Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
f * V
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj sc pošiljajo na naslov: ^ Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
^tnik XII.
Celovec, petek, 17. maj 1957
Štev. 20 (785)
Ob prvem srečanju z gradiščanskimi Hrvati
Prvoi srečanje koroških Slovencev z gra-
'sčanskimi Hrvati zadnjo soboto in ne-eIi° na Dunaju in V Velikem Borištofu ^bila le mogočna kulturna manifestacija beli južno-slovtmskih manjšin v naši rzavi, marveč predvsem tudi zgovorna ernonstracija, upravičenih skupnih zahtev uresničitvi določil člena 7 Državne
Pogodbe.
Člen 7 Državne pogodbe velja, namreč jja °be manjšini; obe sta zato* tudi izro-111 Pred poldrugim letom zvezni vladi v Posebnih Spomenicah svoje predloge za Zvedbeno zakonodajo'; obe sta se letos J^UUarja zaradi nerazumljivega zavlačevala pri izvajanju mednarodnih zaščit-določil obrnili za pomoč na predstav-*Uke štirih velesil in obe tudi še danes za-®laU čakata na izpolnitev v Državni po-9°dbi v njuno* korist prevzetih dolžnosti, ^sa ta dejstva soi naravnost silila, v to, a se je to kulturno' srečanje razvilo v žgočem apel obeh manjšin: Vsaj sedaj P° dveh letih, odkar je podpisana Držav-Pogodba, dajte tudi nam, kar nam gre enakopraven prostor pod soncem!
To ni nikakor pretirana zahteva*, to1 je času človečanskih pravic samoumev-j10®*' ki so- jot Velike sile še posebej poldne s členotn 7 Državne: pogodbe1. Člo-Vek bi pričakoval, d,a bo država, ki je Sair,a terjala skozi desetletje zase enakopravnost in neodvisnost in ki terja, enakopravnost tudi danes za, svojo manjšino v anji, priznala pravice svojim manjšinam. Toda vse kaže, da ni tako. Prav v zad-J®Ui času vendar doživljamo, kako so vMivne sile na tem, da bi člen 7 secirale raztrgale na tisoč delov in delčkov in Potem še vse posamezne delčke ponovno . 0niizirale, da na koncu ne bi ostalo ni-asar. Dovolj je, dla; opozorimo le na dosevki0' prakso, ko' poskušajo najprej od-g^*ti gradiščanske Hrvate od koroških ovencev; ko z raznimi Bundi poskušajo rojiti koroške Slovence na zavedne j ari° slovenskega ljudstva in na tako anovane »vindišarje«; ko pri šolski ure-Ti ponovno nočejo' rešiti celotnega šol-i^-aga vprašanja, marveč trenutno izločijo hjega je srednje šole; ko pod »topo-a'skirni napisi« hočejo razumeti le kraji vhe napise, nikakor pa ne napise na radih; ko razlikujejo pri uradnem jeziku , eu jezikom pri upravnih in sodnih ob-j steb, pri teh spet med jezikom stranke Navadne priče in ko končno hočejot o vjeru tem do zadnje možnosti raztrganem utiu 7 šele glasovati, ali naj sploh velja ai1 ne!
v Prizadeti manjšini s tem načinom reše-.^uja nikakor ne moreta biti zadovoljni, ^Prav posebno ne, ker v teku dveh let a Podpisa Državne pogodbe še ni bilo s Tuga ukrepa v zaščito manjšin, kot pa . aj papirnati akt ustanovitve slovenske fuzije!
* pa smo koroški Slovenci in gra-sr >ans^* Hrvati na tem svojem prvem anju nedvoumno izpovedali, da vi-v členu 7 Državne pogodbe celoto, Ur Se ,ne sme razkosati, marveč jo je treba člg' ni^t* v vsel njeni obširnosti. Ni drugi jf 11 T za gradiščanske Hrvate in drugi za kj Slovence, marveč je samo eden, evr.ia tu in tam uresničitev v zaščito jj^^he, ne pa na škodo' manjšine raz-]^° Uresničitev samo v toliko*, v koli-
kor
sliŠi
s° tu in tam različne okolnosti. Ker
bile*110" da so deželne vlade baje že do-izv V	nek zakonski osnutek za
o^aianj© člena 7, je ta naš skupni apel p. Trugi obletnici Državne pogodbe še bpo;'5nc> tehten! Vsak osnutek, ki ne bi je ?t6val zgoraj iznesenih pogledov, da H- .®n 7 celota in ustvarjen v zaščito Ues 'Sln' Je zato neuporabljiv in za nas Prejemljiv. Pričakujemo, da ga bomo
Nevarnost atomskega orožja je treba odvrniti
Odpor proti atomskemu orožju postaja vsepovsod močnejši. Kakor znano, je imelo* zlasti opozorilo znamenitega zdravnika in Nobelovega nagrajenca dr. Schweitzerja O' nevarnosti poskusnih atomskih eksplozij in njegov apel, naj se s takimi poskusi takoj preneha, velik odmev V svetu
Novoizvoljeni prezident naše republike dr. Scharf je že pred, svojo* izvolitvijo* podčrtal, da, se strinja z apelom, dr. Schweitzerja, hkrati pa ga je pozval, da bi prevzel predsedstvo' na mednarodni konferenci, ki naj bi se sestala na Dunaju, na tleh nevtralne države, kjer naj bi skušale vse za to poklicane osebnosti izdelati učinkovite smernice za odstranitev' atomske nevarnosti, ki vse bolj ogroža, človeštvo« kot celoto*. V enem svojih zadnjih volilnih govorov je dr. Scharf tudi zago-
tovil, da ho V primeru izvolitve apeliral na 'državne poglavarje vsega sveta, naj zastavijo' svojo moralno avtoritetoi in ves svoj vpliv za borbo proti atomskemu orožju.
Te dni pa je predsednik Jugoslavije maršal Tito v izjavi listu »Daily He-rald« poudaril, da morajo razgovori za razorožitev imeti za cilj prepoved atomskega orožja. Dejal je, da verjame v možnost takšne prepovedi zlasti zato*, ker bo zavest o uničevalnosti tega orožja prisilila ljudi, da se odpovedo njegovi uporabi. To je tudi neobhodno potrebno, če se želi človeštvo obvarovati nevarnosti svojega uničenja,. Treba je, vseh naporov, da se nevarnost atomske vojne ne le zmanjša, temveč da se popolnoma prepreči. Prenehanje preizkušanja atomoških bomb in zmanjšanje oboroženih sil z ustreznimi
ukrepi kontrole bi prispevalo k okrepitvi mednarodnega zaupanja.
Maršal Tito je tudi poudaril potrebo, da se vsa mednarodna vprašanja rešujejo s pogajanji in sporazumevanjem po* načelih aktivnega sožitja. Vsestranski napredek v svetu deluje v smeri vse večjega zbliževanja med narodi in sodelovanja med državami na osnovi spoštovanja neodvisnosti, enakopravnosti in nevmeša-vanja v notranje' zadeve drugih. Odkritje atomske energije — je dejal maršal Tito — je povzročilo, da je obstoj sveta, postal skupna stvar vsega človeštva. Zato je danes vprašanje »vojna ali mir« postala svetovno vprašanje* tudi v primerih lokalne Vojne. Iz tega dejstva: izvajajo Jugoslavija in, druge države načelo nepriključe-vanja k obstoječim blokom. Prav tako kakor se v posamezni državi lahko* uresničijo napredni družbeni odnosi samo' z dajanjem polne in prave vsebine gospodarskim, političnim, in osebnim pravicam človeka, se tna mednarodnem področju lahko uresniči harmonična svetovna celota samo z dajanjem polne vsebine načelom neodvisnosti in enakopravnosti vsem narodom, in državam. Maršal Titoi je končno še poudaril svoje prepričanje, da bosta človekov razum in zavest vplivala, da se bo svet razvijal V smeri napredka, procvita in miru.
V Italiji pripravljajo izzivalen proces
Na kongresu Zveze- borcev Slovenije pretekli teden, ki so se* ga kot gostje udeležili tudi zastopniki tržaških, goriških in koroških partizanov, so sklenili tudi oster protest proti procesu, ki ga italijanske oblasti v protislovju z mirovno' pogodbo pripravljajo' proti bivšim, partizanskim borcem briško-beneškega odreda. .
Sploh vlada, zaradi tega procesa med jugoslovansko javnostjo silno ogorčenje, kar izhaja tudi iz, pisanja beograjske »Borbe«, kjer pravi O' pripravah procesa, da le-te pomenijo izzivanje vseh zaveznikov in skrunitev milijonov grobov, ki so posejani po Vsej Evropi.
Prvi sestanek jugoslovansko-italijan-ske komisije za manjšinska vprašanja
Na redni tedenski tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje je minuli petek predstavnik jugoslovanskega zunanje-ga ministrstva med drugim tudi sporočil, da se bo mešana jugoslovansko-italijan-ska komisija za manjšinska vprašanja prvič sestala prihodnji torek, dne 21. t. m. Kakor znano*, ima ta, v Posebnem statutu londonskega sporazuma o tržaškem vprašanju predvidena komisija nalogo*, da proučuje vsa vprašanja, ki so v zvezi z zaščito* jugoslovanske* narodnostne skupine na Tržaškem ozemlju in italijanske narodne manjšine na jugoslovanskem področju.
Danske volitve brez presenečenj
V torek je nekaj več kot dva milijona volilnih upravičencev na Danskem volilo predstavnike: za parlament. Od, 750 kandidatov so Danci izvolili 174 poslancev. Kakor doslej je tudi zdaj ostala najmočnejša Socialdemokratska stranka, ki je pri volitvah dobila 70 mandatov. Kot druga najmočnejša stranka se je* uveljavila Kmečka stranka s 45 mandati. Obema vodilnima strankama sledijo*: konservativci s 30, liberalci 14, Georgova stranka 9 in komunisti s, 6 mandati. K tem 174 mandatom za parlament pridejo še en zastopnik nemške manjšine, dva zastopnika Faroer-skih otokov in dva zastopnika Gronlan-dije.
Jeseni slovenska gimnazija v/
Zadnji torek sta se mudila v Celovcu visoka uradnika ministrstva za pouk, da pregledata vse* prostore, ki bi prišli v poštev za slovensko* gimnazijo.
Popoldne sta, na deželnem šolskem svetu v navzočnosti g. deželnega šolskega nadzornika za srednje šole dr. Arnolda in pravnega referenta na deželnem šolskem svetu g. dvornega svetnika dr. Kristlerja sporočila pozvanima predstavnikoma koroških Slovencev, in sicer predsedniku Zveze* slovenskih organizacij na Koroškem in predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev, da je slovenska gimnazija ustanovljena in da so tozadevni dekreti in odloki že na poti v Celovec. Gimnazija da, bo začela s poukom letos jeseni.
Kakor smo* zvedeli, je imenovan za ravnatelja slovenske* gimnazije g. višji štu-
Uvalič obiskal Figla
v zvezi z jugoslovanskim stališčem do izvedbe člena 7
V sredo* minulega tedna, je jugoslovanski veleposlanik dr. Radivoj Uvalič obiskal avstrijskega, zunanjega ministra Figla in se z njim raz,go Var j al pol ure*. Z ozirom na dejstvo, da se je jugoslovanski veleposlanik šele nekaj dni pred tem vrnil iz Beograda,, kjer se je v sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ udeležil posvetovanja o položaju slovenske: in hrvatske manjši-
Obisk poljskega kardinala v Rimu
Skozi Avstrijoi je prejšnji teden potoval v Rim poljski kardinal Wyszinski. Kardinal bo ostal V Rimu do začetka, junija in je bil te dni tudi že* 'prejet pri papežu. Prihodnje dni pa, bo* v Vatikanu razpravljal o raznih perečih in kočljivih vprašanjih.
kot prizadeti dobili v vpogled, preden bo* šel pot ustavnega obravnavanja. To pričakujem, oi s, tem večjim upravičenjem, ker nam je bilo to od predsednika ministrskega komiteja za izvedbo člena 7, torej od g. zunanjega ministra dr. Figla izrecno zagotovljeno.
Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati smo ob svojem srečanju izpovedali, da ne terjamo nič posebnega, temveč zahtevamo le pravice, ki nam gredo in ki naj nam olajšajo uresničevati naše poslanstvo kot manjšina: v mirnem, enakopravnem sožitju z večinskim narodom graditi in biti most do narodov in ljudstev, s katerimi nas vežejo isti jezik, ista kri in dolgo časa tudi ista usoda!
dijski svetnik dr. Joško* Tischler in da bo gimnazija letos pričela s tremi razredi.
Sprejemni izpiti za slovensko! gimnazijo bodo predvidoma ob koncu tega šolskega leta v začetku počitnic 8. julija in v začetku prihodnjega šolskega leta septembra meseca.
Ustanovitev slovenske gimnazije je prvi in edini korak, ki ga je naša država v teku dveh let storila za uresničitev določil člena 7 Državne pogodbe. Vse ostale, bolj važne določbe pa šei čakajo uresničitve.
Ob tej priložnosti ponovno* poudarjamo*, da je člen 7 celota* in ga je treba; rešiti čimprej V Vsem obsegu. Njegova: razčlenitev in delno reševanje je samo poskus zoževanja njegove vsebine in predvsem nov način, zavlačevanja njegove uresničitve, s čimer se nikakor ne moremo zadovoljiti.
ne V Avstriji ter bil nato1 v tej zvezi sprejet tudi pri predsedniku Jugoslavije! maršalu Titu, so* dunajski diplomatski krogi mnenja, da je dr. Uvalič seznanil avstrijskega zunanjega ministra Figla s stališčem jugoslovanske vlade o uveljavljanju člena 7 Državne pogodbe, ki zagotavlja Slovencem in Hrvatom v Avstriji določene narodnostne pravice.
O kardinalu Wyszinskem je namreč znano, da, je po lanskih političnih spremembah na Poljskem, ko* je bil izpuščen iz zapora, uspel precej realistično urediti razmerje Cerkve do države. Njegove pobude glede sodelovanja med Cerkvijo in socialistično* državo pa so* izzvale v Vatikanu deloma hud odpor in ostro1 kritiko*.
Nekateri krogi v Vatikanu, zlasti italijanski kardinali, bi namreč hoteli, da, bi poljski kardinal zavzel enako* stališče kakor madžarski kardinal Mindszenti, ki noče sodelovati z državnimi oblastmi. Ta skupina obsoja pobude kardinala Wys-zinskega in vztraja pri sovražnem stališču do vseh socialističnih držav in vlad. Druga skupina kardinalov pa je mnenja, da je stališče poljskega kardinala realistično in da je njegovo zadržanje: do države že rodilo ugodne sadove.
