n a j večji slovenski dnernil^l ▼ Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 . Za Inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NAROD A The largest Slovenian D the United Stfitir*. list slovenskih delavcev v Ameriki« and letal Hobdays. 75,000 TELETON: CHelses 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELE70N: CHelsea S—387* NO. 146. — ŠTEV. 146. NEW YORK, WEDNESDAY. JUNE 22, 1932. — SREDA, 22. JUNIJA 1932 VOLUME SPEAKER J. N. GARNER JE OBJAVIL SVOJ PROGRAM GENERALNI POŠTNI MOJSTER JE BAJE REKEL, DA IMA RAJŠI SALON KOT PA BEZNICO Kongresnik iz Terasa pravi, da je pripravljen služiti deželi in svoji stranki. — Izrazil se je za preklic osemnajstega amendments ter je odločno proti črtanju vojnih dolgov. — Garnerja podpirata svoječasni državni zakladničar W. G. Mc-Adoo in znani izdajatelj listov W. Randolph Hearst. Veiko žrtev v čilski revoluciji WASHINGTON, D. C., 21. junija. — Speaker poslanske zbornice, John N. Garner, se je danes izrazil za preklic osemnajstega amendmenta ter rekel, da je pripravljen sprejeti demokratsko predsedniško nominacijo. Svoje stališče napram prohibiciji je označil s sledečimi besedami: — -— Ko je bil predlagan osemnajsti amendment, sem kot član kongresa glasoval proti njemu. Prohi-bicije nisem nikdar smatral za pametno in izvedljivo odredbo. Po mojem mnenju je najbolje, če jo prekličemo. Garnerju bosta pomagala priboriti predsedniško nominacijo svoječasni državni zakladničar Wm. G. McAdoo in znani izdajatelj listov William Ran -dolph Hearst. Garner bo odločno nastopil proti črtanju vojnih dolgov, zagovarjal bo pa pomoč za nezaposlene in zmanjšanje vladnih izdatkov. Oni demokratje, ki nasprorujejo prohibiciji, so z velikim navdušenjem pozdravili Garnerjevo izjavo. V tem vidijo zelo dobro znamenje, ki priča, kakšno stališče bo zavzela demokratska narodna konvencija napram prohibicijskemu vprašanju. Senator Shepard iz Texasa, katerega imenujejo "očeta prohibicije", je rekel, da bo podpiral Garnerjevo predsedniško nominacijo navzlic temu, da se je slednji izrazil za preklic osemnajstega amendmenta. Garner jeva izjava se glasi: — — Dosti mojih prijateljev, ne samo v mojem okraju in državi, pač pa po celi deželi, me je pozvalo, naj se izrazim glede raznih javnih vprašanj. Odkar sem bil izvoljen za speakerja, se nisem spuščal v razpravo glede kočljivih zadev, ki so bile predložene zbornici. Sedaj se mi pa zdi primeren čas, da pojasnim svoje nazore: — Naša dežela se je obdala s carinskimi mejami, ki dejanski izključujejo produkte tujih narodov. ,Tem narodom je gospodarsko nemogoče kupovati produkte naših tovarn. Odredbe, ki so bile dosedaj uveljavljene, so le začasne in ne gredo zlu do korenine. Noben treznomisleč človek ne more zagovarjati miloščine, istotako pa tudi vlada ne more držati rok križem ter gledati, kako od pomanjkanja umirajo ljudje, ki bi radi delali. Predvsem je treba preskrbeti dovolj dela, da ljudje ne bodo stradali. Predno se pa to doseže, je treba spraviti finance najvažnejših industrij v deželi na zdravo podlago. — Mednarodno trgovino je treba oživeti potom obnovitve zaupanja in kredita. Poštenost med narodi je istotako bistvena krepost kot poštenost med posamezniki. Ako bi kancelirali tujezemske dolgove, bi popolnoma uničili kredit narodov, ki pridejo pri tem vpoštev. — Občinske, okrajne, državne in zvezne stroške bi bilo mogoče zmanjšati najmanj za eno tretino. Glavna naloga vlade, ki temelji na ameriških tradicijah, je, da zajamči vsemu narodu sadove njegovega dela. — Demokratje v državi Californiji in v moji clomači državi Texas so naročili svojim delegatom, JOHN L. LEWIS JE SKLICAL KONFERENCO Predsednik United Mine Workers je sk!ical konferenco majnerjev. — Skupna delavska pogodba dveh držav. Indianapolis, Ind., 21. junija. Predsednik I'nitcd Mine "Workers .I«>!m L. U-wis j«* .sklicaJ konferenco majnerjev držav Indiana in Illinois, da se posvetujejo, ako ne l»i bilo primerno, ako bi se zastopniki majnerjev obeh držav skupaj •pogarali za enotno plačo in delavsko pogodbo. Kont'erenra bo v »lavnem stanu I niled Mine Workers. Ijewis je na konferenco t tuli povatbil dva zostopuika lastnikov rudnikov. .Lewrs je razpravljal o majner-ski pla«Vi v o1m*1i državah in rekel, da še nikjer ni prišlo do sporazuma in da se razmere še vedno bolj napenjajo. VETERANI OSTANEJO V WASHINGTON!! Washington, D. C., 21. junija. Veterani .so se odločili, da ostanejo v "Washington it še eno zimo. J z njih obnašanja in obrazov ni mogoče brati prav mtbene skrbi zaradi tega. kajti -bivši vojaki izboljšujejo svoje stnovanjske -prostore, njih voditelji pa razpravljajo o tem. ako bi bilo na mestu, da bi pomagali ustanoviti tretjo politično stranko. Vrhovni poveljnik veteranov W. "W. "Waters je proti tretji stranki in podpira ga njegov svetovalni odbor "Waters je rekel, tla bi bilo zelo nevarno, ako bi veterani hoteli podpirati pri- volitvah tretjo stranko, kajti bonus morejo pričakovati samo od ene izmed obeh političnih «-4 rank. Posebno v ta namen izvoljeni odbor je izvrševal nemil odboru priporočal tretjo stranko za slučaj, demokratič. konvencija in ,»red-seduiški kandidat ne bi hotel obljubiti nobene pomoči. Waters pa je priporočil, da bi izvrševalni odbor vprašal vse o-ne demokratične delegate, ki imajo upanje biti nom'uiraiii za predsedniškega kandidata, kako stališče zavzemajo nasproti veteranom. Potrdil je tudi opozicijo proti kandidaturi predsednika Hooverja. Waters je predlagal, da se od sedaj naprej imenuje skupina ve- SPOPADI MED STAVKARJI IN _STAVKOKAZI Nenadoma so se pričeli nemiri. — Dva majner-ja sta bila ranjena, 23 pa poškodovanih. Fairmont, W. Ca., 21. junija. Ko s«» se .stavkarski nemiri v rudnikih v isevernem delu West Vir-ginije nenadoma doma zopet pričali. sta bila ranjena »Iva maj-nerja. 23 pa jih je bilo aretiranih. Državni in okrajna uradniki s<> pri nekem spopadu med stavkar-ji in skebi posredovali, ko so stav-karji dejansko napadli stavko-kaze. Drugo skupino wtavkokazov so stavkarji napadli, ko so v Traction Park .stopili iz voza pouli« ne železnice, da bi od tam šli peš dalje proti rovu. Dennisa Smith, ki je stavko-kaz. je nekdo udaril z železno palico po glavi in leži sedaj nevarno ranjen v bolnišnici. Oil Le Mehnmecta. ki je na stavki. je .policija pretepla s policijskimi krepe-lci. da je moral težko poškodovan iskati zdravniške pomoči. Stavko proti Consolidated Coal Co. je pretekli teden razglasila organizacija United Mine Workers, da bi izsilila pismeno plačilno pogodbo. - I NEMIRI PO NEMŠKIH MESTIH V Monako vem je bilo a-retiranih več sto oseb. Krvavi spopadi v Berlinu in drugih mestih. Berlin, Nemčija, 21. junija. — , V spopadih med fašisti in komunisti v glavnem mestu je bilo ranjenih mnogo oseh. okoli dvajset j pa jih je bjlo aretiranih, i V severnem delu Berlina so se i fašisti in komunisti borili z noži. J j Na zapadu in jugu Nemčije je prišlo do spopadov in pouličn h .bojev med policijo in fašisti, ki ! so priredili korakanje po mestih J j novih