„Gorlca" izbaja vsaki torek in ¦oboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredni&tvo se nahaja v „Narodni Tiskami", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Sefrankiraiie plsma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Hofeopisi dopisov se ne rradajo. * TELEFON št. 201. stane na leto 10 K, za poi leta 6 K. za četrt leta 250. Cpravnlitvo se nahaja v „Hatodni Tiskarni" Qiica Vetturini it. 9. se plačuje od Seterostolpne petit vrste po 14 vin., za vejkratnf natis primeren popust. PuNamezne itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih uaftkah. Št. 102. V Gorici, v soboto dne.23. decembra 191!, Leto XII In hoc signo vinces! Slava Bogu na višavah mir Hu- dcm na zcuilji, ki so dobre volje! Koli- kokrat se je že povdarjalo to geslo, koli- kokrat ie ponavljale te besede, ki so kot balzani >:a človcška v temi tavajoca srca. In daiiašnje dni si človeštvo šc po- sebno zeli mini, blažcnstva, ki Ra svet nc more dati. In oči dandanašnjega človeka so vprte tja v borno bctlehcm* sko štalico, tja kjcr se je rodil Kralj vsch kraljev, ki jc zaklica! uarodom: »»Ljiibik» st med seboj!« Kralj ljubezni, kralj rev- nib in tolažbe potrebnili je on, zakaj kraljestvo njegovo ni od tega sveta. In elovek, ki si je lastil krono stvarstv.i, ki si je lastil bozanstvo, dalles diti potrebo mini, čuti veliko disharmoniju svoje du- Sc, kajti /upustil je Onega, ki je rekel: »Svoj nur vain dam.« Hurna, divja Jc moderna doba, brez sinisla za kaj visje- Ka, za kaj stalnega. Vse vrvi, drvi. A skoro nehote se ozirajo te dni milijnni tja v starodavno havidovo mesto Hc- tlebem, ozirajo se na jaslice, ki so jib na- pravili v kotu otroci ifi njih srca Cutijo olio veliko, ra/košno blaJcnstvo kot so ga eutili, ko so bili tudi oni se inajlinl. se vcrni in jim je maniica sklepaia roke k molitvi. Mir ljudem. ki so dobre vol- Ije! In ta inali. neznatni Bctlchem jc v< stal slavno. zgodovinsko mesio. Til se jc rodilo I »etc in tu je bila tedaj zibelka kr- ščanstva, onega velikanskega nadna- ravnega pojava, ki je objel s svojo nio- čjo polagoma ves svet. I>ete je rastio in dalo Svoje življenjc na križu za grešno človcštvo in les križa jc postal znamenje zmage, zuuige /ivljcnja. Njegova mo* sc je polagoma razširiia i/. Judeje v dru- ge dezele in kinalu se je seznanil ves te- danji kulturni svet z vclieastnimi nauk; iičiteija Nazarenca. Rcvezi so cutili \ njih oporo in pomoe, oblastneži opoinin in pokoro. In uprlo se jc onemoglo pogaa stvo se z zadnjimi silanii, zbralo je vse svoje moei, da bi otreslo tega nevaruc ga, pogumnega tekmeca, a vse .skupni im izdalo nie, prislo je znamenje od zgo- raj, križ se jc pokazal cesarju Konstan- tinu na ncbu z besedanii: »In boc signo- vinccs. V tern znamenjii boš zma- gal«. V znamenjii križa, prej zasramo- vancga in zaničcvancga je zmagal Konštatiu in ta zmaga nam bodi nekako simbol v svctovnein boju, ki ga še dane> bije križ s svojimi nasprotniki. In odprla so sc poteni vrata kristjanom, zadobhi so svoje pravice kot rimski meščani i; državljani in slava poganskega Rima ,e zblcdcla in izginila kot jutranja rosa. A ustal je nov Rim, Rim Ijubczni do bliž- njega, ki je objela vse človeštvo od siiž- nja do oblastnega rnestnega patricija. Ni bilo več razločka, zramenje križa je iz- ravnalo vse razlike, ugladilo je medse- bojna sovraštva. Slava sturega inesta sedmcrih gričev je oremnela, nova doba je vstala med narodi in začrtala nova pota v življenju evropskih ljudstev. Sienkiewicz, eden najboljšib poznavate- Ijev starega in danaSnjega Rima, ozna- čnje to spremembo večkrat prav ostro in karakteristično. Poglejmo, kako teht- ne besede o vplivu in moči krščanstv.i, o vplivu in dalekosežnosti evangelija govori njegov slikar Svirski, ki opisuje sliko današnjega Rima tako-le: »Predstavljajte si to moč: ves svet, na milijone ljudi, železni zakon. bilo iiikdar, velikost, slavo, sto legij, In ondi leta Palatin, ki je vladal nad nie- stom, zdelo se je, da nobena člove.ška inoc tie prevrze tega a v tern sta pi išla dva: Peter in Pavel — ne z oro- zj'-'in, uego z hesedo in glejte - tukaj ie razvalina, na Paiatinu razvalina, na Tom razvalina, a nad incstom križi, kri- y.'\ in križi...« »In reci kdo, kar lioče, toda v kr- šcanstvu tiči nekaj iiadzemeljskega 11 tej misli se ni moči vpirati.« modrujc Švirski v veOueni Rimu. In danes? Tudi danes se iina kri/. isto nioC. danes je krščanstvo kot ve- soljno morje, ki ohjcnia vso zemeljsko oblo. in boc signo v tern znatneniu jtreJo nasa jadra. v tcm /naincnju se edpirajo naše ceste. Niso to izbojena. vdelana pota, marsjkje je Se trnje lr osat. a to uas ir-' straši. Vsem, ki so d o- b r e volje, želinio tudi mi nnr, a kora- kamo vendar uaprcj za ciljetn. ki s^ sveti j)red nami. Pot gre navzgor, irud- lut in naporna ;e. a /.ina^a mora biti na- sa. Vse nasc stmnijcnjc bodi za teni, da prodrcjo naSf idejc, " ssi smotri v naj- širšo javnost. da si zadobijo trdnih tal in veljave v sinislu KonStantinovc prl- kazni: <\ tem znamenju bo§ zniagal.