Spričo teh nasprotij v samem Vatikanu je razumljivo, da vzbuja obisk poljskega kardinala, v Rimu precej pozornosti, dasi je dal že ob svojem, prihodu vedeti, da med svojim bivanjem v Rimu ne želi postati predmet javne* Radovednosti.
*
k.

Značilna razlika
Ko so pred štirimi tedni listi poročali, da je nekdo stresel svojo jezo* na moderno slikarijo1 v celovški kolodvorski hali na ta način, da je neopažen vrgel na poslikano steno na vzhodni strani steklenico črnila, ki se je tam razbila, ni kazalo, da bo možno najti neznanega storilca, saj ga nihče ni zasačil ali vsaj opazil pri tem skrivnem poslu. Kljub temu pa je policiji po treh tednih uspelo izslediti storilca, nekega celovškega 42-letnega laboranta Manfreda Widmarja, ki je najprej odločno zanikal, a navsezadnje le priznal svoje dejanje, ko mu je policija dokazala nakup črnila.
Ta primer kaže, da zadeva z »neznanimi storilci« le ni tako hudo zapletena, kakor to včasih na prvi mah izgleda.. Avstrijska policija in varnostna služba sta namreč v splošnem na dobrem glasu glede sposobnosti pojasnjevanja še tako zamotanih in nepreglednih kaznivih dejanj in dogodkov, ki spada v njuno* delovno področje. Tudi izsleditev sprva neznanega atentatorja na celovške kolodvorske freske je potrdila sposobnost, iznajdljivost in sloves naših varnostnih organov.
Toliko bolj čudno* in našemu ljudstvu nerazumljivo pa je ob tem, da varnostni organi po 11 tednih še niso našli atentatorjev na dvojezične napise na sedežu slovenskih organizacij in ustanov v Ga-sometergasse v Celovcu, da še niso* pojasnili ponovnih napadov na napis slovenske Hranilnice in posojilnice v Železni Kapli lani ob 10. oktobru, da so* ostali »neznani« lanski napadalci na slovenskega duhovnika in slovensko* domačijo v Žrelcu in da po skoro* štirih letih dinamit-skega atentata na velikovški partizanski spomenik zločinci še vedno niso ugotovljeni in kaznovani.
Pri Vseh teh in še vrsti drugih, proti našemu ljudstvu naperjenih izbruhih kriminalnega šovinizma verjetno ni manjkalo prstnih odtisov, sledov, stopinj in drugih napotil, ki pri smotrnem trudu običajno dovedejo slej ali prej do* izsleditve storilcev kaznivih dejanj. Predvsem pa so v vseh teh primerih dobro znani tisti krogi in zlasti tiste — z Državno pogodbo sicer prepovedane, a s privoljenjem Varnostne direkcije kljub temu delujoče — šovinistične organizacije, ki so prav gotovo idejni če že ne tudi neposredni usmerjevalci vseh šovinističnih izgredov proti koroškim Slovencem in proti mirnemu sožitju obeh narodov na Koroškem.
Izsleditev celovškega laboranta Wid-marja, ki se je skrivaj spravil nad kolodvorske freske, bi niti v pojasnjevanju prekrškov in zločinov neizkušenega in ne-izvežbanega človeka ne mogla zavesti do napačnega zaključka, da je lažje* ugotavljati, kje, kdaj in kdo kupuje v neštetih trgovinah črnila, kakor pa dognati vsekakor manj vsakdanji in na stroge predpise vezani nakup in prodajo dinamita in zažigalne vrvice. Ob taki primerjavi si naše ljudstvo pač upravičeno kroji svoje lastno mnenje, ki ne more* biti laskavo za tiste oblasti, ki so odgovorne* za zakonitost, za varnost in za mimo sožitje prebivalstva obeh jezikov v naši deželi.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Jugoslovanske ladje za Poljsko
V Jugoslaviji se nahaja v delu 8 tovornih ladij, ki so* namenjene za Poljsko trgovsko mornarico*. Kakor javljajo v skupnem poročilu ladjedelnice iz Pule in Splita, kjer te ladje izdelujejo, bo tonaža teh ladij znašala od 12.000 do 19.500 ton. Po načrtih predvidevajo, da bodo ladje dograjene in predane Poljski do leta 1962.
Rekorden uvoz in izvoz v Jugoslaviji
Marca so jugoslovanski izvozniki izvozili skoraj za 9,5 milijarde dinarjev blaga. Razen v decembru 1955 in 1956 je to največji izvoz v zadnjih letih. Uvoz v marcu je bil prav tako* rekorden, znašal je 18,5 milijarde dinarjev. Od tega odpade na pošiljke pšenice in bombaža iz ZDA 4,5 milijarde dinarjev. Industrija je uvozila za 11 milijard dinarjev reprodukcijskega materiala, ostanek odpade na uvoz strojev.
Deželni zbor za gradnjo podjunske železnice
S soglasnim sklepom je* koroški deželni zbor s svojega zasedanja minuli petek odposlal brzojavne čestitke novo* izvoljenemu zveznemu prezidentu.
Dnevni red tokratnega zasedanja je med drugim obsegal razpravo* in sklepanje o osnutkih zakona o* deželni statistiki, o gradbenem redu za Celovec, o računskem zaključku in poročilu koroške deželne zavarovalnice* proti požarom in nekaj drugih predlogov, nanašajočih se na gospodarske potrebe nekaterih krajev na severnem področju Koroške.
V zvezi z načrtom, da bo* KELAG gradila ob Borovnici pri Apačah novo elektrarno in bo* v to svrho* v kratkem razpisala prvi obrok posojila v znesku 40 milijonov šilingov, je* deželni zbor soglasno sklenil, da prevzame dežela jamstvo za to posojilo in da se to jamstvo nanaša tudi na drugi obrok tega posojila.
Najbolj živahno je deželni zbor tokrat razpravljal o predlogih za zgraditev železnice med Pliberkom in St. Pavlom V Labotski dolini. V svojih utemeljevanjih tozadevnega načrta, ki ga je izdelala be-ljaška železniška direkcija in ki predvideva gradnjo* 17 kilometrov dolge* proge, so se govorniki sklicevali na to*, da je država že kmalu po koncu prve svetovne vojne, 2. decembra 1919, obljubila, da bo poskrbela za direktno železniško zvezo* med Celovcem in Labotsko* dolino. Za uresničitev sedanjega načrta bi bilo* potrebnih 130 do* 150 milijonov šilingov, ki pa bi jih bilo mogoče v razmeroma kratki dobi nadoknaditi s prihranki dodatnih transportnih stroškov, ki dosegajo sedaj, ko ni direktne železniške povezave, letno 5.7 milijona šilingov. Socialistični poslanec Wit je v tej zvezi poudaril, da bi gradnja
proge ustvarila pogoie za gospodarski dvig velikovškega okraja, ki predstavlja sedaj gospodarsko mrtvo* področje. Vsled pomanjkanja delovnih mest se v zadnjih letih odseli iz velikovškega okraja blizu 1000 delovnih moči, od 100 pa se jih mora 96 voziti na delo izven svojega domačega okraja. Z gradnjo* načrtovane* proge pa bi bili ustvarjeni pogoji za nastanek gospodarskih podjetij, ki se lahko* razvijejo le ob ugodnih prometnih zvezah.
«
Ko so* tudi govorniki ostalih strank podprli in iz podobnih vidikov utemeljili potrebo gradnje takoimenovane podjunske železnice, je* deželni zbor s soglasnim sklepom pozval koroško* deželno* vlado* ter Vse koroške* poslance v dunajskem parlamentu in zveznem svetu, da se* pri zvezni vladi odločno zavzemajo* za zgraditev omenjene železniške proge.
Kot rečeno*, zamisel podjunske železnice je stara že skoro 38 let. Da ni bila uresničena že v prvi republiki, nedvomno ni kriv samo* Dunaj, marveč zadene krivda predvsem tudi tiste meščansko-naciona-listične politične kroge na Koroškem, ki so dolga desetletja na vplivnih položajih načrtno zapostavljali slovensko ozemlje in skušali s preprečevanjem gospodarskega razvoja naših krajev obdržati naše ljudstvo V zaostalosti in odvisnosti. Če se danes ne morejo* več v toliki meri upirati zahtevam časa in napredka, ni to sad njihovega boljšega spoznanja, marveč so* v strahu za svoj politični prestiž pač prisiljeni vsaj na videz podpirati tudi take načrte, ki bi omogočili tudi našim krajem gospodarski dvig in napredek. Glede podjunske železnice bi bil pa po 38 letih obljub in govoričenja že skrajni čas, da se preide končno od besed k dejanju.
Počastitev žrtev fašizma v Mauthausenu
V Mauthausenu, kjer je bilo v času nacističnega terorja uničenih 120.000 ljudi najrazličnejših narodnosti, so* tudi o*b letošnji obletnici osvoboditve, minulo nedeljo*, slovesno počastili žrtve hitlerjevskega nasilja v tem strahotnem koncentracijskem taborišču.
Ob navzočnosti delegacij bivših pripornikov in internirancev iz raznih držav so v okviru letošnjih svečanosti odkrili spomenik 32.000 sovjetskim državljanom, ki so končali svoje življenje v Mauthausenu. Odkritja spomenika so se udeležili tudi zastopniki diplomatskih predstavništev mnogih evropskih in tudi nekaterih azijskih držav. Avstrijsko zvezno vlado je zastopal zunanji minister Figi, navzoči pa so bili tudi predstavniki raznih oblasti in avstrijskega političnega življenja. Spomenik, ki je skupno* delo* sovjetskega kiparja Si-gala in avstrijskih arhitektov in inženirjev, je odkril sovjetski veleposlanik na
Dunaju Lapin, ki se je zahvalil avstrijski vladi za pomoč pri postavitvi spomenika. Ob prevzemu sovjetskega spomenika v varstvo avstrijske vlade je zunanji minister Figi, ki je bil tudi sam več let politični pripornik v koncentracijskem taborišču, poudaril željo vseh narodov po* miru in pravičnosti ter po takšnem človeškem sožitju, ki vidi v sočloveku brata ne glede na razlike V nazorih. Pravkar odkriti spomenik žrtvam fašizma pa naj bo* nam vsem opozorilo*, da se ne ustrašimo* truda in naporov, da bi bil ta cilj dosežen.
V Mauthausenu so* istega dne položili tudi temeljni kamen za spomenik češkim in slovaškim žrtvam. Jugoslovanski veleposlanik Uvalič in druga odposlanstva pa so položili vence tudi pred spominsko ploščo* 13.000 jugoslovanskih žrtev, ki so pokopane V Mauthausenu in katerim bodo pozneje pravtako* postavili spomenik.
Preosnova gospodarstva v SZ
Pretekli petek je Vrhovni sovjet ZSSR sprejel zelo važne ukrepe o temeljiti reorganizaciji upravljanja sovjetske industrije in gradbeništva na podlagi načrta, ki ga, je napravil prvi sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze Nikita Hruščev. Načrt reorganizacije predvideva široko decentralizacijo* in močan udarec dosedanjemu birokratskemu reševanju različnih gospodarskih vprašanj, kar je zaviralo hiter razvoj v industriji in gradbeništvu. Ukinili bodo kar 26 gospodarskih ministrstev, štiri pa so* združili v dve. Bodoča sovjetska vlada bo imela le še 25 ministrstev, namesto ukinjenih pa bodo ustanovljeni gospodarski sveti.
Velikega pomena pri reorganizaciji pa je večja svoboda in samoodločanje posameznih sovjetskih republik, ki bodo* imele odslej večjo pristojnost za reševanje perečih gospodarskih vprašanj, kar naj bi pospešilo* gospodarski dvig in izgradnjo v posameznih republikah.
Opazovalci poudarjajo* izredno* daljno-sežnost sprejetih sklepov in pravijo*, da spadajo med najvažnejše, kar jih je bilo po vojni sprejetih. Ti sklepi tudi na zunaj
kažejo* iskanje novih oblik, na podlagi katerih bi se dalo uspešneje urediti gospodarstvo, predvsem industrijo*, katere velika zmogljivost doslej ni bila v celoti izkoriščena. Namen nove ureditve pa je tudi dviganje življenjske ravni sovjetskih delovnih množic.
Avstrija dobi od Amerike za 640 milijonov kmetijskih pridelkov
Združene države Amerike bodo* do konca junija prihodnjega leta dobavile Avstriji poljedelske presežke v skupni vrednosti 640 milijonov šilingov. Tozadevni dogovor sta te dni podpisala zvezni kancler Raab in ameriški veleposlanik na Dunaju Thompson. Po tem dogovoru bo Avstrija uvozila iz ZDA 200.000 ton krmne koruze, 40.000 ton pšenice, 30.000 bal bombaža, 6.000 ton masti in 215 ton tobaka. Avstrija bo te dobave plačala v šilingih. Iz izkupička pa je 260 milijonov šilingov namenjenih avstrijski zvezni vladi kot ameriška pomoč k izdatkom, ki jih je Avstrija imela in jih še ima z vzdrževanjem madžarskih beguncev.
New Delhi. — Predstavnik indijske#3 zunanjega ministrstva je izjavil, da bo predsednik indijske vlade Nehru 15. junija prišel v Kairo, kjer bo imel razgovore z egiptovskim predsednikom Naserjem. Po obisku v Kairu bo* Nehru obiskal skandinavske dežele, potem Pa bo šel V London na sestanek predsednikov vlad britanske skupnosti.
Washington. —* Uradni ameriško*-juž-novietnamski komunike, ki so ga objavili v Washingtonu, poudarja, da sta se obe vladi sporazumeli, da bosta skupno delovali za združitev Vietnama v svobodi in v skladu z načeli listine OZN* Komunike so objavili po razgovorih predsednika ZDA Eisenho*werja in juž-novietnamskega predsednika Ngo Dinh Diema.
Atene. —* Enote šestega ameriškega ladjevja, ki so bile med jordansko krizo na vzhodnem Sredozemlju, so nenadoma zaplule v grške vode in se zasidrale v pirejski luki.
London. — V Londonu se je začela konferenca petrolejskih družb. Zastopanih je osem najvišjih predstavnikov velikih mednarodnih petrolejskih družb (pet ameriških, po ena francoska, britanska in nizozemska). Na konferenci razpravljajo* o položaju petroleja na Bližnjem vzhodu. Med drugim razpravljajo tudi o gradnji naftovoda, ki naj bi preko* Iraka in Turčije povezoval Perzijski zaliv s Sredozemskim morjem. Za gradnja tega naftovoda bodoi porabili okrog 300 milijonov funtov šterlin-gov.
