V Ljubljani, sobota dne 8. junija 1912. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :n Stev. 159. S^ameziia številka 6 vinarjev. JStAN* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in fraznlkih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ofe B. uirž zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v «pruvii!štvu mesečno K 1"20, z dostavljanjem na (fesm K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno J 10*— četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — k tooisemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se t pošilja upravništvu. as \ Telefon številka 118. :# Turki in Italijani. Mladoturki in vojna. — Zmerna in bojna smer. — Šefket-paša. — Italija in Rusija. — Težko vprašanje. — Strah pred prevratom. Ko so v Turčiji zmagali mladoturki nad staroturki — se je mislilo, da bo s to zmago konec propada, kateremu se je bližalo turško cesarstvo in da se začne novo gibanje proti sovražnikom slavne otomanske države. Toda tudi mladoturki niso znali razmere takoj urediti. Albanija in Macedonija sta ostali kakor sta bili preje — in tudi zunaj si niso mladoturki znali pridobiti prijateljev. Mladoturki so se kmalu ločili v dve stranki: ena je bila zmerna in je hotela pod geslom »Sloga in napredek« ohraniti mir in počasi izvršiti reforme. Druga smer pa je bila bolj bojevita — nji na čelu je danes Šefket-paša. Ta druga smer je stala na stališču, da je velika turška država nastala z orožjem in da se da le z orožjem zopet povzdigniti do nekdanje slave. Med tem je prišla italijansko-turška vojna. Pri takih prilikah se navadno zgodi, da dobi bojevitejša stranka več simpatij med javnostjo — in danes je turška javnost vneta za to bojno stranko. Šefket-paša ima za seboj vojaštvo, ki je navdušeno za vojno in njegovo ime pomeni danes rešitev iz zagate. Šefket-paša je vojni minister in si je pridobil ime s svojim bojem proti Albancem. Zato bojaželjni Turki, ki so razkačeni zaradi vojne v Tripolisu, z zaupanjem gledajo nanj. Piše se o tem, da bo Šefket-paša potegnil za seboj vse bojevite duhove, da postane diktator in se bo z vsemi silami vrgel ne le proti Italijanom, ampak tudi proti drugim sovražnikom. Taka akcija bi znala vneti celo balkansko vojno, posebno, ker so sedaj evropske velevlasti zaradi turško-italijanske vojne — razdvojene. Zato Italija zelo hiti s tem, da preskrbi zasedene egejske otoke z vojaštvom. Dan na dan odhajajo nove čete na otoke. Nekateri so mnenja, da ti otoki ne bodo mnogo koristili Italijanom. Italijani so porabili mnogo municije in streljiva, ker so bombardirali vsak zid na otokih — v kratkem času pa otoke ne morejo tako utrditi, da bi v njih zadostovale majhne posadke. Tako bo Italija raztrosila svoje bojne sile. Med tem pa se pripravljajo v Carigradu na novo vojno. K sreči so evropske velevlasti tako ljubosumne druga na drugo, da vojno le od daleč gledajo. Turki dobro vedo, da bi jih sedaj lahko stisnili, ako bi pritisnila Rusija od severa in Italija od juga. Ker tudi v albanskih gorah ni miru in ker tudi Macedonija zopet zahteva avtonomijo — je Turčija tudi v notranjosti oslabljena. Turki pa nečejo priznati svojih slabosti, dasi jih čutijo na lastni koži — in polagajo vse svoje nade na svojo bojno stranko. Vprašanje pa je, ali ima ta bojna stranka dovolj sil in sredstev, da bo izpolnila te nade. Ako bi bojna stranka dosegla zmago — postane Šefket-paša gospodar situacije in porabil bi razmere gotovo zase. Tega pa mu vsi ne privoščijo — kajti zgodil bi se lahko zopet državni preobrat. Zato se Turčija tako previdno pripravlja in obotavlja, ker bi bil Šefket-paša — kot zmagalec sovražnikov — tudi zma-galec Turčije. Ako pa bi bil šefket-paša premagan — bi cela Turčija doživela velik poraz. Zato cela stvar visi tako negotovo na tehtnici. LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Bpisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) XIII. Daljši dogodki. »Kakšna sramota, moj Bog! je vzdihnil bolestno Ognjanov. »Sedaj vlada v mestu grozen strah, brate, povsod naletiš na izdajstvo in podlost... Bela Cerkev ni več poprejšnja...« je govoril mračno. Ognjanov je globoko vzdihnil. »Izdajstvo in podlost, praviš?... To so odurne posledice slehrne nesrečne vstaje... Te gredo za njo, kakor gredo volkovi in vrani za trupli na bojišču. »A kdo je razvil zastavo tam zgoraj na griču? Bila je rdeča ruta na drogu.« »Ne vem.« »Toda vendar, kaj misliš, kdo jo je pripravil?« »Turki.« Ognjanov ga nezaupno pogleda. »Da, Turki,« nadaljuje zdravnik; »bilo je to že takrat, ko se je Tosun-bej napotil proti Klisuri. a s tem namenom, da napade Belo Cerkev in jo opustoši. 2e takrat, ko je šel na Klisuro. je bilo slišati, da se je grozil, da to uniči. Potreboval je samo nekoliko povoda. Zdi se mi, da s takšno zvijačno nakano je bila Belgijske volitve. Poslanci in senatorji. — Klerikalna agitacija. — Večina in vlada. — Belgijsko šolstvo. Samostani. — Delavstvo in klerikalci. — Volilni red. — Sedanje volitve. — Nemiri. Elise Reclus, ki je dobro poznal svojo domovino Belgijo, je rekel, da je Belgija poskusna dežela Evrope. Na njenih tleh so se srečale razne smeri evropske kulture in mnogo bojev je šlo preko nje. Dne 2. t. m. so bile v Belgiji volitve. Treba je bilo voliti 186 poslancev in 83 senatorjev. Vse priprave za volitve so se vršile v enem znamenju: rešiti Belgijo klerikalizma, pomesti s klerikalno večino. Klerikalci so seveda vedeli, da so zanje te volitve velikega pomena in so napeli vse sile, da se vzdrže. Boj agitacije je bil tako hud, da bo sedaj po volitvah — mnogo pravd. Mesto Brusel bo tožilo neki klerikalni list, ki je dal nalepiti lepake, ki so predstavljali otroke, ki odhajajo iz državne šole — kot apaši in banditi. S tem so hoteli klerikalci reči, ne pošiljajte otrok v državne šole, da ne bodo apaši in banditi. Ne volite napredne kandidate, ker bi ti zahtevali državno šolo, volite z menihi in duhovniki, ne dajte si vzeti vere. —^ Ta plakat je razburil vso javnost in mesto toži klerikalni list, ker sramoti z onim lepakom mestne šolske zavode. Klerikalci vladajo v Belgiji že 28 let. Zato so vpregli ravnotako vse svoje moči v agitacijo kakor n. pr. na Kranjskem. Boj pri teh volitvah je bil ob enem boj za volilno reformo, za reformo šole in za vojaško reformo. Belgija živi že od leta 1884. v krizi. Takrat so zmagali z 32 glasovi večine in so se znali z raznimi intrigami do danes obdržati. Od leta 1830., ko je Belgija po revoluciji dobila samostojnost, so se bojevali zanjo klerikalci in liberalci. Enkrat so bili na krmilu, enkrat oni. Leta 1884. so nastopili socialisti. Leta 1902. so hoteli s splošno stavko izsiliti splošno in enako volilno pravico. Od