uniformah, ker je vlada! pred nekaj dnevi preklicala prepoved nositi uniforme. V Monakovem še b.lo aretiranih <»() fašistov, ker je bavarska via-J tla navzlic temu. da je zvezna via-' da zopet dovolHa uniforme, še i vedno ostala pri prvotni prepo-' vedi. Policija, je bila marljivo na delu in je zaplenila uniforme in1 znake Hitlerjevih pristašev. j j V bojih med fašisti in komunisti v okolici Dortmunda .j<> bilo 1 ranjenih več sto oseb. i Do.večjih nemirov 'je tudi pri-j šlo v Stettinu in v ruhrskem o-l kraju, kjer vlada še vedno veliko razburjenje, ker je vlada prepovedala vsako fašistovska organizacijo. JUNTA BO KOMUNISTE NAJSTROŽJE KAZNOVALA SANTIAGO, Cile, 2 I. junija. — Nemiri po glavnih ulicah v Santiago so zahtevali 25 človeških žrtev; 75 oseb je bilo ranjenih. Vsled stavke pekov pa mesto ne bo imelo kruha in vlada je razglasila obsedno stanje. Skupine ekstremistov so napadle postaje karabinerjev v Santiago in Valparaiso, vsled česar je bilo še več žrtev. V Valparaiso je bilo poslano vojaštvo, da pomaga karabinerjem. JUNAŠKA MATI Chicago, 111., 21. junija. — Razjarjena. ker je opazila, da hoče nek moški storiti silo njeni dcweletni hčerki, je 31 let stara Mrs. Evelina Broccoli ni streljala , nam j in pa težko ranila. j Frank Russo, star 44) let. ki je stanoval v Broccolinijevi hiši, u-j mira v okrajni bolnišnici. Mat i ga je našla v njegovi sobi z otrokom in Russo. sluteč nevarnost. ,je hotel zbežati. Mrs. Broccolini pa zgrabi revolver in k*: jo Kit-so prosi za svoje življenje. izprazni v njegovo telo vse izstrelke. Zadele so ga štiri kro-Rle.. Mati. ki se nahaja v zaporu, še vedno preklinja Russa, in ji je samo žal. da ga ni usmrtila. POMANJKANJE V PHILADELPHIJ1 teranov, ki zahtevajo bonus B. K. P. — Bonus Expeditionary Force — in zahteva prisego na ameriško zastavo in ustavo ter obljubi vsako pomoč v zadevi bonus a. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Harrisburg, Pa., 20. junija. — Vsled. poročila, da bo v najkrajšem času pričelo v Philadelphiji trpeti pomanjkanje okoli f>7.(MK) družin, so se pričeli politični voditelji posvetovati z governerjem Clifford Pinchotom. kako bi bilo mogoče potom kongresa to preprečiti. Odbor za pomoč brezposelnim je naznanil, da bo moral svoje delo opustiti, ker je tozadevni sklad ipošel. Načelnik pomožnega odbora Horatio O. lil ovil je rekel, da odbor v 18 mesecih potrošil za podporo brezposelnim $14,500,000 in da b., od sedaj naprej. ako ne pride nobena pomoč, stradalo 57,000 družin. Ko je v Rradcn bakrenem rudniku zustavkalo f» milj od čilske obali. Sedanja vstaja je bila najn-s-nejša. odkar je hiila strmoglavi jena vlada diktatorja Ihaneza. Po balkonih in okoli predsedniške puške so postavljene strojne puške. Močne straže karabinerjev so bile razpostavljene po Santiago in proti jutru je izgledalo, kot da ima vlada položaj v svojih rokah, j Vlada je imenovala posebno ko-, misijo, ki ima nalogo, da skrbi, j da bo pečenega dovolj kruha, ako se bl> pekovska stavka še nada- j ljevala. NOVE SPLETKE V MANDŽURIJI Kitajska neredna armada vpada v novo državo. — Države hočejo vedeti za stališče Japonske. — Ostala bo nevtralna. VELIKO ČLOVEŠKIH ŽRTEV SMODNIK ZA BELO HIŠO Washington, D. C., 21. iiunija. Državna policija in truperji straži jo vnc ceste, ki vodijo iz Baltimore v Washington, ker je bilo naznanjeno da je nek tovorni avtomobil. napolnjen s smodnikom, na potu proti Beli hiši v Washington u. ARGENTINA IZVAŽA KOŽE Buenos Aires, Argentina, 21. junija. — Preteklo leto je Argentina izvozila skoro milijon kož divjih živali. Največ so bile kože divjih lam, dihurjev, lisic in vider. naj me predlagajo za predsedniško nominacijo. — Poudariti moram, da se to ni zgodilo na mojo pobudo. To podporo pa visoko cenim ter sem pripravljen do skrajnosti služiti moji domovini in moji stranki. ♦ WASHINGTON, D. C, 21. junija. — Senator Borah, republikanec iz Idaho, je izjavil danes v senatu, da mu je rekel pred par tedni generalni poštni mojster Brown, da bi raje videl, če bi se vrnil salon kot pa da bi se sedanje razmere nadaljevale. S to izjavo je Borah podprl svoje včerajšnje o-čitke, namreč, da bodo začeli republikanci takoj po volitvah javno delovati za odpravo prohibicije. Montreal, Kanada, 21. junija. Zopet so našli dvanajst trupel delavcev na pa miku < Vnibeldne, na katerem je nastala eksplozija, dva pa sta za poškodbami um H a v bolnišnici, tako da dosedaj znaša število žrtev 24. tri osebe pa še vedno pogrešajo. KOBILICE V ITALUL Rim, Italija, 21. junija. — Odkar se kiiulje spominjajo, je sedanja nadloga kobilic po obsežni pokrajini okoli Rima največja. Nenadoma so se pokazale kobilice v velikih jatah po občinah An-zio. Nettuno, Cisterna in Pontine močvirju. Navzlic vsemu prizadevanju prebivalstva uničiti kobilice, so kobilice opustošile skoro vse, kair je bilo zelenega. VELIK POŽAR NA JAPONSKEM Kobe, Japonski, 21. junija. — V trgovskem delu mesta Kobe je iabruhnil požar, ki je bil najbrže podtakmjen. Pogorelo je 70 poslopij. Veliko moderno poslopje Sannomiva je pogorelo do tal. Nanking, Kitajska, 21. junija. Japonska je izjavila, da bo ostala nevtralna v slučaju, da nova mandžurska država vzame pod svojo (»blaist carinske urade v Dai-renu. V najkrajšem času bo najbrže Mančukuo vlada prevzela carinske urade, ker boj proti kitajski neredni armadi velja mnogo denarja, državna blaga-.jna pa je prazna. Dairen je morsko pristanišče, katero je vzela v najem Japonska. Nek zastopnik vlade je rekel, da ima samo carinski komisar v Dai-renu .pravico odločiti, ali naj greda cariniki dohodki v Nanking ali pa v Mančukuo. Ta uradnik je tudi rekel, da so zastopniki raznih vlad zahtevali od Japonske, da pojasni svoje stališče v ttij zadevi. Angleški poslanik se je v tej zadevi zglasil pri zunanjem ministru. ameriški držav, tajnik Stim-son pre -i kraju so bili že v februarju zelo resni nemiri. Vlada je takoj poslala močne vojaške oddelke in celi okraj je zaseden z vojaštvom. MASAKER V RUSIJI Berlin, Nemčija, 21. junija. — Iz Varšave prihaja poročilo lie berlinski list 4,LokaiIanzeiger'\ da je G .P. U. (rmka tajna policija) v vasi Turbačev blizu Kijeva j>o-bila 370 mož. žena in otrok. O masakru so raznesli vest begunci iz vasi. Kekli so, da so O. P. U. pričeli na prebivalstvo streljati s strojnimi puškami. ADVERTISE in "GLAS NARODA'^ •»tis vnoDr NEW YORK, WEDNESDAY, JUKE 22, 1932 THE LAEQVST SLOVENE DAILY in U. 8. JL PvmI ud PobUaM bj RMTKNIO PUBLISHING COMPAMI XA Corporation) KL /z Slovenije. of boMne« of the corporation and addreMM of above office«: 11th Itnd, Bmifh of Manhattan, Now York City. N. T. QUI NAIODi* (ftle* tha Pe•»!