stražnik ga je prebudil in vprašal. — Kako se imenujete? Vaš oče? Vaša mati? V redu. Z menoj morate na policijo. Fellner. ki je bil v svojem burnem življenju vajen takih vabil. se je mirno obekel in odšel s stražnikom. Čudno se mu ie zdelo le. da je bil hotel obkoljen z detektivi in da je stal pred vežnimi vrati celo vsemogočni policijski prefekt v svoji blesteči uniformi. Tolike časti Fellner še po nobeni aretaciji ni oil deležen. Prefekt: Kako se pišete? Koliko ste stari? Oče? Mati? Fellner je na vsa vprašanje odgovoril. Prefekt: — Rodbin-Ke razmere? —- Oženjen. — Ne, vdovec ste! Tako je Fellner slučajno izvedel, da je njegova žena mrtva. Vest o ženini smrti je sprejel mirno, pač se je pa razburil, ko so mu povedali, da je osumljen umora. V policijskem zaporu je preživel neprijetno noč, zjutraj je pa stopil pred strogega gospoda, šefa dunajske kriminalne policije, dvornega svetnika Wahla. — Vi ste morilec* — je pozdrav li dunajski Sherlock Holmes presenečenega Madžara. — Dam se obesiti, če sem! — je odgovoril Fellner. — Le nikar se ne šalite, saj vemo vse. Vprašanje je samo, če ste navaden ali roparski morilec? Fellner je bil že vajen policijskih uradnikov in preiskovalnih sodnikov, zato se je kmalu sprijaznil z vlogo osumljenca. Seveda je trdovratno zanikal, da bi bil svojo ženo umoril. Tedaj je pa potrkal dunajski Pinkerton na neči-mernost madžarskega kavalirja. — Če ste ie umorili svojo ženo, priznajte kot mož vse po pravici. Saj je že itak dokazano, da ste svojo 3eao umorili. — Kdaj naj tt jo pa bil umoril? —To va* nit ne Mga. _ Imeniten policijski siog.. Moril- ca nič ne briga, kdaj je postal morilec. Biti mora mož in primati. kar mu veleva gospod dvorni svetnik. Toda priznaive samo š ne zadostuje. Gospod Fellner se je odločil drugače. Pir.kertonov povišani ten mu ni ugajal. — Treba je šele dokazati, da sem morilec, to ^e ni tako gotovo. Gotovo pa je. da sem mož umorjene. A ko mož imam nepobitno pravico izvedeti, kje je rr.oja žena umrla. Godrnjaje mu je dvorni svetnik pod težo tolike logike odgovoril na vprašanje. Fellner je imel lahko stališče, kajti na dan umora je bil s svojo ljubico v Italiji, kjer se mu je pripetila avtomobilska nesreča in oba sta bila lahko ranjena. -Pinkertonovo suinničenje je tore ■ lahko zavrnil z dokazom, da je bii usodnega dne daleč od kraja umora. Gospodu dvornemu svetniku pa ta alibi ni ugajal. — Bomo že videli. — je zagodrnjal. Pred odhodom na Dunaj je pa še vprašal Fellnerja: — Koga sumite? Fellner ni hotel pred policijo niko-ar očrniti. Pa se je oglasilo v njem sovraštvo do moža. ki je ljubil njegovo ženo. in izgovoril je i-me Gustava Bauerja. Dvorni svetnik Wahl se mu je zasmejal v o-braz. češ Bauer je bogat mož. tovarnar. Čez tri dni je bil pa Bauer aretiran, a Fellner je sedel še 14 dni v policijskih zaporih v Opatiji. Celih 14 mesecev je čakal, da bi mogel povedati svoi doživljaj z dvornim svetnikom W ah lom Porotniki in sodniki so se muzali, smejal se je celo Bauer POLICIJA ARETIRALA 57 HITLERJEVIH PRISTAŠEV HALLE, Nemčija, 3. novembra. — Policija je danes aretirala sedem- in petdeset Hitlerjevih pristašev, ki ro se r.n neki vrtni veseli ci pojavili v prepovedanih uniformah. Fašisti so protestirali, ccš, da gre v tem slučaju za privatno družbo, nc pa za javno zborovanje. Izgovor pa ni držal. Vseh sedeminpetdeset; aretlrancev je bilo bsojenih na lahke iupeme kazni. S IVA'A M AKANZIKANIH K ON« CERTOV. 26. novembra: Newburg-Cleve-land. 30 novembra: go.stnvanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. HI. 7. decembra: gostovanja v operi "Hoffmanove pripovedke**, Chicago. 111. 14. decembra: gostovanje v operi -Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. Svetozar B a n o v e c. 