Moskva. — Znanstveniki mednarodnega atomskega instituta v Dubnu blizu Moskve so objavili odprto pismo*, v katerem zahtevajo*, da je treba ukreniti Vse potrebno*, da bi odpravili nevarnost atomske Vojne*. V tem pismu so sovjetski, kitajski, poljski, češki, romunski in mongolski znanstveniki na področju atomske energije izrazili svojo popolno* solidarnost z zahodnonemškimi atomskimi znanstveniki, ki so tudi protestirali proti atomski oborožitvi.
Tokio. —* Krajevni odbor nacionalnega sveta Japonske za borbo* proti nuklearnim poskusom je sklenil, da bo p°" slal 20. maja v vode Božičnih otofcoV 200-tonsko ladjo s posadko* 27 mož v znamenje protesta proti britanskim P°' skusom z nuklearnim orožjem. Velik3 Britanija namreč doslej kljub številni31 japonskim protestom še ni odpovedal3 nameravanih atomskih poskusov.
Budimpešta. — Organ Madžarske* delavske socialistične partije »Nep Sabad-sag« piše, da ima Partija sedaj 300.000 organiziranih članov. List ugotavlja, da se kakih 400.000 bivših članov Partij ^ madžarskih delovnih ljudi ni hotelo vec vključiti v novo partijo*.
New York. — Stalni predstavnik ZDA v OZN Cabot Lodge je skupini član°v ameriškega kongresa med njihovim ob® skom nei sedežu OZN izjavil, da bod® ZDA na letošnjem zasedanju General®0 skupščine sposobne preprečiti spre j e31 LR Kitajske V OZN.
Peking. — Predsednik kitajske* vlade Ču En Laj je v go*vo*ru pred kitajski3*1 študenti izjavil, da so ZDA za želez30 zaveso, ne pa Kitajska. Poudaril j®* imajo vsi kitajski študenti iz čezm01^ skih ozemelj popolno pravico*, vrniti s v domovino* in vnovič oditi iz držav®* če je to njihova želja.
Munchen, —* Predsednik zahodno®®3* ške svobodne demokratske stran* Mayer je ostro* obsodil vlado kan.cl®rJ Adenauerja, rekoč, da usoda Zahod Nemčije* že* zdavnaj ni več v rokah P3 ^ lamenta, pač pa v rokah birokracij® samovlade Adenauerjev© krščansko-molcratske unije.
Tunis. — Od petega do trinajstega j3 lija bo v Tunisu peti kongres Me®3 rodne* konfederacije svobodnih sindi tov, na katerem bodo razpravljali o* k pitvi svetovnega miru, mednarodni s®^ darnosti delavcev v boju za sVob° j, ter o ekonomskih in socialnih nal°9 delavskih sindikatov.

Uako	(tale pumi
Z naše poti med gradiščanske Hrvate
Dunaj in Gradiščansko — dva še nepo-^uua in zato tem bolj privlačna cilja za Pretežno večino izletnikov, ki smo se zad-ni° soboto v zgodnjih jutranjih urah z dvema moderno opremljenima avtobuso-potovalnega urada Springer odpeljali lz Celovca. Bili so to mešana in moška zbora SPD »Gorjanci« iz Kotmare vesi in »Bilka« iz Bilčovsa ter plesna skupi-na SPD »Žila,« iz Zahomca, katerim so se Pridružili še posamezni nameščenci naših Ustanov in podjetij. Pevci in ziljska, skupina so se v okviru Slovenske prosvetne ^eze odzvali povabilu Hrvatskega kultnega društva., da se udeležijo1 njegovih Prireditev nai Dunaju in V kulturnem sre-^išču gradiščanskih Hrvatov v Velikem B°rištofu ter da tudi s svoje strani prispejo delež za čim veličastnejšo manife-atac*jo- skupne poti in istega cilja gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev, 51 jih oboji imajo- v borbi za uresničitev čiena 7 Državne pogodbe in s tem, za oču-vanje narodnih pravic in interesov.
punaj in Gradiščansko- — dve svetli h>čki na daljnem severovzhodu, ki sta
Avstrijcev, je tudi bivališče mnogih Slovencev in drugih Slovanov. Tudi številne koroške rojake je pritegnil magnet Dunaj in je biloi nai prireditvi v Schwechater Hof mnogo srečanj; skoraj vsak izmed izletnikov je srečal kakšnega znanca, ki živi na Dunaju. Res mnogi so se odzvali povabilu in je napolnjena dvorana dajala zgovorno1 sliko močnega slovanskega elementa,, hkrati pa tudi pričala, da se Slovani v Avstriji kljub naravnemu in nasilnemu ponemčevanju niso odtujili narodu in materni govorici.
Tako donijo naše pesmi
Krepke so' vezi, ki povezujejo1 slovanske narodnostne skupine v naši državi: sorodnost po krvi, jeziku in kulturi, sličnost življenjskih pogojev in borbenih ciljev. Vse to je izražala tudi prireditev, ki se je od vsega početka razvila v skupno kulturno manifestacijo, v mogočno- manifestacijo naše odločne volje do življenja v enakopravnosti z ostalimi sodržavljani. To je bilo povedano' v pozdravnih nagovorih, še bolj glasno pa so to govorile
^Zbujali neizmerno' zanimanje vseh ude-čzencev izleta. Mnogo lepega smo že sli-a’i oi Dunaju, poznali so ga le nekateri Posamezniki, Gradiščansko smo si prebavljali zelo zanimivo-, obiskal ga skoraj
Slikovite narodne noše hrvatskih deklet in ziljskih fantov se posrečeno ujemajo V harmonično celoto
naše slovenske in hrvatske narodne pesmi in narodni plesi. Vsaka posamezna točka pestrega programa pod geslom »Tako- donijo naše pesmi«, pri katerem so- izmeno-
Veličasten je bil sprejem, ki so ga skupini koroških Slovencev priredili gradiščanski Hrvati' v Velikem Bo-rišto-fu
ma sodelovali pevci iz Kotmare Vesi in Bilčovsa, pevci, tamburaši in plesna skupina iz Velikega, Borišto-fa in Dolnje Pu-Ije ter plesna skupina iz Žile, je bila en sam krik vseh tisočev in desettisočev, ki kakor hlapec Jernej trkajo- na vrata pravičnosti in terjajo' zase in za svoje pravico' do svobodnega življenja enakopravnih med enakopravnimi.
Živeti hočemo!
Bilo je prvič po vojni, da so- Hrvati nastopili z Večjo kulturno prireditvijo- v glavnem mestu države, kar je v pozdravnih besedah poudaril predsednik Hrvatskega kulturnega društva g. prof. Schre-i-ner, ki je še posebej pozdravil veleposlanika FLRJ na Dunaju dr. Uvaliča, voditelja koroških Slovencev dr. Petka, predsednika SPZ dr. Zwitterja in celo- skupino iz Koroške. Za njim je spregovoril okrajni šolski nadzornik Zvonarič. Po- kratkem orisu zgodovine gradiščanskih Hrvatov je nakazal današnjo borbo- hrvatske manjšine v tej vzhodni pokrajini, ko se kljub težkemu položaju, kljub razdrobljenosti na številne občine in vasi in pomanjkanju hrvatskega šolstva upira asimilaciji ter bije bolj za pravico do življenja na soncu, ki jo ima vsak narodič, pa naj bo' še tako majhen. V imenu koroške skupine pa se je zahvalil predsednik SPZ ter naglasil pomembno vlogo, ki jo je v našem življenju odigrala in jo še igra naša pesem. Pesem je bila vedno' in povsod spremljeval-
ce
ftihče izmed nas ni. Torej je bilo vzro-
^a dovolj za nestrpno pričakovanje, ki Sr> 9a poznejši vtisi izpolnili do zadnje Hiere.
. Castra menjava pokrajinskih značilnosti ha vožnji iz, Koroške na Dunaj skoroda heizčrpna in posreduje potniku zanimivo ^°vest življenja v posameznih pokrajinah. ^a has pa je bilo vse to le uVod v višek ^vlačnosti, zato- smo tudi le bolj površno-Posvečali pažnjo- hitremu prehodu od na-s|h koroških krajev na močno' industriali-lrahoi hribovito štajersko področje in vi-^jhbdno, nižjeavstrijsko ravan, kjer se ob Obronkih Wienerwalda mogočno širi velemesto Dunaj.
Dunaj, večno lep in privlačen
^e-popisen je vtis, ki ga Dunaj napravi a človeka, ki pride prvič v to' mesto. Ta-le šlo tudi Večini naših izletnikov in ® ostal spomin na teh nekaj ur, ki smo h preživeli v prestolnici Avstrije, goto-dolgo svež. Razdeljeni na manjše sku-smo si pod vodstvom naših »starih ^hnajčanov« ogledali nekatere privlačno-°t> Ringu in v središču mesta, skupno a obiskali še Schonbrunn in Prater. Za hhoge jel bil nenavaden tudi naslednji 'hek: po- cesti so se- o-b nepretrganem jfjanju siren spustila v divjo vožnjo . lcijska vozila, katerim je sledila dolga y S fl blestečih se vladnih in diplomatskih kI z°v, pred vhodom v hotel Ambasador, bil okrašen z avstrijsko in afgani-

Operna pevka Mlejnikova doživela lep uspeh
Pretekli petek je bila V celovškem Mestnem gledališču premiera Verdijeve opere »La Traviata«, ki je bila za celovško- publiko pravo- doživetje, kajti tako' kvalitetne predstave so za Celovec prava redkost. Režijo- te lirične opere je vodil Curt Hampe, ki je predvsem spoznal, da je treba zasesti vlogo Violette: s človekom, ki ima vse sposobnosti vživetja v vlogo* in tudi glasbeno-tehnične kvalitete. Zato- se je režiser odločil za gosta, in sicer z,a ljubljansko- operno pevko' Manjo' Mlejni-kovo>, ki je s svojim izvajanjem dokazala, da je režiser dobro izbral. Publika je Mlejnikova pozdravljala z navdiišenimi aplavzi. Velikemu uspehu dobroi šolane in, iz-vežbane pevke pa sol posvetili mnogo po-
zornosti tudi vsi kritiki, ki so si enotni v tem, da ni samo odlična, pevka, pač pa tudi sijajna igralka, ki razpolaga z vsemi vrlinami, ki sol potrebne za težko vlogo Violette. V glavnem je bil celotni ansambel zelo uspešen, predvsem bi mogoče- poudarili, da je tudi partner MlejnikOve William Blankenship zelo uspešno nastopal in dopolnjeval kot Alfred.
Občinstvo je predstavo' spremljalo z velikim navdušenjem in ni varčevalo s priznanji v obliki glasnega aplavdiranja. V znak priznanja so posamezniki in organizacije obdarili umetnike s številnimi šopki. Takih premier si celovško' občinstvo še želi, pa tudi gostovanj naj bi bilo čim več.
Slovenski film „Dolina miru” povsod ugodno sprejet
raku
zastavo!, pa so se v strumnem, ko-
menjavale vojaške straže v elegrant-^ Paradnih uniformah in s, čeladami, ki se veselo svetlikale v žarkih krasnega ^hu a danskega; sonca. Državniški obisk — aG uica dogodek, za Dunaj nekaj običaj-9a. vsakdanjega.
,uhaj s svojimi znamenitostmi: veli-žasJUlhi zgradbami, ki so- vsaka umetnost G' 'Zrazito trgovinskimi cestami, p-relepi-cjja^arki in drugimi zanimivostmi, atrak-v mednarodnem. merilu in ponos vseh
Slovenska filmska ustvarjalnost je že zelo' uspešno napredovala, takoi da, se, Slovenci že ponašajoi z nekaj filmi, ki so- si pridobili sloves tudi izven meja, domovine'. Tako je na primer film »Kekec« prepotoval že mnogo dežela in povsod bil ugodno' sprejet. Zelo ugodnd je bil v domovini Ocenjen film »Dolina miru«, ki je na filmskem festivalu v Puli lani prejel tudi nagrado'. Letos: pa so ta film izbrali za mednarodni filmski festival v Cannesu, kjer ja bil pravtako dobroi sprejet, čeprav so film predvajali takoj za velikimi filmi, kot so na primer »Don Juan« in »V osemdesetih dneh okrog sveta«. Mednarodni kritiki so film kar dobro' ocenili. Za slovenski film pa so se zanimali tudi tuji filmski producenti, režiserji in posamezni igralci.
Film »Dolina miru«, ki se odlikuje po svoji humanistični tematiki, po lepih pokrajinskih motivih iz Jugoslavije in po
svoji umetniški ravni, je značilen tudi po tem, da tri glavne vloge igrajo- igralci treh različnih narodnosti in treh materinskih jezikov. Tako govori štiriletna Avstrijka Evelina Wohlfeiler nemško', znani črnski igralec John Kitzmiller govori angleško, devetletni Jugoslovan Tugo Štiglic pa' govori slovensko-. Kljub temu pa film, ki obravnava težke medvojne tragedije, vsak lahko razume, ki obvlada vsaj enega od teh treh jezikov.
Jugoslovanski generalni konzulat v Celovcu in Avstrijsko-jugoslovansko' društvo' bosta ta film predvajala v posebni predstavi 24. maja 1957 ob 20. uri v slavnostni dvorani trgovinske zbornice v Celovcu, Bahnhofstrasse. K predstavi je vsakdo prisrčno vabljen. Vstop je prost. Kdor ima le nekaj časa, naj si ogleda slovenski film, ki je kvaliteten umetniško kakor tudi po tematiki.
ka našega človeka, ki je tudi v tej svoji pesmi izpovedal: Živeti hočemo!
Železno, prestolnico Gradiščanske, mesto velikega avstrijskega komponista in glasbenika Haydna, smo spoznali šele naslednjega dne, ko nas je prebudilo krasno pomladansko sonce in nas vabilo, da se bliže seznanimo z domovino- naših hrvatskih bratov. V Železnem samem sicer močno prevladuje nemški element, vendar izdajajo že številna imena in napisi, da, je bil hrvatski živelj svoječasno- tudi tukaj močneje zastopan. Danes naseljujejo- Hrvati predvsem srednje in vzhodne predele dežele, v kolikor sploh niso ostali pod madžarsko oblastjo-, ko- so- diplomati po prvi svetovni vo-jni risali meje v zemljevide nove Evropo. Na okoli 60 hrvatskih in dvojezičnih občin je razdeljena hrvat-ska narodnostna skupina, kateri pa Avstrija njene lojalnosti in privrženosti ni preveč širokogrudno poplačala, o čemer zelo
(Nadaljevanje na 8. strani)
KULTURNE DROBTINE
Dramatska delavnica v Salzburgu
Ob podpori dežele in mesta Salzburg so ustanovili V mestu Salzburg posebno ustanovo-, ki so- ji dali naziv »Dramska delavnica«. Ta naj bi seznanjala avtorje s pogoji praktičnega odrskega, dela,. Ustanova ima v načrtu, da naveže stike- z že ustanovljenimi podobnimi ustanovami drugod, predvsem na ameriških univerzah. V delovnem odboru ustanovljene institucija so zastopane znane osebnosti gledališkega življenja.