•) Iamaetf Srory Day Except Sundays and Holiday« eelo leto velja llet u Ameriko .Za Nev York u celo leto iT.00 Ja a pol lota _ a ftetrt leta .10.00 -$s.oo ...11.50 Za pol leta -----------------»3.60 Za lzkosematro *». celo t*to „„...»7.00 I Za pol leta __________________________„$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlaa Naroda" lahaja vaakl dan irrxemU nedelj In praznikov. Doptfll bra podplaa in oeebnoetl ee ne prlobdulejo Denar naj ae blagovoli polil Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, io. ee nam tadl prejinje blvaliKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "«LiJ NAKODA", XI« W. 18th Street, New iMt, N. X. Telephone: CHtlwt t—SS7S STOPROCENTNEŽI NA KRMILU A' prihodnjih mesecih borno imeli priliko slišati republikanske kampanjske voditelje, ki IkkIo zavijali oci, se cedili o ediimle v vrstah republikanske stranke resnični prijatelji v Združenih državah nahajajoči h se iuo-zemeev. Zatrjevali ltorio, da zamore hiti inozeniee edinole od republikancev deležen širokoorudnega ravnanja ter da se je republikanska stranka zavzela za bolj rloveeansko izvedbo priseljeniških postav. Besedo o bolj človeranski izvedbi priseljeniških določb najdemo v republikanski platformi leta 1JI2H. 4 A' praksi je hil« pa sev«odrobiiosti načrte, kako je treba priseljence šikanirati. Ko je bil izvoljen Davis v zvezni senat, je postal v tem p'^ledu neškodljiv, toda Hoover mu je izbral za naslednika Williama X. Doaka. ki je visoko nakrilil svojega prednika v zatiranju inozenu-ev. Xa republikanski narodni konvenciji, ki se je prejšnji teden končala v Chimin. je bila vrinjena v platformo j^anka, ki pravi, brez sramu: -— Omejevanje priseljevanja je republikanska poli-iika. Naša stranka j«' sestavila in vzakonila kvotne sisteme, ki so omogočili zadostno kontrolo Had priseljevanjem. — Stroga preiskava vseh prosilcev v inozemstvu je preprečila zločincem in drugim nezaželjivini elemetftom prihod v to deželo. Zakonske določbe so omogočile predsedniku preprečiti priseljevanje tujezemskih delavcev, kojih navzočnost v tej deželi bi še povečala število nezaposlenih. Posledica tega je, da v zadnjih sto letih ni bilo priseljevanje še nikdar tako malenkostno kot je dandanes. — Mi zagovarjamo nadaljni obstoj in strogo izvedbo Eedanjih tozadevnih postav. Dosed a j so nam vedno zatrjevali, da je omejitev priseljevanja samo začasna in da bo vse drugače, ko bo ko-liec sedanje depresije. Naenkrat je pa republikanska stranka odvrgla svojo masko. Navzlic vsem zagotovilom, obljubam in sklepom s<.» je izrazila za trajno, priseljencem sovražno politiko. Kapitulirala je pred ščuvači, takozvanhni stoprocent-neži in nekaterimi delavskimi organizacijami, ki smatrajo inozemca za človeka slabše Vrste ter nočejo priznati, kaj vsd so storili iuozemci za razvoj in veličino »te dežele. Vojnemu beguncu so pomagali na begu. Dno 30. maja w je pojavil pro-ti vitciil -neki vojak, oborožen s puško v roki. v hiši posestnika Muzka Franca v Jurovcih, ki ga je prosil za hrano in da bi p-n zapeljal preko Drave. Muzek je res posadil vojaka na voz in ga pe-Kjal do Pod-brežja k posestniku Letoču Janezu, kjer je bil prisoten tudi posestnik Vidovi«" Janez. Spustili ,s«> se v razgovor z vojakom, ki jim je povedal, da je vojni e bo-do morali zdaj vsi t rije poni a ga-ro zagovarjati pred sodiščem. Nagla smrt dveh otrok v isti družini. Tz Vač .pišejo: V litijskem oko-I lišu so bile letos otroške nalezljive bolezni ipreeej pogoste. Iz Litije, kamor so jih zatmsli menda mlajši dijaki, ki se vozijo vsak dan v Ljubljano, se «.je bolezeai ipočasi zanesla tudi v sosednje kraje. Zadnje čase je bilo več primerov ošpic. menda pa tiuli niso redki primeri da vice. Pri kmetu Drnovšku v bližini Ljubka, malem naselju v tukajšnji bližini, sta zbolela dva otročička: fl-letni deček i-n 3 leta stara sestrica. V bojazni za svoja mala je posestnik poklical zdravniško pomoč. Pa je bilo žal. vse zdravniško prizadevanje -zaman. Najprej je preminil mali šolarče.k. Ko so pokopavali mladega mnlička. pa se je .spet oglasil mrtvaški zvonček. Prišedši domov, so pogrebci našli mrtvo deklico, ki je medtem odšla svojemu bratcu. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE SLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO || Dto 200...............$ 4.— f Dih 300 ___________________________ $ 5.90 J Din 400 ................................ $7.80' Din 500______________________$ 8.50 Din 1000 __________________ $18 50 Din 5000 _______________________ $01.50 i V ITALIJO Ur 100 Ur 200 Ur 300 Lir 400 Lir 500 Lir 1000 v»£Jlli sn*«fcov kot zgoraj navultno, bodisi v dinarjih «11 lirah do valju Jam« ia bolja pogoja. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH .$ 5.90 $ 11.50 $ 16.80 $ 22.— $ 27— $ 53.25 Z* laplačilo $ 5.00 morate poslati______ $ 5.70 " " $10.00 " " ______ $10.80 " » $15.00 »» " ______ $15.96 •» " $30.00 »» " ____$21.00 " $49.00 •• » ______ $41.10 " " $50.00 " " _____$51.30 Prejemnik dobi ▼ starem kraju izplačilo ▼ dolarjih. lavrftujamo po CABLE LETTER Za pristojbino 11. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU wsrr STREET NEW YOJUC. N. V. - - - Požar zaradi otroške neprevidnosti. Pred dnevi je nastal med 11. in 12. uro dopoldne velik požar pri tukajšnjem posestniku Antonu Tomažinu v Sv. Polfenku v Tlalo-zah. (ioreti je začela na hlevu slamnata streha, ki je segala zelo nizko proti tlom. Ogenj se je hitro razširil še na bližnjo stanovanjsko hišo. kolarnico in .skedenj. v kiiterem se je nahafjala tudi stiskalnica. Kolarnico i-n r*ke-denj je ogenj v kratkem času u-pttpelil. ker sta bila objekta iz lesa. (ločim sta na- gospodarskem in stil nova j nnkem poslopju postala žrtvi plamenov le streha in o-strešje. Poleg poslopij je zgorelo Tomažinu .precej slanine, mesa iti masti, dalje tri skrinje, ena omara z nekaj <»hleke in dva soda. V nevarnosti je bilo tudi sosednje p (V I op je, last posestnika Ignaca Pulka. ki je oddaljeno le kakih 30 korakov od Tomažina. Škoda je precejšnja, (ločim pa je tudi Tomažin zavarovan samo za fiOOO Din. (Josipodar se je nahajal, ko je na*tai! ogenj, v kolaruici pri delu in ni ibilo tedaj v bližini nika-ke sumljive osebe. Blizu hleva pa. kjer se je požar začel, so pasli o-t roei živino in se zato sod L da -so ogenj zaneti'!i pastirčki po neprevidnosti. Orožniki zadevo preiskujejo. Zaradi neozdravljive bolezni v smrt. Posestnik fJorza Peter iz okolice Hodoša je pred leti dal svoje posestvo svojemu zetu. ki se je j nato izselil v Argentino kjer je j sedaotrlo. da se je odločil napraviti i svojemu življenju- konec, Te dni | zjutraj, ko so domači odšli na po Kve. je (iorza ostal doma. Nekako! sredi dopoldneva je moralo bit i. j ko je vzel vrv. šel k šupi in .se na na tramu obesil. Žena in hči, ki sta se vrnili opoldne domov, sta ga ga našli že mrtvega. Dr. Martin Šribar umrl. V Drešinji vasi pri Petrovčah •v Savinjski dolini je umrl v torek 7. junija zvečer, zadet od srčne ka-pi. v 0*2. letu starosti splošno znani in rtpoštovani ve-leposetnik dr. Martin Šribar. Pokojnik se je v mladih letih po končanih pravnih študijah posvetil sodniškemu poklicu in je v tem s vodstvu služil pri sodiščih v Čelu, Šmarju ipri Jelšah in v Kozjem. Pred svetovno vojno je stopi'1 v pokoj in se je m soprogo Terezijo popolnoma posvetil svo- ;i prerezala grlo. Prepelja-li so jo v bolnico, pa je že med prevozom umrla. Če brivec izdere zob. V uovosadski bolniei je podlegel zastrupi jen ju krvi kmet Lazar Doljanski. ki mu je bil brivec Pera Milošev izdrl zob. Proti Milošf . j je uvedena preiskava. Aretacija italijanskega defrav-danta. V tovarni preiprog v Milanu je bil uslužhen kot knjigovodja neki «ip Sarič ki je bil osum-Kjen. da je poneveril :{<).