« Zdravstveni zakon. f Kciiif I. /dravsiveni zastopi pa. ki bi bili avtunonini. bi imeli pruvico in dolžnost, nalagati toliko naklad na izravne davke, k(»likor bi jib bilo treba v pokritje to- /.adevnib putrebsCin. No, mi imamo vie avtonomne o- krajnc solske svetc. ki nam nalagajo od (>U do 150 odstoine doklade na vse iz- ravne davke za ljudsko šolstvo; imamo avtonomne cestne odbore. ki nam na- prtijo leto za letom 2r> do ()0 iKlstotne doklade na vse izravne davke za popra- vo, zgradbo in vzdr/.evanje okrajnih cest: imamo avtonomne cerkvene odbo- re, ki nam nalagajo doklade na izravne davke za cerkvene potrebšcine v raz- merju teb potreb; iinamoavtononineob- činske zastope. ki morajo nnkladati po- \l)rek po 100'' doklade na vse izravne davke za občinske zadeve. splob imamo vže toliko tc avtonoinije, da nam sapo zapirn. St-daj nam vsiljujejo se avto- nomne zdravstvenc zastope. ki bi imcli clolžnost, nakladati nam neomejene do- klade na vse izravne davke v pokritje zdravstvcnili potrcbščin posaineznili zdravstvjenili okrožij, katere potrebšči- iie pa bi nam diktirala vlada dogovornu z deželnim odboroin. §e to nam maujka, potcm smo zreli -•¦ za Ameriko. Ce vlada resno namerava pomagati našeniu ljudstvu na tern polju, naj si ob- drži vse pravice za se, naj sama ime- nuje zdravnike in babice in jib namešča v posarnezna zdravstvena okrožja, a naj jih tudi sarria plača. Tudi zahtevi, naj bi dežela nosila vse tozadevne troške, a naj bi si vlada pridržala vse pravice za se, inoramo u- govarjati. Čc bi hotela nositi naša de- žclna uprava vso butaro stroškov za zdravstvene namene v dezeÜ, naj si pri- drži tudi vse pravice. Kdor plača, tisti naj ukaže! Mi bi se s tern zakonskim načrtoin bi država in dezela sprejeli na se vse stroške. ki bi provzročil novi zdrav- stveni zakon našim okrožjem. (iremo sc dalje: Mi ne reilektujemo na nikake praviee zdravstvenih zastopov in dopu- ščanio, da bi se nalagale 3- 5 odstotne doklade na vse neposredne davke. ako bi druga dva označena činitelja hotcla skrbeti za nadaljni potrošek. V tem grmu pa tiCi zajec. Vlada no- čc slišati nič o tem »itaiijanski poslanci obeh strank tudi ne. A poslanci S. L. 5. bi se budo pregre.šili nad našim Ijud- sivom. ako bi privolili v sprejetjc zako- na, ki ustanavlja sicer avtonomne zdravstvene zastope \ posameznih o- krožjih s pravico. da smejo nalagati do- klade na izravne davke za zdravstvenc potrebščine, a bi neizmerno obremenili nase občine. V tem oziru stojijo poslanci S. L. S. na istem stališču kakor vse naše slo- vensko ljudstvo na Ooriškem, ki pravi* Holje je pri sedanjih zdravstvenib raz- inerab naprej životariti nego pustiti. da nas živc pokopljejo vs!c-d neznosnih bu- lar, katere nam hočejo zopet naprtili. Ce vc kdo za sredstvo. s katerim hi laški poslanci privolili vsprejetjeteRa zakona z utcsnitvijo, da se smejo nala- gati okrajem kvečemu 3 5 odstotnt doklade. ter da bi sc vlada zadovnlila i. manjsinii pravicami. naj se oglasi. Ko- li'/or ie nam znano. so nenreinostljive zaprckc. katere je ustvaril jczikovni in ueografični dualizein v naši deželi v tem vprašanju. Dopisi. Dornberg. Na obenem zboru «Hra- nilnice in posojilnice v Pornbergu«, ki se je vršil niinolo nedeljo je bil izvoljen ta-le odbor: N a č e ! s t v o: načelnik Josip J>inigoj b. St. 193; odborniki: Fr. Berce 242, Jožef Cotič 235, Ivan Mrcv- Ije 28, Jožef Mrevlje 6.'Ivan Rojc ^22. Jo7.cf ^inigoj 120. Andrei Vodopivec 70 in Anton \odopivec 95. N a d z or s tva. Franc Kovačič -42. Rudolf Saksida 279, Andrej Vodopivec 338, Ant. Vodopivec 203. Franc Vodopivec 243. Iz Bovca smo dobili daljši dopis, v katcrem se izraža velika nezadovoljnost proti dosedanjemu p r e d s e d s t v u bovskega olepsevalncga in pogozdo- valncga drustva. Popisa v celoti ne mo- reino p, iobčiti ker mrgoli v njem oseb- nili napadov. Iz Dan, občina Naklo, nam pisejo: Nas župan ^trekelj skrbi zelo slabo za blagor svoje občine. Naj navedemo le en slučaj. Z deželno in državno podporu zgradili smo žc pred štirimi leti vodo- vod. Obcino zadevajoči stroški znasaü so okoli 900 K. Ker ni bilo denarja v ob- cinski blagajni, zaje! ie očka župan pri nekeni zasebniku v Lokvi potrebno po- sojilo in sicer proti plačilu 6r< obrestij. Scdaj znaša dotičui dolg okoli 1200 K. Zakaj? Odgovor jo lehak! Skrbljivi žu- pan ni plačal ves cas niti vinarja obre- sti. Menda opravičeno uprašamo gosp. župana Š t r o k e 1 i a,ki se tako ponaša 7. uzornim županovanjem in kateri mi- sli, da sine razpolag iti z občinskim ime- tjem po svoji volji brez sodelovanja srarešinstva, zakaj ni potrebno ukrenil, da bi se bilo zajelo dotieno posojilo pn lituciji you na vsaK nacm ugoanejsimi j pogoji; zakaj ni plačeval odn. ne plaču- \t redno obresti in tako nakopičuje ob- čini s svojo zanikernostjo brezpotrebne dolgove? Obračamo se ob enem pa tudi na c. kr. namestništvo v Trstu, da re.ši vže skoro leto dni viseče utoke gledt starc- šinstva in da omogoči, da bode naše starešinstvo čim prej redno opravljalo svoje v zakonu mu zaiamčene posle, h katerim spada tudi nadzorovanje župa- iia glede gospodarstva z občinskim imetjem. Iz Tomaja nam pišejo: Zupan Vran se nahaja v škripcih. Medtem ko bi on še rad županoval, se njegov županski stolič dan na dan bolj maje, kajti neza-« dovoljnost proti njemu raste opravičeno vedno bolj, saj vsako toliko časa skuha kakšno gorko na škodo svojim obča- nom. S podporo za popravijanje občin- skih poti postopa tako, da so vsi neza- dovoljni. Podporo je namreč razdeiil (med posamezne) frakcije v razmerju davkov, katere iste plačujejo. Posledica bo, da se bodo popravile le one poti, koder se gospod Vran rad vozi. za vasi Utovlje, Dobravlje in Grahovobrdo naj pa ostanejo prejšnji klanci. Clovek bi mislil, da zna župan Vran, ki se tako poteguje za politiko in ki bi rad zlezel na kak poslanski stolček, tudi politično postopati; toda temu ni tako, kajti s svojim postopanjem navadno one najbolj razburja. katerim bi se moral najbolj laskati. Svoječasno, za časa