Uredništvo in upravništvo V Kopitarjevih ulicah štev. 2. (SLRSILO^l 5l0Vm^KKR DELRVSTVn' Ma'očnina znaša celoletna . • K 31- poluletna . > „ 1*5< četrtletna , . „ Q'7‘. Posam. Stev. „ 0‘1( Štev. 13. se* ^ ^ V LJUBLJANI, dne 28. februarija 1908. ^ Leto III Onemogočil bi davek izdelovanje cenenih smodk po 4 fenigc. Do 90 odstotkov s.e pa pokadi srnodk, ki stanejo 4 do 6 fenigov kos. Gre se za življenjsko vprašanje več tisoč delavcev. Tobačna industrija prispeva že itak veliko nemškemu erarju. Carina znaša 40 mark za 100 kilogramov, po novem davku bi dobila država S4 mark pri 100 kg. Cim višje se pa obdavči tobak, tako gotovo sc zmanjša tudi konzum. Posledica novemu davku bi bila, da bi odpustili 20 odstotkov delavstva in onemogočena bi bila tudi domača tobačna industrija. Nikakor ne gre, da ostane brez dela 30,000 delavk in delavcev, ki se pečajo doma z izdelovanjem tobaka. Davek bo imel posledico, da se natelju Pessjaku, državnemu poslancu Ivanu Šušteršiču, pristavil Tovulovskv. pristavu E. VVIasaku, pristavu J. Holsnerju, trg. R. Miklavcu (Špitalske ulice 5), trg. Česnik in Milavec, tigov. I. C. Mavcrju, G. Tonniesu, trg. Tereziji Eger, gg. lekarnarjem, in vsem ostalim, soseb-no uradnikom tobačne tovarne, delovodjem in paznikom. — Odbor »Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk« v Ljubljani. O občnem zboru bolniškega zavoda. »Tobačni delavec« od 12. t. m. piše, kako klaverno da se je letošnji občni zbor bolniškega zavoda končal in nekaj podtika našim odbornikom, da niso pravilno postopali. No, saj so bili tudi vaši veleučeni gospodje odborniki Z. in K. navzoči. Za tobačno delavstvo. Davek na smodke v Nemčiji. Nemčijo namerava osrečiti vlada z raznimi novimi davki. V načrtu je tudi nov davek na smodke. Nemčija ima od leta 1906. banderolni davek na ci-Sarete. Po četrtletnih zvezkih k statistiki o Nemčiji si oglejmo uspehe tega davka. Pričakovan so, da bodo dobili v enem letu po davku na cigarete 11. milijonov. A že od 1. julija 1906 do 31. marca 1907 so že dobili 11 milijonov mark. Polagoma so vtihnile tožbe, ki so bile, ko so uvajali davek. Težko se je pa izvedel novi davek osobito po večjih tvornicah. ker so morale naročiti nove stroje in tudi nove delavce, da so izvedli davčne nadzorovalne odredbe. Ne kadi se vsled davka po splošni sodbi nič manj. Prve mesece, ko so uveljavili novo Postavo, je izdelovanje novih cigaret nekoliko zaostalo, ker so se prodajalci in tudi kadilci močno preskrbeli s cigaretami. Podražile so to zaradi davka na cigarete le dražje vrste. Ni to znano, v koliko je vplivalo na kadilce cigaret, ker so vzdržali fabrikanti pri gotovih Vrstah stare cene, a so zato cigarete zmanjšali a'i iih pa delajo iz slabšega tobaka. Znižal se je uvoz inozemskih cigaret v Nemčijo. Ciga-retni tobak, ki stane tri marke in manj za kilogram, je davka prost. Izdelovanje takega tobaka, ki se izdeljuje osobito na Alzaškem in v Loreni ter v Hamburgu, sc je deloma pomnožilo. Tvornice so znižale deloma cene takemu tobaku (cigaretni tobak) na 3 marke, ali so pa opustile izdelovanje finejšega cigaretnega tobaka. Stalnim trgovcem precej škodujejo trgovci, ki havzirajo s cigaretami in jih skrivaj todi sami izdeljujejo. Kadilci sami navadno ne delajo cigaret in zdaj ob novem davku na cigarete še manj kakor prej. Zanimivo pa je, da |tode v Nemčiji splošno le malo cigaret. Vlada [h gospodari pred vsem »cigara«, cigaretnih kadilcev ni veliko. Karlsruhe. Boj proti nameravanemu davku !