te dobe gredo liberalci in socialni demokrati skupno v boj proti klerikalcem. Ze večkrat je časopisje pisalo o belgijskem šolstvu, ki najbolje kaže, kako usodno je, če se klerikalizem zasadi v narod. Nekaj številk: Leta 1884. je bilo 2124 samostanov z 32.461 samostanci moškega in ženskega spola. Leta 1911. pa je bilo že 4135 samostanov z 85.744 menihi in nunami! — Najhujše je, da so ti samostani posedli šolstvo. Leta 1883. je bilo v Belgiji 27 državnih učiteljišč — in nobenega klerikalnega. Leta 1911. pa je bilo samo še 13 državnih učiteljišč in 40 klerikalnih pedagogijev. Ljudske šole so padle v tej dobi z 4787 na 4684 — klerikalne pa so zrastle z 10 na 2906. — Posebno so se klerikalci vrgli na nadaljevalne šole, pomnožili so jih v tej dobi od 23 na 2670. — Od leta 1895. dobiva klerikalno šolstvo državno podporo — sedaj dobivajo klerikalci za svoje zavode 20 milijonov frankov. Ker ni splošna šolska dolžnost ne 06-iskuje šole okoli 100.000 otrok. Leta 1910. je znalo od 1000 vojaških novincev le 89 čitati. Tako nevednost drži ljudstvo v klerikalnih rokah. Analfabetov je 19 %. — V šolah poučuje 12.439 menihov in nun, 4136 brez izpitov. — Uče otroke moliti in jih vodijo na božja pota. spuščena med ljudi tudi govorica, da nam gre velika moč na pomoč. Prihajal pa je Tosun-bej sam.« »Torej bo danes že v Beli Cerkvi?« »Da.« »Gotovo se gode ondi sedaj grozne okrutnosti!« reče Ognjanov razčiljen. »Okrutnosti ne — podlosti se gode ondi? odvrne doktor; »človek, katrega sem poslal v Belo Cerkev, mi je dejal, da se je Tosun-bej usmilil Bele Cerkve, brž ko mu je ta poslala deputacijo. da ga je pozdravila. Ta človek je videl, ko je šel mimo konaka, da se na dvorišču nahaja cel kup orožja, ki so ga nanosili skupaj Belocerkovčanje... Ondi je bil tudi oni črešnjev top... Revež, kaj Marko, njega najbolj pomilujem...« Ognjanov vzdihne. »Da. baj Marko, njega najbolj pomilujem ... Postal je žrtev gnusnega izdajstva ... Takistok kakor tudi Kandov,« je dodal Sokolov. A kdo je izdal Kandova in njegove tovariše?« je vprašal Ognjanov in njegovo čelo se je pokrilo z globokimi vraskami. »Ha, pozabil sem ti to povedati; izdal jih je Jurdan Diamandčev... Bedasta babica je šla naznaniti skrivoma baje tudi popu in pop je naznanil to Jurdanu. Tapa je kričal od spodaj. s trga. bašibozukom; »Streljajte! Čemu omahujete? Razbojnikov ne sprejmemo v našem mestu, nočemo cesarskih sovražnikov!« »Bog. Bog! Ubogi Kandov! Kot junaka sem ga videl na klisurski utrdbi, junaško je umrl tudi tukaj... A ti končno, kako si se izmuznil?« »Skril sem se v neki hiši... Kje misliš, Bojčo?« »Gotovo pri kakem prijatelju, razumi se, Zato se tam klerikalcem dobro godi. Po ločitvi cerkve od države v Franciji se je naselilo v Belgiji 6000 samostanskih oseb. Samostansko premoženje znaša 600 milijonov frankov — celo cerkveno premoženje nad 3 milijarde! S svojim denarjem so klerikalci zasedli cela podjetja in razne tovarne ter silijo delavce, da delajo za mal denar. Zato vodi delavstvo težek boj s klerikalnimi kapitalisti. Opora klerikalcev je volilni red, ki se imenuje »zakon treh infamij«. Pri zadnjih volitvah — pri katerih so se rešili klerikalci z večino 6 glasov — je imelo 128.942 pluralnih volilcev 319.207 glasov, do-čim je imelo 193.805 volilcev le en glas. Tako drže klerikalci večino, dasi imajo 30.000 volilcev manj, nego spojena opozicija — ker volijo z njimi veleposestniki in kapitalisti, ki imajo po dva in več glasov. Doslej je imel belgijski zbor 86 klerikalcev, 44 liberalcev, 34 socialistov — pri sedanjih volitvah se je volilo 20 poslancev več. (Doslej jih je bilo 166.) Po vsem tem je razumljivo, da so bile belgijske volitve zelo burne. Klerikalci so nevednim ljudem pripovedovali, da so naprednjaki in socialisti — anarhisti in pobratimi pariških apašev. Tako se je klerikalcem posrečilo dobiti 10 mandatov večine. Od novih 20 so jih dobili polovico. Klerikalno časopisje proslavlja katoliško zmago — toda ne bo dolgo, ko bo zginila tudi belgijska klerikalna trdnjava. Naravno je, da so se pojavili med razburjenim delavstvom po volitvah veliki nemiri, kajti le nasilna agitacija in krivičen volilni red je omogočil klerikalno zmago. Boj delavstva na Ogrskem in boj delavstva v Belgiji kaže, da se krivični volilni redi dolgo ne bodo vzdržali in da bodo delavske množice tu in tam prej ali slej dosegle svoje pravice. POLITIŠKA KRONIKA. Rešitev brambne predloge je sedaj najvažnejša naloga avstrijske vlade. Dokler ni bilo to vprašanje na Ogrskem rešeno, se Stiirgkhu, kakpr je izjavil sam, ni nič posebno mudilo, a sedaj je ogrski parlament prehitel avstrijsko poslansko zbornico. Parlament mora sedaj z vso silo na delo, ako hoče še v tem zasedanju izvesti reformo. Parlamentarna komisija češkega kluba je sklenila z enim glasom večine, da bodo Čehi glasovali za brambno reformo. Gotovo pa je, da plenarna seja kluba tega sklepa ne bo uvaževala, ter dala kakor svoje-časno pri proračunu svobodno glasovanje. Za vladno predlogo bodo glasovali z Mladočehi češki klerikalci in agrarci, proti pa narodni so-cialci in napredna ljudska stranka, za brambno predlogo se je pa izjavil tudi »opozicionalni« Šušteršičev klub. Ogrska vlada s pomočjo podrejenih oblasti pripravlja nove atentate na opozicionalne poslance. Javnosti seveda nobena taka nasilja ne morejo več razburjati, ker v civiliziranem svetu ogrski parlament, ki ga je večina z^ grofom Tiszo tako oskrunila, ne obstoji več kot parlamentarna in ustavna korporacija. Pa tudi v mestni in policijski upravi pripravlja vlada vse odredbe, da bi eventualni poskus ulice takoj v kali zatrla. Tako še na Ogrskem ni vseh dogodkov konec, kar ve najbolj rabeljska vlada sama! ne pri čorbadžiju Jurdanu.« »Prijatelji in zavezniki so me sramotno izgnali, kakor sem ti že pravil,« odvrne doktor trpko; »povsod so zaprli duri pred menoj.« »Nu. kdo torej?... Raje'nadaljuj!« »Dobro« — prične doktor; »tolpa proga-njalcev se je bližala za menoj; bil sem že na koncu mesta. Tu sem se odločil k obupnemu koraku, hotel sem namreč sfrčati med točo krogelj straže in priti ven na polje; saj med tema dvema ognjama nisem imel drugega sredstva rešiti se ... Ko sem se za trideset korakov p-ibližal k Velčevemu zidu. kjer je čuvala straža, skrita za staro ograjo, so se neke duri odprle. Čul sem škripot in obstal sem... Ogledam se nekoliko ter zapazim, da se nahajam pred durmi Milke Tuduričkinje. Na pragu je stala sama deva. Približam se ji in ji rečem: »Milka, zalezujejo me, ali me moreš skriti?« »Vnidite. gospod„ doktor,« je rekla in jaz sem šel v hišo. Čer trenutek je zdirjala druhal proganjalcev mimo vrat in šla dalje.« »In ta te je rešila!