Partizanske pesmi v nemščini
Založba Aufbau v Vzhodnem Berlinu namerava še v letošnjem letu izdati izbor pesmi z naslovom »Pesmi jugoslovanskih partizanov«. Pesmi bodo- izšle v prevodu avstrijske književnice- Ine- Jun Brode. V izboru bodo- zajete najlepše pesmi jugoslovanskih pesnikov, ki so se sami bojevali v vrstah partizanske- vojske. Prevajalka in književnica Ina Jun Brode se- je rodila v Zagrebu. Jugoslovansko- književnost popularizira v inozemstvu s prevodi, pa tudi s predavanji.
Dve deli iz 16. stoletja
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je kupila dve zanimivi redkosti, in sicer knjižico- o- turškem carju Bajazitu, ki jo- je tiskal prvi ljubljanski tiskar Janez Mandelc leta 1579, in prvo izdajo rad-kega potopisa, natisnjenega leta 1531 v Avstriji. Potopis, ki je objavljen v nemščini, kakor tudi prva knjiga, sta delo Slovenca Kiripeciča, ki je opisal v njej svoje potovanje V Carigrad k turškemu sultanu Sulejmanu Veličastnemu. V izredno lepo ilustrirani knjižici so reprodukcije lesorezov mest Krupe, Višegrada, Kamengrada in drugih. V potopisu so zanimive podrobnosti o- Bosni V 16. stoletju. Druga izdaja tega potopisa je bila izdana šele mnogo pozneje-, namreč leta 1908.
Davki zapirajo gledališča
Eno največjih londonskih gledališč Stohl je zaprlo- vrata,, ker ne more plačevati visokih davkov oziroma visokih taks za posamezne prireditve. Zaradi visokih taks in obveznih dajatev je moralo že lani zapreti v Angliji dvanajst gledališč in okoli dve sto kinematografov.
$t. Janž v Rožu
Preteklo nedelio smo imeli pri nas prisrčno poročno- slavje. Zakonsko zvezo za življenje sta sklenila mlada človeka, oba iz družin, ki jih vsi poznamo in cenimo. Lastnosti, ki so jih gojili starši v obeh družinah novoporoeencev, so globoko zasidrane v mladem paru. Poleg marljivosti in sposobnosti v borbi za vsakdanji kruh odlikujejo’ družine narodna zavednost, zvestoba in predanost svojemu ljudstvu ter aktivna dejavnost za naše skupne koristi in prizadevanje za naše visoke cilje.
Taka sta mlada Tinca Lapuševa in Hanzi Inzko, ki sta se minulo' nedeljo poročila. Oba sta se poklicno izobrazila in usposobila za življenje. Tinco poznajo številni gostje iz hotela Korotan v Sekiri, ko je znala spretno servirati, ker si je poprej osvojila lepo stopnjo strokovnega znanja v gospodinjski in gostinjski šoli ter dobri praksi. Hanzi pa je izučen mehanik, zaposlen pri tvrdki Joweinig v Celovcu. Oba novoporočenca sta bila marljiva prosvetna delavca, Hanzi pa je znan tudi kot navdušen športnik-smučar.
Ženitovanjsko slavje je bilo v gostoljubni gostilni pri Tišlerju, kjer so se gostje v sproščenem, razigranem domačem razpoloženju s Tinco- in Hanzijem vred veselili srečnega življenjskega dogodka in koraka v novo- življenjsko razdobje.
Iskreno čestitamo in želimo-, da bi bila mlada novoporočenca deležna srečnega in lepega družinskega življenja na mnoga leta!
Bekštajn — Bruca
V našem kraju smo že dolgo- pogrešali primerno šolsko zgradbo- in ustrezajoče učne prostore. Trenutno se uči okoli 130 šolarjev, menjaje se dopolne in popoldne, še V zasilno* prezidanih gostilniških prostorih. Zaradi tega je umevno, da se je naša občina že dolgo bavila z načrtom, da bi postavili primemo šolsko poslopje. Danes smo že tako daleč, da je gotovo:, da bodo imeli naši otroci že v doglednem času pouk v novih, sodobnih šolskih prostorih.
Za novo šolsko zgradbo’ smo si izbrali lepo lego v Spodnjem Bregu pri Brnci. V surovem stanju je dvonadstropno šolsko poslopje že pozidano. V šoli bo pet modernih razrednih prostorov, fizikalni prostor, telovadna dvorana, dva razredna prostora za kmečko nadaljevalno šolo, kuhinja in različni drugi stranski prostori. Računajo, da bodo šolarji že v prihodnjem letu tako srečni, da bodo deležni blago-dati novih, lepih šolskih prostorov, kjer upamo, da bodo tudi učni uspehi koristnega znanja za življenje lepi ter da se bo doraščajoča mladina vzgajala V koristne člane človeške družbe in predvsem v zvestobi do svojega ljudstva ter v narodni strpnosti v mirnem in plodnem sožitju obeh narodnosti v deželi.
Skupni stroški za pozidavo nove šole znašajo okoli 4,5 milijona šilingov, kar je v glavnem priskrbela občina. Pod vodstvom socialističnega župana Fritza Schmieda pa rešuje občina tudi stanovanjske probleme, ki so pri nas še vedno pereči. Precej bo tej pomanjkljivosti odpo-mogla dvanajstdružinska stanovanjska hiša V Zgornjem Bregu. V ostalem ima občina v svojem proračunu predvideno znatno vsoto za popravo in izgradnjo občinskih poti, nadalje 290.000 šilingov za razširitev socialnih podpor, za pospeševanje javnega gospodarstva 170.000 šilingov ter lepo vsoto za gasilni dom v Diči vesi. Naša občina spada med največje občine v deželi.
Pliberk — Celovec
Najmlajši Breznikov sin Kristl, ki je zaposlen pri veletrgovini z vinom Breznik & Co., se je preteklo soboto poročil. Pri poslovanju s tvrdko »Vino-Koper« se je seznanil z Mileno’ Kukanjevo’, računovodkinjo’ pri tamošnjem podjetju in sklenila sta zvezo za življenje.
Poročno slavje so’ priredili v kraju neveste, kjer so se gostje, med temi ženinovi sorodniki iz Koroške, prav dobro imeli. K dobri volji je svoje doprineslo’ južno sonce in odlično tekoče grozdje koprskih vinogradov. Po slovesu sta se mlada novoporočenca podala na ženitovanjsko potovanje na Jadransko morje. Mnogo sreče in čestitamo!
Št. Jakob v Rožu
Motorizacija iz dneva v dan narašča, narašča pa s tem tudi nevarnost, ki na cesti preti vsakomur, ki se sredi prometa ne ravna točno po predpisih. Že samo na Koroškem zabeležijo sleherni dan celo' vrsto prometnih nesreč in ne mine tedna, da ne bi cestni promet zahteval svoje žrtve. Ni tako zgrešeno naziranje, da po--meni promet s svojimi nevarnostmi novo obliko voijne in se človek kar zgrozi, ko bere podatke o žrtvah prometa zlasti v kakšnem večjem mestu. Sicer je to pojav novega časa, ki zahteva vedno in povsod mnogo hitrejši tempo, kot so ga bili vajeni ljudje pred desetletji, vendar pa to še nikakor ne opravičuje neodgovornega divjanja po’ cestah, kjer posebno pešci ob nadaljnjem takem razvoju kmalu sploh ne bodo več varni.
Zadnjo nedeljo zvečer se je pripetila huda prometna nesreča tudi na cesti sredi naše vasi. Železničar Maks Greibl iz Spodnjih Borovelj pri Ledenicah je s svojim motornim vozilom zadel v 74-letno Vrb-nikovo' mater Marijo Lederer, katera je pri padcu utrpela tako težke poškodbe, da je nekaj ur zatem umrla. Tudi vozač ter njegova spremljevalka sta bila lažje poškodovana.
V	sredo smo tako’ tragično preminulo Vrbnikovo mater spremili na pokopališče ter jo ob udeležbi številnih sorodnikov, znancev in prijateljev položili k zadnjemu počitku. Poslovili smo se od žene in matere, katere življenje je bilo izpolnjeno’ z delom in skrbjo za družino, za domačijo. V mlajših letih je bila Marija Lederer šivilja, potem pa je morala skupno z možem skrbeti za uspevanje svojega gospodarstva, VrbnikoVe kmetije. Njen mož je bil tudi več let v Ameriki, v času nacističnega vladanja pa so ga kot zavednega antifašista in slovenskega narodnjaka odpeljali v KZ-taborišče, od koder se je vrnil bolan in je kmalu podlegel posledicam trpljenja in preganjanja.
Rajni Vrbnikovi materi želimo:, da bi mimo počivala v domači zemlji, žalujočim svojcem, posebno' pa hčeram, katerih ena živi z družino: v Ameriki, pa izrekamo’ naše iskreno sožalje!
Žeelec
V	torek ponoči minulega tedna je gospodinja v gostilni Schlosswirt v Zrelcu na svoje veliko prepaščenje zapazila ogenj
Pred nedavnim so na seji koroške deželne vlade pod predsedstvom namestnika deželnega glavarja Krassniga obravnavali med drugim tudi vprašanje premogovnika v Zgornjih Libučah pri Pliberku.
V temeljitem poročilu je zadevo obrazložil deželni svetnik Sima in je potem, ko je na podlagi strokovnih preiskav nakazal rentabilnost podjetja, naglasil potrebo aktiviziranja libuškega premogovnika v okviru programa za nadoknadno
Gradbeni načrt celovške mestne uprave
Tiskovni urad celovškega magistrata poroča, da namerava mestna uprava na oglu Kumpfgasse - Sariastrasse zidati Pom mladine in stanovanjsko hišo. Za obe zgradbi je predvidena vsota 3,32 milijona šilingov, ki naj bi bila krita iz izrednega proračuna. Pričeli so z gradnjo stanovanjske hiše ter jo bodo gradili s sredstvi za pospeševanje gradnje stanovanj.
Računajo, da bodo stanovanjsko' zgradbo postavili v surovem stanju že v tem letu, dokončali pa do jeseni prihodnjega leta. Stanovanjsko: poslopje bo obsegalo štiri nadstropja, kjer bo’ v vsakem nadstropju po- dvoje stanovanj, skupno torej osem stanovanj z vsemi potrebnimi stranskimi prostori, kopalnicami in sanitarnimi napravami. Profesionalna dela bodo izvajale celovške tvrdke.
v okoli 10 metrov oddaljenem gospodarskem poslopju. Na njen krik so hiteli mož in nekaj gostov, ki so1 bili še v gostilni, da so: rešili živino-. Ogenj se je širil s silno brzinoi. Ko- je prispela domača požarna bramba, je bilo- poslopje, ki je bilo' pokrito s skodli, že popolnoma v plamenih. Visoko leteči goreči skodli so ogrožali sosednja poslopja in umetni mlin, ki stoji kakih 300 metrov proč od mesta požara.
Kmalu je požar zajel tudi stanovanjsko poslopje. Na srečo je žrelskim gasilcem ob sodelovanju gasilcev poklicne požarne brambe uspelo-, da so ogenj na stanovanjskem poslopju, ki je pravtako pokrito s skodli, pogasili in tako rešili šele pred enim letom obnovljeno* hišo*. Požarne brambe, katerim se je pridružila še bramba iz Celovca—Št.-Petra, Limarč in Pod-kmosa, so: bile dobre tri ure V akciji ter so mogle obvarovati več objektov, ki so bili v veliki nevarnosti.
Veliki požar je uničil tudi kmetijske stroje in orodje- ter cenijo nastalo škodo na okoli 150.000 šilingov.
Kamen
Nedavno- tega je umrla Katica Oraš, žena inženirja Iga Oraša. Pokojno- smo pokopali na: pokopališču v Tinjah, kjer smo’ jo' položili v grobišče njene matere. Trem žalujočim hčerkam in ostalim svojcem izrekamo- naše sožalje!
Pečnica
Na Gašparčevi domačiji nad Baškim jezerom je bilo* v nedeljo, 5. maja, prijetno ženitovanjsko razpoloženje. To- nedeljo je bil poročni dan Jožefa Mikla, p-, d. Gaš-parčevega, in Marije Smolejeve iz Gozda na Gorenjskem. Kot poročni priči sta bila ženinov brat dr. Franc Miki, živino-zdrav-nik v Borovljah, in Franc Arnejc, posestnik v Spodnjih Borovljah, ženinov bratranec g. župnik Gabruč, ki je opravil cerkvene poročne obrede, pa je novoporočen-ce-ma spregovoril poročni govor.
Na svatovščini je bilo domače in prijetno, k čemer so- prispevali tudi domači pevci in godba, ki je igrala v istega dne otVorjeni BlatinčeVi gostilni. Mlademu zavednemu paru iskreno čestitamo’ in želimo, da bi bila nova družinska celica srečna, se krepko- razvijala, ker prepričani smo, da bosta vzgajala tudi svoj naraščaj po vzorih, ki sta jih sama dojela v družinah, iz katerih izhajata.
gospodarsko pomoč za nerazvite in zaostale kraje na južnem Koroškem. Sklenili so<, da bodo predložili finančnemu ministrstvu prošnjo- za brezobrestno investicijsko posojilo.
Razvo-j obratovanja tega premogovnika bi bil brez dvoma velikega gospodarskega pomena za okolico, ki je revna na industrijskih podjetjih. Premogovnik bi poživil delovne možnosti in bi na drugi strani investirana vsota spet prišla v korist domačemu gospodarstvu v kraju, zato pričakujemo, da bo prizadevanje deželne vlade našlo tudi razumevanje na pristojnem mestu na Dunaju.
Meseca maja — darujte za Rdeči križ
Pod geslom »Vse v službi Rdečega križa« je ta človekoljubna ustanova tudi letos v maju uvedla akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov za plemenite namene organizacije ter za prosveto o- njenih ciljih.