>u tobak je tu jako hud. Udeležujejo se ga tobačni delavci in tudi oni, ki se bavijo z saje-toem tobaka. Je pa tudi nerazumljivo, da je badenksa vlada pritrdila takemu davku, ki na-cfSa badenskemu prebivalstvu toliko bremen. Na Badenskem namreč pridelajo 44 odstotkov XSega tobaka v Nemčiji. Med delavstvom na a;denskcm je ena petina tobačnega delavstva, toiroma 22 odstotkov vsega tobačnega delavca v Nemčiji. Razumno, da bi zelo vplivalo tobakovo produkcijo, če se obdavči tobak, ^točija hoče dobiti iz davka na tobak 55 do ' toilijonov mark. Pri obratu 7 do 8 milijard ' I,lodk mora plačati ljudstvo 100.000.000 mark. bodo snovale velike tvornice. Mogoče je ,da se onemogoči po davku obstoj malih in srednje velikih tobačnih tvornic. V badenskem deželnem zboru je opravičeno kazal poslanec centra Ntuhaus na navedene nevarnosti in zahteval od vlade, da naj odškoduje one delavce, ki bodo vsled novega davka brez kruha. Delavstvo mora paziti in stati na straži, da se ne uvede delavstvu tako škodljiv davek. Volitve v bolniško blagajno tobačne tovarne v Ljubljani so prinesle krščanskosocialno organiziranemu delavstvu sijajno zmago. Kan-didatje »Podpornega društva« so namreč dobili vsak okoli 1600 glasov, dočirn je vsak so-cialnodemokratični kandidat dobil komaj nekaj nad 450 glasov! Razmerje glasov je sledeče: Naši kandidati: Verbič 1600, Sevenc 1600, Golobič 1598, Rojc 1601. Koprivec 1598, Gec 1598. Soc.-demokraški kandidatje pa se morejo ponašati s sledečimi številkami: Brajer 466. Dolenc 487, Slanovc 469, Glavič 483, Rijavec 470, Zupan 466. Dasi se je neki visoki socialno-demokraški modrijan spodtikal nad dejstvom, da so naši mesto Savenca in Marije Gotz na volivne listke napisali pomotoma Sevcnc in Gec ter hotel doseči, da bi se zaraditega izvolitev teli dveh razveljavila, se ta namera ni posrečila in je ravnateljstvo Savcnca in Marijo Goetz samo od svoje strani izvolilo v odbor. Ravnateljstvo zdaj ve, v katerem taboru je ogromna večina delavstva in na katero organizacijo se je treba opirati. Umrla je pretečeni teden delavka v tobačni tovarni, Marija Habjan, članica strokovnega društva, stara 29 let. Bila je splošno priljubljena. o čemer je pričala tudi velika udeležba pri pogrebu. N. v m. p.! Plesna veselica »Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk« v Ljubljani, 22. t. m., v veliki dvorani »Uniona« se je izvrstno obnesla. Bilo je navzočih gotovo dg 800 ljudi iz vseh slojev ljubljanskega občinstva, ki so se vsi dobro zabavali. Počastili so prireditev pod-ravnatelj tobačne tovarne g. Pessjak, deželni poslanec g. Mandelj, državni poslanec Ivan Gostinčar, zdravnik c. kr. tobačne tovarne g. dr. Zajc in mnogo drugih uglednih oseb. Bilo je na veselici mnogo delavstva, delovodji, paznikov, uradnikov itd. Dobička je mnogo — račun objavimo prihodnjič. Vsem, ki so pomagali, da je naša prireditev sijajno uspela, najlepša hvala! Zahvala. Odbor »Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk« se toplo zahvaljuje vsem, ki šo se ali udeležili plesne veselice društva 22. t. m. iz vseh krogov ali pa zanjo darovali ter s tem pripomogli prireditvi do večjega sijaja in uspeha, posebno pa gg. ravnatelju tobačne tovarne W. Mollerju, podrav- naj bi pa ti možje bili kaj bolj učenega predlagali, da bi se potem občni zbor popolnoma moderno končal. Me delavke pa tako pravimo: L. 1905. se je za gospoda Kocmurja občni zbor bolniškega zavoda še bolj klavrno