volitev je ob- ljubil Utoveljcem solo ter je napel vse dovoljene in morda tudi nedovoljene si- le. da bi dosegel svoj cilj. Ker so se pa Dobraveljci upirali, poklical je vse ob- činarje v občinsko hišo ter jih navduse- val, naj se le udajo in za solo izjavijo, kajti saj se bo plačalo 1600 K iz prihra- njenega denarja in cela zadeva jih bo stala le še 1000 K, kateri znesek, bi si ndolžili proti pdplačilu v 10 letih. Nič slabega sluteči obeinarji so ver- jeli besedam svojega župana in so pod- pisali v dobri veri neko izjavo. Da bi tega ne bili nikdar storili! Kar naenkrat čez noc se je namreč po- kazalo, da je bila na doticni izjavi na- pisana obveza, da bo kat. občina Utov- lje sama krila vse stroske za zgradbo sole. Na predlog te pretvpzne izjave je sklenil c. kr. okrajni šolski svet, da sc pod navedenim pogojem sola dovoli, starešinstvo v Tomaju-je pa sklenilo, naj si občina Utovlje — razun robot pri zi- danju izposodi 3500 K v kritje grad- benih stroškov. Dobraveljci, ki so že itak zelo za- dolženi, se sedaj na vse moči upirajo, da bi navedeni sklepi ne obveljali, toda Bog ve, se jim bo li to tudi posreeilo, kajti župan Vran je vso zadevo preveč zavozil na škodo prizadetim občanoni. Na vsak naein se moranio pa tudi čuditi c. k r. o k r. šolskemu sve- t u, da hoče nakopati vse stroške le u- bogi občini. da-si veleva baje dotični šolski zakon, da ima za nstanavljanje in vzdržavanje p o 11 e b n i h ljudskih sol dolznost prispevati vesokraj. Povdarjali srno besedo »potieb- n i h«. Po mnenju večine občanov name- ravana sola namreč n i p o t r e b n a in bi se tudi iz tega razloga ne s:nela do- voliti. Niso pa tudi dani zakoniti predpo- i]c nista oaaaijeni vec nego 6 Km od To- pojav možganskih iunkcij i. t. d. Najlep-f *c pri vscj stvari jc to, da so dobili uči- tcljiščniki in dandidatinje prosto, da so so udeležili zborovanja. Zborovanje st je vrsilo v telovadnici c. k. ženskega u- čiteijisca. Kaj takega je le pri nas mO- gO ČO. (jospod Ciril M. Cuk od Vinkota poscstnik iz Trsta in zavarovalni nad- zornik »Prvc češke«, o kateremsmo po- rocali. da jc bil aretiran vsled snnia poiieverjenja ziicska K 325o na škodo ntke baukc. jc bil pretckli tcdcn izpu- šeeri iz prciskovaliic^a zapora, kcr sc je dognalo, da jc bila brcz podlagc ova- dba. vložena proti njemu od nekega Tr- zaeana in ne od kake banke, kakor sc jc pomotoma poročalo. Saniotnor ali kaj? I )ancs jc če- trti dan, odkar niaiijka od svojega sta- novanja ninirovljcni nicstni ueitclj (ia- brieucig. V četrtck popoludncso našli oh Soči nekuj oblačila, ki jc bilo laut (iabrieucig-a. Zadnjc case je trpel na maniji, da ga vse preganja in sc zaradi- tega splošno inisli, da sc jc v sainorno- rilneni namenu vrgel v Soeo. Odprti lekarnl. Od 24. do 31. t. in. bodcta odprti tudi ob ncdcljah in pra» nikili popoldnc in hodeta imeli ponoČMio siužbo lckarni: C r i s t o f o 1r 11 i- K ii r n e r. Ooriški nicstni svet. Ooriški mestni svet jc v smocni svoji scji odbil pr'\snjo starišcv z (ireine, ki so prosili, da bi sc tain nstanovila enorazredna Ijiidska so- la s siovenskim uOnitri jczikom. Poroee- valcc it bil seveda goriške Slovence in sploli vsc avstrijskoniisleče Ooričane iiajbolj Ijubeči podžupan dr. Aliil Venier, ki prav zaradi toll svojili lastnosti dcla ninogokrat nude preglaviec celo goriški gospodujoči italijanski kliki. I )r. Yenicr jc povdarjal, da sola ni potrebna in da tudi prošnja nima zako- nite podlage zaraditcga, kcr jc bivalisjc le dveh soli podvrzcnili otrok nad 4 km oddaljeno od famozuc inestne slovenskc ljudskc sole v Podturnu. Koliko jc na ti Yenierjevi trditvi resnicc, o tonibodeino govorili drugikrat. Za danes rečemo lc toliko, da ic zalitcvana sola ncobliodno potrebna in da bi jo goriški nicstni svet že davno ustanovil in sezidal, ako bi stariSi, sta- nujoei na (iroini in v okolioi zahtevali isto z italijanskim ncniin jczikom. Mi sc torej slepu sedanjega goriškega mc- stnega sveta prav nio ne čudinio, pove- mo pa italijanski gospodi že danes. da niso daleo časi, ko bodo sedoli v goriš- kem mestnem svetu ljudje, ki bodo dru- gače niislili in drugače ravnali s Slovcn- ci, kakor ravnajo sedanji nicstni oeetje. Veteransko društvo za Goriško- Gradiščansko jc imelo ininulo nedeljo svoi redni letni obeni zbor v botclu »Post« ob obilni udcležbi članov. Vlado je zastopal nanicstništveni svetnik in voditelj okrajnega glavarstva g. Rebck. Društveni predsednik g. Jakobi je koj v začctku i)ozval zborovaice, naj zakličc- jo trikratni živio našemu presvitleinu cesarju, kar se je zgodilo. nakar je po- prijel za besedo g. predsednik Trošt tor v imenu zborovalcev čestital društvc- nemu predsedniku g. Jakobiju na odli- kovanju. Sv. oče papež je namreč pode- lil g. Jakobiju vitežki red sv. groba. Zborovalci so nato zaklicali na častsv. očetti, ki je odlikoval društvenega pred- sednika trikratni živio. — Društvenr predsednik se je zahvalil za čestitke v lepem govoru. Potem je poročal o dru- štvenem premoženju že 18 let društveni blagajn ;. Ivan S i in č i č in v lepi besedi natančno razložil, kako je z dru- štvenim premoženjem. Za trud, ki ga je imel g. Simčič pri sestavi bilance in spioh za njegovo neumorno delovanje v korist društvu mu je občni zbor izrekel svoje popolno zaupanje. — Nato se jc vršila volitev odbora. Odbor je bil z vz- klikoin izvoljcn, ki jc ostai prejšnji. Predsednik g. Jakobi je rekel, da je na- mcraval odtegniti se od dcla pri vete- ranskem društvu, a ker so mu člani iz- razili popolno zaupanjc, hoče