« zakliče Ognjanov. »Da. Bojčo. ta. Milka, ženska!... Previdnost mi je naklonila to pot Milka Tuduričkova, ono padlo, zavoženo, osramoteno Milko Tu-duričkino. Revica, saj ona se nima ničesar bati, nima kaj izgubiti, obžalovati...« »Vse eno. to je veliko junaštvo pri tej ženski sredi tolike veleumne brezčlovečnosti in tolike hinavske ničvrednosti!« omeni Ognjanov. »Bog. Bog, evo kam je zbežal pogum in vrlina!« Sedaj me gotovo iščejo po vseh kotih v; Beli Cerkvi... naj me love!«- »Kaj nameravaš sedaj, doktor? Kam si namenjen?« »Razume se. rda na Rumunsko.« »Da. tudi jaz sem se že napotil tjekaj. toda ta zastava meje zapeljala, da sem stopil z gore.« Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. m DredniStvo in upravništvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska alica it 8» Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaM 1 se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju p«-s: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, m ir. Telefon Številka 118. m Obisku črnogorskega kralja na Dunaju se pripisuje velika politiška važnost z ozirom na položaj v balkanskih zemljah. Kakor znano, tvori novopazarski sandžak interesno sfero avstro-ogrske monarhije, a prebivalstvo tega sandžaka tvorijo iz večine samo Albanci. Lansko leto pa je povodom albanske vstaje črnogorska vlada dejansko podpirala vstaše. Nedavno tega so Albanci izjavili, da ni daleč čas, ko se vsi albanski vilajeti proglase kot samostojna država, in da stopi ta nova država v najtesnejšo zvezo s Črnogoro! Ta ideja Albancev se bo pa po njih izjavi izvršila tudi proti volji Avstrije. In ravno v ti smeri je obisku kralja Nikite na Dunaju pripisovati izvanredno važnost. Med Avstrijo in Črnogoro ni v albanskem vprašanju nikakih dogovorov, niti konvencije in ravno sedanji obisk kralja Nikite na Dunaju naj tudi v ti smeri pomore do povoljnega rezultata. Kar se tiče bolgarsko-turškega vprašanja, ni tangirana Avstrija direktno, dasi se more zgoditi, da se javijo posledice bolgarsko-tur-škega konflikta tudi ob avstrijsko-turški meji, veliko nevarnejši položaj pa je v slučaju črno-gorsko-turškega konflikta, ker je Avstrija ravno glede Novega pazarja direktno tangirana. Sicer je avstro-ogrska vlada povodom bosanske aneksije izjavila, da nima nikakih na-daljnih agresivnih namenov napram kaki sosedni balkanski državi več, a vedelo se je pa tudi, da je novopazarsko vprašanje tudi točka v politiškem programu umrlega zunanjega ministra Aehrenthala. Za sedanjega ministra Berchtolda se trdi, da bo izvajal tudi on poli-tiški program svojega prednika. Zato postaja novopazarsko vprašanje z ozirom na dogodke v Albaniji največje važnosti. Razjasnenju tega položaja je v prvi vrsti namenjen sestanek črnogorskega kralja in avstrijskega cesarja, kakor v resnici obisku bolgarskega kralja na Dunaju ni pripisovati nobene politiške važnosti, toliko večjega pomena pa je obisk črnogorskega kralja, ki se mu tudi v inozemskih diplomatiških krogih pripisuje najdalekosež-nejši politiški značaj! DNEVNI PREGLED. Seja niagistratnega gremija se je vršila V petek, dne 7. junija pod predsedstvom župana dr. Ivana Tavčarja. Prošnji Fran Anzlina, gostilničarja na Resljevi cesti za točenje ruma in oslajenih pijač se po izjavi c. kr. deželne vlade v toliko ugodi, da se mu dovoli točiti rum le kot primesek k čaju. Uršuli Klančar se podeli koncesija za izkuharsko obrt. Meščansko podporo v znesku po 18 K na mesec se nasvetuje podeliti Lovrenc Blazniku, Mariji Bokav, Gregor Puglnu, od 12 K na 18 K se zviša meščanska podpora Antoniji Boltauzer, Mariji Flore, Ceciliji Špan, Ivani Robida in Mariji Horvat. Na občinske stroške se odpošlje v Gradež sledeče otroke: Milica in Ana Dopfer, Mirko Zavodnik, Minka Magister, Anica Kocjan, Rroyar Marija, Potokar Anton, Gazeta Franica, Puhar Svitoslav in Šprogar Franc. Za prepeljavo z rešilnim vozom so se storili sledeči sklepi. Stroški znašajo za priprego 2500 K, podpora rešilni postaji 2000 K za poravo vozov povprečno na leto 300 K, torej skupno na leto 4800 kron. Dohodki so bili sledeči leta 1909, 1350.06 kron, leta 1910, 1306.87 K, leta 1911, 1649.40 K, torej skupno v treh letih 4306.33 K, ali povprečno na leto 1435.44 K, kar znaša manj na leto 3364.56 K. Ta nepokritek izkazuje, da ne I išče mestna občina dobička od vozov, ki so se msssmmism,irr,i——rr—rriirr-TiriB-T-ninrsn^—~i~nrrinii»riiriaT^ »Tako kakor tudi mene. da naj grem v gorovje... Toda ti v tej obleki?... a niti kučme nimaš.« »Uprav radi tega sem poslal Marico z listkom k tebi. da bi mi prinesel, kar potrebujem. Čudne, kie so mude?...« »Sedaj ni treba,« reče doktor, »ko se stemni, odideva v Hamberjev mlin in baj Lilko ti preskrbi vse. Jaz na srečo imam še drug star potni list... tega vzameš ti... Tudi hrano imava v žepu.« »Izvrstno! Todta jaz nisem prišel sem z namenom, da bi zopet bežal... Prišel sem z nadejo. da tu najdem vstajo.« »A iz tega je nastala kaša...« se oglasi doktor jezno. »Samo, da smo se nekoliko pridušali. da smo izpostavili mesto v pogin ...«: »Ali imate kaj poročil iz drugih mest?« »Le sama govorica je; povsod ista kletev. Vstaja se ni mogla razširiti... in povsod je le katastrofa... Tebi bo to bolje znano...« »Da, z gor sem videl same požare goreti na kakih dvajsetih mestih,« reče Ognjanov. »Naš narod, brate, še ni bil zrel za tako stvar!... Grozno smo se prekanili!« je tarnal doktor. »Grozne žrtve daje sedaj Bolgarska, a to zaman...« »Da smo se prekanili, to je resnica ... Toda vstaja je morala biti. takisto tudi žrtve so morale biti... Da, jaz bi si želel, da bi bile te še večje in groznejše. Mi z lastnimi močmi ne moremo razdreti Turčije, toda zamoremo si pridobiti sočutje sveta vsaj s svojo grozno nesrečo, s svojim mučeništvom in krvavimi rekami, ki se stekajo iz telesa Bolgarske... To je vedno znamenje, da še živimo; na mrtvega nihče ne misli samo živ človek ima pravico do življenja. Če se evropejske vlade ne potegnejo za nas, ne zaslužijo, da bi se ime- nabavili v korist mestnega prebivalstva. Vsled tega so se določila za prevažanje bolnikov nastopne cene: 1. za prevažanje delavcev v bolnico, ki so člani bolniških blagajn in njihovih družinskih članov, če se nahajajo v mestu po 2 K; 2. za vse druge občane po 3 K; 3. za prevažanje delavcev, ki niso člani bolniških blagajn in njihovih družinskih članov, če stanujejo v sosednih vaseh- GHnce Vič, Rožna dolina, Spodnja in Zgornja Šiška, Moste, Vodmat in Stepanja vas po 5 K; 4. za drugo prebivalstvo iz naštetih vasi po 10 K; 5. za prepeljavo umo-bolnih v blaznico na Studenec, bodisi iz mesta ali iz naštetih vasi po 15 K. Za snaženje in posipanje cest, ulic in trgov se je izdalo za čas od 18. do 24. maja 