vršil, ker mu ni odbor pripoznal nobene remuneracije, in to se utegne zgoditi še nekemu drugemu gospodu, ki sliši na ime, ki se začne tudi s K. Prometna zveza. Kurjačem in kurjaškim pomočnikom se na c. kr. državnih železnicah pač najslabše godi. Toliko se trudijo in sc peko pri stroju, pa nimajo človeku dostojne plače. Zato zahteva, da bi se jim dalo vsa j900 K začetne plače in kot kilometerski denar dve tretjini tega, kolikor zaslužijo strojevodje, gotovo ni pretirana. Nadalje se mora: L urediti delavna doba pri kurjiščih, 2. dovoliti na leto kurjačem vsaj 40 platnene obleke, 3. sistematizirati pomožne kurjače po dveletni službeni dobi. Konečno pa naj kurjači izpoznajo, da jim socialnodemokraška organizacija nič ni pomagala, temveč da v njej tvorijo samo maso, ki mora plačati, pa molčati! Naj se le spomnijo na praški in brnski kongres. Socialni demokrati so 17. januarja imenovali na zborovanju sprevodnikov zahtevo, da se 35 letna službena doba zniža na 30 letno, huj-skovalno zahtevo! Tako se rdeči bratci potegujejo za železničarje! Naloga krščanskosocialnih poslancev bo ob jubilejnem letu uveljaviti zahteve železničarjev. Železničarji pa od dne do dne bolj spoznavajo, kako jih sodrugi izdajajo. Med brati in sestrami. Bistrica v Rožu. Pred par meseci se je ustanovila tukaj strokovna organizacija, ki se kaj lepo razvija, ker so delavci še zmiraj složni in edini. Ta lepi razvoj strokovne organizacije so začeli opazovati socialni demokratje iz Borovelj in prišli so dne 23. t. m. delavce lovit. Imeli so pri Adamu shod po S 2.. kjer je govornik govoril o draginji, od kod izvira, in slikal žalostni položaj delavcev. Govoril je res dobro, toda to so samo besede, dejanj pa manjka. Lahko bi rekli: Socialni demokratje so v besedah veliki, v dejanjih pa mali. Potem je govoril ('• strokovnih društvih, pozval je delavce, naj pristopijo k avstrijski socialno-dernokratični kovinarski zvezi »Metallverband«. V tej zvezi je združenih 70.000 socialno-demokratičnih kovinarjev. Pravil je, koliko ugodnosti da imajo delavci pri tej zvezi, ža njim je govoril neki de- lavec iz Borovelj, ki je poprej delal na Bistrici. Povdarjal je potrebo organizacije, med drugim je tudi rekel, da naj delavci pustijo »farske liste« ih naj berejo rajši »Arbcitervville« ali pa »Rudeči Prapor«. Temu delavcu bi samo povedali, da naj malo bolj dostojno govori o duhovnikih. Kajti vsak človek je svoje časti vreden, in duhovnike v človeški družbi bolj potrebujemo kakor voditelje socialnih demokratov. O vsem tem bomo še prihodnjič poročali! Delavci, zdaj se pa obračamo do vas in vas poživljamo: Bodite edini in ne dajte se slepiti od sa-rijarskih govorov. Ako si hočejo delavci v tovarni svoj položaj izboljšati, je treba, da vsi kakor en mož za svojo stvar nastopijo. To pa je mogoče le v strokovnih društvih. Ako pa se razcepimo v dva tabora, potem nam tudi zveza socialnih demokratov ne bo pomagala, ker do tega nikoli ne bo prišlo, da bi vsi delavci bili socialni demokratje ali pa krščanski socialci. Pri naši organizaciji pa smo si izbrali srednjo pot in pustimo vsakemu njegovo pošteno prepričanje. Torej ne rušite sloge ! Bistrica v Rožu. Dne 23. t. m. so socialni demokratje tukaj zasnovali podružnico — »Zahlstelle«. — Pristopilo je k podružnici nekaj delavcev, ki delajo na železnični progi in še par drugih. Izmed delavcev v tovarni sta menda pristopila dva. Socialni demokratje iz Borovelj so si mislili: Delavci na Bistrici