(M)ti Din državnega denarja. V hipu. ko so ga hoteli orožniki aretirati, je potegnil iz žepa revolver in si pognal kroglo v glavo. S te namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, aH le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street Hew York, N. Y. jeniu vele pose t vn v Drešinji vasi in v K asa za h. Z vso vnemo se je zlasti ha vil s hmeljan-tvom in je splošno zna no. da je bil njegov hmelj vedno med najlepšimi in da so se zanj vedno živo zanimali domači kakor tudi inozemski kupci. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu je štelo pokojnika med svoje odbornike. Dr. Šribar se je na vseh hmeljarskih zborovanjih, kakor tudi pri vseh društvenih obe n ih V.borih kot navdušen hmeljar s svojo t' lit no he.Nedo odločno zanimal za procvit in napredek savinjskega hmeljarstva'. Za svoj hmelj, ki ga je razstavil na hmeljski razstavi, je bil odlikovan s častno diplomo Smrtna -nesreča mesarskega pomočniška. 7. junija v dopoldanskih urah se je zgodila v tovamih mesnih izdelkov v Murski Soboti nesreča. ki je zahtevala mlado življenje. Mesarski (pomočnik liajner Anton je strgal s kosti meso. Pri tem delu pa mu je spodrsnil nož ob kosti, in se mu je zabodel z vso močjo v kolek, kjer mu je prerezal žilo odvodnico.. Ves »krvjo oblit se je Rajner zgrudil na tla. Delavci, ki so stali v iTjegovi bližini, so mu priskočili na »pomoč, ga takoj naložMi na avto in ga' odpeljali v bolnico. Kljub nem udni zdra vniški pomoči in operaciji je poškodovanec preminil. Pokojni Rajner je bil šele 20 let star. Dopisi. Cooperstown, N. Y. Iz naše naselbine je tako malo dopisov, kakor bi že vsi pomrli. luazmere so tudi tukaj bolj slabe. ampak na farmi nismo lačni kakor ko pa po industrijskih mestih. Malo puzna sem *> poročilom o veselici, ki jo priredi društvo Otsego Farmer. SXPJ.. št. 4.">7. v Fly Creek-u v Slovenskemu Domu, znanem pod imenom "Stone-mill Hali* v soboto zvečer 2">. junija. (! od ha bo izvrstna. Vabimo vse Slovence od blizu in od daleč, posebno pa domača društva, da nas obiščejo ta ve-večer. Torej na veselo svidenje 2'». junija v Fly Creek-u. Pozdrav vsem čitatedjem oče e lan o v. Pravijo, da dolgi lasje pri ženski so znamenje kratke pameti, Ako ima pa moški dolge law. e t<» znamenje, da je sila ra/nmen m )>ameten. To je I,- v gotovem ozirn re- Ako najde žena na suknji -vo-jetra moža dolg las. za<"ne mož kar naenkrat strašno neumno gledati in ><• še bolj neumno izgovarja. Ako eitate v e;ks<»pisih «»gla*.e, da ji' naprodaj hiša. ki je odku? Vanj se ne ozira nihče več. Moškim mar je [»ar nožie na tlaku, par okroglih, lopih ženskih meč. ¥ Z;fkon>ka ženica je vzdihoval.! in tarnala : — < »h. kako sem nesrečna! oh. kako strašno sem nesrečna. Čimbolj premišljujem, vedno bolj prihajam do spoznanja in do prepričanja. da me je moj mož vzel samo zaradi denarja. — Ah. kar potolaži »e — jo je potolažila prijateljica — že vsaj veš. da ni tako neumen kot bi človek na prvi .pogled domneval, da je.. K izkušenemu možaku, ki je imel zelo razposajeno hčer. je prišel mlad moški. Očetu razposajen-ke se j«' zdelo, da ga je že nekoč videl, toda siguren ni bil. Najbrž ho ta ta tisti. — si je mislil — o katerem pravijo, da lazi za mojo hčerjo. Mladi moški je začel v zadregi jecljat i: — Nikar ne zamerite, ker sem tako tpredrzen. toda ne morem drugače, prosim vas. če hi mi . .. — Seveda, seveda. — je pritrdil srečni oče. misileč. da bo iz-nebW razposa.'enke — seveda, .seveda. prav z veseljem vam dani svojo hčer. Mladenič ga je začudeno gledal. — Kaj kaj. mi hočete dati? — I mojo hčer vendar, saj ste jo .prišli snubit, kaj ne.' — Xe. — je odkimal mladenič še v večji zadregi — prosit sem vjt-i prišel, če bi mi dali petindvajset dolarjev na posodo. — Xo. ta je pa lepa! — se je razsrdil oče. — Saj vas niti dobro ne poznam, pa hočete imeti posojilo od mene. * Rojak je zbolel. Precej nevarno. Žena mu je par dni stregla in g;» pitala z vsemi mogočimi domačimi zdravili, slednjič je pa pozvala zdravnika. — CJvišno je gvišno — si je mislila. Zdravnik je bolnika natančno preinkal, nato je pa začel staviti ženi raznovrstna vprašanja. — Ali se je med tem časom kaj nad žejo pritoževal? — jo je vprašal. — Prvi dan večkrat. Ko sem mu pa ponudila dvakrat ali trikrat kozarec vode. je jezno zamahnil z roko in od tedaj ni nič več rekel, da je žejen. * Predsednik Hoover bo zopet kandidiral. Hoover bo zavzemal odlično mesto v ameriški zgodovini. V zgodovini bo namreč zapisan kot najbolj pogumen Anverika-nee. "O LAS NARODA' NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 22, 195T THE LARGEST SLOVEN* DAILY to U. i. X A. RENNIKOV: — Kaj «■ je vam pa pripetilo, Ivan FJodorovič, da ste tako zbegani? • — Ah. nikar me ne vprašujte, Vladimir Petrovič! Tako neprijetnost sem imel. da vam ne morem povedati. — Bežite no! Kaj je pa bilo? Pa menda vendar tudi pri vas niso u--.tavili dela? — Kaj še, toda to je skoraj še iiuji»e. Veste, sam vrag me je zmotil, da sem se javil za pričo promet. ne nesreče. Zavila sta v bližnjo kavarno, naročila kavo in Ivan Fjodorovič je z-cel praviti prijatelju, kaj se mu j* bilo pripetilo. Davi vam pridem na stavbi-si"\ kjer sem zaposlen, pa me pp-kiiče sef in m j pravi: Dragi Jean, pojdite v trgovino Francois in pri-ne«itc še eno kilo te barve, da ne bomo v zadregi. Odšel ? -m. a spotoma vam na-enkrat z .gledam na ki'.z:iiu od ene strani osebni od druge pa tovorni avtomobil; trčila t«, skupaj, tovorni je zdrobil oseb- .nu vratca in zmečkal blatnik. S ij veste. Vladimir Petrovič, da ru»ki človek ni srečen, če ne vtakne nosu v tujo nesrečo. Skočil sem torej n akrižišče in začel vpraševati kako in kaj in zakaj se je pripetila i.i-sreča. Takoj za menoj je pa pri-š i tudi policaj in radovednežev se jr kmalu nabralo mnogo. Vsi so klicali in govorili, nastal je velik trušč. K sreči je bil osebni avto pra-7eu tako, da nesreča ni zahtevala žrtev. Šoferja sta si pa skočila v Za one, ki izgube težo ali moč I.jtnlje. KI i*jrulil.1jljo trtfcn lili mo«\ za Kgtili" d|inn<'ii. slab apr-iit in ki si- stalno pofiuij.. utrujen lin oiieii)t>£li, l>i morali vaii-tl Xujfa-T«>iif in opazili lunin kako velik u.«i»«-li iloH«-ž»»jo v nt-kaj ilneh. Tu livrulni jtrailiU-i- m o«'i in zdravja vam tf.t boljši ii[x*llt. pr^žerv** zuprtnlco, iif-Itrclia v nosi, plin in napetost Nu|f»-Tone lii«ro i^lpravl iz (»Iffn •i ru pen«* zaostanke k«r oilpravi zapri-nl«o, .»liistno ati niehurn«! druženje, sla,-Tobol, omutlru in enake bolezni. Tisoče moških in žensk ji* našlo v Nujra-Xoiie pravo stvar za njhivo boljše zdrav-Je in vet"- rno.'i. Plinašii mirno osvežujoče sr»."ije. vam \rne zilr.no meso na v a -i.« suba leiesii. I*<.skiisiti- ca za enlcrat NilKa-Toile .