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. NESREČA V KAMNOLOMU Ker se gradi nova banovinska cesta od JLeskovca proti Studencem in je bilo potrebno v to svrho oblin gramoza, ki ga lomijo v vasi Studenec. kjer je na razpolagi manjši kamnolom, se pri tem delu v naglici večkrat dogajajo nesreče. Tako je nesreča tudi 15. oktobra htevala svojo žrtev v osebi delavca Božo Gomore i ča, ki je uslužben pri na pravi j an ju gramoza. Ko je Božo kopal in spravljal gramoz, pridobljen od iazstreljenih min, se je nenadoma odtrgaloi z višine kakih C do 6 metrov nakaj velikih kamnov, ki so se pri valili navzdol ter ga ze-deli v glavi in noge tako, da je ob ležal nezavesten na tleh. Na dveh mestih mu je prebita lobanja, ima pa tudi druge tako hude poškodbe, da so ga morali takoj odpeljati v krško bokii&nico. Ko so mu nudili prvo pomoč, se je ran;o-nec zavedel in po ugotovitvi zdravnikov bo svojo nesrečo tudi srečne prestal. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMER1KANSK1 KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Letos bo posebno zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE pretimo, naj takoj javijo, kftliko PimUk In Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA 'GLAS NARODA" 216 WEST 18 STREET NEW IOBR, N. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 4, 19St Neljubljena žena. SOMAN IX tmiKIUA Za Glas Naroda priredil G. P. 31 (Nadaljevanje.* V uradu je mogel rešiti par najbolj potrebnih stvari. Neprestano so hrumele nanj iste misli ter mu niso dajale počitka. Gnalo ga Je zopet ven — k Riji. Moral jo je vprašati ter poiskati sedaj odldčitve, kajti negotovosti ni mogel prenašati več. # Hitro je dal v uradu par kratkih navodil ter odhitel. Vzel je avtomobil do postaje in domov je prišel peš. Ko je stopil v vilo, je vprašal v predsobi služabnika, če je njegova žena doma. Ta je sporočil; — Gospa se nahaja v salonu. Obiskovalca inra. — Kdo pa je? — je vprašal hitro. — Neki gospod Krause, — je odgovoril služabnik s tonom, ki je kazal, da ne gre za posebno odličen obisk. Heinz je postal pozoren, a ni pustil ničesar zapaziti. — Ah, dobro, — je rekel. Medtem je odložil suknjo ter pomignil služabniku, naj se odstrani. Nekaj časa je stal, neodločen ter s trdno stisnjenimi ustnicami. Nato pa se je energično vzravnal. — Dobro. — je mrmral, — hočem dobiti pojasnilo vsaj glede tega. Namen posvečuje vsa sredstva! Grdo je sicer prisluškovati, a na vsak način se moram iznebiti dvomov! Tiho je odkorakal po debelih preprogah skozi prostore, dokler ni prišel do baržunaste tuvese, ki je zakrivala vhod v salon. Tam je obstal. — Hvaležen sem vam, gospa. Ni kdar ne bom pozabil, LABORS* sumom OflUI m JL B A Krause je bil medtem že daleč ter bi ga ne mogel dohiteti. Nato bi ne mogel Heinz izvedeti strašne resnice! Istočasno pa se je skuhala spomniti, kaj je govoril Krause pred vstopom Heinza. Strah pa jo je toliko zmotil, da ni vedela ničesar. Heinz je stopil k nji. — Ria, ti se treses po vsem životu. Bodi mirna ter zaupaj meni. Če bi ne vedel natančno, da se ta zadeva ne dotika tebe niti malo, bi ne silil vate. Ti pa se mučiš iz nekega plemenitega in idealnega razloga. Kaj si imela opraviti s Krause-jem? — Takoj. — Pusti me iti v mojo sobo! — je vzkliknila v največji srčni bolečini. On jo je mirno, a odločno prijel za roki. — Kakorhitro mi boš dala risbe, katere skrivaš za svojim hrbtom. — Ti me neusmiljeno mučiš! — V tvoj lastni blagor, Ria, kajti tako nerazumen kot sem izgledal, vidim vendar dobro, da nosiš s seboj neko stvar, ki te ovira. Vem tudi, da si daia Krauseju dvajset tisoč mark. Prav gotovo izvaia ta človek kak pritisk nate! Daj, da ti pomagam. Zaupaj mi! » (Dalje prihodnjič.) 