še nadalje delovati v prilog društva. H koncu je spregovoril še vladni zastopnik, svctnik K- Rebek nekaj vspodbudnih besedi nu naslov veteranskega društva, na kar so mu zborovalci zaklicali trikratni živio. S teni se jc zaključil občni zbor. Deželni odbor je sklenil podeliti sic- dečc podpore iz zaloga za ognjegasce: (iasilneinu društvu v (iorici 2000 K, v Sožani 1000 K, v Tolminu 10Ü0 K, v Ko- baridu 1000 K, na Srpenici 800 K, v Cerknein 1000 K, v Plužnjah 800 K, v Podbrdu 500 K, v Dornbergu 1000 K, v Kanalu 600 K, v Ccpovanu 500 K s po- gojein, da zadoste poprej določilorn do- tične okrožnice deželnega odbora. Božični dar revniin in pridnim tičenkam čipkarskih tečajev. Dcželni odbor jc dovolil v sobotni scji 16. dec, kakor običajno, dezeine podpore raz- nim čipkarskim šolani v slovenskem dclu dežele, in sicer: Učenkam v Dol. Otlici 60s) K. v Vclikeni - Dolu 500 K, v Ccpovanu 250 K, v liovou 2v5O K, v Sovodnjah 200 K in v Cc^kncm tudi 200 K. Pri tej razdelitvi se je oziral duz. odbor na revščino v prizadetem okra- ju, na število gojenk in na dobo obstoja čipkarskili tooajev. /^olinio, da bi učiteljice oziroma žu- l>ani razdclili tc podpore revnini učen- kani za Hožio. Okrožnica vscm občitiskim zasto- poiii deželc. (ilasoin okrožnice z due 2\. aprila 1897 odb. 2063/97 je bilo naroeV- no županstvoin skrbeti za to. da odka- žcjo službujočiui orožnikum v tistili krajili, katere jim orožniška poveljništva Kot za to določena počivališoa naznani- jo, stable prostorc, kjer laliko vsak cas počivajo. kcr so se vže razna županstva, ka- tcra so določena, da orožnikom take prostore preskrbe, obrnila na dcželni odbor, naj se jim pojasni, ali irnajo pre- skrbi brezplaono ali pa sniejo zahte- vati za to in od koga kako odškodnino. se naznanja občinskim zastopoin, da so sicer županstva primorana skrbeti za tako transenalno nastanjenje orožnikov. da sc pa imajo vslcd tega, ker v tcni oziru še ni izdanih posebnih postavnih določil, ravifati kakor pri nastanjenju vojaštva v smislu tostvarnega zakona II. junija 1879 št. 93 drž. zak. t. j. da sniejo zahtevati prenočevalnino in v niorcbitneni slučaju tudi odškodnine za hrano. (Razsodba upravnega sodršča 20. 6. 1901 št. 4294 Bodwinski 424 A.) Nadomestne voiitve v cenilno ko- misijo za osebno dohodnino v cenilnem okraju Oorioa - dežela sc bodo vrsilo v uradnih prostorih davenega oddelka c. kr. okr. glavarstva v Qorici (Via Cappuccini št. 16, I. nadstropje, soba št. 8). a) Volilci prvega volilnega telesa vo- lijo dne 3. januvarja 1912 od 10—12. ure predpoldne dva uda in enega namestnika, in sicer enega uda in enega namestnika s štiriletno ter enega uda z dveletno opravilno dobo. b) Volilci drugega volilnega telesa vo- lijo dne 4. januvarja 1912 od 10-12. ure predpoldne enega namestnika; c) volivei tretjega volilnega telesa vo- lijo due 5. januvarja 1912 od 9—12. ure predpoldne dva uda in enega na- mestnika. Barva glasovnic je za I. volilno te- lo bela, za II. volilno telo rumena in za HI. voiilno telo rožnata. Posebno se opozarja na sledeče: Voiitve se vršijo izključno z urad- nimi glasovnicami, katere niorajo biti podpisane ali od voliieev ali od onih. ki sniejo v smislu določil volitvenega pred- pisa istc zastopati. V zadnjem slučaju se morn natanko označiti osebo, ki je v to pooblaščena. Olasovnico mora oddati volilec ali njegov pooblašeenec osebno volilnemu komisarju skupno z volitvenim poverii- lom, ali pa poslati po pošti na njega na- slov Ijeno. Volilni komisar ne sprcjme nefran- kovanih aii nedostatno frankovanih po- šiljatev z volilnimi listki ter jih bo sma- tral v smislu § 34. volilnega predpisa ncvloženim. Prepovedano predavanje o Tripolisu. Policija je v Trstu prepovedala napo- vedano predavanje laškega publicista iz kraljestva Mario Nordio o >4)azi in ob- kopih v Tripolisu« (s projekeijami), kei bi bilo. brez dvotna pri tej priliki prišlo do iredentističnih demonstraoij. Tat v vlaku. V cetrtek ponoči se je splazil v tovorni vlak nek tat med po- stajama Reka in Opatija, z voza vrgei 5 vreč kave, potern pa skočil ven in je odnesel dve vreči, tri so pa se dobili ob progi. Iz koperske kazniinice. Tržaški >»Pico)lo« »d četrtka prinaša dolgo po- rooilo neverjetnosti, ki so se baje godile v koperski kaznilnici. Med drugim pra- vi »Piccolo«, da so nekateri kaznjenot dobili s posredovanjem nekega čuvaia »lilii sveder«, da ulomijo v jetniško bla- gajno. Nadalje se čita v »Piccolu«, da si» zasledili v jetnišnici stroj za ponarejanje I»ctkronskih denarjev. S^e mnogo takin ncverjetnosti spravlja >»Piocolo« na dan tci dostavlja, da je vse to provzročilo. da jc bi! prejšnji ravnatelj W enedikt od- stavljen. Tudi mnogo čuvajev, pra>i »Piccolo«, da je odstavljenih» proti dru- gim pa se je uvedla pr2iskava. Opozar- jamo, da priobčujemn -Piccolova« raz- kritje z vso rezervo. akoravno $rno čuli ze pred nekaj časom enake vesti o raz- merab v koperski kaznilnici. Draginjski izboljsek za državne na- meščence v znesku od 50 do 130 K se bo na podlagi sklepa ministerskega sveta, ki se je obdržaval včeraj izplača! dne 1. ali 2. januvarja 1912. Reforma brevirja.» Korespondenčni urad» poroča, da objavi »Osservatort. Romano" motu proprio Sv. Očcta, po katerem se reformira brevir. Trozveza in Lahi. Pred kratkim so izšli v Milanu spomini bivšega znanega vplivnega italijanskega politika Crispi- ja (1819-1901). Tarn govori dosti o trozvezi, kar pa ni vedno popolnoma zanesljivo. Leta 1877. je on konferiral z Bismarkom v Oasteinu. Tožil je vedno čez Avstrijo, češ ta je Lahom zelo ne- varna, ker nimajo oni nikake meje proti niej. Crispi ni bil za trozvezo, on je hd- tel zvezo s Francozi. Bismark pa je bil tomu nasproten, češ, on ne stori proii Andrassyju nič. Za zvezo s Francozi Bismark ni bil, češ ta zveza bi bila zu | Nemce brezpredmetna. Tako se je Cri- j spi naposled udal in 1. 