-«" |tlikIiiJJ pri V« ll IrRliVt ill C i nann'i za %aK ml r.jeg..v»Ka prekll|M"ev:*l«-a — XilVf POŠKODOVANEC j.iie in se začela rav3ati. Radovedneži so se kakopak razdelili v dva sovražna tabera. Eni so trdili, da je kriv šofer tovornega avtomobila, drugj zopet so vtlili krivdo na šo-1 feija osebnega avtomobila. Videč, j da se zadeva po nepotrebnem zapleta sem stopil k policaju in mu dejal: - Gospod stražnik, jaz vam Uhko točno povem, kako je bilo. Videl sem vse od začetka do konca na lastne oči. Pišem se Jean Kara-vaeff. sem Rus. ruski kozak, ko-^aque d'Amur. — Aha! To je dobro! — je zxmr-inial policaj. — Saj sem vas videl, monsieur, saj ste bili vi tisti, ki je jrihitel tik pred menoj na križišče. | Dooro izvolite z nami na komisa-j rijat. da uredimo to zadevo. In odšli smo na komisarijat. Komisar je mirno zabeležil izpovedbe ooch šoferjev, ki sta se vso pot in tudi še na komjsarijatu prepirala. J-z sem pa čakal, da pridem na vrsto. Slednjič s? je obrnil komisar k meni: — No. kaj nr m morete vi pove-1 diti o tem? Saj ste vi tisti, ki je I .irvi prihitel na križišče, je-li? I — Da. gospod komisar, prav rad bom pričal. — Kaj ne po?nate predpisov, da1 :>c sme čez ulico samo v smeri naj-xraje razdalje? In samo na krajih, j določenih v ta namen. — Hm.... to se pravi.... poznam jih j gospod komisar, — sem zajecljalj razočarano. — No torej, na kaj ste pa mislili? In pardon, pokažite mi svoj za-t.gclnik. ki ste z njim pravkar prižgali cigareto. Ali imate dovoljenje rabiti ga? Nimate! Aha! Kje ste ga pa kupili, gospod? — Nisem ga kupil, prijatelj na je podaril. mi — Seveda, običajen izgovor. — Upam, da veste, da vas čaka kazen, ker niste plačali davka na zaži-»alnik. Pokažite svoje dokumente, gospod. — Izvolite, gospod komisar. . — Kje pa stanujete? — Na avenue Montpo masse 35. — Avenue Montpamasse? Tu je pa zapisano, da stanujete na reu 3c Tolbiac 27. — Da, tam sem stanovsu še lani, pa sem se preselil. — Z drugimi besedami, na novem stanovanju se niste zglasili? — Še ne, gospod komisar. Časa nisem imel. Storim pa to čim prej. — Aha, to je prazen izgovor. A v-s poklic, gospod? — Zdaj sem soboslikar. gospod. - V vaši legitimaciji pa stoji, da ste lasničar. — Res je. nekaj časa sem bil las-u.car, gospod komisar, zdaj sem pa joooslikar. Ruski emigrant se preživlja kakor ve in zna. — Kje pa imate spričevalo, da <». ki p;i ni ismešita za prizadete ka/.uilniske paznike: IVe*! kratkim so odprli novo kazuilnico iSrarulenhm-jr. pri k:i-teri pa j t* bilo treba mar>ikuj tlel. t'eprav so 'jetniki že bivali v li je j. Za tlela. ki so bila potrebna, .•so (porabljali jetnike-prolt^ijoiu->te. Te »lili so jetniki pleskali velika »Ivorišeiia vrata, stražili so jih številni pazniki, ki >-<> strojro pazili na svoje jetnike. odobiu» u-Htaknili, da je ;rvto lahko neovirano vo/.i«l mimo. Ko ■«• avto po-e.isi odpeljal, mi se kaznjenei lotili zopet svojega pleskarskefo tlela, pazniki so jih stražili in v>*> je bilo v redil. (*eZ več časa pa sta pritekla z dvorišča it jrtavnim vratom dva nastavljem-a berlinske tvrdke in vsa v strahu pripo-vedala. tla je njun avto. ^ katerim sta pripeljala od tvrdke lila iro v jetninieo. z ilvorišča izginil Selc sedaj -o - ' pa/tiikojn odprle oči. Začeli -no preiskava! i i*i šteli kaznj ence in ujrntovili. da dva manjkata. Ta dva sta ->e o."-ividno vsedla v praziki in neii.idzorovani avto ter se lepo skozi špalir svojih tovarišev in paznikov odpeljala v svobodo. Najbolj »mešiio pri eeli stvari je pa to. da uiti do danes še niso morrli najti sledu ne za avtom, ne za kaznjencema. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wert 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Na4ajJm>Sej JmmUr In kmmrr t**- PmHe____4S /JtMtm I. 7jiua__ Vtrmika Dnraiikx. tr>la vex_____ Za krit In svsftads. lfrofcat v 5. dajanjih___________________ Ijndskl oder: 4. XT. TUiataper. 5. ----- 5. xt. Pn 12 letih. 4. -lejanja ........ Zbirka ljudskih iter: 3. «ao|»tf. Mlin pod remija. Sv. Neia. Sanje.......................— m. saopW. Ves talka. Smrt Marije Device, Marijin otesh 14. mop"*- Sv. Bažtjnn. -dekUra. Materin blsceslev PESMI Z NOTAMI NOTE ZA K1.AVIK (ParfVi Slavmska karafniea: 45 M tT#-xkor. V -------iS Gorski odmevi (Laharear 2. xv. —43 DV06LASN0: NaK himni ME&ANI ZBORI: IL sv. (Laharnar) RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: BflBJflVflS CLARA VIEBIGr Ko situ i biti še ktnoeki fantje in smo morali skozi gozdove hoditi v : kakor v Imkev. tem 4i/iru .i«- /nan-tvena statistika jM»trdtla »t.iM tjiiibki' prt-pri-eanje. da Utlarja v lir:k»T. ne pa v bukev. S»*daj pa s.- i.- ojrli«sil haiiilmr-šlc" fizik U. Walter!', ki hoee ljudsko izroi-ilo pripraviti ob v>o veljavo. Trt mo/. trdi. da je statistika. katero s«, ueetijaki zbirali, slonela le na tem. kar so ljudje vid««!t. Videli pa mi. da je od strele razklanih ali Vsaj ranjenih limono hrastov. p» zelo malo bukev. Po tem s«» delali statistiko, ki pa je zaradi te<;a pomanjkljiva. Walter trdi. da skoro vsaka strela poškoduje hrastovo drevo, medtem, ko na ri'Z ušes i Tvoji otroci kri«"p, «la jih sliši na deset korakov. Snza je padla po sTopnieali. .Jakoh in Ivan }»a se pretepala. Hubert je metal kamenje v naša jabolka, pa mu.je naš .Janezek pošteno struni lila«"«'; zda.j boš imela nekaj za krpat! — -Jt žeš Marija! — St< ttVsova je stekla proti vratom, na prami st je št- enkrat okre-liila:— le še enkrat mi pridi, škrbina stara! Densbtti'-nova se je smejala jezno: — Ti si misliš: — bolje nekaj kot nit". — saj le dobro poznam, kako si nora na moške! Lr kaj. bom že pisala 1 vojemu ntoau. da bo spregledal! — O ti — ti —. — Steltrsova je hotela še nekaj re«"-i. toda 1 )ensb«»rn«»va jo je porinila eez praii in zalo]>utnila vrata. — Le jMilabko. le polahko. — je >prtmi;o-voril Peter: bH jt- jezen, mlatla. eedna žena mu je bila miio«r0 |jnbš;, kot k«»š«"ena poštama. ržuiljeno se je ukrenila Katarina k njt-niii: — Zeb» moratn euditi. da se spustite v mištnaš s taktde! Saj je vendar Liiea vse m kaj drui^eiia. tako živahna in prijazna te/ prikupna v olnVvanju in najlepša tlalee naokoli! Hvalila je Lueo eez vso mero. T>et«*r je 1 > i i od sile zaeliden. iiikdar«on slutil, da je dala Densbornova knj na Liteo — še nasprotn «. Toda silno mu je laskalo, da je ugledna Densbornova hvalila nieanvn ženo. r„ ..... . , . I i Takt vzdihi so se sleherno uro trga Smehljal se je in si navijal brke. — S Mm Barbki iz ust; z jedkim ill bob-stnim hrepe-vam morem pnstreei. ,n<»spa Densbornova {. ujo,,, je mislila nanj dan in ime. Težko, ka- Muzala se je s svojim obrazom s širokimi kor težo svojega telesa, je vlekla svoje živ- Nobene^a moškega ni bilo med delnjoei-mi: samo tu pa tam je sedel stare«* ob ob-mejku, kot paznik, in si tlaril i»i|ut. ali pa je nekaj nedoraslih fantov nasanjalo s "hi-hot in bistahor" mršavo kravo, ki je s težavo vlekla pluir po strnišeii. Solnee je žnalo z vso sil«) na strme stene; borna, borna je bila zemlja, pod njo trda skala. Slabotno je bilo žit««: v majhnih sno-jiih je ležalo, slama je bila tenka, klas sla-boten. Tudi Harbka je delala.