Tudi koroška deželna zveza avstrijskega Rdečega križa potrebuje sredstva za svoje mnogostranske rešilne namene. Ob tej priložnosti je tudi deželni glavar We-denig pozval koroško prebivalstvo, da v teh tednih poi svo-jih močeh daruje za Rdeči križ ter zaključuje svoj poziv z besedami: Pomagajte Rdečemu križu z vašimi prispevki, da more tudi on spet pomagati!
Razne vesti iz koroške
V Št. Petru v grabštajnski občini sta se
minulo- nedelio dva dečka, petletni Erich in šestletni Jakob Savnik, igrala v drvarnici. Za igračo sta vzela sekiro in ko je Jaka hotel na tnalu precepiti desko, ki jo je držal Erich, ga je zamahnil v desno roko in mu odsekal dva prsta, sredinec in prstanec, ter- mu še nekoliko- poškodoval mali prst.
Za nedeljsko »Volkshilfe-tombolo« v Celovcu je vladalo ogromno- zanimanje in cenijo-, da se je prireditve udeležilo- okoli
25.000	ljudi. 2e precej pred pričetkom se je množica zbirala na velesejmskem prostoru in nestrpno čakala, da so začeli izklicevati številke. Napetost se je stopnjevala in do-segla vrhunec, ko je šlo za 20
Preselitev advokatske pisarne
Opozarjamo' na preselitev advokatske pisarne našega rojaka dr. Milerja v posebne pisarniške prostore v Bahnhof-strasse 38, II. nadstropje, levo.
glavnih dobitkov. Za glavni dobitek »Opel" Rekord« so morali žrebati med dvema za-detnikoma in je žreb odločil v prid nameščenca pri celovški poštni direkciji dipl-ing. Modreja, ki se je že- z novim avtomobilom odpeljal domov. Drugo: tombolo-, motorno- kolo, je zadela. Ana Burger, doma tudi v Celovcu.
Izredno srečo je imel vinski trgovec Janez Re-xeis iz Velikovca, ko je v ponedeljek okoli pol devete ure zvečer strmoglavil s svojim avtomobilom z Dje-ške ceste kakih 19 metrov navzdol po bregu-Avtomobil se je večkrat prekucnil, vendar se je voznik samo lažje poškodoval na desni roki. Prav tako- je utrpel le lahke poškodbe tudi natakar Brunner iz Velikovca, ki se je Vozil v tem avtomobilu-
Minuli teden se je na Koroškem primerilo 90 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 77 oseb poškodovanih, 2 pa mrtvi. Y vsej državi je bilo' 1184 prometnih nesreč in pri teh 946 oseb poškodovanih, 18 Pa mrtvih. Pri skupnih prometnih nesrečah je spet 29 voznikov pobegnilo, v 82 primerih pa so ugotovili, da so- bili vozniki po-d vplivom alkohola.
Neka trgovka v Celovcu je prijavil3 policiji da ji je nekdo ukradel iz torbice, ki jo je imela za prodajnim pultom, okoli
15.000	šilingov. Kriminalni uradnik je Pr*' jel 16-le-tnega vajenca, ki je tatvino tudi priznal. Denar je skril v torbico na svojem kolesu in dejal, da si je nameraval kupiti moped.
Letošnje šolske počitnice
Na Koroškem, Solnograškem, Štajerskem in Predarlskem bodo letošnje P°” letne šolske počitnice od drugega ponedeljka v juliju do drugega ponedeljka ^ septembru, ko se- prične šolsko: let0 1957/58.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 18. maja do- četrtka, 23. maj3 1957 film:
»Brezpravna dežela«
(Gesetzloses Land)
V	soboto', 18. maja ob 20.30 uri v Ledi11' cah pri Rauschu,
v nedeljo-, 19. maja o-b 14.00 uri v Beli Pr' Sorgerju,
ob 20.30 uri v Globasnici pri Šoštanju-v torek, 21. maja o-b 20.30 uri v Šmihel11 pri Šercerju,
v sredo-, 22. maja o-b 20.30 uri v Št. ^ možu pri Voglu,
V	četrtek, 23. maja ob 20.30 uri V št. J3® žu pri Tišlerju.
Film za mladoletne ni dostopen.
K O LE O A R
Petek, 17. maj: Bruno Sobota, 18. maj: Erik Nedelja, 19. maj: Peter C. Ponedeljek, 20. maj: Bernardin Torek, 21. maj: Feliks Sreda, 22. maj: Emil Četrtek, 23. maj: Janez Kr.
Premogovnik v Libučah potrebuje pomoč
Pcsiro z n zanimiv c
Človek — žrtev napredka
Zdravniki se vedno bolj zanimajo za vprašanje, kakšen zrak vdihujejo ljudje in v kakšnem ozračju živijo1; saj je ravno slab zrak vzrok premnogih bolezni. Tovarne in druge naprave, ki jih je zgradil človek, naj bi človeku pomagale, lajšale življenje in dvigale življenjsko raven, ga namreč z druge strani dušijoi. Nemci so; izračunali, da plava, nad vsem ozemljem Zahodne Nemčije ogromna, količina prahu in saj, s, katero1 bi lahko napolnili kar
70.000	železniških vagonov. Samo nad Porurjem pade; letno1 na tla okoli 60.000 ton Prahu in saj. Eno: izmed najbolj »umazanih« mest V Zahodni Nemčiji je Duisburg. Tam pade mesečno na vsak kvadratni kilometer 42 stotov saj in prahu. Seveda niso to saje in prah samo1 iz tovarn, temveč
tudi iz kuhinj in stanovanjskih peči. Tej nesnagi pa je treba dodati še različne škodljive pline, ki polnijo: ozračje. Sem pridejo V veliki meri tudi izpušni plini pri vseh mogočih motornih vozilih, ki polnijo1 današnje ceste.
Predvsem izpušni plini pri motornih vozilih so1 nevarni. Zaradi tega postavljajo sedaj zdravniki zahtevo1, da bi avtomobile in druga vozila ob izpušnih ceveh opremili še s posebnimi filtri. Izračunali so, da gre skozi pljuča človeka, ki živi v industrijskem in zelo prometnem mestu, od
30.000	do 50.000 litrov zraka, ki je pome-
šan s sajami, prahom, ogljikovim oksidom in žveplom. Takšen zrak pa vsekakor pospešuje vsemogoče bolezni kakor glavobol, naduho, pljučne bolezni in pa tudi krvne motnje.
Ravno iz teh razlogov je predvsem za prebivalce industrijskih in prometno1 izpostavljenih krajev priporočljivo, da se med letom večkrat odpeljejo na podeželje, ki je vsaj še delno nekoliko na boljšem glede čistoče zraka, in v čistem zraku preživijo nekaj dni, da se njihovo telo nekoliko okrepi in pljuča nasitijo' z dobrim zrakom.
Oče Sherlocka Holmesa
Neizmerna zvestoba pri ptičih
Tudi ptice poznajo ljubezen in zakon, v zakonu pa zvestobo in nezvestobo. Zlasti zvesti zakonski drugi so štorklje. O tem, vedo povedati ornitologi celoi vrsto zanimivih zgodb.
V gnezdu oib dimniku je spomladi Valil mladiče par štorkelj. Proti koncu poletja je lovec ustrelil samca. Samica je obletavala mrtvega moža in spuščala čudne glasove, potem pa se je vrnila v gnezdo1. Kmalu se je nabralo1 v okolici precej »snubcev«, vendar je samica ostala zvesta svojemu »pokojniku«; vse snubce je zavrnila. Jeseni je odletela z drugimi štorkljami, pomladi pa se je baje sama Vrnila v staro gnezdo.
Tako je prihajala in odhajala celih tl let. Ko se je dvanajsto pomlad spet Vrnila, je našla v svojem gnezdu mlad Par. Uredila si je počivališče v bližini svojega prejšnjega gnezda, tako1 da ji je bilo stalno pred očmi. Staro gnezdo je bilo edino, kar jo je spominjalo na prejšnje dni, ko- je s samcem srečno živela.
Strokovnjaki vedo povedati, da samec takoj ubije samico1, ki prelomi zakonsko Zvestobo. In še tale primer: neki samici so podtaknili kurja jajca. Ko> so se izva-bli piščančki, se je samec tako razjezil nad domnevno ženino zakonsko' nezvestobo, da. je pri priči ubil zakonsko družico.
Tablete za temnejšo polt
Strokovnjaki z univerze v Oregonu so Pred kratkim objavili podatke o zanimivem sredstvu za temnejšo1 polt. Iz korenin indijske rastline psoralen so napravili izvleček in ga izdelali v obliki osvežujočih tablet. To1 sfedstvo' baje ob skromnem soncu pospešuje potemnitev polti brez slehernih škodljivih posledic.
Sir Arthur Conan Doyle (1859—1930), pisec . svetovno znane serije kriminalnih romanov o izmišljenem slavnem detektivu Sherlocku Holmesu, je bil po poklicu zdravnik, toda posel mu je slabo1 uspeval. Takole pravi sam: »Moja ordinacija je obstajala iz čakalnice in sobe za preglede. Toda medtem, ko sem jaz čakal na paciente V ordinacij ski sobi, ni bilo: v čakalnici nikogar, ki bi čakal name.« Zato je med svojimi ordinacij skimi urami prebiral časopise in revije, ki so tedaj pričele objavljati zabavno čtivo za občinstvo1, ki potuje z vlakom. Doyle je tedaj prišel na idejo, da bi ljudje gotovo bolj vzljubili oni časopis, ki bi namesto zgodb, ki nimajo med seboj nobene zveze, objavljal serijo zgodb, v katerih nastopa stalno ista glavna oseba. Po njegovem mnenju so zgodbe v nadaljevanjih prej ovira kot korist za časopis, kajti prej ali slej čitalec to ali
ono1 nadaljevanje izpusti in njegovo zanimanje popusti.
Časopis »Strand« je bil prvi, ki je to njegovo zamisel pograbil in uresničil. Prva zgodba iz serije o detektivu Sherlocku Holmesu, pod naslovom »Strah na Češkem«, je bila objavljena v »Strandu« julija 1891, njej pa so sledile mnoge druge, ki so izšle pozneje v posebnih zbirkah: »Pustolovščine Sherlocka Holmesa« (1891), »Spomini Sherlocka Holmesa« (1894) in dr., ki so proslavile ime Conana Doyla po vsem svetu. Ime njegovega junaka Sherlocka Holmesa pa je postalo še slavnejše od imena njegovega ustvarite-lja. Sherlock Holmes je ena od štirih najbolj zanimivih in najpopularnejših literarnih stvaritev vse angleške književnosti: Romeo predstavlja ljubimca, Shylock skopuha in oderuha, Robinsoni Crusoe pomorščaka in pustolovca, Sherlock Holmes pa športnika in lovca na zločince.
Pobarvane ceste
Zakaj morajo pravzaprav biti Vse ceste sive? Ali bi jih ne mogli lepo pisano pobarvati? Z barvami bi lahko določili, katera cesta je glavna in katera je stranska.
Ta zamisel se ni rodila v glavi kakšne ženske, ki bi rada videla, da bi bila barva ceste prilagojena barvi njene obleke. Nasprotno, rodila: se je v glavah strokovnjakov za promet. Barvanje cementa ni danes nobena težavna reč več. Kemiki so: pred kratkim odkrili barVe, s katerimi lahko po želji barvamo cement.
Po mnenju strokovnjakov bi ceste, ki bi bile obarvane v različnih barvah, znatno zmanjšale število prometnih nesreč. Mestni promet bi postal skozi to preglednejši. Glavne ulice bi lahko1 z drugo barvo ločili
od stranskih. Kolesarske poti, avtobusne postaje, prehode za pešce, prostore za parkiranje bi prav tako lahko1 označili z različnimi barvami.
Možnosti, ki nam jih nudijo pobarvane ceste, so Velike in jih danes še sploh ni mogoče oceniti. Mnogo napisnih tabel, ki so danes že zaradi velikega števila postale nepregledne, bi na ta način odpadlo. Pri vsem tem pa se barva nikoli ne bi zbrisala ali zbrusila, ker bi betonsko kašo kar pomešali med obarvani cement.
Čeprav prometni strokovnjaki mnogih evropskih držav že resno razpravljajo o uvedbi barvanih cest, gre vendar za idejo, ki je še ne bo mogoče tako naglo uresničiti. Torej se bomo1 morali še nekaj časa Voziti po sivih cestah.
Anglija noče ostati otok
.	t
Ze več kakor 150 let je stara misel, da bi spojili Anglijo z evropsko celino s podmorskim predorom. Zdaj je ta misel spet prišla v ospredje;. Britanski spodnji dom je že izvolil parlamentarni odbor, ki bo proučil načrte za gradnjo.
V začetku osemdesetih let minulega stoletja so začeli prvič na obeh straneh Ro-kavskega preliva poskušati kopati, vendar je delo zastalo že po prvih štirih kilometrih. Danes je gradnja 35 kilometrov dolgega podvodnega predora mogoča in zlahka uresničljiva, saj je gradbena tehnika v zadnjih desetih letih zelo močno napredovala. Predor bi predvsem uporabljali za prevoz blaga na skupno evropsko tržišče, s tem pa bi odpadli dosedanji stroški za natovarjanje in raztovarjanje tovornih ladij. Z zmanjšanjem teh stroškov bi se že v kratkem povrnila sredstva, potrebna za gradnjo1 tunela, ki bo povezoval britanski otok z evropsko1 celino:. S tem bi Anglija tudi izgubila pravi značaj otoka, ker bistvo otoka je v tem, da s celino' nima nobene zveze po kopnem.
Naj večji umetni otok na svetu
V Mehiškem zalivu so pred kratkim dokončali gradnjo največjega umetnega otoka na svetu. Umetni otok bodo uporabljali za podvodno1 črpanje bogatih zalog nafte. Otok je visok 30 metrov, v dolžino meri 70, v širino pa 54 metrov. Njegovi električni generatorji bi lahko oskrbovali z električno energijo: mesto s 6000 prebivalci. Vrtalni stroji so opremljeni s tremi Diesel-električnimi motorji, ki imajo po 875 konjskih moči. Na otoku je prostora zd 50 ljudi, vse zgradbe pa so opremljene z napravami za klimatizacijo. Na umetnem otoku so med drugim tudi Velika kuhinja, jedilnica, več kopalnic, športna in plesna dvorana, več prostorov radijske Oddaje in televizija ter številne pisarne.
Od kod imena mesecev?