1879 je nastala današnja trozveza za 6 let. Pözneje so io obnovil za 12 let in zadnjič je bila obnovljena 1. 1902. Toraj konča zveza i. 1914. Prvo mednarodno razstavo letalnih strojev in letalnih potrebšoin prirede Tužnim in potrtim sreem naznanimo vsem svojim prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepo- zabni soprog, oče, stari oče in tast, gospod Fran Hmelak, župan, veieposestniti, »letrzec itd. 0 Lohsucu sinoči ob 8. uri zvečer po kratki in mučni bolezni v 76. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 4. uri pop. na domače pokopališče v rodbinsko rakev. V LOKAVCU, dne 22. decembra 1911. Anton Lokar, Vekoslav Lokar. Rodbiria Hmelak, Rodblrta Kr\avs, Rodbl^a Pertot. Pros! se z& tiho sožalje. omif?M^^e^ai^^^iij^B^i^^^M3^^Bay^^^ rr hi MADEYSKI in veselo novo Uto usgzmžmsmsmmcmgšmmžmmmim^ I Ysem soapodlnjam L! _¦__t, O H1 i\ ii v \ ii ti r a o >i Tii /i^l^l K02.INSK0 CIKORIJOb --------v korist -=----- I ,vtK»><>:..:... ..i.........._____ maja in le Grahovobrdo, katero ima pa 1c koniaj 10 Solski dolžnosti podvrženih otrok. je oddaijcuo 4 km. Vseh otrok skupaj je še ne 50 in ako se upnšicva. da je polovica deklic, ka- tcrc itak hodijo v nenadomestljivo solo »fclizabetišce v Tomaju, ostanc še no 25 otrok, za katere se pa gotovo ne splača trositi tisočakov. katerih ni In katcre bi si moraii, vkljuh obstojeci rev- šeini, šele izposojati, Naš župan Vran nam torcj naprav- lja dnvolj preglavic, a tolažimo se, kajtr men da so steti tudi njegovi dnevi in u- pajmo, da pod novim županom napoeijn tudi za naso občino boljši časi. Polilični pregled. Državnl zbor. V torek in v sredo se ie nadaljevalo prvo čitanje davčnih predlog. V sredo je zbornica vsprejela preu- log odseka za državne' nameščence v zadevi zboljšanja gmotnega položaja državnim nameščencem ter zakonski načrt glede dela žensk in otrok v rud- nikih. Nato je predsednik zaključil sejo ter voščil poslancem vesele praznike in srečno novo leto. Prihodnja seja se skliče najbrže 27. ali 28. februvarja 1912. Odsek za državne nameščence. Odsek za državne nameščence je \ svoji seji v sredo dokončal razpravo o službeni pragmatiki in sprejel predlog posl. Wa b e r j a, po katerem naj se slu- žbena pragmatika uzakoni z vzratno veljavo od 1. janaarja 1912. Zastopnik vlade se je izrekel proti temu predlogu in je povdarjal, da vlada nima za to potrebnega pokritja in da itak dobe državni nameščenci draginj- sko doklado. Italijanska pravna fakulteta. Naučni minister dr. Hussarek je na- znanil italijanskim poslancem, da bo proračunski odsek tudi v parlamentar- nih počitnicah nadaljeval razpravo o italijanskem fakultetnem vprašanju, ter je izrazil upanje, da se bo dalo vpraša- rije ugodno rešiti v spomladanskem dr- žavnozborskem zasedanju. Delegacije. Letošnje pobožično delegacijsko za- sedanje bo trajalo samo en dan. Dne 28. dec. se snidejo delegacije, da se konsti- tuirajo, in dne 29. decembra se bo potern vršila edina seja, da delegacije votirajo začasni proračun. Gosposka zbornica. V čeirtek je gosposka zbornica kon- čala razpravo o proračunskem provi- zoriju. Nato je dr. Qrabmayr plediral o iz- vedbi brambne reforme utemeljujoč to- zadevno potrebo z evropskim političnim položajem. Tudi vprašanja italijanske pnavne fakultete se je dotaknil izjavlja- joč v svojem govoru, da imajo vsi av- strijski narodi pravico do prijaznega sprejema na Dunaju. Potern je več govornikov govorilo o tem, da se ima zakon o službeni prag- matiki tako sestaviti, da bo onemogo- čena pasivna rezistenca, ki pomenja le nekako izsiljevanje. Na koncu seje je ministerski pred- sednik grof ^tiirgk odgovarjal na inter- pelacijo grof« *our, da bo vlada, k? se v tem strk.. ^grsko vlado, predlo- žila zakonske prt.Joge o podčastniškem nameščenju, vojaški oskrbi in konjskih naborih parlamentu v obravnavo tako pravočasno, da jih bo mogoče uveljaviti obenem z uveljavljenjem dveletne voja- ške službe. Qosposka zbornica je v svoji vče- rajšnji seji sprejela vse zakonske pred- loge, ki jih je obdelovala poslanska zbo- rnica, med njimi zakonski načrt o dr- . T.r/nvnpm nn«ripWnnin stnnoyaniske o- tigodnostih za nove stavbe malili stano- vanj in o davčnih in pristojbinskih ugo- inostili za splosno konstituiranje stav- binske družbc. Prihodnja seja gosposke /bornkv se itaznani plsmeuim potoni. Isterski deželul zbor. Včeraj se je vrsilo v Trstu pod predsedstvotn naniestnika princa lio- henlohe nosvetovanje med zustopuiki o- bc-h strank v isterskem dežetneru zbo- ru v zadevi sklicanja isterskega dežel- nega zbora, ki se bode nadaljevalo dne 2*j. t. in. Ban Tomašič odstopi. lz Dunaja se poroea, da namerava ban Tomašie prihodnje dni prositi cesa- ria za avdijeuco, v kateri namerava po- dati svojo demisijo. Cesar baje te demi- sije ne bo vsprejel. Italijansko - turska vojna Medtem ko se vojaske operacije \ I ripolitaniji nadaljujejo, pišejo razniTist; o posredovanju raznih držav za mir. — Kakor pa pravi carigrajski dopisovalec ntkega dunajskega lista, baje iz dobre- ga vira. se je sultan izjavil za nadalje- vanje vojske, čeravno ga je opozoril ve- liki vezir ua razne okoliščine, ki zahte- vajo, da se ta konflikt vendar enkrat poleže. Te dni se je nekaj pripetilo, kar ja- sno kaže, da je imel Anglež pri celi stva ri roko v igri. Namreč mesto Solum, ki ima dobro luko in leži ob tripolitansko- egiptovski meji, so priklopili na zahtevo Angležev Egiptu. Solum je ena najboij- ših Ink v severni Afriki. Posebnih dogodkov z bojišča ni beležiti. Najbrže so Italijani pod utisom bližajočih se božičnih praznikov. Italija se tolaži s tem, da izbruhne- jo na Balkanu nemiri; to da bo potem napotilo Turčijo, da se prične pogajau z Italijo. Darovi. Z a »Š o 1 s k i Dom« so plačali predsedništvu: Anton Kiun, nadzornik »Prve češke zavarovalnice za življenje« v Gorici lo K; Štefa Kin- derčev ;a račun ustanovnine 20 K. Mesečnino za november so plačali; Anderwald A. in F., trgovca 2 K; Vik- tor Bežek, ravnatelj 5 K; Fran Bitežnik, vodja »Centralne pos.