3593 K 76 vin., za čas od 25. do 31. maja 3020 K 65 vin. — Franu Zabukovcu se podaljša najemščina senožeta za dobo petih let, proti najemščini 90 K na leto. Prošnji Josip Jerine in Marije Ažman za oprostitev pasjega davka se odkloni, ugodi se pa prošnji Karol Žužek na marofu v Mestnem logu štev. 13., ker je po predpisu od drugih poslopij oddaljeno. Na javni dražbi so se oddale košnje v skupnem znesku za 4671 K 08 vin., za 1555 K več kot lanskega leta. Dobavo 800 kubičnih metrov bukovih drv se je oddalo najcenejšemu ponudniku Matiju Klinc iz Sdenske vasi, kubični meter po 8 K 40 vin. Stavbeno dovoljenje se je podelilo: Ivanu Travnu v Tobačni ulici št. 3 za ureditev podstrešne sobe, Mariji Eger v Metelkovi ulici 21 za dozidavo delavskih stranišč, Mariji Pollack se dovoli napraviti izložbeno okno v Zidovski ulici stev. 5. Franc Černetu, Skladezna ulica št. 6. Franc Jerančiču, Poljanska cesta št. 19 in Andrej Repiču, Emonska cesta 31 se dovoli postaviti nove iiišne ograje. Bočkaju in Deghenghiju se dovoli v hotel pri Maliču narediti za predstave kinematografa čez dvorišče veliko inpregnirano plahto. Uporabno dovoljenje se podeli Kreditnemu zavodu za trgovino in obrt v palači zavoda v Prešernovi ulici. Član gremija gosp. dr. Zajc se ni seje udeležil in g. Štefe je bil iz-vanredno miren, kar ni njegova navada. Načelni opozicionalci so brezdvomno slovenski klerikalci. Pravijo, da obstruirajo proti vladi, pa obstruirajo predlogo, ki je vladi skrajno neljuba in ji tako pomagajo, glasujejo proti nezaupnici članu vlade; a sedaj so sklenili, da bodo glasovali za brambno reformo. Ta predloga je takega pomena, da polaga nanjo vlada največjo važnost, in vse opozicionalne stranke bodo porabile to priliko, da v znak protesta glasujejo proti vojaškim predlogam. Največji opozocionalci dunajskega parlamenta, slovenski klerikalci, pa so sklenili, da glasujejo za te predloge in da tako dokumentirajo svoje opozicionalno stališče. Gostinčar se je svoje-časno izjavil, da brambne reforme ne dado klerikalci vladi kar tako v nič, in prav zanimivo bi bilo zvedeti, kaj so dobili klerikalci od vlade, da so raz svojo strogo opozicionalno stališče tako navdušeno sklenili glasovati za brambno reformo. Šušteršič je prav dober^ mešetar in gotovo ni napravil slabe kupčije. Favoriziranje klerikalcev od strani vlade kaže prav lepo in označuje prav jasno to strogo in načelno opozicijo, ki jo izraža klerikalni klub v dunajskem parlamentu. Na naslov ljubljanskega državnega pravd-nika. Ob vsaki priliki smo že dokazali, kako nepreviden je ljubljanski državni pravdnik, ki mu je poverjena cenzura ljubljanskih dnevnikov, enkrat konfiscira pasus iz hrvaško-ogrske na-godbe, drugič poročilo iz parlamenta, a to tako neprevidno, da mora celo graško nadsodišče popravljati njegove napake in vrhu vsega plačevati listom stroške, ki jih provzroča neprevidnost državnega pravdnika. Zato pa ljubljanskemu cenzorju v naslednjem podajamo v pouk interpelacijo glede konfiskacijske prakse, ki naj jo prav pazljivo prečita in si njene nauke vzame k srcu, ker je ta interpelacija jako poučna in se bo g. državni pravdnik prav veliko naučil iz nje. Da nam pa v svoji gorečnosti ne konfiscira tudi te interpelacije, pripominjamo, da so to interpelacijo vložili v sredo, dne 5. t., v državnem zboru poslanci dr. Adler in Per-nerstorfer. Ta interpelacija slove: »Gospod mi-nietpr! Vaš državni oravdnik je danes zopet zaplenil »Arbeiter-Zeitung«. Če bi bila to konfiskacija kakor katerakoli druga, bi se komaj še pritoževali pri Vas. Saj že vemo, da Vam je zakon le krpa papirja in da Vam ni tiskovna svoboda vredna vinarja. Saj vemo, da si državni pravdniki pod Vašo upravo lahko brez novale krščanske in izobražene!... Vse eno. ako tudi ničesar ne bi sledilo, mi nimamo kaj obžalovati... Izvršili smo svojo človeško dolžnost; poskusili smo pridobitj si svobodo s krvjo — ni se nam posrečilo... To je vredno pomilovanja, toda ni nikaka sramota... Sramota in zločinstvo bi bilo samo to. ako brezposelno položimo roke v krilo, ako oplujemo svoj ideal ter pozabimo na kri in požarje, v katerih danes tone Bolgarska ...« »Ognjanov«, se oglasi doktor po kratkem molčanju; »zdi se mi. da v tem hipu le midva sama misliva tako; vsa Bolgarska nas sedaj proklinja radi svoje nesreče... Le^ pojdi in poslušaj; vsakdo daje sedaj prav btefčevu.« XIV. Važni razgovori. Sedaj je Ggnjanov prvič čul Stefčevo ime. Čelo se mu je nagrbančilo. »Kaj. ali še diha ta nečimnik?« »Da je nečimnik?« vpraša doktor. »Stef-čev je sedaj najpametnejši, najprvcjši, najpo-nosnejši človek... Nisem mogel poslati ga na drugi svet... Ali veš? Bil sem pripravil Kleopatro nanj... On sedaj triumfira obenem z čorbadžijem Jurdanom. Smatrajo ga za rešitelja mesta. .. A nas pobijejo kakor pse, ako nas vjamejo...« ^ »Vse eno, nečimnik in nič drugeta... Revna Laika, ta bo pač nesrečna...« »Kaj, mar ne veš? Laika je umrla.« »Umila? Kaj praviš?« »Umrla, dne 18. aprila«, odvrne šepetaje doktor. kazni dovoljujejo najdrznejše samovoljnosti. Ali kar si je danes dovolil dunajski državni pravdnik, presega že daleč navadne čine tega krvnika svobode besede. Dunajski državni pravdnik je namreč zaplenil govor nekega poslanca v parlamentu. »Arbeiter-Zeitung« je javila, da je imel poslanec Seitz včeraj v bramb-nem odseku govor, v katerem je med drugim dejal sledeče besede: Če je padla dinastija od Fejervary-Kristoffyjeve politike do Tiszine politike, če izdaja oligarhom volilno reformo, da bi dosegla brambno reformo, se bo to maščevalo žal ne le nad dinastijo — kar bi nam bilo lahko vseeno — ampak pred vsem tudi nad Avstrijo. To mesto iz govora posl. Seitza je Vaš cenzor konfisciral. Dunajski državni pravdnik torej misli, da je odpravljena pravica parlamenta, po kateri so poročila o njegovih razpravah odvzeta cenzuri tiskovnih oblasti, čim obsodi kakšen poslanec politiko ogrskega kralja! Državni pravdnik ni kršil le pravice tiska, ampak tudi pravico parlamenta. Zatorej Vas vprašujemo, gospod minister: Ali hočete nevednega beriča, ki opravlja na Dunaju službo cenzorja, sramotno pognati, da mine vsaki oblasti veselje, s katerim se dotika pravic parlamenta?