so si sezidali hišo (organizacijo), mi pa pojdimo in se v njej nastanimo, ker posestvovati je ložje kot zidati. Upamo, da se jim ne posreči, da bi napravili med nami razdor. Delavci, čuvajte svojo ciganizacijo! Bistrica v Rožu. Strokovna organizacija pri nas lepo uspeva. Veliko je pri nas socialnega dela, kajti beda delavstva je velika. Veliko je delavcev, ki zaslužijo le dve kroni na dan. Radi bi videli tistega čudodelnika, ki bi pri današnji draginji in pri težkem delu s tem denarjem mogel dostojno preskrbeti številno di užino. Zato pri nas delavci že v 40. letu svoje starosti obnemorejo in če ne morejo več na akord delati, pa liaidi, lopato in kramp v roko in pojdi pesek sejat za 2 K. na dan. Seveda, trdosrčni kapitalist tega ne vidi in ne čuti, ker nima srca za delavca. Zato se delavci trdno oklenite vaše strokovne organizacije, kajti le ta vam more pomagati iz siromaščine in bor-nosti! Idrija. IX. redni občni zbor »Krščanskega gospodarskega društva« se je vršil dne 9. februarja prav mirno. Predsedoval je načelnik Fran Svetličič, za zapisnikarja je bil imenovan g. Josip Novak, c. kr. učitelj. V imenu načelstva poroča načelnik: Načelstvo je imelo v 1. 1907 deset sej, pri katerih so se sprejemali novi člani, katerih je pristopilo 45. Razpravljalo se je nadalje o nakupu in prodaji blaga in o drugih za napredek društva važnih zadevah. Zlasti je treba omeniti, da je društvo sklenilo ugodno pogodbo za dalmat. vino z vinotržcem Drinkovi-čem, da ga bode lahko prodajalo vse leto po eni ceni. Načelnik nadzorstva Fran Os\vald poroča, da je bilo delovanje načelstva povsem zadovoljivo. Nadzorstvo je večkrat med letom pregledalo knjige in škontriralo blagajno ter vselej našlo vse v najlepšem redu. Da je poslovanje zadruge pravilno, kaže tudi revizijski zapisnik, ki se bo pozneje prečital. Na predlog načelnika nadz. Fran Osvalda se izreče priznanje in zahvala načelstvu, kakor tudi ostalim odborom. Nato prebere načelnik nadz. Fran Osvald dobesedno revizijski zapisnik o zadnji izvršeni reviziji z dne 30. oktobra 1907. Načelnik nadz. Fr. Osvald pojasni računski zaključek za leto 1907, ki ga je dobil vsak zadružnik tiskanega v roko, ter predlaga v imenu načelstva, da se čisti dobiček v znesku 9202 K 34 vin. razdeli sledeče: a) rezervnemu zakladu sc pripiše: pristopnine 90 K. dar neimenovanega 100 K in vsota 1438 K, skupaj 1628 K. b) Od popolno vplačanih deležev še dajo 5% obresti v znesku 724 K 94 vin. c) Ostanek v znesku 6849 K 90 v. pa se razdeli članom kot 6% dividenda. Račun se brez ugovora odobri, potrdi se tudi soglasno od načelstva predlagana razdelitev čistega dobička. V smislu pravil izstopijo iz načelstva: Valentin Čibej. Ivan Kaučič, Alojzij Likar in Anton Mcdvedič, ter se zopet isti enoglasno izvolijo. V nadzorstvo se soglasno izvolijo: Mihael' Arko, dekan v Idriji, Franc Kaučič, rudar v Spod. Idriji, Anton Kumer, c. kr. paznik v Idriji, Fran Osvald, c. kr. katehet v Idriji, Leopold Troha, c. kr. paznik v Idriji. V skladiščno nadzorstvo se soglasno izvolijo: Fran Beričič, mli. rudar v Idriji, Janez Čar, gozdni delavec v Idriji, Franc Kosmač, rudar v Idriji, Anton Rupnik, rudar v Idriji, Janez Wončina, rudar v Idriji. V razsodišče se soglasno izvolijo: Matevž Albreht, rudar v Idriji, Ivan Kumer, rudar v pok. v Idriji, Anton Hvala, rudar v Idriji, Lav-rencij Lah, župni upravitelj na Gorah, Josip Novak, c. kr. učitelj v Idriji. Ker ni samostalnik predlogov in je dnevni red izčrpan, zaključi načelnik občni zbor. Bilanca. »Krščansko gospodarsko društvo« v Idriji. Imetje: Vrednost blaga 36.274 K 36 viti., vrednost premič. inventarja 2045 K 10 vin., v Ljudski hranilnici v Idriji naloženo 138 K 54 vin., delež pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani 10 K, delež pri »Gosp. Zvezi« v Ljubljani 340 K, delež pri Ljudski hranilnici v Idriji 2 K, gotovina konec 1. 