Mesec januar je dobil ime po rimskem bogu vojne in miru Janušu, ki je imel dva obraza. Mesec februar je veljal v tedanjih časih za konec leta. Bil je posvečen mrtvim; marec je dobil svoje ime po rimskem bogu Marsu, medtem ko je bil april posvečen boginji Afroditi. Mesec maj so poimenovali po boginji Maji, junij po boginji Junoni, julij pa po Juliju Cezarju, ki je bil rojen v tem mesecu. Avgust je bil poimenovan po cesarju rimskega imperija, po Avgustu, medtem ko so meseci september, oktober, november in december dobili imena po; vrstnem redu, in sicer sedmi, osmi, deveti in deseti.
f- *• FINŽGAR

P*VA KNJIGA
^OBODNIM
SONCEM
POVEST DAVNIH DEDOV
Tratar naznani, da se je Iztok že dav-n° vrnil.
. Melhior je šel sam ponj in Epafrodit Je Velel, naj ga privede v dvorano1, kjer sPrejema odlične goste.
Ko j© Iztok vstopil, si ni upal od, vrat.
. a treh zlatih svetilnikih so plapolale s krive luči in razsvetljevale neizmerno1 b°9astvo. Kjer ni zasegla na tlaku pre-^r°ga iz Bagdada, tam so- se bleščali pisa-.1 kamenčki dragocenega mozaika. S sten odseval marmor, posut s, smaragdi, hri-^°Kti in oniksom. Nizki stolčki so sloneli f1 slonokoščenih nožicah, zlate niti so' se r*niale po tkaninah, tuje, Iztoku nepo-?larLO krzno je božalo' mehke sandale Epa-roditu. Tri gracije so iztegale pred njim °ke in držale s tenkimi prsti pisanoi školj-^ v kateri je bila zlata kupa, napolnje-a z 9rškim vinom.
»Sedb Izteče!«
. Epafrodit ga je povabil k sebi. Govoril gladko narečje Tračanov in vpletal
vmes mnogo slovenskih besed, tako da ga je Iztok zlahka umel.
Sin Svarunov se je boječe približal in sedel na krzno k nogam bogatega Epafro-dita.
Grk se mu je dobrovoljno nasmejal in vtaknil suhe prste v njegove bujne kodre. Namignil je. Zamorec je prinesel še eno čašo grške starine.
»Vzemi, sin Slovenov, izpij na slavo Krista, ki je dober tudi tebi!«
»Svetovit me je spremljal, Perun vodi moje strelice! Ne poznam tvojega Krista!«
»Spoznaš ga! — Pij v zahvalo bogovom!«
Izpraznila sta kupi.
»Iztok, ti si me otel Tunjušu! Dolgujem ti zahvalol in plačilo!«
»Tunjuš je malopridnik! Vsak Sloven bi moral storiti isto. Mi ne ropamo mirnih potnikov.«
»To je hvale vredno, Iztok. Toda moj dolg je velik.«
»Plačal si že, gospod! Sprejel si mene in očka. Dobro si plačal!«
»Nisem, Sloven. Sprejel sem vaju, a nakopal sem si še drug dolg. Ti si zmagal. Danes te proslavlja Bizanc. Zmagalca Be-lizarja so pozabili in več se govori o tebi kakor o carju. In ti si zmagal kot moj gost. Tvoja čast — moja čast! Kaj želiš?«
»Naučil bi se rad vojske po bizantinsko1. Potem bi se vrnil domov!«
»Vojske? Torej nisi pevec?«
Epafrodit se je začudil. Iztok mu je gledal mimo v lice.
»Pevec, ker hoče očka. Ali rad bi voje-Val. Veseli me meč ali kopje.«
»Dobro govoriš, sin Slovenov! Tvoje roke je škoda za strune. Poslušaj! Upravda je določil vojaško' čast v palatinski četi za zmagovalca. Ti jo dobiš. Jutri boš moral z menoj na dvor. Sama Teodora te želi videti. Dober vojak boš. Da si barbar in moliš bogove, nič ne de. Spoznaš Krista in ga vzljubiš. Naučiš se vojne in se proslaviš — tvoje barbarsko1 ime bo pozabljeno. Sam Upravda nima očetov, ki bi bili rojeni v bagru, in despojna je hči hlapca. Zato ljubita barbare, če so prida. In ti si, Iztok! Toda pomisli, če ne sprejmeš službe, moraš še nocoj iz mesta,; sicer je po tebi. Dam ti konja in denarja, da ubežiš. Torej voli!«
»Volil sem, gospod! Jutri pojdem v vojake!«
»In očka?«
»Ostane pri tebi ali se vrne domov, kakor mu ljubo!«
»Dobro. Se nekaj. Ali si zadovoljen, da ostaneš pri meni. Odličnemu vojaku je treba znanja. Dam ti učitelja, ki te izuri v pismu in jeziku. V jutrih boš hodil na vežbališče, popoldne se boš učil znanosti!«
»Kako si dober gospod!«
»Pojdi! Jutri te spremim na dvor!«
Ko sta se ločila, je gledal Grk za Izto-
kom. Lokave oči so se pasle na junaških plečih mladega Slovena.
»To da je godec? Pevec? Na Herkula, če ni ta pomagal ugonobiti Hilbudija? Molči in bo molčal. A njegov očka je klepetav. Napije se in ga izda. Tedaj zlo za mladeniča. Upravda se grozno maščuje.
Udaril je z zlatim kladivcem na visečo srebrno ploščo.
»Melhior, Sloven naj se vme, takoj!« Oskrbnik je odšel po mladeniča. — »Zal bi mi bilo mladega junaka! Zavarujem ga pred kremplji Upravde.«
»Gospod, zgodilo se je.« — Iztok je stal vnovič pred Epafroditom.
»Se imam govoriti s teboj!«
»Govori, poslušam!«
»Ali boš govoril resnico?«
»Ne lažem, gospod!«
»Povej, ali nisi bil ti med Sloveni, ki so za Donavo ugonobili Hilbudija, slavnega vojskovodjo cesarja Upravde?«
»Povedal ti je očka, da sva godca!«
Iztok ni trenil. Vzdržal je prodirajoči pogled trgovčev. Lice mu ni zardelo.
»Iztok!« Epafrodit ga je prijel za roko in potegnil k sebi. »Iztok, ali držiš prisego?«
»Na smrt, gospod!«
»Tudi jaz! Zato ti prisegam na Krista, svojega Boga, da ne izve iz mojih živih ust nihče, kar mi boš zaupal. Vprašam te, ker te ljubim in se bojim zate. Povej mi,
la c>ddih 1 N	R A Z V	E	D	R	1	L O
Jeremias Reisig:
Ljubavna romanca
Bila je sladko bitje. Imela je oči, ki jih nisi mooel gledati, ne da bi te zmešale, imela ie lase. ki so-te nesniško navdahnili, imela ie iamice v licih in če si io oo-liu-bil, si nehal nrebivati na tem svetu. Po četrtem zmenku sem se odločil: Ta ali nobena! »Drarra,« sem ii rekel strastno', »ali hočpš nastati mola žena?«
Sramežljivo ie novesila oči. »O,« ie dahnila. »rada bi postala tvoia žena, samo'. . .« — »Samo?«
»Od česa bova živela?«
»Delal bom vse dni in Vse noči, garal bom. se mučil, varčeval...«
»To ie zelo lepo. Samo — kje bova stanovala?«
»Hranil bom, delal in nekega dne bova imela za hišico!«
»K hišici, dragi, sodi avtomobilček.«
»Imela bova tudi avtomobilček; najprej hišico-, potem še voziček!«
Gledala me ie s svojimi očarljivimi očmi. »Z avtomobilčkom se da lepo- potovati. Bova potovala?«
»Kakšno Vprašanje! Kakopak bova potovala.«
»Treba nama bo denarja.«
»Imela ga bova. Dobila bova hišico, avtomobilček in ostalo- boi še dosti, da bova potovala.«
Pomislila je za hip-, me objela in rekla: »Čakala bom nate, dragi!«
Šel sem v tujino srečo- iskat. Delal sem Vse dni in noči, garal, se mučil, Varčeval in čez tri leta sem sei z novim avtomobilčkom pripeljal V rodno- mesto. Skočil sem v prvo- telefonsko kabino in zavrtel nieno številko — še nekaj hipov in zaslišal bom njen mili glasek. Ali je — ali je res čakala name?
»Halo1 dragica, uspelo mi jel, hišico-imam, voziček jel tukaj, in še v banki je nekaj mojega. In ti — ali si — čakala name?«
»Oh-« je šepnila v slušalko, »seveda sem, vse te dni in noči sem čakala!«
»In hočeš postati moja žena?«
»Iz Vsega srca, samo...«
»Samo?«
»Samo----------s kom pa govorim?«
Domislice
Ena od velikih prevar je, da čas ne poklanja človeku ničesar drugega kot starost, trpljenje in spomin.
*
Bogastvo je namenjeno- tistim, ki so siromašni na duhu, ki se za nič ne zanimajo, ki v ničemer drugem ne najdejo veselja. *
Ni boljše odskočne deske za človekoljubje kakor slaba vest.
DARILO
Dan za dnem sedi pri šivalnem stroju in šiva in krpa globoko V noč, da jo- skelijo oči in bolijo ramena. To dela za svojega sina Štefana, da bi mu omogočila šolanje, odkar je umrl oče.
Štefan ji je bil hvaležen. Hotel se ji je oddolžiti za njeno skrb in ves njen trud z darilom, ki ji ga je namenil v prisrčni ljubezni.
Lepo- in razkošnoi darilo naj bi bilo, ki bi ga mati občudovala in bila vesela.
Od kod pa je Štefan imel toliko denarja, da je lahko- mislil na take- darove? Oh, bil je to leto bogat, imel je denar, ki si ga je pošteno prislužil. Več tednov je vsak popoldne vozil na sprehod otroka svoje sosede, ki si je zlomila nogo-, otro-k pa je bil potreben svežega zraka. Ni mu sicer bilo prijetno voziti otroški voziček in sram ga je bilo-, vendar je kmalu spoznal, da v takem delu ni bilo- nobene sramote.
S svežnjem desetakov v žepu je Štefan zares lahko velikodušno izbral darilo- za svojo mater. Njeno skrito željo- je že- davno uganil. Potrebovala bi ovratno- ruto, veliko, široko in toplo- ruto-, ki bi jo- varovala pred mrazom. To- ruto- bi si mati pri svo-jem delu ovila okrog ramen in bilo bi ji toplo, saj je bil prostor pri oknu hladen in rado jo je zeblo.
Teden dni pred njenim rojstnim dnem je Štefan svečano vtaknil denar v žep in
odšel v mesto-. Zatopljen v svoje predstave in misli je stopal od izložbe- do; izložbe ter užival V svoji skriti želji. Pred Veliko trgovino- z otroškimi igračami so se- zbirali ljudje. Štefan si je priboril prostor pred izložbenim oknom in njegov pogled je obvisel na električni železnici, ki je hitela skozi hribovito pokrajino-. Čisto spredaj V izložbi p-a je stal droben avtomobil, prav tak, kot ga je videl na cesti. Dih mu je zastal ob pogledu nanj, kajti prav takega je bil videl v svo-ji domišljiji, tu pa je stal resničen pred njegovimi očmi, čudovito- blesteč in razkošno- opremljen.
Tak avto- bi hotel imeti, si je mislil Štefan, in denar, ki ga je stiskal v žepu, ga je žgal V dlan. Močno- čudno mu je bilo pri srcu in njegove misli so se izgubljale v nepremagljivih predstavah. In nenadoma je bila pozabljena ruta, pozabljena mati in njen hladni prostor pri oknu. Štefan je naglo- stopil v trgovino- in kakor v snu brez premisleka povprašal pol avtomobilu, ki ga je videl v izložbi. Nekaj trenutkov nato je že imel igračo v ro-kah... Toda zdela se mu je hladna in ni mu dala pričakovanega zadoščenja.
Otipal je desetake v žepu, bilo- jih je samo še nekaj, verjetno premalo za uresničenje- še1 nedavnega namena. Tesen občutek ga je prevzemal, ko je stopal med razstavljenim blagom in iskal ruto-, ki jo
OOOOOOOOOOOG ooooooooooooooo
HERBERT DE VRIES :
Srečanje v parku
Sedela je na klopi v parku in vzbujala mo-je občudovanje, kajti vse- na njej je bilo moderno. Njene noge so obdajale kariraste kavbojske hlače in kar je bilo videti pod; njimi, so bile ap-artne, pi-sano-progaste nogavice-. Na nogah so- ji lagodno viseli široki sandali. Zgornji del telesa je- bil spodnjemu enakovreden. Kot kanarček namen širok pulo-ver je velikopotezno po-krival gornji de-1 trupa, ovratnik pod vratom je imela visoko zavihan in rokave na pol potegnjene čez lakti. Obraz je imela kot pravo moderno dekle nena-šminkan in kratki razmršeni lasje so- ji zanimivo obkrožali glavo. Med listnicami je malomarno! držala; cigareto...
Bil sem navdušen, takoj sem se ogrel zanjo — še več, zagorel sem in takoj sedel k njej na klop. Pričela sva se; pogovarjati. Zamislite- si mo-joi srečo-, ko- sem spoznal, da je njen svet tudi moj svet. Tako sodobni, ko-t je bila njena obleka, so bil tudi njeni nazori in misli. Poznala je vse avtomobilske firme, vedela je za vse filmske zvezde, iz rokava je stresala rojstne datume vseh najboljših bokser-jev in oboževala je »rock and ro-ll«. Skrat-
ka — bila sva si podobna kot jajce, jajcu. Bil sem do- kraja očaran. S takšno- tovarišico- ob strani, bi moralo- biti življenje en sam praznik — medsebojno- bi si lahko- izpopolnjevala najino znanje in bogatila najinega duha. Da — zgodilo se mi je, da sem srečal svojo- življenjsko srečo!
Še precej časa sva sedela skupaj na klopi v parku, se pogovarjala o- izidih prihodnjih nogometnih tekem, o- novem filmu Garry Coopra in slabih cigaretah. Niti čutila nisva, kako nama je naglo čas minil. Potem sem jo- spremljal v mesto; in ko sva se poslavljala, me je kratkomalo povabila prihodnjo soboto- na plesi. Bil sem navdušen! In srečen! Takšno dekle; — o-trese se vseh predsodkov in povabi sama moškega na ples! To- sem ji tudi povedal, le da sem dodal, da bom vendarle kavalir jaz, ker je končno- le tako prav, da moški pelje- damoi na ples.
Debelo me je pogledala in odgovorila: »Kako-? Vi ste moški? — Jaz sem tudi!«
Tedaj se mi je podrl svet — od tedaj se tudi oblačim tako-, kot ostali ljudje-.
je bil namenil materi. Seveda, bile so- cenene med njimi, toda hladne, mnogo- prehladne za njegovo- mater.