« Tako se glasi ta lepa interpelacija, ki bi se s spremenjenimi imeni lahko v polnem obsegu tudi napisala za Ljubljano! Akad. kipar g. Lojze Dolinar se nahaja v preiskovalnem zaporu tukajšnjega deželnega sodišča. Proti njemu je uvedena preiskava radi žaljenja Veličanstva z ozirom na dogodeK v »Narodni kavarni«. Preiskava proti g. A. Ribnikarju radi sep-temberskih dogodkov bo, kakor smo zvedeli, v najkrajšem času končana. Zaslišana je bila cela vrsta prič o dogodkih, ki jih očita Lam-petova ovadba proti g. Ribnikarju. Gospod Anton Aškerc nevarno zbolel. Naš najodličnejši, v vseh slovanskih narodih slav-noznani pesnik in mestni arhivar, gospod Anton Aškerc - Gorazd je sinoči nenadoma vele-opasno zbolel. Okoli 6. zvečer včeraj ga je na njegovem stanovanju zadela na desno stran telesa kap, da se je zgrudil poleg odprtega okna na tla ter je tam ležal do danes zjutraj. Okoli 7. ga je našla na tleh njegova gospodinja. Bil je popolnoma pri zavesti ter je govoril, ne da bi se mogel ganiti. Neki stanovalec v isti hiši je telefoniral na magistrat o tej nesreči, in vestni magistrat je nenudorna odredil, da so bolnega pesnika prepeljali v deželno bolnišnico na oddelek g. primarija dr. Ivana Jenka. Gospod Aškerc je pri popolni zavesti ter govori, izražajoč bojazen, da je izgubljen, dasi ima šele 56 let ter je bil videti vedno zdrav. Zadnje čase ga je pač bolelo uho ter je imel včasih protin-ske napade. Vsako tako malo obolelost pa je Aškerc naglo odpravil z izleti v Opatijo. Še v sredo je bil v službi, ki jo je izvrševal jako vestno, ter se je šalil v svojem uradu brez najmanjšega znaka bolezni. Zato je Aškerčeva o-bolelost vse njegove mnogoštevilne čestilce in prijatelje skrajno osupnila. Gospod Aškerc je bil rojen 9. januarja 1856, v mestno službo pa je vstopil 15. julija 1898. Želimo, da naš slavni pesnik skoro popolnoma okreva! Brezpravnost Slovencev pred koroškimi sodišči. Celovška slovenska odvetnika' dr. Brejc in dr. Miiller sta pred boroveljskim okrajnim sodiščem zastopala svoja klijenta v slovenskem jeziku. Sodišče jima je to odločno prepovedalo in ukazalo, plaidirati v nemškem jeziku. Ker dr. Brejc in dr. Miiller tega nista hotela storiti, je sodišče razpravo preložilo, oba odvetnika pa naznanilo disciplinarnemu svetu celovške odvetniške zbornice, ki je izjavil, da sta dr. Brejc in dr. Miiller prekršila svoje stanovske dolžnosti s tem, da sta povzročila preložitev razprave na škodo svojih klijentov in ju radi tega tudi discipliniral. Odvetnika sta proti temu vložila na najvišje sodišče rekurz, ki pa je bil sedaj zavrnjen. Koroški Slovenci ostanejo torej jezikovno brezpravni pred koroškimi sodišči in je vsled izreka najvišjega sodišča sedaj popolnoma izključena vsaka slovenska razprava. Temu se tudi ni čuditi, kajti dokler bo sedel v avstrijskem kabinetu zloglasni justični minister dr. Hochenbur-ger, kaj drugega tudi ni pričakovati. Sveta dolžnost naših poslancev je, da se energično zavzamejo v zbornici za pravice našega jezika pred koroškimi sodišči in napravijo konec tem škandaloznim razmeram. Črnogorski kralj Nikita se je peljal danes ponoči skozi Ljubljano iz Trsta na Dunaj. Promocije. Odv. kand. Lavo Mastnak je bil včeraj dne 7. junija 1912 ob 1. uri v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran za doktorja prava. — Odv. kand. Milan Šubic je bil včeraj promoviran na dunajski univerzi doktorjem prava. Čestitamo! Smrtna nesreča v kamniških planinah. V četrtek se je podala družba mladih turistov iz Kamnika na planine, med njimi tudi 141etni trgovski vajenec Ludovik Repe. Šli so mimo Sv. Primoža na Malo planino in od tam na Veliko planino. Od koče so se podali še nekoliko naprej v smeri, ki pelje proti izvirku kamniške Bistrice, ter na nekem vzvišenem prostoru vsedli. Naenkrat se zasliši obupen krik. Vsi se ozro in vidijo grozen prizor. Ludovik Repe je pade! raz skalo in obležal kakih 20 metrov globoko. Ko pridejo tovariši do njega, vidijo, da si je zlomil nogo in se močno pobil na glavi. Hitro pošljejo v Stranje po pomoč. Obvezali so za silo ponesrečenca, naložili ga na nosilnico in se podali na pot proti dolini. Med potjo je Repe tožil, da ga hudo žeja in ga grozno boli glava. Vodnik Prelesnik je poslal po nadaljno pomoč v najbližjo vas Prapretno, od koder je takoj hitelo pet oseb na pomoč žalostnemu sprevodu. Ker sta bila nosilca utrujena, sta ga položila na tla in čakala pomoči. Predno je ta prišla, je Repe po sedemurnem trpljenju izdihnil. Truplo so nato prenesli v mrtvašnico v Stranje. Ludovik Repe je bil star šele 14 let in je bil vajenec pri trgovcu gosp. Klemenčiču v Kamniku. Njegov oče je železniški mizar v Ljubljani in stanuje na Hranilniški cesti št. 8. Avijatik Vidmar se je včeraj zglasil v naši redakciji in je nas informiral o svojih namenih v Ljubljani. V prihodnjih dneh bo razstavljen v »Balkanu« njegov aparat, o katerem prinesemo natančen popis. Aviatik Vidmar je še mlad dečko, ki pa je dosegel že lepe uspehe. Njegov polet 16. t. m. bo morebiti prvi posrečni polet v Ljubljani. Nepoboljšljiva tatica. Včeraj popoldne se je zagovarjala pred poroto že 60 let stara Marijana Krt, ki se na noben način ne more odvaditi tatvine. Presedela je že skupno celih 12 let radi tatvin po ječah, a vse to je še ni spametovalo. Marijana Krt se je preživljala s prodajo las, katere je dobivala na ta način, da je strankam dajala zanje različno blago, katero je redno nakradla po sejmih. Dne 22. aprila t. 1. je bil v Motniku semenj. Marijana Krt je navadno prišla skoro na vsaki semenj, si ogledala razno blago in kar je ravno potrebovala, vedno ukradla. Tako si je tudi na tem sejmu nabrala cel kup najrazličnejšega blaga. Jeri Jerman je ukradla 15 K 34 h v denarju, Francetu Malenšku par rut, Požgaju molitvenik, Vizjanu dežnik in Jemčevi tudi par rut. Pri aretaciji je nato povedala orožniku napačno ime, obenem pa izjavila, da je vse to blago nakupila v Ljubljani. Molitvenik je zato nesla s seboj, ker ga je baje hotela dati fantu za piruhe. Tudi pred sodiščem taji navihana tatica dosledno in zanikuje vsako krivdo. Na Vizjanovo odločno izpoved, da pozna ukradeni dežnik, izjavi Marijana, da je dežnik plačan in da se Vizjan gotovo moti, kajti »marela je marela.