1907 638 K 14 vin. skupaj 39.448 K 14 vin. Dolgovi: Deleži 16.080 K. dolg na blagu 2706 K 86 vin., rezervni zaklad 11.017 K 74 vin., 4% obresti od rezervnega zaklada za 1. 1907 440 K 70 vin., čisti dobiček 9202 K 84 vin., skupaj 39.448 K 14 vin. Rezervni zaklad znaša konec 1. 1907 13.068 K 44 vin. Izjava. Ne čudim sc, da se bahajo naši rudeči bratci, koliko lažinaprejev oddajajo le v Idriji; no — na tak način, kakor sem jaz dobil zadnjo številko, jih lako oddajajo na tisoče. Seveda tudi vem zakaj, kajti napisali ste o meni nekaj neresnic, nadejam se pa, da mi ga bodete še naprej dajali po tej ceni, vsaj ravno sedaj rabim mnogo papirja za špehove kože vanj zavijati. O meni piše »Naprej«, da sem na katoliških shodih zapisnikar, reditelj, dekanova osobna straža, ter da sem s pomočjo zlasti gospoda dekana prišel za grajskega čuvaja. Kdor je tole napisal, oziroma tudi urednika lista, ako je sprejel dotični dopis, vedoč, da ni resnično, kar se v njeni trdi, imenujem javno laŽnika. Čudno se mi pa vendar zdi, da tako pišete, na shodih pa vpijete, da g. dekan ni nič naredil. S tem tolčete sami sebe po zobeh. Dalje pišete: »Agitiral je za Gostinčarja, sedaj za dekana.« Veseli me, da me pripoznate za dobrega agitatorja. Tudi pišete: Ko so klerikalci iskali podpise proti ločitvi zakona, sem bil jaz najbolj priden. Mene pa takrat še doma ni bilo, ko je moja žena podpisala polo, podpisavati pa tudi nisem nosil. Kdor me je kje videl, z imenom na dan! O nekih gotovih stvareh pa le molčite. Pred svojim pragom najprvo pometite, potem pa pred drugim! Iz takih dopisov je razvidno, da »Naprej« že nima kaj drugega pametnejšega pisati. No vsaj je tudi njega tetka »Jednako-pravnost« malo pred poginom take stvari in laži pisala, nravno torej, da tudi »Naprej«, ki se ga že prijemlje huda jetika, ko ga tnorajo zastonj po hišah ponujati. Anton Novak, rudar v Idi iji. Izjava. Na »Naprej« štev. 4., z dne 18. febr. odgovarjam: Glede bratovske skladnice še ni čas odgovarjati, ker je še stvar v delu. Kar se tiče očitanja, da scni na sejmu hotel koga prevarati, da prodajam kravo z teletom, o tem naj govore priče, z katerimi sem govoril ter vsakemu povedal, kako je stvar. Tile so: Piuk, Štraus, Brus, Likar, Mlakarca, Logarca in še drugi. Kdor je tole govoril ter pisal, da sem jaz hotel koga prevarati, ga imenujem javno laž-nika ter prikrajševalca dobrega imena. Jakob Kaučič, rudar v Idriji. Iz Idrije. Po pomoti je neki dopisnik zapisal v »Slovencu« št. 32, z dne 8. febr., da je Kristan pismeno prosil z Gorice sem, naj se mu da pri kcnsunni le toliko službico, da bode živel. Takoj je razpisal Kristan nagrado v svojem »Na-preju« 1000 K vzlatu istemu, ki dokaže, da je on pisal komu v Idrijo z Gorice le eno črko. Želeti bi bilo, da bi razpisal nagrado Kristan istemu, ki dokaže, da je prosil pismeno službo z Prage, pa jo menda ne bo. Tržič. I.Tržiško delavsko konsumno dur-štvo vabi svoje člane na X. občni zbor, ki se viši v nedeljo, dne 8. marca t. 1. v prostorih diuštva ob 4. uri popoldan s sledečim vspore-dem: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje račuskega zaključkak za leto 1907. 