Štefanovo srce- se je stisnilo- v topi razdvojenosti. Tedaj pa je zagledal ruto-, prav tako, kot si jo- je predstavljal v domišljiji, toplo in mehko-, sinje mo-dro-, tako-, kot je bila materi najljubša. »Koliko- stane ruta?« je vprašal s tresočim glasom in se- je rahlo dotaknil. »Zdi se mi, da jei precej draga,« mu je dejala prodajalka ter povedala ceno-.
Štefanu se je nekaj uprlo, zastal mu je dih in oči so se mu ovlažile. Nemo- se je obrnil in zbežal iz trgovine. Nemočen in potrt je- ho-dil po cestah, užaljen in osramočen pred samim seboj. Le kaj ga je moglo premamiti, da je v hipu trenutne zamaknjenosti pozabil na svojo- mater in, svoj namen. Kaj naj stori? Misli so-se mu vžigale in ugašale, vprašanja, ki jim ni vedel odgovora, nenadoma pa so se mu zasvetile oči v tihi odločitvi. Obrisal si je solze, zbral ves svo-j pogum in se vrnil v trgovino-. Vprašal je prodajalko-, če- bi lahko vrnil kupljeni avto-. »To žal ni mogoče«, mu je o-dvmila prodajalka, »denar je že obračunan v blagajni.« Štefan pa ni popustil. Povedal in razkril je zmoto-, ki ga je privedla do- nepremišljenega koraka.
Trgovina je bila polna kupcev in bilo jih je mnogo-, ki so slišali njegovo- grenko- povest. Slišala jo je tudi žena, ki je izbirala igračo za svojega sina. Vzela je igračo- iz tresočih Štefanovih rok in mu odštela denar. Ves srečen je Štefan stekel tja;, kjer so mu še pravkar obstale njegove velike- sanje in res, ruta, tista materina ruta je bila še tam. Nestrpno je čakal, da jo je lahko- otipal z lastnimi rokami. Nihče ni mogel biti v tem trenutku srečnejši od njega, saj se mu je izpolnila želja, ki jo je tako dolgo hranil v svojem srcu.
In ko- je položil ruto- okoli materinih ramen, je vedel, da je bil to najlepši dan v njegovem življenju.
SLAVKO JUG:
^f)(%wjm(% emifa
V	mo-ji vazi posušeno cvetje, na mizi prt polit in prazna čaša, le skozi polzaprto- medlo okno boječe, plaho se pomlad o-glalša.
Pogled drsi čez strehe pod nebo, srce samotno pa so-lzam kljubuje, L iz dalje se razločno drobna pesem večernih čričkov skozi o-kno čuje.
V	osamljenost pomladno temna slutnja vse bolj bolestno- vse bolj mračno- vdira in upanje, ki je doslej živelo-,
kot posušeno cvetje v vazi umira.
prisezi mi na bogove, ali si se vojskoval zoper Hilbudija ali se- nisi?«
Iztok je mo-lčal. Njegove ustnice so- bile stisnjene, oko mu je žarelo, glava se je ponosno- dvignila.
Slovesno je odgovoril:
»Kdo je vreden sin svojega, naroda, da bi ne napel tetive v pogibel sovražniku?«
»Torej si se. A vedi, če se vzbudi sum-nja, go-rje ši ga tebi!«
»Ne izve se!«
»Hagija Sofija naj varuje tvoje besede in besede tvojega očeta. Epafrodit bo čuval nad teboj!«
Ko je Iztok prišel v svoj stan, se je pravkar povrnil Radovan. Na platneni halji so se sledile kaplje črnega vina. Obstal je pred Iztokom, zgrabil z obema rokama sive lase, oči so- se- mu vrtele, kakor bi poblaznel.
»Iztoče, Iztoče! Vsi volkodlaki naj ga srečajo in raztrgajo! Morana naj počiva sedem let in mori njega! Iz njegove pasje čeljusti naj napravijo sršeni gnezdo, mravlje naj mu razgrizejo- jezik! Iztoče, ali nisem rekel, da je kravjerepnik! Ali nisem rekel? Najmočnejši hudič, ki se ga boji sam Upravda, naj mu zadrgne rep okrog vratu in naj ga zadavi! Iztoče, Iztoče!«
Radovan je zakole-bal in se zvnul na preprogo- ter klel in vzdihal na ležišču.
Izto-k je gledal in poslušal. Ni razumel starca.
»Očka, koga naj Morana? Kaj ti je? Kdo ti je storil žalost? Povej! Nož imam! Nadenj grem! Samo reci!«
»Hotel si nadenj, pa, te nisem pustil. Oj, mene- bedaka!«
Udaril se je po- čelu.
»Nadenj sem hotel? Kdaj? Nad koga?«
»Ali ti nisem rekel, da je- malopridnik, da je sne-tnjav pes. Reci, če nisem rekel?«
»Kdo, očka? Ti si bolan!«
»Pa kako! Tako vino1 piti, zastonj, dosi-ta, pa izve človek bridko reč in zboli na smrt. Oj, krvoses!«
Izto-k je sedel k Radovanu in mu gladil razpaljeno čelo.
»Vode mi daj!«
Pil je z veliko žejo-. Nato- se je nekoliko pomiril.
»Izto-k, kaj sem izvedel, zdajle, ko- sem se namenil domov, da bi mimo počil od trpljenja,.«
»No, povej, Radovane! Zadelo te je zlo!«
»Slovene sem dobil, izza Donave, poštene- Slovene-. In so povedali, da je Tu-njuš — tri sto- besov v njegovi čapki — požgal Hilbudijev most čez Donavo- in se napotil k Antom. Vo-jsko zakuri, vojsko, veruj mi, Iztok! Da bi mu Jaga-baba izpila oči! Oh, zakaj ga nisi? Bedak jaz, da sem ti branil.«
»Očka;, ne toži! Nisem ga, a pride čas, ko- mi ga da Penin v roke!«
»Kakor kragulja v hipodromu naj ga prebode tvoja stre-lica! Zatoi pa morava sedaj hitro domov. Kdo- bo- vodil mladce?«
»Očka,, jaz ne morem!«
»Ne moreš? Zlo na sina, ki tako- odgovarja očetu! S varan umre, Slovenj ne zmorejo zoper Ante in namesto- gradišča do-biš krtovo' gomilo- in namestoi sestre Ljubinice ženo- garjavega kožarja! Žalost tebi, Iztoče-!«
»Svaran ne umre- in Rado-, sin velmož -nega Bo-jana, starega bojevnika, ve, čemu nosi lo-k, ve, kako- se bori tisti, ki ljubi Svarunovo hčer. Perun bo z njim in Rojenice bodo- čuvale Ljubinico-. Jaz, ostanem, očka, in ko se naučim vojske- —«
»Ti ostaneš in ko- se- naučiš vojske ... Prav ... Ostani! Le ostani... Jaz pojdem in sporočim Svaranu, kako- ga ljubi sin.
Jezen se je obrnil Radovan v belo- steno-. Od bedenja in vina so- mu bile- trepalnice težke. Zakl opil je oči in že v polsnu godrnjal nerazumljive kletve na glavo- in življenje Hunu.
Drugo jutro je v Epafrodito-vi hiši že zarana vse mrgolelo- sužnjev in skopljencev. Melhior ni zatisnil očesa. Pazil je na služinčad, da se- ni opila. Bolj ga je skrbel obisk pri carju kakor najbolj obložena
ladja njegovega gospoda sredi razi j učenega morja.
Epafrodit je zahteval najsijajnejše spremstvo. To- je- brez skrbi smel edine bogataš in p-aitricij, ki je imel doma varno- spravljen caričin prstan in despotov pergament.
Zadišala je narda po vili, skopljenci s o drgnili v kopeli Epafroditovo- suho- telo- z najdražjimi mazili iz Egipta in Perzije-Redke lase so mu skodrali in posuli vanje zlatega prahu. Tunika je bila iz tež' ke svile- Vanjo- so uvezle- najspretneje vezilje iz zlatih nitk lotos in palmo, grmic' ka mirt, pave in galebe. Krog rame si )e ogrnil dolg plašč, hlanis, tudi iz svile-Sam Melhio-r mu ga je spel na dlesni^ rami z včliko zlato- zapono- v o-bliki grškega križa. Na križišču zapone je gorel de mant, na konceh so zeleneli veliki sina ragdi.
Tudi Izto-k je mo-ral v kopel. Tudi nJe gove bujne- kodre so posuli z dehteči prahom in ga odeli v svileno haljico, lašč sešito-, kakor so- jo- nosili Sloveni 1 pražnja.
Vse dopoldne so- se pregibale- roke suž njev in suženj. Na ulici se je zbrala to P vogelnih postajačev, klicarjev in hva 1 cev Epafrodit,ovih vrlin. Melhior ji® ' razdelil polna perišča o-bo-lov, jim pnstr gel z vinom in sadjem.
(Nadaljevanje sledi)
<
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
■žbbdjšujmcf svcj ccZzi©s <2o gczda
Kmet naših vasi je v zadnjih letih svoj odnos do zemlje in rastlinske proizvodnje ter živine zboljšal. V čedalje večji meri Se trudi, da bi si osvojil sodobna načela Za dosego višjih donosov v najbolj pomembnih kmetijskih panogah, v rastlinstvu in živinoreji. Prizadeva si, da bi spravil izkupiček iz kmetijske tržne pro-lzvodnje v sklad z naraščajočimi tekočimi izdatki.
V nasprotju s tem napredkom naših vasi pa lahko> trdimo1, da v gospodarstvu z Sozdom tega napredka po naših vaseh še ^i- Še vedno se držimo starih, danes preživelih in od gozdarske znanosti in prakse Zavrženih nazorov 01 ureditvi, vzgoji in rabi gozda. Naš gozd še> ni deležen, tiste skrbi, ki je potrebna v vsaki gospodarski v®ji, če hočemo, da bo redno1 in trajno1 maksimalno donašala. Čas nas sili, da v gozdu več sekamo, kot kdaj koli prej. Les Potrebujemo za investicije in obratovanje kmetije. Potreba po večji in izdatnejši raki gozda pa je in bo1 trajno mogoča le, če Pričnemo1 gozd drugače in bolje urejati, Vzgajati in oskrbovati, kakor smo toi razen redkih izjem delali doslej.
Pomislimo...
Uspešno gospodarstvo na katerem koli Področju človeške dejavnosti temelji na Pravilu »daj — dam«. Kakor na primer krava ne more dajati 20 litrov mleka na dan, če dobi krme komaj za 10 litrov, tako tudi drevo v gozdu ne more letm> prilasti na svoji širini za 1 cm, če mu s svojim delom ne damo za to potrebnega življenjskega prostora in dovoljne plasti rodovitne zemlje, iz katere lahko črpa za rast potrebno hrano. Kakor žanjemo1 v govedoreji neuspeh, če v svoji čredi ne skrbimo za stalni pomladek, tako je tudi do-n°s gozda brez skrbi za pomladek samo polovičen. Nobenemu kmetu ne pade V glavo., da bi imel v hlevu vse krave enake starosti, teleta pa da bi v celoti prodajal ter potem, ko so krave doslužile, vse z enim mahom prodal ter postavil v hlev Par tednov stara teleta. V gozdu pa prav to' vidimo in delamo. Drevje pustimo ra-®ti> kakor pač narava sama hoče, z žago sekiro gremo1 vanje le, da pospravimo Sušice, snežne polome in kvečjemu še za-kirance, ki slabo rastejo, drugo drevje pa v rasti ovirajo. V ostalem pa čakamo, da je sestoj dozorel ali da potrebujemo večji Znesek denarja. Ko je tako daleč, zapojeta P° celem sestoju žaga in sekira. Njuna Posledica je potem frata ali goličava, ki jo sicer skušamo1 čim prej zasaditi, vendar je običajna slika ta, da prej, preden balada drevesca prirastejo, zadregne ple-V®1, mi pa smo na tem predelu gozda za 15 do 20 let ob potrebni prirastek.
Tako ekstenzivno gospodarstvo z gozdom pa naše družinske kmetije z 10 do1 ha gozda slabo1 prenesejo1. Tako gospodarstvo' si lahko dovoli le gozdni velepo-Sestnik. V kmečkem gozdu moramo vendar stremeti za tem, da dosežemo čim večji prirastek. V gospodarstvu z gozdom Moramo stremeti za istim, za čemer stremi-1110 v kmetijstvu. Kmetovati pa se nam danes ne izplača, če pridelamo komaj 10 q žila, 100 q krompirja in 20 q sena po hekerju in če namolzemo odi krave na leto samo 1500 1 mleka ali pa če moramo tri leta čakati, da doseže mlado govedo težo 500 kg. Kakor v kmetijstvu, tako zahteva ^as tudi v gozdarstvu podvojitev dosedanjega donosa oz. prirastka.
Prvo je strokovna Izobrazba
Nesporno je, da je porast donosov po naših kmetijah v prvi Vrsti uspeh nenehnega in v podrobnosti segajočega strokovnega izobraževanja, preskušanja in primerjanja. Na stotine kmetijskih tečajev 111 Predavanj, na stotine o podrobnostih i^stlinstva in živinoreje napisanih strani, spremljajo vsako leto našega kmeto-^alca pri njegovem delu, in na stotine 9n°jilnih in soTtnih poskusov dajejo poleg ^snovnega strokovnega šolanja na kmetij-j * šoli pobudo1 in zanimanje za uvajanje gdatnejšgga kmetovanja po naših vaseh, nako pot bomo morali ubrati tudi za d.o-e9° višjih dohodkov iz našega gozda.
spodarjenju in smo tega mogli doprinesti le zato, ker sta naš kmet in naša kmečka mladina to prizadevanje z zanimanjem spremljala in se ga udeleževala, tako bo v zadnjem letu započeto prizadevanje za sodobnejšo, ureditev, vzgojo in rabo. gozda dovedlo do občega povečanja prirastka v gozdu in stalnejših dohodkov iz njega le, če bo deležno istega spremljanja in udeležbe, kakor jih vidimo na področjih kmetijstva.
Prvi praktični ukrep V tej smeri je bil, ko smo v preteklih 3 mesecih na 75 tečajih po naših vaseh v okviru Slovenske kmečke zveze priredili od 25. do 31. marca »Teden gozda« in V 15 vaseh omogočili, da so kmetje v spremstvu gozdarskih strokovnjakov pregledali stanje gozda, rastne pogoje ter način vzgoje in rabe. Ti obhodi so. bili v predelih nižinskega in višinskega gozda ob Karavankah, po izrazitih borovih gozdovih v Spodnji Zilji in Podjuni ter v gozdovih na sončni in senčni strani Gur.