« Pravi, da je kupila dežnik pri Vidmarju v Ljubljani. Vidmarjeva prodajalka, ki je bila nato poklicana pred sodišče, je sicer tudi mnenja, da je marela — marela, vendar je pa treba ločiti Vidmarjeve ma-rele od Vizjanovih. Porotniki so enoglasno potrdili tako vprašanje, da Marijana Krt krade že iz navade, nakar jo je sodišče obsodilo na pet let težke ječe. Praznik sv. Rešnjega Telesa. Kakor znano je bil med drugimi prazniki tudi praznik sv. Rešnjega Telesa odpravljen. Kdaj je ta praznik nastal? Sirota Julijana, rojena leta 1193. v Ret-tir.u pri Luttichu je bila sprejeta kot nuna v ubožno hišo Mont Cornillou. Julijana je bila zelo pobožna in je imela že od 16. leta prikazni ali halucinacije. V svoji zamaknjenosti je videla mesec obdan z obročem, ki pa ni bil cel, ampak ga je nekoliko manjkalo. Zaradi tega je bila nemirna, ponoči pa se ji je baje prikazal Bog in ji je pojasnil, da oni nepopolni obroč pomeni cerkev, ki pa je nepopolna, ker ji manjka poseben praznik, ki bi bil proslava Rešnjega Telesa. Tudi ji je baje Bog naročil, da mora ona svetu povedati, da naj se tak praznik ustanovi, ker je zato ona odločena. Šele leta 1230. je Julijana svetu razkrila svojo skrivnost, zaradi katere je morala mnogo prestati. Ko je o tem zvedel papež Urban IV. je zapovedal, da se mora povsod obhajati praznik Rešnjega Telesa. Papež Janez XVII. je zapovedal, da se morajo povsod vršiti procesije. Zakaj? Tridentinski cerkveni koncil je v 13. seji dne 11. oktobra 1551. rekel, da se procesija zato vrši »da bi zmagovita resnica triumfirala, da bi njeni nasprotniki — videči tako razkošje in slavje cele cerkve, zatrti, zmučeni in premagani poginili. Tako se je ohranil ta praznik, ki se je po nekje slavil posebno slavno, zato da bi videli krivoverci. Danes ni menda več takega pomena, zato ga je papež hotel odpraviti. Toda v njem je del ljudske poezije in tako ima tudi procesija danes pogosto drug pomen, nego ga je določil tridenstki koncil. Ljubosumnost. Mesar Sedlou v Taboru je ustrelil svojo 381etno ženo in sebe. Zvečer je napravil oporoko, v kateri je zapustil vse svoje premoženje v vrednosti 20.000 kron svojim sorodnikom. Po večerji je odšel v spalno sobo s svojo ženo, ki ni nič hudega slutila. Svoje dejanje je storil iz ljubosumnosti. O češkem pesniku Macharjti predava v imenu »Akademije« L. Lotrič v sredo 12. t. m. v Novem mestu in sicer v »Narodnem domu«. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. _ Tekma med ljubljanskim moštvom in hrv. akademičnim športnim klubom v Zagrebu. V četrtek je igralo naše moštvo v Zagrebu. Kakor smo poročali, si je hrv. akad. športni klub postavil lepo novo igrišče in ga je hotel otvoriti s tekmo z našim moštvom. Hrv. akad. športni klub si je s svojimi zmagami pridobil ime prvega nogometnega moštva na našem jugu in je bilo za naše moštvo njegovo povabilo gotovo častno. Vkljub, da je ljubljansko moštvo letos izbojevalo v Ljubljani par lepih zmag — ni mogel nihče upati na zmago. Vendar je naše moštvo doseglo lep uspeh. Rezultat je bil 6 : 2 za Hrvate. To je razmerje, ki je častno za naše mlado moštvo. Ljubljansko moštvo je prišlo v Zagreb popoldne ob 4. Hrvati so naše čakali na kolodvoru z avtomobili in so jih peljali sko zi mesto. Ob pol 5. se je začela tekma. Ker je bila tudi sokolska prireditev je bila udeležba srednja, okoli 1500 oseb. Ljubljansko moštvo je bilo pozdravljeno z aplavzom, nakar se je začela tekma. Novo zagrebško igrišče ni poraščeno in to je slabo vplivalo na naše igralce, ki so vajeni igrati na travi. Pravijo, da je bilo sploh smola. Zagrebško moštvo se je odlikovalo posebno v napadu in naša izborna obramba je ubranila vse, kar je bilo mogoče. Vkljub temu je bila polovica 4 : 0 za Hrvate. Po pavzi so se naši bolj resno prijeli in so res kmalu dosegli prvi uspeh — gol. Občinstvo je gostom navdušeno ploskalo in jim z vzkliki dajalo poguma. Razvila se je lepa igra, pri kateri sta si bila skoraj obe moštvi enaki. V drugi polovici je bil rezultat 2 : 2. Skupno 6 : 2. Po igri je občinstvo priredilo Slovencem ovacije, zagrebški akademiki pa so jih spremili v Palast-hotel, kjer so jih pogostili. Ob enajstih so se slovenski gostje odpeljali nazaj v Ljubljano. Prva tekma v Zagrebu je torej lepo uspela in je želeti, da ji kmalu slede druge s še lepšimi uspehi. Ljubljansko drugo moštvo (Ljubljana II.) igra jutri popoldan ob 5. pod Tivoli z ljubljanskim nemškim moštvom. Cene navadne. Tekma bo v vsakem oziru zanimiva. Cirkus Schmidt ostane le še nekaj dni, in lahko bo žal vsakemu, ki si ne ogleda zanimivosti, ki jih ima tokrat cirkus s seboj. Žongler, nastop s bicikli, Kitajci, opica Peter in nekateri drugi nastopi vzbujajo vsak večer občudovanje. Program je skozi in skozi zanimiv, zato opozarjamo nanj. Ima nekaj posebnosti, ki jih gotovo zopet ne bomo kmalu videli. Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 8., nedeljo 9. in ponedeljek 10. junija 1912: 1. Grad Kreuzenstein. (Prekrasen naraven posnetek.) Sascha-film. 2. Mirko mirovni sodnik. (Velekomično. — Gaumontov film.) 3. Katera je kriva. (Senzacijska drama. Gaumontov film.) 4. Piefke krotilec levov. (Slastna humoreska. Gaumontov film.) 5. Past. (Senzacijska nravstvena drama. Umetniški film v 2 delih. Konti-neutalfilm Co. Samo zvečer.) 6. Moric in njegova žena. (Velekomičen prizor, igra Prince. Film Pathe Freres.) DRUŠTVA. Ljubljansko učiteljsko društvo priredi danes zvečer ob 8. uri prijateljski sestanek in razgovor v Prešernovi sobi gostilne pri Novem svetu. Na dnevnem redu je nekaj zelo važnih točk. Odkar se je ustanovil v Borovnici »Sokol« postalo je zanimanje za našo vas res veliko. Društvo dasiravno še zelo mlado razvije dne 9. junija svoj društveni prapor, ob pol 3. uri popoldne, nato vrši se veselica, javna telovadba itd. pri Ivanu Majaronu, kateri si je nadejal nalogo da ustreže z nizkimi cenami vsakomur, saj je pa tudi Ivanova gostilna znana daleč naokoli, in ni navade da bi se koga odiralo. Ker je tukajšnji Sokol res potreben moralne in gmotne podpore, upamo da nas slavna bratska društva in prijatelji istih v čim največjem številu poseti-jo, posebno se pa nadejamo da nas Ljubljančani ne zapuste. Torej v nedeljo dne 9. junija na svidenje v Borovnici. Sokol v Spodnji Šiški udeleži se razvitja Sokolskega prapora v Borovnici korporativno z zastavo. Zbirališče na južnem kolodvoru popoldne ob pol 1. uri. Na zdar! V nedeljo 9. junija vsi v Štepanjo vas! Opozarjamo še enkrat, da se vrši veselica tel. društva Sokol v Stepanji vasi, ki je bila radi dežja preložena, v nedeljo 9. junija. Nadejamo se obilne udeležbe, saj je mlado društvo, ki vrlo napreduje, potrebno denarne pomoči. Veselica prostovoljnega gasilnega društva Dol. Beričevo o priliki blagoslovljenja nove brizgalne v Beričevem se vrši dne 9. junija 1912 pri Iv. Gradu v Beričevem. Ustanovni občni zbor »Društva lastnikov hotelskih in zdraviliških naprav« se vrši v pon-deljek dne 30. junija popoldne ob pol 3. uri na verandi hotela »Triglav« na Bledu s_ sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav sklicatelja. 2. Poročilo pripravljalnega odbora. 3. Čitanje pravil in event. predlogi na izpremembo pravil. 4. Volitev odbora in revizorjev. 5. Določitev vpisnine in članarine. 