« 2 K; Leopold Bolko, veleposestnik 10 K; Anton Brc- ščak, trgovec 2 K; Karol Cigoj, deželni uradnik 3 K; Jakob Cebular, profesor 2 K; Fran Finšgar, okrajni š. nadzornik 4 K; Josip Fon, državni poslanec 10 K; Anton Fras, šolski svetnik 5 K/ Antor» Civaiz, profesor 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Teodor Hribar, trgovec 6 K; Andrej Ipavec, profesor 3 K; Ivančic in Kurinčič, trgovca 2 K; Ivan Kalin, deželni uradnik 2 K; Milton Klavžar, de želni uradnik 2 K; dr. Ignac Kobal, stol- ni vikar 2 K; Josip Košnik, profesor 2 K: Franc Leban, vladni svetnik 2 K; Ivan Mercina, vadnični učitelj 3 K; Gu- stav Novak, šolski svetnik 2 K; dr. Ka- rol Ozvald, profesor 1 K; dr. Anton Pa- pež, profesor 2 K; dr. Fran Pavletič, od- vet. 6 K; dr. Jos. Pavlin, pr. 2 K; Sveto slav Premrou, vodja »Goriške zveze« z K; Tomaž Sedlaček, upravitelj »Nar. tiskarne« (za dva meseca) 2 K; Franc Setničar, kancelist 2 K; Ferdinand Šfi- ligoj, denarničar »Centr. pos.« 1 K; Ant. Šantel, šolski svetnik 5 K; Andrej Ta- baj, katehet 2 K; Ivan Tabaj, verouči- telj 2 K; Jernej Kopač, svečar 2 K. Dalje so plačale gospe in gospodi- čne: Gizela Finšger, okr. š. nadzornika 2 K; Štefanija Havel, učiteljica 40 h, Antonija Hrovatin, nadučiteljeva 2 K; Marija Kopač, svečarjeva 5 K; Milena Papež, profesorjeva 1 K; Berta Pavle- tič, odvetnikova 2 K; Avgusta Šantel, š. svetnika 1 K. Za b o ž i č n i c o so plačali: Janez Filipič, dekan v Ločniku 12 K: Ivan Koršič, župnik c. in k. vojne mornarice 5 K; Matija Sila, dekan v Tomaju 5 K; Josin Omers, župnik v Sežani 5 K; Ant. Torkar, c. k. postar poa Kraorn a k, l.eop. Jonko, župan v Bovcu 5 K; Bla- y.\] (irča, župnik v Scmpa.su 5 K: Fran Kodrič, kurat na. Trnovem 4 K; Andrej l.asič, okrajni š. nadzornik v TolitUnu 5 K; Simon Kemperle, posestuik v Hm- dajužni 2 K; Andrej Žnidarčič, vikar v \\ 4 K; Ivan Murovec, dekan 2 K; dr. Ferdinand Terkuč, c. kr. uotar v Kana- lu 5 K; Ludovik Kumar, župnik v Bilju- ni 12 K; Ignac Gruntar. c. kr. notar v Ribnici 10 K; dr. Peter Laharnar, de- želne vlade svetnik v Černovicah 20 K; .losip Ušaj, kurat na Banjškah 3 K; Lo- vro Juvančič, župiiik v Hornbergu 4 K, Josip Golja, župnik v p. 10 K; Anton Manfreda, deželni poslanec 4 K; Valen- tin Pipan, župnik v Reucali 5 K; Franc Ostan, posestnik v Bovcu 1 K; Valentin Batič, kurat na Livku 5 K; Miha Mari- nic, deželni poslanec 5 K. . Z a »B o ž i č n i e o« otrokom »Solskega Ooma« so darovali. Pirjevec, c. kr. svetnik v p. K 2, dr. Mc- dvešček Peter 10, Cigon Josip. cerkov- nik 2, Trošt svetnik 2. Fajt sladčičar 156 kolačev, Gril Jakob pek. mojster 100 kolačev, Hrašček K. pek. m. 450 ko- lačev. Steiner trgovec 2 bluzi, 2 volneni jopici in 1 kapo, Jerkič fotograf 2 para nogavic, 1 obleko 1 predpasnik, gospa Pich (i Kap in 6 klobukov, Fon Anton klobučar 4 kape in 4 klobuke. Breščak Anton trgovec \b m blaga za obleko. Upravništvu je došlo: Oeorg Mari- nac orož. stražmojster v p .1 K. Presrčua hvala vsem blagim do- brotnikom! Zahvala. Velecenjenim gospodom županom in podžupanom goriškega glavarstva, ki so se 20. t. m. v polnem številu udele- žili volitve v okrajni šolski svet za oko- lico goriško ter s složnim nastopom pri- pomogli do sijajne zmage kandidatov naše stranke, kakor tudi gospodu de- želnemu poslancu voditeiju volivne agi- tacije in cenjenim gospodom zaupni- kom - pomočnikom po posameznih ob- činah in krajih, ki so šli volivcem v vsa- kem oziru na roko ,da je zmagala kršan ska misel, se prav toplo zahvaljuje v imenu pravične stvari, katero zastopa- tno v Gorici, 21. decembra 1911. Vodstvo S. L. S. ZAHVALA. Podpisani štejemo si v svojo pri- jetno dolžnost, da se najprisrčneje za- hvalimo vsem onim gg. županom in podžupanom, ki so nam pri današnji vo- litvi v okr. šolski svet izkazali svoje za- upanje s tem, da so nas izvolili za člane istega. V Gorici, dne 20. dec. 1911. Velusčik Kristjan, Pirih Matevž, Lutman Andrej, Černic Franc, Winkler Leopold, Pavlica Jožef, Vodopivec Vincenc, Skolaris Anton. Domače in razne vesti. Vesele božične praznike vošči vsem cenjenim naročnikom in prijateliem »Gorice«. Uredništvo in upravništvo. Smrtna kosa. — Včeraj zvečer ie umrl po kratki bolezni g. France H m e- 1 a k, župan, lesni trgovec in veleposest- nik v Lokavcu v starosti 76. let. Pogreb bode jutre ob 4. uri pop. N. p. v m.! Iz politične službe. Namestništveni tajnik Fran L a s i č na Krku je ime- novan za okrajnega glavarja in okrajni komisar dr. Viljem Baltic v Gorici pa za namestniškega tajnika. Kakor se govori, pride g. Lasič za okr. glavarja v Sežano, g. Baltic pa za ir. okrajnega sodnika Alojza M a š e r r za sodncga svetnika in predstojnika o- krajne sodnije v Krminu. Inienovanja. Za višjega poštnega oficijala je imuiiau postni oficijal v (io- rici Virgil Lussin. Za postnc asistente so bili imenovani poštni vežbcniki: And. Duša, Josip Polak in Ludovik Fajgclj za Pulj, Fcdinaud Langhaiumcr za Trst, Matej 'hmc za Rovinj, Franc Vagaja in Ivan Krobatli za Ljubljano in Anton Preinfalk za Sv. Peter na Kranjskem. Deželni zbor goriški. Dozuali smo iz zanesljivega vira, da deželni zbor gori- s..i bo po preniaganih raznih zaprekah in težavah vendarle sklican ob enem z drugiini deželnitni zbori.'