—.ležeš. — je vzdi-hnila in vstala težko sope«"- s svojega t"*epe-eei p<•ložaj.*.. Stara Srlmeitlerjeva. ki je s svoji, sinaho brala rž. je kri«"-ala: -- delaj, »b^laj! Ne h«»di tak«« lena! — Ne niol-em ver! — Ne morem vee. — jo je oponašala starka. — Ali smo ti zato izpraznili lepo iz-bo { Pri nas ne boš pasla Ien«»be. Mi nimamo denarja, da hi krmili nep«»trehne o«du-e! Harbka je s silo zatrla solze: s sil«« se ji j,' hotel izviti iz prsi krik: «"-«• bi x«» Lovrenc vedel. Toda m«»h-ala je. s taš«"«» ni l»ilo dobr«> «"•«*-šenj zobati. K«» je zadnji«" poslal Lovren«-«lenar. .}<• kar >aniopostd»i umevn • spravila za<«': mlado /en«». ki jt- zahtevala b«>je-«"e s vi i j tlel. ]»a so samo ardo nahrulili. L««vrein"'< va Harbka ni imela «l«»ma«"ih. starši so ji z«lavnaj umrli. Stari omejeni stri«- Le 11 z. pri katerem .i«- živela, pol kot h«"i in nap«d k«>t dekla, ji je vse. kar ji je nameraval zapustiti, izplačal k p«»roki: z«laj je bilo to zapravljen«« in je komaj ostalo nekaj za najpotrebnejše nakupe. — < e hi le bil spet tukaj! Da bi se kmalu vrnil! .J« .M ~6d Domovini, (Foester) ______ Izdala (llasbona Matica Gorske rvetliee (Iabarnar) četvero In petero raznih glasov 4« Jaz bi rad rudetifc rož, moSld zbor a bariton solom In -priredbo za dvospev---------------------------.2$ (Sattner), kan-tatata m soil, zbor in orkoater Dve pesmi (Prelovee), aa mofikl abor ln bariton solo ................21) Knpieti (Grnm). Uienl Mihec. — Kranjske iefe in navade. Ne-sadovoljotra. 3 zrezki skupaj 1.— PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. 2. uredil Hubs d Koroiko slovenske narodno (Svlkarfill) L 2., in S. +M -L— lienieami in usnjato zaj^or/do kožo. — Hotela sem vas samo vjirašati. «"e bi hoteli biti tako prijazni, da bi mi napisali Denshojimv naslov, jaz nimam tako lepe pisave. In o-stali tukaj so tako neizebražtuii, še svojei>;> imena ne znajo podpisati, da bi £>a motjel ("-lovek ]»rebrati. Tukajle! Potegnila iz žejm ]»isemski ovitek* ki je bil zdaj skrbno zapečaten; naprstnik je liil služil za peeai. — No. kako ste vi ureni. — se je t'udila, ko napisal naslov in na kraju zarisal pod *Densborn" se tlrzen zavoj. — Vi znate še lepše kot gospod lieittdj v Oberkeilu: t«ula ta je že pre«-ej star in stand tako niso za noben«« rabo. Koliko s«* vam dolžna. IVter-«"ek — Ni«*, ni«"*. — je hitel zatrjevati: bil je ve«hi«» galanten. «**e s,- mu ra«li h-na ni bilo ireba prevt-t'- truditi. — Hvala, hvala lepa! Pa <«- vendar kdaj • »glasit«*. «la b«.ste >pili k;ikšiio kaplji«-o: od brata z«l««l.ij iz M«»-»«• le imam š,. >«'-i. «la tja je po stajalo kar strah. Oddahnil je. k«» je «»«1-šla. Totla š<» vedro ni imel miru. ohi>kov ni bil«i m- koiiea ne kraja. Prišlo jih je še več. črmflasa Veronika. ]»lavolas:i Liza in končno št» Mathesnov*»i^a Martina žena Truda; ta se je pritoževala čez svojega moža. «la j«) zmerja in muči z ljubosumnostjo, jokala jt in hlipala in spominjala Peterčka na 'nekdaj*. Z eno se smejati, drujjo tolažiti — z vsemi pa ljubimkati, to je bilo le mal«» preveč. Petereku je kar brnelo v jflavi, bil je popolnoma utrujen; nič čutlne^a ])otem. da je sedel pre«l vrati in spal. — »" vroči opoldanski vročini so bučale z medom obložene -eoele, močan, skoraj stro^ vonj se je sa ni pohfliskavala in ko-s?la v dolgih redih žita; ženske so se plazile po kolenih in žele s srpi, kakor travo. Trdo so delale, pot jim je lil v curkih; srajca se je oprijemala života vsa premočena, da bi jo lahko ožel, rjave noge, spraskane in opikane od stfrnišča, so štrlele gole iz kratkega krila. ljenje. — < V bi le b?l spet tukaj! V kotu svoje kai ire je napravila vsak vert r črto s kredo—spet je potekel en dan. Se sto dva dneva pa bo prišel! S srpom v rokah, je zrla mlada žena vsa zasanjana v slepečo solnčno hlešeoho. Na sosodnjem strnišeii je orala Tina Poetseh. rpregla je mlajšega bratca, trinajstletnega Karla in Bilo v plug; le malti v vasi si je lahko privoščilo pluga, večina je obdelovala njivice z motikami. Ponosno je vihtela bič. z neko posebno naslado je švrkala p«> zraku. Konec motvoza je opletel Bilo po vratu, s krikom se je »»krenila. Tina se je smejala. — Le čakaj, pntkleta nesramni«a. — j** tulila mlajši- tonotn««. Tina s«* .i«- še *.*»•«'iii tvoj k«mj! — Bila >e je vr-u;la v brazd««. — lli-hot. ali boš vlekla .'! Oblivala je trd«»vratno v braz«li. ii««Im*ii udare«* z bičem j«- ni spravil p«»k»»n«-i: t«»«L-». k«» je Tina skočila iz/.;, phm« in jo sunila z n«>U«» v trebuh, jo j«- Bila jM»m-abiIa. Njeni prsti se zajolli v Tinina nn'«*-a. s krikom jo je strgala preseii«-«Viio k std>i na tla. Premetavali sta s,, po strnišeii. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so želo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" f ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 22, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY Is TJ. B. A. CIN GOSPODA PIJA KOMAH DE ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. J 2!) (Nadaljevanje.) I — T«»rej. gospa Rarbieeva* — jn oponaša Lili. Ker vsako stvar naglo razgodiš, mislim, da si tudi v tem fclueaju izrekla svojo sodbo. — Gotovo, mama. zelo hitro! Prenaglo sem razumela, da go-»pod Vol be n k Ribi«"- ne mivli na mene. ker je že drugje vezan. — To ni mogoče. Lili. — Pa zelo lahko je. — Iz katerega vzroka misliš to? Opazila sem. da sta bila v ze-Co živahnem pogovoru — — ( - gar predmet je bila Pija. Že davno se je namreč zaljubil v Pijo. ne da hi /. njo govoril le eno besedo, da velo. ne do bi vedel. «ko v mtuiei živi — — Lili. tebi se sanja. — Pri svo i čisti glavi in jasnem razumu, kot vedno vsi zatrjujete' Ne, mati. naj ti povem in potem nii ne boš več rekla, da »e mi sanja. Z velikanskim začudenjem posluša gos.pa BarbiČeva, kar j: pripoveduje Lili. — Lili. kar si mi sedaj povedala, je zelo zanimivo, toda čudno in vendar ne morem vrjeti. Ali naj očetu — — Prosim, še ne. Rajši počakaj do večera in opazuj gospoda Ribiča. — In ti. Lili. k»ko se zadrži« v tej zadevi! Saj vendar veš. v kako velikih razmerah je gospod Ribič. — U. vse to me prav nič ne ogreje. Za Pijo pa me veseli. Ribiča tako in tako ne hi poročila, tudi če bi me hotel! — pravi Lili zelo hladno. — Tudi kje drug;e obvezana? Srborito dvigne Lili glavo. •— sama ne vem! Prosim te. da me pustiš v miru. — Osornej-še, kot pa je nameravala. .so prišle te besede iz Lilinih ust. Gospa Ilza jo samo pogleda in Lili se ji osramočena vrže na prsi. — Oprosti, zlata mati. bila sem preveč neotesana. Toda ne morem ti še ničesar povedati, lfes: na enega moram vedno misliti. Ako pa tudi on? — Lili zmaje z glavo. — Xe vem! Ako bo kaj iz tega mogoče povedati kaj gotovega, ,saj veš. da bom tebi najprej povedala. Zdaj pa je konec tega! Konec»in poljub! Lili i-kreno poljubi mater na obe lici. Gospa Harhičeva. ki je poznala svojo pastorko, je vedela, da bo tudi tako naredila, kakor je obljubila. Nobene besede ji več ne reče. ker je bila uverjena. da Lilin razum tudi v ljubezni ne bo na pravil nobenega napačnega koraka. V velikem pričakovanju je gospa Barbičsva zrla večeru nasproti. Popoldne sta na njeno željo obe dekleti delali v kuhinji. JSkrbela je za to. da Lili ni pozabila, kar se je naučila, temveč da *»e je št' didje vežbala. Tudi mizo u-.ta morali pogrniti. Vse so zamislili priprosto. ker so bili gostje le slučajno povab-j eni. ne pa v kaki važni zadevi. Zato .so morali vse opustiti, iz česar bi se moglo sklnpati na kaj posebnega. Točno ob pol osmih pripelje avtomobil oba gosta. V sprejemni sobi ju pozdravita gospodar in njegova soproga. < Jospej I l/i ni ušel iskajoči pogled VoLbenka Kibiča. ki .