6. Raznoterosti. MLADINSKI VESTNIK Za izlet v Prago se naša mladina jako marljivo pripravlja in. tudi tržaški bratje in sestre zbirajo prispevke in podpore za izletni fond. S tem upamo, da smo naši delavski mladini izpolnili njeno srčno željo, ko ji nudimo priložnost. da vidi z lastnimi očmi ves sijaj in razkošje velemesta zlate Prage. Mladina združena v S. L. S. se pripravlja na Dunaj in istotako tudi socialno demokratična mladina, čemu bi se pa ravno mi izogibali kulturnemu središču slovanstva in ne segli v bratske roke našim bratom in sestram ki prebivajo na bregovih Vltave. Članom »Bratstva« se nudijo poleg znižane cene tudi druge ugodnosti, tako, da jim bo omogočeno udeležiti se izleta s 35—40 kronami tja in nazaj s tridnevnim nastanjenjem v Pragi s hrano in prenočiščem. Sodelujoči člani »Dramatičnega odseka« in bratje in sestre pevci, pa bodo po možnosti dobili delno povračilo stroškov. Vpisnina, ki se udeležencem povrne, stane 5 kron. Pred izletom izide enkratna slavnostna številka »Izletnega Vestnika«, v katerem bodo vse podrobnosti izleta, glavne znamenitosti in raznoterosti iz Prage vpisane kot trajen spomin na velepomemben dan, ko si seže v roke češka in slovenska narodno - socialna mladina. Zato poživljamo vse slovenske rodoljubne kroge in prijatelje mladine naj podpirajo slovensko mladino v njenem delu v boju za narodni in socialni blagor slovenskega delavca-trpina. »Izletni Vestnik« izide v več tisoč izvodih. ki sc bo razdajal v Trstu in v Ljubljani, vsled tega bo tudi oglaševanje v njem zelo uspešno. Poživljamo tedaj slovensko trgovstvo. obrtništvo itd. naj v svojo lastno korist in v podporo slovenski mladini odda svoj oglas našemu pooblaščencu, ki pobira oglase za »Izletni vestnik«. Istotako poživljamo tudi vse ostalo slovensko občinstvo, naj v obilnem številu poseča predstave in prireditve »Bratstva«. Pa tudi ti slovenska mladina, ne zapravljaj dragoceni čas mladosti v zaduhlih gostilnah, pri pijači, v dvomljivi družbi, temveč pristopi v naš krog in zavihaj rokave, ker je že skrajni čas, da se bodoča generacija ot-ine iz krempljev pogubne apatije in indiferen-tizma. V sokolskih društvih se utrjate telesno, pri nas pa se izobražujete duševno. Ne z de-magogičnimi frazami in kritiziranjem, ampak z delom se rešuje narodnost in socialna vprašanja. Epistole delavske mladine, katere je sal letos umrli Hugo Kepka vnet mladin ^ in agitator narodno-socialističnih idej 11 " škem. bodemo začeli čimprej prinašati vodu. nakar že danes opozarjamo. Slike >;Dramatičnega odseka« bf ratst^(< bodo prihodnji teden gotove, kdor bi hotel katero imeti, naj se obrne do enega br odborm-kov zvečer v društvenih prostorih ali na mi skušnjah v areni. V »Mladvh Proudych« citamo: »Organi-zariii Praga VIII. Naš hranilni krožek, katerega smo ustanovili 18. svečana t. 1. se lepo razcvita. Pri ustanovitvi hranilnega krožka se je priglasilo 14 članov, a število članov se je zvišalo do L maja na 40, kar nas še ne zadovoljuje. Vlog je^ bilo vseh skupaj 445.30 kron. Vpisnina je znašala 11.36 kron. Na globah se je nabralo 2.24 kron. Na obrestih se je prejelo 50 vinarjev. Izplačanih vlog in posojil je bilo 106 kron. Povrnjena posojila so znašala 33 K. Celoten promet je bil 584.30 kron, kar je dovolj lepa številka za tako kratko dobo obstoja. Sedaj pa nekoliko besed k Vam, bratje. Izkazujemo vam te številke s prošnjo, da bi še bolj hranili in agitirali za naš hranilni krožek, da bomo mogli čimprej pisati o tisočih! Maše geslo bodi: pridobivati članov in mnogo hraniti, da čimprej dosežemo tisoč kron. Vloge se vsprejemajo vsako nedeljo od pol 2. do 3. ure popldne pri br. Ouradu, Bratrska ulice kjer se tudi vsprejemajo novi člani.« Tako »Mlade Proudy« in takih poročil ne manjka v tem mladinskem listu. In pri nas? Da. tudi pri nas se mora začeti tudi na tem polju intenzivno delati. Eno cigareto manj na dan pa dva krajcarja v »šparovček«. od tam pa v hranilnico. Naše češke sestre nas vabijo, naj se udeležimo III. konierence čeških nar. soc. žen in deklet v Prago, ki se vrši 23. t. m. Vsled tega poživljamo vse sestre odbornice, da se udeleže sestanka, ki se vrši v nedeljo dopoldne ob navadni uri v društvenih prostorih. Predsednica »Zenskega odseka.« Proslava 10-letmce slov. akad. društva „flinja“ v Pragi. Drugi dan 1. junija. Po oficielnem slavnostnem občnem zboru je sledila drugi dan. dne 1. junija umetniška akademija spojena z reprezentančnim plesom. Velika dvorana na Žofinskem otoku je bila slavnostno okrašena, da dostojno sprejme mile češke goste, katerim je bila namenjena vsa prireditev v zahvalo desetletne ljubezni in gostoljubja. Kmalu po osmi uri zvečer so začeli prihajati. Kadarkoli je vstopil v dvorano kak češki odličnjak, zadonele so mu v pozdrav fanfare. Prišli so drž. poslanec Dr. E. Kuamaf, vseučiliški profesor dr. Heyrovski in dr. Otvo-rila se je akademija z impozantno instrumentalno himno »Pozdrav Iliriji«, ki jo je posvetil jubilantki dirigent »Jugoslovanskega pevskega društva« mladi nadarjeni skladatelj A. Brlič. Proizvajanje žižkovske sokolske godbe pod vodstvom skladatelja je želo burno pohvalo občinstva. Sledilo je petje »Jugoslov. pevskega društva«, ki je z izredno fineso in občutkom zapelo Ferjančičevo: »Sijaj, sijaj solnčece« in Novakovo: »Gorski kraji«. Občinstvo se je divilo krasoti in milobi naših jugosl. pesmi. Burno pohvalo sta žela solista tov. Pfeifer in tov. Kramar. Bivša članica sl. opere v Ljubljani gospica M. Peršlova z njej lastnim umetniškim pojmovanjem Michlovo: »Človeka nikar«. Njen krasni sonorni alt je prišel do popolne veljave in je morala na aplavz občinstva še dodati jedno pesem. Tenorist Vinogradskega gledališča gosp. Nekato-šič je očaral s svojim glasom in temperamentnim prednašanjem vse občinstvo; pel je balado iz opere Rigoletto in arijo iz opere Pag-liacci. Izredno fino in do najmanjšega detajla izcizelirano je bilo izvajanje Chopinove F-mol fantazije klavirne virtuozinje gospice Priborške. Akademija se je zaključila z Zajčevo skladbo: Jugoslovanske pesmi, na kar je sledil animiran ples, ki je trajal do ranega jutra. Sodelujočim gostom gospodični Peršlovi Pfiborski in g. Matošiču so se dali v dokaz zahvale krasni šopki. Akademija in ples sta uspela nad vse sijajno in občinstvo se je razšlo s popolnim zadovoljstvom in veliko pohvalo. Tretji dan, dne 2. junija. Kot zaključek slavnosti je sledila v nedeljo opoldne velika ljudska slavnost na Žofinskem otoku. Zanimanje za to čisto slovensko prireditev je bilo po vsej Pragi velikansko. Nabralo se je v resnici že okolo tretje ure popoldan izredno mnogo ljudi in prihajalo jih je vedno več in več. Pri različnih paviljonih posebno pa v slovenski vinarni in planinski koči. kjer so prodajale češke dame v narodnih nošah sladko vinsko kapljico in pristne kranjske klobase, se je razvilo prav animirano razpoloženje. Pospeševal jo je neumorni kranjski Janez v gorenjski narodni noši, ki je prav po kranjski šegi neumorno igral harmoniko. Obiskali so nas tudi hrvaški tamburaši, ki so nabrali krog sebe plesa željno mladino. Ljubke gospice so delile razglednice