4. Poročilo o izvršeni rcveziji. 5. Prememba pravil, § 2. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička za 1. 1907., §. 20 dr. pr. 9. Slučajnosti. Ako bi ne bilo došlo ob določenem času zadostno število članov, vrši se drug občni zbor pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen neglede na število navzočih udov. — Ker to društvo praznuje letos svojo desetletnico, hoče pokazati, da je v teku desetih let nekaj napravilo, ter smemo ponosni biti na to, ker si ob priliki svoje desetletnice ustanovi svojo podružnico v Križah pri Tržiču, kar naspronike silno boli. A to jim je najboljši odgovor na njih napade na društvo. Pošiljali so naše društvo v pratko, želeli-, naj se prižgo sveče, ker poginja, pisali, da se bo v kratkem prekucnilo pod plaz v vodo in podobne neslanosti. Na vse to jim je odgovarjalo molče naše društvo z vstrajnostjo, da se besede, katere govore, kakor dim izgube v zrak, katerega razprši veter. Vprašamo jih, kaj so dosegli s svojimi strupenimi jeziki? Popolnoma nič. Zato jim svetujemo sedaj, naj nikar ne spuščajo puščic v podobi jezikov v to društvo, ker lahko se primeri, da te puščice, ki so naperjene nam, zadenejo nasprotno! Člani, prihitite v o-bilnem številu k zborovanju, da se pomenimo o nadaljni začrtani poti! Javornik. Na Javorniku so se vse delavske razmere močno poslabšale. Manjka nam namreč v prvi vrsti vode, katere nimamo v toliki množini, kakor jo je treba. Dela se pa po posameznih oddelkih (štrekah) po 2—3 ure na šiht. Iz vsega tega je razvidno, da zaslužimo zelo malo, ter torej ni čudno, če delavci jemljejo na bukvice; s tem, ker malo zaslužimo, « tudi veliko plačati ne moremo, še manj pa vsega, kar se rabi en mesec za eno družino za vsakdanje, navadno življenje. Zakopljemo se vedno globlje v »puf«, iz katerega se pa ni tako lahko hitro izkopati. Kljub temu se pa vse draži; drv se sploh ne dobi, s premogom so pa trboveljski čifuti poskočili kar za 50 v. pri 100 kg. Seveda takim, ki veliko zaslužijo in maste svoje in svojih predpostavljenih, želodce s klobasami in prešičevino, je to deveta briga, ker se jim ob enem z draginjo tudi poviša plača, pa ne po grošu na šiht, ampak kar po desetakih na mesec; akoravno zasluži komaj dve tretjini tega kar res dobi, vrhtega pa ima še brezplačno stanovanje in kurjavo. Ako se pa kak delavec revež pritoži pri g. nadinženirju, češ, da premalo zasluži, dobi za odgovor: »Ako ti ni prav, lahko v 14 dneh greš!« Kam pa naj gre delavec z družino, če je še s precejšno kopico otrok obdarovan? Ali naj otroke pusti lakote poginiti?. Dtugi pot bomo objavili še več slučajev. Več prizadetih delavcev. Iz Jesenic. V zadnji štev. »Naše moči« je članek o draginji zadel pravo struno. Tudi pri nas vse toži o njej. Toda če pogledamo planke in stene naših gostiln, bi morali reči: V tem kiaju morajo pa ljudje zlato na dan zaslužiti, da morejo toliko veselic- napravljati. Za plesne veselice že imen manjka. Zadnje dve leti so naši gostilničarji pričeli prirejati plese v soboto zvečer. Računajo pa tako. V soboto zvečer so ljudje prosti, zato se lahko celo noč veseli. V nedeljo naj pa mačka zdravijo. Seveda na svoje stroške in oštirjem v korist. Žalostno je, da tudi delavci nekaterih tovarniških oddelkov ravno tako delajo. Jaz bi rad videl, da bi naši gostilničarji objavili račun, za koliko so ta pred-pust