80,000 ARABCEV PRISELJENIH Italiji se po dobrih 20 letih še do stvu obstanek v novi domovini. S danes ni posrečilo popolno pomir- to ogromno preselitvijo je poteg-jenje kolonije Libije, ki je sicer ne- njena ostra meja med plemeni, ki kolikokrat večja ko Italija, ki pa je so se že vdala in med vstasi, ki jih tako obupna puščava, da nikoli te-| vodi šejk Omar el Muktar. Uporni -ga. Že dve desetletji citamo o sme- ki bodo sedaj brez podpore, ki so Uh podvigih proti peščicam doma- j jo stalno dobivali od svojih sosedov, činov, ki se ne dado ukrotiti. Gene- italijanska vojska bo dobila tudi ral Grazlani, ki mu je sedaj pover- nove puške, tako da vstaši streljiva, ena zasedba upornega ozemlja in Jci bi ga morda vzeli vojakom, ne končno pomirjenje dežele, se je bodo mogli rabiti. Doslej so si nasedaj lotil korenite ureditve. Prese- mreč streljivo nabavljali redno pri lil je 80,000 Arabcev iz ozemlja več- j napadih na vojaške oddelke. Tudi nih uporov v notranjosti na ob- (bodo sluzli v posadkah v notranjo-kako veliko- režje sredozemskega morja ob robu sti dežele po večini črnci iz Eritre- cušna ste bila napram meni Prosim, prepričajte se, da sem vam prine-&el rrazaj risbe nepoškodovane! Kot napoved ljubezni ni izgledalo to in o tem je bil lahko pomirjen. Kaj pa je imela Ria opraviti z risbami? Slišal je tudi njen glas. — Dobro je. gospod Krause. Risbe imajo le vrednost spomina na,____________________ _____ mojega očeta. | godna za poljedelstvo - vsa za tovscina ima svoj sedež v oazah Ku- — No. dobro, gospa, vendar pa se lahko prepričate, da bi držal s j Arabce. Začetkom deževne dobe globoko v notranjosti puščala rn.i risbami v svojih rokah usodo ter dobro ime Rolfa Mate-ne, če bi bodo polja posetali s hitro rastoči- ve, nje člani p^so raztreseni po vsej libijske puščave. S to arabsko ma- je in s Somalija, ki so hrabri in do- so se je preselilo tudi 600 tisoč glav bri vojaki S takimi trdimi ukrepi in repov konj, velbldov in drobni-'se bo Grazianiju morda le posre- ce. Na novem ozemlju je baje do- 'fiilo zafcreti stalni upor ki ga yodi volj vode za te ljudske in živaloke , ._.. _ „ . ^ J . , . bratovcina Senusov. Bojevita bra- mnozice in tudi zemlja je baje u- bll še pri življenju. — je odvrnil mož, Heinz je prislušknil pozorno. Kaj je bilo to? Usoda in dobro ime očeta — je odvisno od teh risb? Ria jih je označila kot spomin na svojega očeta in ta Krause jih je najbrž vraCul za nagrado. To je bila v resnici skrajno čudna povest! Sedaj je govorila zopet Ria in šuštenje trdega papirja je zvenelo na uho poslušalca. — Da, vidim, gospod Krause, da so to risbe, katere je napravil moj c :e kot duplicate svoje iznajdbe. Ker imam druge listine, lahko sodim, fcedaj sva pri kraju s kupčijo. Tukaj je zadnji denar. Želim iz srca, da bi vam prinesel srečo! ^ Heinz je zri srepo predse. Kakšni čudni skrivnosti je prišel na sled? Kaj naj pomeni vse to? Njegov oče je bil zapleten vanjo! Ria je gotovo uničevala s tem denarjem, kar bi lahko metalo črno senco na njegov spomin. Ah, — dobiti mora resnico glede tega, in energično se je vzravnal. Potegnil je zaveso nazaj ter stal pred svojo ženo ter Krause-jem. Ria je zakričala, a se hitro pomirila. Za hrbtom pa skušala skriti i mi plodovi ins tem omogočili ljud- Libiji. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. risbe • Krause je stal zu trenutek kot zadet od strele. Nato pa se je hitro obrnil, kot da hoče zbežati. Heinz mu je zastavil pot. — Trenutek, gospod moj! Če se ne motim, morava midva govoriti par besed! Ria je stopila s pogumom obupa med moža ter Krause-jo.. Ti se motiš, Heinz! Kar je privedlo semkaj gospoda Krause-ja, biiga izključno le mene! Nato se je obrnila h Krause-ju, vrgla nanj proseč in obupen pogled ter rekla: — Midva sva gotova, nič več vam ni treba čakati! Krause je razumel takoj. Strašen strah se j,a je lotil v tem trenutku. Heinz Matern je izgledal prokleto energičen. Vsled tega je iskal rešitve v naglem begu. Odhitel je skozi vrata ter jih zaloputnil za seboj. Heinz mu je hotel slediti, a Ria ki je mislila na njegov beg, se je postavila pred vrata. — Daj mi prosto pot, Ria! Ona pa se ni premaknila z mesta. Bled in okamenel je bil njen obraz. — Ne, — je rekla trdno ter odločno. Pogledal jo je in njegov pogled se je potopil motreče v njenem. Dobro, — je rekel končno. — Naj uide ta gospod Krause. Njegova vest ne more biti posebno čista! Zahtevam pa pojasnila od tebe glede tega čudnega obiska! R.u si je zaman prizadevala najti izgovor in slednjič je odgovorila: — Tebe ne