^e je o->.iral okrog. Pogrešil je oba dekleta, ki pa kmalu pridete; najprej Lili in /a n o Pija. ob.* v priprosti. toda okusni obleki in obe sveži kot pomladanski cvet. S kako žejnim potrledom zre Volbenk v Pijo! To je moral opaziti vsakdo. p» eetudi ni o tem ničesar vedel. Gospa Ilza. ki ga je opazovala, je takoj videla, da je imela Lili pra v. I,ili predstavi Pijo obema gospodom*. Mlado dekle zarili, ko Rtoji nasproti Volb^nku Ribiču, četudi jo je Lili na to srečanje pripravila. Milila f i je namreč, da je prav. ako ji pove, kateri gostje bodo pri večerji. — Pomisli, kak slučaj, Pija! Vsiljivi gospod «h1 včeraj, saj vei — Drugače bi bila Pija preveč presenečena. Volbenk Ribič v svoji razburjenosti ni razumel imena, ko mu je bila Pija predstavljena. Kajti, kar si je komaj upal domišljati — po kratkem času -e je zgodilo — da je virlel pred seboj ljubki original svoje slike! In odločen je bil. da «.»* je bo tudi držal za vse čase — nikdar več se mu ne sme izmuzniti! Ponoči ni mogel spati, ko je premišljeval, kako hi mogel najti obe mladi dami. ki sta mu na tako zagoneten način izginili. Premišljeval je že. da bi oglasil v časopisu, toda ni bil gotov, ako bi imel uspeh, ker j* bila plavolaska tako odločna. Na vsak način pa je hotel poskusiti. In danes mu je že bila sreča mila. Veselje na-d tem ga je ožarjalo. Iz njegovih oči ie žarela sreča in tresla se je iz njegovega glasu. Liline oči so iskale mater, ki ji lahno prikima. Popolnoma zadovoljno se smeje Lili. da je tudi mati opazila, kako naznanjeni snubec ni hotel o njej ničesar vedeti in to je smatrala kot dobro znamenje za »svoje tajno upanje. Snubce! Mogoče ne: Volbenk Ribič prav gotovo ni mislil na to. da bi vprašal za roko katero drugo, ko ga je že popolnoma napolnjevala podoba tujega dekleta. I*rav gotovo ni vedel o namenih gspoda Korena, drugače ne bi bil prišel v njeno hišo. Volbenk sedi sredi med obema dekletoma, na Lilin i levici In je svojo pozornost razdeljeval med obe enako ter si je prizadeval, da ne bi zanemaril Lili. četudi so vse njegove misli veljale Piji. Kako ljubka, kako neizmerno ljubka je bila. tako čista in nedolžna ! Nehote je mislil na Pešernov stih: "Lepote svoje sama le ne vidi". Mili pogled njenih žametastih črnih oči je moral omamiti vsakega moškega. Njemu je odnesel mir. Vedno br mogel gledati v te dve žareči zvezdi. Neprestano so govorile Liline urtnice in so ^pregnale Pijino sramežljivost. Govore o umetnosti, o glasbi. — Da. gospod Ribič, soj niti ne v«*»te. kaka umetnica sedi poleg vas. Ako bi slišali moj« prijateljico igrati klavir in peti — brezpogojno bi morali (priznati, da imam prav. — Lili, vendar ne govori tako! Kako vse pretiravaš! — se brani Pija. — Prav nič ne pretiravam. Pija! Pozneje boš dokazala. Mama te bo spremljala, ti pa boš pela. Nikar se ne obotavljaj! Ali naj bo papa brez svojega večernega koncerta? Saj je tudi gospod ravnokar rekel, da zelo ljubi glasbo. — Za katero žrt vujem vaak dan .po eno uro. In te ure mi nikdo ne s«ne vzeti, — .pripomni Ribič. — Jaz pa s«m klavirwke ure navadno zamujala, — se smeje Lili. — Prav gotovo ste zelo v kaki drugi stvari zaposleni, milost- — Da. gospod Ribič, neprijetne šolske ure so mi vzele toliko prostega časa, da »sem se komaj mogla kdaj igrati — moje igrače so tako težko čakale name in bil je tudi majhen psiček in druge stvari, tako da se za klavir nisem brigala. Vsi se smejejo Lil meni u pripovedovanju. — Res — mislila sem, zakaj mučiti ušesa svojega bližnjega, ko vera, da v igranju klavirja ne bi nikdar kaj posebnega dosegla. Ako za kako stvar ne morem posvetiti vseli svojih moči, rajši se ne dotaknem, s pol oviearstvom nisem zadovoljna. Manjka mi pač mii-zikalična 1-kra — ne znam ne pet i, ne igrati klavirja. « (Dalje prihodnjič.) SMRT V ČOLNU NA OCEANU Iz Las Palmas poročajo, da so ncusli na obrežju Arrecife pri Kanarskih otokih čoln jn raztrgano jadro, v čolnu pa truplo avstrijskega državljana Teodorja Helma, ki je hotel v čolnu premagati ocean in ga je pri tem dohitela smrt. Teodor Helm je bil šele pet in trideset let star. Obiskoval je trgovsko šolo, potem je nekaj časa Jii v službi, končno pa se je navdušil za čolnarenje in je napravil lačrt, da bi s čolnom prebrodil o-*ean. il. maja je odpotoval iz Lizbone. ?rcd odhodom z doma je dal materi zemljevid z natančno progo, po kateri je hotel potovati. Imel je ia zemeljevidu zaznamovan vsak dan svojega potovanja. Njegova na_ :nera je bila, priti v Ameriko po isti poti k^kor Kolumb. Čoln za to vožnjo je zgradil sam. čeprav ni bil poprej športnik, ga je mahoma tako prevzela misel o prelaganju Atlantika s čolnom, da je verjel v svoj uspeh. Preden pa se je odpravil na nevarno pot, je poskusi! vožnjo z zložljivim čolnom po rekah. V Heidelbergu je prevozil Nekar. pote .n še Reno in je privozil v Severno morje. To mu je dalo poguma s*a drugi podvig čez Rokavski preliv. Tudi ta vožnja mu je uspela. Premagal je La Manche in srečno pri-stai v Dovru. Tudi z angleške obale se je srečno vrnil v Francijo. Da oa bo vero vase še bolj utrdil, je vozil še po Seini navzgor do Pariza. Lani je pod vzel novo poskusno vožnjo. Spustil se je v morje v Trsta, je prejadrai Jadransko morje, šel po morski poti skozi Otrantski preliv ter v Tarentski zaliv, krenil proti severni Siciliji iz Palerma. od Maisale dalje pa je začel voziti po Sredoz-emskem morju in je res srečno prispel v Tunis. Že povratek iz Tunisa v Evropo ! je bil zelo romantičen. V pristani-i št-u Sousse je zamenjal svoj čoln na jadra z veslaškim čolnom za j pel oseb. Na^el je bil namreč štiri ubežnike iz tujske legije, kateri so mu obljubili pomoč pri veslanju v Evropo. Tako je odrinil od tuniške ! obale in srečno prispel v Naipoli, kjer je policija petorico aretirala, potem ko so si preskrbeli dokazila, pa, izpustila. Ta uspeh je vlil Helmu novega poguma za njegov tretji veliki pori /ig. ki naj bi bil krona njegovega čolnarenja po morjih. Zgradil si je čoln, se preskrbel z živežem za tri mesece in nastopil vožnjo čez ocean. Čoln je dal prepeljati v Hamburg, od tam se je pe'jal z ladjo do Lizbone, iz tega portugalskega mesta pa je nastopil svojo veljko vožnjo. Imel je za orientacijo več pomorskih zemljevidov, izvrsten navigacijski kompas in nekaj svetilnih raket, da bi jih lahko uoprabil v skrajni sili. Z vsem tem pa ni prišel daleč. Mati ga je do zadnjega pregovarjala. naj si ne zaupa preveč in nai ne tvega tako nevarnega poskusa Helm je ostal zai vse ugovore gluh in je mislil, da mora zmagati. Prav zaradi tega se je zgodilo^ da je smrt premagala njega. DVE LETI V PRAGOZDU ZARADI ENE PTICE BREZ ZOB NE AGITIRAJ Ah CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOfcC) 8i>ac ernme $2.