— Ta sklep vi- soke vlade moremo le pohvaliti; kajti je res skrajni čas, da sc ponudi deželneniu zastopu prilika, da vrši svojo pravico in dolžnost v resnih časih, ki so nastopih vsled vremenskih uezgod in splošnega gospodarskega položaja. Voütve v okrajni šolski svet. V sredo so se vršiie volitve v okr. šolski svet za goriški politični okraj, pri kate- rih je zmagala vseskozi lista kandidatov S. L. S. Izvolieni so bili namreč: Velu- ščik Kristjan, župan v Anhovem, Piriti Matevž župan v Kalu, Lutman Andrei, župan v $t. Andrežu, Čeniic Franc, žu- pan v Št. Petru, Winkler Leopold, zu- pan na Trnovem, Pavlica Jožef, župan v Rilienbergu, Vodopivec Vincenc, žu- pan v Kamnjah, Skolaris Anton, podžu- pau v Vipolžah. Nasprotniki liberalni so pa imeli te- le kandidate: Anton Kianeič, župan v Podgori, Saunig, župan v Biljah, Bra- tiiž, podžupan v Čepovanu, Kovač, žu- pan v Ajdovščini, Gruntar, župan v Šmarjah, Konjedic, župan v Hesklah, Furlani, /upan v Pr^ačini in Križnič, župan v Kaiialu. Naši kandidatje so dobili in sicer največ 153 glasov, najmanj 141; na- sprotni kandidatje so dobili največ 129, najinanj pa 121 glasov. Oddanih je bilo 275 veljavnih gla- sov, 1 glas je bil neveljaven. Absolutna večina je znašala 138 glasov. S to izvolitvijo je bila konečno prc- magana ena glavnih liberalnih trdnjav. Še tisti dan pred volitvijo je pisala ^>So- ča« zmagonosno: »Volitve v goriški o- krajni šolski svet se bodo visile jutri v Gorici. Klerikalci delajo z vso silo na to, da bi ugrabili okrajni šolski svet. Raz- pošiljajo neko okrožnico okoli, v kateri govorijo o kršč. prepričanju ljudje, ki ' hočejo uničiti učitelje in odpraviti sole. Napeli so vse sile, da bi zmagali. Na vo- lišče postavijo vse svoje ljudi. AH v se- žanskem in tolminskern okr. šolskem svetu ne gospodarijo klerikalci pa tudi v goriškem ne bodo!« No, kakor dokazuje gorenavedeni iz'id volitev so naši župani in podžupani postavili »Sočo« zopet enkrat korenito na laž, za kar se jim na tem mestu prav srčno zahvaljujemo, česar nam menda »Soča« ne bo zamerila. Vspored veselice ki jo priredi »SLOVENSKO SIROTIŠČE« dne 26. doc. ob 41/* popoludne v dvorani »Cen- tral«: 1. »Planinska roža«. Uglasbil D.r B. Ipavec. Poje moški zbor »Slov. bral. in podpornega društva«. 2, »Najlepši čas«. Prizor. Spisal Dr. Hilarij Zorn. 3. »Šivilja«. — Uglasbil za četveroglasen ženski zbor Fr. Ferjančič. 4. »Oh, i:i Folona!« Burka v dveh dejanijh. 5. »U Boj!« Uglasbil A. Sachs. Poje moški zbor »Slov. bralnega in podporn. dru- štva«. 6. »Čudna kupčija«. Šaloigra. Spisal Dragotin Vodopivec. 7. Venček božičnih pesmi. IVlešan zbor raznih skladateljev. Vstopnina se sedežem v prvih treh vrstah 2 K, v ostalih vrstah 1 K, stojišča 60 v. Pomen »Sirotišča« naj vspodbuja vsakega, da se udeleži te veselice! Zadnje zborovanje učit. društva za goriški okraj ie bilo prav interesantno, kakor je posneti in »Učiteljskega Tova- riša«. Začelo se je z zabavljanjeni proti naši strank i, nadaljevalo se je v zname- nju monizma, t. s. pravi, prof. Seidl je naterija, vsak duševni pojav da je le pod cesarjevini protektoratom od IS. niaja do 23. junija prihodnicga let;» it;' 1 Huujjii. Društvo jugoslovanskih slušateljov trgovskih ved na Ounaju. Vciiko po- manjkanjc in vse večja potreba trgov- sko naobraženih Ijudi, dovedla je vse Jugoslovane, študirajoče trgovske vede na raznih dunajskih visokiti šolah do tcga, da so se združili v cvrsto organl- ziicijo, s pomočjo katere se bodo lažje in uspešneje pobrigali za gospodarsko enianeipaeijo vsega Jugoslovanstva. » Prušt vo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju« hoce izpolnit to svojo nalogo s teni, da bode: 1. podpiralo svoje Ciane materijelno in moralno, prirejevalo javna predava- nja v specijelno jugoslov. gospodarskih vprašanjih, izdavalo publikacije in stre- mi!o za tem, da vsak Jugoslovan, ki za- Čne, tudi dovorši svoje trgovske štu- dije; 2. gledalo na to, da se nasa jugo- slov. akad. mladina čim več zaintere- suje za zanernarjeno polje narodnega gospodarstva, a posebno trgovine; 3. rado posredovalo pri nameščanju sposobnih absolventov trgovskih nau- kov in 4. bilo celi javnosti, splošno, vedno na razpolago. Jugoslovani morajo zastaviti vse sile, da odgoje inteligentnega trgovca,% ki naj bi s prirojeno energijo in podu- zetnostjo dovedel do cveta jugoslovan- sko trgovino, Ruske deinonstracije proti Avstriji. V Kievu so pristaši ljudske organizacije imeli demonstrativen obhod po mestu, ko so prišli predavstrijskikonzulat,so ga pi ičeli obmetavati s kamenjem. Sneli so ž njega zastavo ter jo razstrgali. Polici- ja je še-ie prišla, ko so iz konzulata ope- tovano prosili asistenco, ter razgnala demonstrante. Pri zdravitvi kroniönega laprtja öreves se gre samo za to, da je iz- brano sredstvo prosto vsakršnih draž- Ijivih snovi, in da ne odreče tudi pri daljšem vporabljanju. — V čisto naravni Franc Jožefovi grenčici imamo že od davna preizkušeno sredstvo, kivresnici popolnoma odgovarja vsem tern