zanima. Krause mi je nekaj prodal. - Zrl Je zopet nekaj časa nanjo in njegov pogled je postal mehek. Kako je stala pred njim, polna grroze! On pa je hotel na vsak način mirno vztrajati ter rešiti uganko, ki g« je obdajala. Le na ta način bo mogoče uveljaviti sporazum med obema. Njegovo srce bo moralo trpeti še nekaj časa, čeprav mu je bilo sedaj težko, okrajno tetko.pl Čisto mirno in obvladano je rekel: — Ti, hvala Bogu, ne znaš lagati, Ria, to sem ti rekel že včeraj. Omotica jo je prijela in naslonila je glavo na zid. — Jaz ne laiem, — en mi je nekaj prodal, — je rekla skrajno motno. — — Da, a vendar ne nekaj, kar bi ne bilo brez zanimanja zame. Slišal sem del vajinega pogovora. Ali mi nočeš pokazati, kaj si kupila od njega? ,, Stisnila Je zobe ter reklu mirno: — Ni tukaj. Odnesla sem ie v svojo sobo! Hetnz je zmajal s glavo. — Ria, ne laži vendar, nič ti ne pomaga. Jaz hočem brezpogojno vedeti resnico? - RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) V robstvn (Matičič) „............1.23 V gorskem zakotja ............ .35 V oklopajmko okrog sveto. 1. del JW del ••••••«•••••••■■•■••9« Večerna pisna, Marija Kmetova . .95 Vojska na Turškem ............ Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waidova). brofi. ........ .35 Vlšnjega repatiea, roman, 2 knjigi L30 ■ Vojni, mir ali poganstvo, L n... .35 V pnstlv Je da, III. sv ...... .35 Vrtnar. (Rabindranath Tagore), trdo vezano .................75 broiirano .................. .64 Vojska na Bičano, s slikami .. .25 Volk spokornik In drugo povesti L— Trdo vezano ...................U65 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. .30 Vodnik svojem naroda ........ JZ5 Vodnikova pratiks L 1927...... J39 Vodnikova pratiks L 1928 ...... M Vodniki in preporoki .......... M Zmisel smrti .................. jn Zadnjo dnevi nesrečnega kralja .. .€$ Za kruhom, povest ............ .35 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, bro«. .......... JI Zgodovina o nevidnem človeka .. .35 Zmaj is Bosne .................7« Zlatarjeva zlato ................ M Življenje slov. trpina, Izbrani spisi AleSovec, 3. sv. skupaj ........L5® Zvesti sin, povew .............. J65 Zlatokopi ....................... jm Ženini nato Koprnele...........45 Zmoto in konec rdi. Pavlo...... .45 Zlata vas ...................... M Ria se je hitro vzravnala. — Pusti me iti v svojo sobo, le m trenutek. Takoj grem iskat, — te se ji bo le posrečilo odnesti risbe iz sobe, jih bo hitro ne i>o mogel videti. Zbirka narodnih L del......... IGRE: Benciki trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve-za no ..........................1.70 Edeia. drama v'4. dej........... M Marta. Semenj v Rlchmoudu, 4 dejanja ...................... .30 Ob vojski. Igrokas v 6 tirih slikah .30 Tončkove sajne na Mlklavtov veter .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih .................. JO R. D JL drama v 3 dejanjih s predigro, (čepek), ves. .......... .45 Revizor. S. dejanj, trda vesana .. .75 Veronika Deseniška. trda ves ....130 Igroksi v 5. Za kr» in svobodo, dejanjih.......... iS LJndsld oder: 4. sv. Tihotapec, 5. dejanj .... 5. sv. Po 12 letih. 4 dejanja .. Zbirka ljudskih iger: Z naftih gora ................. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neto. Sanje ...................00 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ 3* M JM .L— 14. snopič. Sv. Boštjan, deklica. Materin Macostov ...» JO 15. snopič. Torki pred Dunajem. Fabjola ln Neia ............ JO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. JO * HITRA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO Prihodnja odplutja VULCANIA — 12. novembra božična odplutja SATURNIA 28- novcmbra opoldne VULCANIA " decembra _ ob 0 Id zjutraj Saturnia ln Vuicania se med svetovom! paj-rsiki odlikujeta po razkošju, u«k»L;.ort! in r. u'Ti-i ter nudita najbolj 6o službo za Evropo. Posebne cene za tja In nazaj. Dosti novosti na teh motornih ladjah, med temi tudi bazen za plavanje v