izmolzli naše delavce. Predragi tovariši, bodimo že enkrat toliko pametni in obrnimo hrbet pijavkam. Bodimo v prostem času rajši v krogu svoje družine! Če že moramo piti, kupimo vina naravnost od producenta, da ne bomo morali plačevati dvojnega dobička. Podpirajmo svoje organizacije zlasti strokovno! Ste li že kedaj slišali, da bi dejal kak gostilničar: j Ta delavec je vedno pri nas pil, sedaj je pa bolan. Zato ga moram tudi jaz podpirati? Mislim, da še nobeden ni poizkusil kakega gostilničarja prositi podpore. Tofaj jim tudi mi hikar ne plačujmo njihovih dolgov in ne zidajmo s svojimi žulji drugim novih hiš. Iz Goriškega. Volitve v deželni zbor so pred durmi, zato ne bo škodilo, ako tudi iz delavskih krogov na Goriškem pošljemo v »Našo moč« par vrstic. Prav bo, da izvejo tovariši-delavci po vsem Slovenskem, kako je pravzaprav z nami. Dobili smo na Goriškem volivno prcosnovo, katera v glavnem obstoji v teni, da so nas polnoletne delavce spravili v eno tako-zvano V. skupino ter nam dali tri poslance na slovenski in tri poslance na laški strani in da je volitev tajna in direktna. Na Goriškem imamo štiri politične stranke. Imamo »Slov, Ljudsko Stranko«, »Narodno napredno«, socialno demokratično in slednjič -- Še eno najmlajšo povrhu — agrarno stranko, ki se je naredila iz narodno naprednega rebra in je zdaj z narodno napredno srečno združena. Koliko pristašev mej delavstvom ima vsaka teh strank posebej, je težko določiti. Najbolj na čistem ste gotovo narodno napredna in agrarna stranka, ker ti dve gotovo veste natančno za število svojih pristašev mej delavstvom. Število znaša namreč veliko - ničlo. Pristaše mej delavstvom imata torej samo dve stranki, namreč: Slov. Ljudska Stranka in socialno demokratična. Nobena od teh dveh strank se ne more ponašati, da ima za seboj kakšno močno delavsko organizacijo, zakaj takšnih organizacij na Goriškem pravzaprav ni. Ker jih ni, naj si pa nikdo ne misli, da jah zato ni, ker niso potrebne. Vsaj kapitalizem je na Goriškem ravno tako krut, kakor drugod. Da jih ni, temu sta vzrok še ne-zazadostna izobrazba in nezavednost delavstva. Nobena stranka torej nima mej delavstvom or-kanziranih pristašev, vendar pa pojdejo vsi delavci na volišče in volili bodo eni za Slov. L.j. Stranko, eni pa za soc. demokratično. Kako je mogoče? No mogoče je to takole: Slov. Lj. Stranka ima mej delavstvom mnogo zaupanja, ker so njeni poslanci stali v prvih vrstah, ko se je šlo za volivno preosnovo v državnem, kakor tudi v deželnem zboru. Zlasti zadnji čas je S- L. S. pokazala, da ima dobro voljo in tudi rooči na razpolago, delavce izobraziti in izuriti Jih v boju za obstanek. Tudi za kandidate V. skupine ie izbrala prave može, ki poznajo pozebe in zahteve delavstva. Ti kandidatje so: Jožef Fon, državni poslanec v Gorici, dr. Ant. Brecelj, zdravnik v Gorici in dr. Fr. Pavletič, odvetnik v Gorici. Upamo, da se bodo vredne izkazali našega zaupanja. Pričakujemo, da, kakor so poslanci V. skupine v državnem zboru odprli vrata splošni in enaki volivni pravici za t zavni zbor, da bodo ravno tako oni, ki bodo Poslanci V.skupine za deželni zbor,, odprli vra-a splošni In enaki volivni pravici za deželni zpor. To plačilo bodemo od njih terjali za zaupanje, katero jim zdaj skažemo! Tudi socialni demokratje so postavili svoje kandidate. Znano Pa je, da to niso nikaki resni kandidatje. Demo-k"atje dobro vedo, da ostanejo v veliki manjšini, kakor so ostali pri zadnjiih