slov. krajev, prodajale cvetice planinke, srečke za tombolo itd. in bilo je pričakovati, da se razvije izredno veselje in pravo slovensko razpoloženje. Vojaška godba je že svirala in pri vseh šotorih se je pričelo življenje. Naenkrat se je stemnilo nebo in v par trenutkih je jelo liti. grmeti in bliskati, da je bilo groza, k vsemu temu se je vsula še toča. Vkljub temu da je pozneje potihnil, se slavnost ni mogla vršitit ako, kakor se je nameravalo — ali razpoloženje je ostal0 neskaljeno. Vsi udeleženci so bili edini v tem, da je bilo lepo: moralni uspeh je bil velik in to nam je glavno. »Ilirija« je prejela ob priliki svoje lOlet-nice izredno veliko pismenih in brzojavnih pozdravov in častitk, izmed katerih omenjamo zlasti: Pismo vseučiliškega prof. dr. Heyrov-skija. dekana dr. Kadleva. dr. Scheinera. dr. Preissa. ekscelence viteza Rande, dr. Rostoharja, župana vinohradskega Burcša, člana gosp. zbornice dvor. svet. dr. Hlave, Organizacije mladočeške stranke na Češkem, Org. mladočeške stranke v Plznu, župana dr. Groša podžupana mag. pharm. Kavalickija. dr. Steh-lika. dr. Tume. dr. Rybara. A. Gabrščeka. pismo »Triglava«. Doslovno objavljamo sledeče: Dunaj. — Radujoč se uspehov Ilirije na polju češko-slovenske vzajemnosti in želeč, da deluje v tem pravu dalje kličem jej vivat, crescat, floreat. Ivan Hribar. Dunaj. — Čestitam in želim, da bi nam Ilirija dala mnogo trdnih in neupogljivih značajev. Dr. Ravnihar. Ljubljana. — Osebno zadržan pošiljam najiskrenejše pozdrave. Ilirija vivat, crescat, floreat. Dr. Triller. Celje. — Ob pomembnih dneh Vas srčno pozdravljam želeč Vam in slovenskemu imenu častnega uspeha vaših prireditev. Prepričan sem, da dobimo iz Vašega društva energične sodelavce v našem javnem življenju, kar je našemu narodu najnujnejše potrebno nego kdaj koli. — Dr. Kukovec. Trst. — Žalibog zadržan udeležiti se Vašega lepega slavlja. kličem Iliriji, da ostani tudi v bodoče središče češko - slovenske vzajemnosti. — Dr. Stare. . Ptuj. — Ostani gojiteljica napredka v boljšo bodočnost mile domovine. — Dr. Šalamun. Pribram. — Slava prvoboriteljem za slovensko - češko vzajemnost. — Prof. Skrbinšek. Gradec. — Uspehi lOletnega neumornega delovanja Vam bodi najlepše plačilo in najsrčnejša častitka k današnjemu jubileju. Bratsko društvo Triglav. Celje. — Veseleč se z Vami, iskreno častita Klub napr. slov. akademikov v Celju. Gradec. — K lOletnici naše pozdrave in častitke. Živela Ilirija! — Bodočnost. Dunaj. — Najiskrenejše častitke k lOlet-nemu siavlju. — Urbančič, predsednik Save. Gorica. — Želeč obilo uspehov tudi v bodoče. se pridružujeva Vašemu siavlju celim srcem. Dr. Irgolič. Al. Domicelj. Gorica. — Ob priliki desetletnice kličejo vivat, crescat, floreat Ilirija. Dr. Marušič, Knaflič. Krašovec. Fornozarič. Celje. — Desetletnice se radujejo zadržani se slavlja udeležiti. Dr. Hrašovec, Hudina, Kloar. Kosi. Juhač. Jasenovac. — Desetgodišriicu uzornoga rada častita Vam duhom Vaš dr. Davidovič. Rokycan. — K jubileju najsrčnejše častitke. Naj živi slov. dijaštvo! Naj dočaka lepšo bodočnost svojega naroda. Delujte in bojujte se za vresničenje lastne univerze. Prof. dr. Chodousky. Plzen. — Naše popolne simpatije Vas bodo spremljale tudi v drugem desetletju, do katerega želimo Vašemu delovanju mnogo uspeha. Mlada generacija mestne organizacije narodne svobdoroiselne stranke. Dunaj. — Želim Vam vsem najbolje in izvanredni uspeh pri Vaših stremljenjih. Drž. posl. V. Kotlar. Dunaj. — Najiskrenejše častitke k desetletnici. Živela Ilirija. Kras, društvo slov. agronomov na Dunaju. N aBaB!iaauaMSiS . « x Celo noč ^#^dprt° Celo noč odprto U% ksST ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani. ”»7* Stritarjeva, ulica štev. 3, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih £11 o 2 O — 482 — V. Kraljica in plemič. Saitano je obstal na mestu, zroč v Passa-vanta kakor v prikazen. Iz grla mu je vrelo grgrajoče renčanje; z jezikom je ovlažil brezkrvne ustnice, ki so ga žgale kakor peklo. Omedlevica se ga je polaščala. Mehanično je iztegnil roko z napojeno tkanino. — Spustite to! je vzkliknil Passavant. Enkrat po zvijači, ne rečem; ali sedaj... Saitanu je padlo blago samo od sebe iz roke. Plemič se je še vedno smejal. Bil je to jasen smeli, sonoren, resično radosten, brez vsake ironije. Veselil se je. da je zopet tako poceni ušel smrti. Gledal je čarodejca in zdel se mu je tako. tako smešen, beden. Smejal se mu je iz vsega srca in morebiti je ravno ta čisti smeh navdajal Saitana z večjo ozkostjo, kakor bi ga direktna groza. Bois Redon je začudeno strmel v celi prizor in ni se mogel nagledati; kapitan se je iz-poznal v junaštvu! Izabela se je bila umaknila in s smrtno resnim pogledom motrila na mizi sedečega Har-dyja Kraljica je mislila... Nenadoma pa se je povečalo smejanje do peklenskega grohota. Bragaille, Bruscaille in Brancaillon so spoznali Passavanta in njih radost se je izpremenila v hipu v blazen, rigajoč smeh. Zdelo se jim ie naravno, da je on tukaj, ki jih osvobodi! Veliko veselje jih je navdajalo in od gro-hotanja so se tresle solidne klopi. — 483 — — Strela božja, je pogodrnjal Bois Redon, glej jih veselih čukov! Tudi mene se že prijemlje to smejanje. In praznil je v smeh. Saitano je trepetal razburjenja. Vse je prekipevalo v njem; videl je vso svojo znanost ponižano, svojo moč uničeno. svoje delo ugonobljeno. Ni pričakoval tako groznega udarca. Carodejec je trpel peklenske muke, !bil je najstrašnejši trenutek njegovega življenja... Kakor bi odrezal, je naenkrat potihnil ves grohot. Passavant je vstal molče. Bruscaille, Bragaille. Brancaillon in Bois Redon so tudi onemeli. Tišina je zavladala... Ni minil trenutek in že je vstala trojica opuščena vezi raz klopi. Oči so se jim svetile v zahvaljevanju in hvaležnosti. Nerazločno so golčali. Saitano je gledal, ne da bi ganil z mezincem. Ako bi misel mogla ubijati, bi se kraljica morala zgruditi v tem trenutku zadeta od strele čarodejčeve togotne besnosti. Oproščenci so si urno dvignili z mesta, kjer so se jim vezi zajedle globoko v kožo in cel čas obračali oče v Passavanta. Čakali so, kaj ukrene. Plemič je ravno hotel stopiti k Saitanu. kar se izvije iz sence Izabela. — Kraljica! je šepetal Hardy in se hkratu naklonil s tako dvorljivostjo. kakor oni večer v slavnostni dvorani. — Gospod plemič, je izpregovorila kraljica. ali me hočete spremiti v Hišo Saint-Pol?: Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potoni dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-- odvisnem dnevniku „DAN“ ker'ima to inseriranje gotov uspeh. • • Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulicalštev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.