zahte- vam. „Franc Jožef-ova" voda, piše tajni svetnik prof. Senator v Berolinu, je še vselej učinkovala*. Magacin s pisarno se oddä v najem v GorlcL ulica Sv. Antona st. 4. Več se izve pri trgovcu g. Abuja ravnotam. RÖJK je odprl krojaško delavnico V f^aštelll 23 in se priporoča slavnemu občinstvu in cast, du- hovščini posebno za talarje in vto stroko spadajoča dela. NIŠA z gostiino v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo, gostilniškim in vrtom za zelenjavo; pod hišo je 20 m dolga in do 4 m visoka klet. Hiša je pripravljena tudi za vsako drugo obrt, je še 16 let davka prosta — se proda radi bolezni. Poizve se: Prisojna id. 5. Hflko SB cb/snimo žElodcniti bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnje človeštvo, se pride vspešno v okoni ter se jim more energičr.o nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja ===== Dr. Engel-nov nektar. ======== Kajti inočan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor house svoje zdravje ohraniti ludi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih vspehih slaviti Dr. Ergel-nov nektar. Ta pijaČa, ki je izdelana iz izvrstnih zelišSnih sokov in iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želoddno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Tako zdravi kakor bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svo- jerau zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbu- dljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek ==™ Dr. Engel-novega nektärja ^^ vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču, bolečinam, težki pre- bavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ati stisko ali ko- lične boleöine ali sreno utripanje, ohrani temveč dober aem in živahen tek, zabra- njuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno uttujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva pa 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sledeöih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Dolgopolje. Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Červinjah, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Milj, Trst itd.. kakor tudi v lekarnah v vseh vecjih in nianjših krajih Goriško-Gradiščanake in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske, Svarl se pred poQarejar\jem! Zahtevajte izrecno si DR. EN6EL-N0V HEKTflR. 99E Moj nektar ni nobeno tajiiO sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino nialaga '^00. vinski štrkljaj 50, glicerina 100, čnio vino 100, sok jerebike 100, čre- iujev sok 2C0, brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. rle sestavine se pomešajo. Klobučar I. Horvat v Gorici Gosposka ullca štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrslnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini Postrežba strogo poštena. Svojl k svojim! Svoji k svojim! MIHALJ TURK na Korrtu it. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVMICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskiranje po primerni ceni. ALTENA Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, GORICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom ===== najtopleje. — Lekarnarja A. THIERRYJCV BALZAM. €dino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. /^f$j!*\ vrsaka potvontev, ponarejenje m vsak prekup dntgega balzama s prevarlji- /äWI BJs\ ¦ vimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. — Ta bal- zam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašlju, pljuvanju, 5) hripavosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleanih na pljučah, posebno \) pri influenci, zelodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, te- lesnein zaporu. zobe bolu in ustnih boleznih, trganju udov, opoklinah, pri izpuščajih itd. itd.'12|2 ali 6 1 ali 1 vol. posebna steklenica K 6"6(). Leharnflrja THIERRY - jeud «Amä'u'TBTmoB je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), požkodbc. ^^ ¦^mw H vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reči in {ICH DIENl stori, da so bolestne operacije 1 epotrebne. Zdravi tudi pri A fcjt-LTfSf"?! zastarelih ranah itd. 2 škatlji staneta K 360. ^V LS?üMtnn*!-A»tthekedeS Kuj)i se \ Lekama pri angelju varuhu, Adolf ^1 ^""JjJJ^^^ Thierry v Pregradu pri Rogatcu. ^ Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinalnih ^g mirodilnicah. Kupujte! |e prl|tvrdki ^P^ej Kerševani & Cuk GORICA — IStolnl^ trg štev. 9 — ((Piazza Duomo) ker ta vani nudi lfjiajboljse in najcenejej šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, >Gramofo- nov« in plošče, vsakovistno kmetijsko orodje, slarnoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — mastenje grozdje) orala, brane itd., itd. — „Original Victoriau šivalni stroji so pripravni za umetno vezanje in krpanje, imajo i lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- ! toria šivalni so napravljeni z dvema gasovama za hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še vedno biezšunmi. Z ,.OriginalJiVicturiR" stroji se napravi v eni minuti od 2000 do 3000 ubo- dov (štihov). Za „Originalni Victoria" šivalne stroje jamÖimo 10 let. &Trvdka EERŠEVANI & ÖUK, l/fak opazarja cenj. kolesarje, da ima ko- Z^k lesa raznih tovarn, kakor Puch, ipSP Sty ria. Wa[ssenrad, Dürkopp lasiiim terfdomacelizdelke. Vsak kolesar, kateii kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Čuk dvokolo, _ dobi solidno in pošteno ¦ postrežbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki ~j*h_ Ker Sevan* in Cuk po * W ceni blago. J tvrdka EERSBVANI & ca