— Naročite g* pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 11« West ISth Street New Tark City , Neki pariški list pripoveduje zanimivo zgodbo o pozabljivem kanci'datu pri zadnjih francoskih volitvah, ki je hotel biti na vsak način izvoljen in je po shodih navdušeno agitiral zase. Nekega lepega dne se je napotil s svojim prijateljem na kolodvor, da bi se odpeljal 7 mesto, kjer je hotel nastopiti na volilnem shdu. Prijatelj ga je gledal in si mislil: Revež, kako ga je zdelalo. Ni čuda, sami shodi, govori, debate in kdove kaj še, saj še -poti nima kdaj. Ni se mogel premagati in ko sta na peronu čakala na vlak, ki je imel večjo zamudo, se je obrnil na politika, rekoč: — Prijatelj, nekam izmučen se mi zdiš. Okrog ust imaš bolestne oeteze. Morda bo to ganilo volilce. ko bodo videli, kako močno vpliva tudi nate moralna in gospodarska kriza.** Kandidat je pa potegnil iz žepa o£.;ledalce. se pogledal vanj in vzklilimi presenečeno: — Moji zobje' Zobe sem pozabil doma! Vzkliknil je pa tako .glasno, da so ga na peronu vsi slišali in seveda so se mu od srca smejali. Njegov prijatelj je brž telefoniral domov, češ, naj takoj pošljejo za kandidatom njegove zobe. ker bi brez njih na volilnem shodu ne šlo. In res so s prihodnjim vlakom zotoje prispeli. Pred kratkim se je vrnil v Berlin zoolog Gerd Heinrich, ki je prebil dve leti v tropskem pragozdu in v gorovju otoka Celebesa, da najde izredno redko ptico, ki še manjka zbirki newyorškega naravoslovnega muzeja in za katero je ta zavod razpisal precejšnjo nagrado. Pred 30 leti so zadnjič videli to ptico, neke vrste močvirnega malokoša, ki ni niti lepa, niti drugače zanimiva. razen da je rnanost smatra za nekakšno vez med letečimi in tekočimi ticami. Njeno perje je deloma rjavo, deloma sivo, kljun ji je dolg in rumen. Prof. Heinrich je odšel na pot v marcu 1930. s svojo mlado ženo in svakinjo. Na Celebesu je preiskal V33 pragozdne močvare in je s svoji a spremljevalkama prebil naj-iziičnejše tropske bolezni, tifus, malarijo, močvirno mrzlico in revma-lizcm. V deželi gre dež skoraj nepretrgoma. Vzpel se je na 3500 m visoko gorovje Latimojang, ki ni nanj stopila še nobena evropska noga. V pragozdu je videl drevesa, ki napadajo drugo drugo in se medsebojno davijo, liane in trnje delajo ta ozemlja skoraj neprehodna, orjaške jate vampirjev, strupene koče in hlošči ogrožajo neprestano človeško življenje. Pri tem se je morala skupina plaziti skozi goščavo in po močvirju naga kakor domačini, ker bi jo obleka samo ovirala. Po dve letih se je učenjaku le posrečilo, da je en eksemplar ptice ustrelil na nekem jezeru. Med tem časom" pa je ulovil še 7000 drugih ptic in 1000 drugih živali, ki sta jih preparirali njegovi spiemljevalki. Med temi živalimi so redke kače strupenke, neznane wste kukavice, nočne lastovke in papige. Polovico te zbirke dobi a-meriški mure j, polovico pa zoolo-?ični muzej berlinske univerze. TOČA POBILA VSE VINOGRADE V KASTAVŠČINI rt aiHff iT' :;;."!»>. ......smer aasxrr. - r:;.. -tkt^ - - nrrcui rrnTTnrmiL; nimrm im :t:t i; simii imiEfiiinuinnsr-'"—tt's iimii iitmm!i:!!nriin mu^g I ase*:.;;..- jgjjnrimriiimaMmtrmMaaBfMannmMBa Minaamai.........iiinioiiiiiiiiiiii B METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING vL NEWS Te dni je besnelo na Stišaku in v okolici strahovito neurje. Xa Snšaku so imeli hud naliv, v okolici je pa napravila toča veliko škodo. Najbolj je prizadeta Ka-sta"vščina, kjer je padala kakor oreh debela toča. Toča je padala po n katerih krajih skoraj celo ! uro in oklestila je celo grmovje. l'ničeni so vsi vinogradi. Xa nekaterih krajih je ležala po neurju meter debela plast toče. RADA BI IZVEDELA kje se nahaja Adolf Mihelich, doma iz Trave, štev "JO. okraj Kočevje. C "e kdo ve za njegov naslov, ga prosim, da mi ga javi. ali naj se P«r sam n«rlasi. — Mrs . Milka Stefančič, 1272 East 169. St., Cleveland, Ohio. (2\ 22&2:l 23- Junija: Bremen v CherbourB In Brerner Stuttgart v Cherbourg- in Breaei. Z*, junija: Vukiuiia, v Trst Belgenlund v Havre 25. junija: Vulendam v Boulogne sur Mer £6. Junija: Cool um t>iis v Cherbourg In Brnua 13. Junija: Co n!f «iraride v Genovo Leviathan v Cherbourg 29. Junija: Paris v Havre .Aquitnnia v Cherbourg 30. junija: Cham plain (XOV1) v Havre General von Steuben v Hi-mcr. 1. Ju'ija: Augustus v Genovo Olympic V Cherbourg El.-ropa v Cherbourg in Bremen Br.ntastria v Cherbourg Wffrternland v Havre Peutsehland v Cherbourg In Hambu.g 2. julija: Rotterdam v Boulogne sur Mer 5. Julija: Cleveland v Cherbourg in Hamburg 6. Julija: President Harding v Cherbourg 7. julija: Sa tin nia v Trst I erengaria v Cherbourg New York v Cherbourg in Hamburg Dresden v Cherbourg in Bieinen 8. Ju'ija: Jiajrstir v Cherlioiirg Lapland v Havre 9. Julija: He ile Fnncp v Havre Bremen v Cherbourg in v Bremen Veeiulam V Boulogne sur Mer 12. julija: Rochambeau v Vigo in Havre 14. julija: Albert Balin v Cherbourg in Humhurg Berlin v Cherbourg In Bremen 1C. julija: Aurg In Hamhurg Slu Iga rt V Chei bourg in llremeli 22. julija: Roma v Genovo P:.ris v Havre i eigcnland v Havre 23. julija: J erengarfa v Cherbourg "Vt.lendam v Boulogne »ur Mer 28. julija: Majestic v Cherbourg I >••< Iras^f v Havre ! •» utschh* nd v Cherbourg in Hamhuig Bremen v Cherbourg tu v Bremen Gen. von Steuben v Cherbourg in Bremen 29. julija: Cnnte Grande v Genovo Western land v Havre 30. ju'ija: lie dt- Frani-e v Havre f>t l.ouis v Cherbourg In Hamburg Rotterdam v Uoulwgii«- »ur Mer 1. rvrmsta: Ml.CAM A v Trst Ma ar. t a nia v I "J i er bourg :'n-s. Il.u-ding v Cherbourg In ls. Boos.-evlt v Cherbourg in v Hamburg 13. avgusta: tier- rif;ai i.'i v Cherbourg i:**rlin v Bremen Ihuuhtir? v Cherbourg in Hamburg 19 avgusta: Maje.*tie v Cherbourg Be^genlnnd v Havre Zi). avgusta: SAT C I'M A V TP.ST Milwaukee v <'herb-.tirg in Hamburg Volendam v Cherbourg iu v Boulogne sui Mer 21 avqusta: Columbus v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: .-■uttgart v Cherbourg In v Bremen I •• utsi-hland v Cherbourg in v Hamburg 26. avgusta: o Cnnte Hiancamano v Genovo Hnmeri«- v Cherbourg WVMemland v Havre 27. avgusta: He «!e Franee v Havre I >•- • !r:ts-s. Harding v Cherbourg In v Ham-'•irc Ciemen v Cherbourg in v Bremen 31 avgusta: • »ivrrilib- V Cherlmurg A<]Uitalila v Cherln>urg Bonia v Genovo Mali Oglasi imajo velik uspeh Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Vsi na krov! Udeležite se velikega skupnega potovanja v stari kraj 9. julija na slavnem francoskem brzoparniku ILE DE FRANCE MNOGE POSEBNOSTI ARANŽIRANE ZA NAŠE POTNIKE . TEGA POTOVANJA Pišite takoj po nadaljne Informacije na; LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 1359 Second Ave., New York, N. Y.