državnozborskih volitvah. Kandidate so postavili Ie zato. da izvejo, za koliko so od zadnjič napredovali ali nazadovali. Ta njih taktika priča, da tudi oni ne v c o, koliko jih je, kar ie znamenje neorgani-zacije, čeravno bi se hoteli bahati in strašiti z organizacijami. Pred leti se je mislilo, da bodo vso goriško preplavili, zdaj pa so ob ves kredit. V Mirnu se je soc. demokracija že vsedala Pa prestol in hotela veljati za boginjo Vseh dobrot. Pa ravno, ko je mislila, da žc sedi, znašla sc je naenkrat na tleh v svojem blatu. T udi zdaj P' se hotela životariti, toda pametni ljudje po-snov, iz katere obstoja,, ker ta snov so 1 oni mladeniči in nemladeniči, katerim zelo Kujajo svobodomiselni nauki soc. demokracije. nJih nenravno in razbrdano življenje. Š takšni-,n' Pristaši pa soc. demokracija ne bo nikdar Prodrla! Zakaj svobodomiselnost, ki je samo v teoriji in frazah mogoča, jo bo pri izvajanju v Praksi -— ubila. Zato je in ostane svobodomiselna soc. demokracija lepo rdeče jabolko na ?'l|Paj, znotraj pa — gnjilo! Iz Kisovca pri Zagorju. Naši socialni demo-■eratje so popolnoma zavozili. Nič več jim ni 'Par sodrug niti njihova lastna korist. Dne 9. t. 'P- pri odborovi seji bratovske skladnice dali so 2°Pet nekaj starih, izrabljenih mož v pokoj. Četrt ure od Kisovca koplje premog berojinska 'delniška družba. Ravnatelj se je bal. da ne bi tl vpokojenci šli tamkaj delat, zato jim je že na- silo „Naša mofc“! m ..Mn mor * izhaja vsak petek. Cena na leto 3 krone. Cene inseratom so: za male čstopne oglase: 6 vrstic 70 v., 12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: _ 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit J vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta. Uredništvo in upravništvo • „Našemoči“ *V Kopitarjeve ulice štev. 2. Vedno sveže blago! A. Lukič tjumjnnn, Pred Škofijo 19. priporoča svojo veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni. Solidna postrežba! aissisj Ur & Mejač Ljubljana, Prešernove nlice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ■■■■ — novosti v konfekciji za dame. ISES® Tovarna za stola Franceta Suigeljna na Brega, p. Borovnica, Kranjsko Izdeluje 2805 26—2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. 'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. Delavke in delavci pozori Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. Ustnov-Ijeno let 1862. Milko Krap eš urar Podružnica Resljeva cesta št. 2 y prej g. Jos Černe. Ljubljani Podružnica Resljeva cesta št. 2 Vr*l g. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih9 srebrnih, tula« in nikelnastih ur. verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija In likanje usnja UH pili- — Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežbo točna. Solidne cene I Pozor, slovenska delavska flniSlva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini: Česnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice Ljubljana Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. / Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. ustanovlj*eno leta 1845. {7*0/ni/ti w crfvtnari/eo it/a tori Helija dob/v, po ceni in jtrct/nešt/ivo-potovali na/ se obrnejo oSirnozi£z/tin e/etXa v Ajub/ja/t i it/btodvors/ce ulice2G. '$sa/fvursfnu(/yiyasnilct d«yo se l’ix?x/tlačno. Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar T57ZT?. Mino Y*A S • i y<.y>.v. .sv>.'V> v-v. Y".\ .V> 7-i> V<\ V*".\ imm Zmerne cene T/> Tisk Katoliške Tiskarne*