Nikakor ni pričakovati, da bodo ugotovitve v poročilu ob zaključku »Tedna gozda« že dovolj za zboljšanje obstoječega stanja. Kakor V kmetijstvu, bo1 tudi za zboljšanje našega gozda treba še mnogo podrobnega dela. Vendar nam je ta teden povedal, kaj je v našem gozdu v resnici najbolj potrebno.
V gozdu pa je najbolj potrebno:
Strokovnjaki so za ohranitev in izboljšanje stanja po naših gozdovih predlagali, • da se opustijo velike sečnje na golo; kmetje naj preidejo1 na sečnje po ozkih pasovih ali luknjah V svojem sestoju, ki omogočajo' naravno1 obnovo gozda. Sploh je potrebnoi, da preidemo na take sečnje, s katerimi bomo gozd gojili ter večali prirastek drevja. To pa, je mogoče, če posamič ali v skupinah izsekamo1 le dozorelo
ali prestarelo ter bolno1 in zahirano' drevje in pustimo1 rasti drevje v najboljših letih, kajti na njem se najbolj nabirajo ku-biki lesa; pod njim kot semenjakom pa se gozd sam od sebe pomlajuje. Razumljivo je, da moramo pri taki sečnji, predvsem pa pri čiščenju mladih sestojev, drevesca za posek izkazati in da je za pravilen izkaz potrebno poznanje življenja V gozdu in vešče oko1. Enako kakor to so strokovnjaki smatrali ločitev med pašo in gozdom za neobhodno potrebno.
Po predhodnem posvetu z gozdnimi stro1-kovnjaki pa bo marsikje, kjer so1 gozdna tla pokvarjena in zakisana, treba misliti tudi na gnojenje v gozdu, bodisi z mineralnimi gnojili, bodisi z za,setvijo lupine in drugih metuljčnic ter listnatih dreves in grmičevja.
Ker je veliko1 naše gozdne površine zaraščene s čistim borom, je temu gozdu treba posvetiti največjo pozornost, da se izboljšajo1 pogoji za rast. Strokovnjaki so po tednu gozda nujno priporočali, da v borovih gozdovih prenehamo s steljarjenjem in da s podsetvijo ali posaditvijo bukve, hrasta, breze, jelše in trepetljike pričnemo ta gozd spreminjati v mešan gozd. Pod-setev in posaditev priporočajo v tej obliki, da najprej izsekamo manjše jase in pognojimo, predvsem pa poapnimo tla, nakar te jase zasadimo1 z močnimi sadikami ali zasejemo s semenom prej imenovanih drevesnih vrst.
To je le nekaj najbolj važnih pripomb k gospodarstvu v kmečkem gozdu. Treba pa bo z gospodarstvom v gozdu povezana konkretna vprašanja reševati od vasi do vasi in od kmetije do kmetije, kajti od vasi do vasi imamo pri nas v gozdu druge prilike in niti 2 kmetiji na vasi nimata v svojem gozdu enake strukture starosti drevja.
Blaž Singer
ZA GOSPODINJO IN DOM
Ali kava škoduje?
Marsikateri ljubitelj tega »črnega mamila« si bo oddahnil, koi bo izvedel, da je ameriški kemik dr. Clive Mc Cay prišel pri svojem proučevanju učinkov črne kave na podgane do zanimivih ugotovitev. Hranil je te glodavce vse njihovo! življenje le z zrnato kavo1. Te podgane so- doživele enako starost kot one, ki jih je hranil z navadno hrano'. Mnoge »kavne podgane« so dosegle celo višjo starost kot njihove vrstnice. Iz tega bi bilo sklepati, da prava kava podganam podaljšuje življenje. Zakaj torej kava tudi človeku ne bi podaljšala življenja?
Drugi poizkusi pa sol spet pokazali, da obilno pitje kave vendar škoduje. Živali, ki so jim dajali le pravo- kavo v tekočini, so hitro shirale, slabotnejše pa so celo v nekaj urah poginile. Če so1 hranili živali s kavo z mlekom, pa so jo kaj rade srebale in ostale tudi živahne, čeprav so jih
dalj časa hranili izključno z mlečno kavo. 2e dodatek nekaj kapljic mleka je ohranil vedrost in živahnost poizkusnih živali.
Dolgo so iskali vzroke, zakaj se strupenost kave z dodatkom mleka zmanjša. Mislili so, da mlečna tolšča ohranja življenje. Zato so jo v izvlečku dodajali črni kavi. Toda živali so še hitreje poginile. Končno sO le razvozlali to skrivnost. Beljakovine v mleku se vežejo s kofeinom, strupom v kavi, in ga izločajo. Tako se izloči večina kofeina, ki zastruplja naše živčevje. Da bi to' domnevo potrdili, so količino kofeina, ki sigurno smrtno deluje, zmešali z vodo in nekaj kapljicami mleka ter s to zmesjo nahranili poizkusne živalce. Ostale so žive in zdrave.
Če torej želiš, da se ob razmemem zau-živanju prave kave ne zastrupljaš, dodaj ji malo mleka.
RAZNE OBJAVE
Zadnji rok za vložitev prošenj za ERP-posojila
30. junija poteče; rok za vlaganje prošenj za ERP-posojila k nakupu kmetijskih strojev, gradnji skupnih zmrzovalnih naprav, napeljav hišnih vodovodov in osuševanju manjših zemljišč (glej Slov. vestnik št. 11 in 13, stran 7). Prošnje je treba vložiti pri okrajni kmečki zbornici. V gornje namene- podeljena posojila je treba vrniti v teku sedmih let v 10 obrokih (prvi obrok po preteku 2 let s 5 % obresti.
Plemenski sejem v Št. Vidu
V	petek, 24. maja bo- v Št. Vidu ob Glini priredila zveza koroških prašičerejcev plemenski sejem. Na sejem bo prignanih 40 merjascev in 13 svinj nemške- žlahtne in 15 merjascev in 12 svinj nemške ople-menjene pasme.
Štetje kmetijskih strojev
V	ponedeljek, 3. junija t. 1. bo po nalogu zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo po vsej državi štetje kmetijskih strojev. Štetje bodo izvrševali organi občin. Na kmetijah, ki imajo traktorje, se bo popisovala tudi skupna gospodarska površina ter površina, ki jo zavzemajo posamezne rastline.
Zavarujte posevke proti toči
Za škodo-, ki jo povzroči toča, država ne daje nobene odškodnine. Stvar vsakega kmeta je, da posevke proti toči zavaruje. Na premijo oz. zavarovalnino' daje država 25 °/o prispevka in je ta zaradi tega toliko nižja.
Na Solnograškem spet slinavka in parkljevka
V	zadnji številki smo poročali, da je zadnji val slinavke in parkljevke v Avstriji zatrt. Malo za tem pa je slinavka na novo izbruhnila na Solnograškem in so sedaj zaradi tega zaprti trije okraji.
Cene plemenske živine
Na plemenskem sejmu simodolcev v Št. Vidu 3. maja so plemenski biki po kvalitetnih razredih dosegli v povprečju ceno od 5.850 do 11.900, krave od 6.820 do 7.950, breje telice od 7.430 do 8.993, ne-breje telice pa 3.600 do- 5.700 šil. ,
Na sejmu v Feldkirchenu pa so 7. maja plačevali bike po 5.200 do 22.500 šil., krave in telice so' dosegle v povprečju ceno 6.400 šil.
Tako si pomagamo pri nezgodah v kuhinji
ha
<or sm.o v Slovenski kmečki zvezi ^ Področju kmetijstva po naših vaseh °PTinesli velik delež k sodobnejšemu go-
Od časa do časa se vsaki še tako dobri gospodinji pripeti pri kuhanju majhna nesreča.. Morda je kdoi v najbolj kritičnem trenutku potrkal na vrata, ali ste se prepozno vrnile v kuhinjo, ali pa ste se za trenutek preveč zamislile in preveč solile juho. Navedli bomo nekaj nasvetov, kako si hitro in uspešno pomagate pri takih majhnih nezgodah.
Če se vam je pečenka zažgala, porežite ožgane dele in vtaknite cel kos v vrelo vodo, kjer ga pustite kuhati približno četrt ure. Nato pečenko' položite zopet v vročo- mast, zalijte z nekoliko- vode in jo dalje dušite do mehkega.
Če se nam jedila prismodijo, ne smemo dodajati vode in jih mešati. Preostalo užitno jed stresemo- v drugo posodo1, v katero smo poprej dali nekoliko1 masti in vode.
Če bi rade skuhale počena jajca, dodajmo1 vodi noževa konico- soli ali pa za-
vijmo jajca vsako1 posebej v svilen papir, prevežimo- jih in tako- skuhajmo.
Zmrznjena jajca položimo v svežo vodo, dodamo nekoliko soli in jih tako pustimo približno eno uro.
Kalno govejo juho' očistimo, če kuhamo v njej čisto jajčno- lupino.
Preveč slanim jedem lahko dodamo nekoliko sladkorja ali, če sladkor ne ustreza, nekolika na liste narezanega surovega krompirja, ki vsrka odvečno sol. Ali pa damo V jed košček čiste morske gobe, ki jo čez nekaj časa zopet vzamemo ven.
“Delajmo na visok pridelek krompirja
Cena krompirja, na trgu na velika je tako padla, da z donosi 150 q in manj gomoljev po hektarju ne krijemo več proizvodnih stroškov. Proizvodni stroški kilograma krompirja znašajo po več primerjalnih računih na Koroškem povprečno: pri donosu po hektarju	šil.
130 q	0,62
150 q	0,53
250 q	0,37
300 q	0,31
Pridelek vsaj 200 q gomoljev po hektarju bomo leto® dosegli le še z dobro oskrbo nasada, z gnojenjem »na list« in s škropljenjem proti krompirjevcu in krompirjevi plesni. Če smo menjali seme, se bodo ti ukrepi še bolj izplačali.
Sedaj je čas, da krompir še enkrat na rahlo osujemo in da potem redno tedensko menjamo obdelavo- krotmpirišča z mrežno brano, okopalnikom oz. osipalni-kom. Ko bo krompir zrasel svojih 10 cm visoko, mu pred okopom ali osipanjem ob vrste potrosimo 100 kg nitramoncala po hektarju. To ponovimo najmanj še enkrat, in sicer pred zadnjim osipanjem.
Posebno pozornost posvetimo škropljenju proti krompirjevcu in krompirjevi plesni, ki ju lahko združimo v eno škropljenje ali zaprašenje.
Zatohlo moko zboljšamo1, če jo dobro premešamo s sveže zmletimi otrobi in nato presej emo'.
*
Masten sir se bo dolgo ohranil, če ga zavijemo v krpo, namočeno v vinu, pivu ali kisu.
Konzum sadnih sokov narašča
Konzum sadnih sokov v državi narašča. Leta 1954 je znašal 5.5 milijona litrov, v letu 1956 pa je narasel na 10 milijonov litrov. Na posameznega državljana preračunano maša potrošnja 1 do 1.5 litra letno, dočim popije Švicar letno 17 litrov, Američan pa celo 34 1 sadnih sokov.
Proizvodnja in poraba tobaka narašča
Stran 8
Celovec, petek, 17. maj 1957
Štev. 20 (785)
fJjiko- do nlfo na le, pejini
(Nadaljevanje s 3. strani)
zgovorno priča tudi veliko pomanjkanje hrvatskih šol.
V Železnem smo se v grobnici Haydna z vencem (na traku je pisalo: Velikemu glasbeniku — slovenski koroški pevci) in pesmijo »Rož, Podjuna, Žila« poklonili nesmrtnemu umetniku, katerega ime in spomin sta v tem mestu ostala živa in vidna na mnogih krajih: v Haydnovi ulici, v HaydnoVem muzeju, V Haydhovi dvorani palače Esterhazy, kjer je zdaj sedež gradiščanske deželne vlade, na Haydno-Vem kinu in še drugod, kakor smo opazili na kratki krožni vožnji skozi mesto.
Na vasi med hrvatskimi brati
Veličasten je bil sprejem, ki so' ga skupini koroških Slovencev priredili gradiščanski Hrvati v svojem središču Velikem Borištofu, kamor smo prispeli po kratkem obisku v Traištofu, v Rustu in ob Neži-derskem jezeru. (Medi potjo smo se; vozili tudi skozi Re-iding, rojstno vas komponista Liszta.) Lepote gradiščanske dežele so svojstvene in sd bili za nas enako razodetje: značilne hrvatske vasi, ki se ob cesti vlečejo v neskončno daljavo', na strehah mnogih hiš pa velika gnezda s štorkljami; nepregledni nasadi vinske trte, ananasov, češenj, žlahtnih kostanjev; prijazni in gostoljubni ljudje in vse drugo, kar smo srečali ob bivanju med hrvatskimi brati. Veliki Borištof pa je doživljal svoj Veliki praznik in so' bile ceste polne praznično razpoloženih ljudi, Hrvatov in Slovencev, ki soi se prav tako' pomešali kot številne narodne noše.
»Želim, da bi vam bile kratke urei bivanja! med nami prijetne in da, bi vam ostal obisk dolgo v lepem spominu,« je zaželel župan Robert Muller in iz njegovih besed je žarelo tisto toplo čustvo, kol so bratje obiskali brate, čustvo, ki nas združuje tudi v naših skupnih prizadevanjih za prostor na soncu. Tudi v govorih na prireditvi sami, kjer so spregovorili ravnatelj šole Libezet, prof. Schreiner in dr. Franci Zwitter, jel bila najbolj poudar-
Hitlerjevske tolpe še vedno rovarijo
Še vedno se množijo' poročila, ki govore o različnih nastopih in izgredih hitlerjevskih tolp po Nemčiji. Posebno številni so bili izgredi ob letošnjih proslavah prvega maja, ki so ga nacisti proslavljali po svoje.
Tako je na primer v nekem nvirnber-škem parku tik pred začetkom proslave prvega maja, ki jo je priredil neki sindikat, na vrhu visokega drevesa zavihrala hitlerjevska zastava s kljukastim križem.
V Salzgitteru in Bayreuthu so antisemitske nacistične tolpe oskrunile židovsko pokopališče.
Policijski organi mislijo, da so zastavo s kljukastim križem razobesili isti razbijači, ki so na Hitlerjev rojstni dan na različnih mestih Nurnberga razobesili zastave s kljukastim križem. Izvršni odbor organizacije »Židje v Nemčiji« je poslal bonnskemu ministrstvu za notranje zadeve pismo z zahtevo', da je treba onemogočiti delo protižidovskih fašističnih tolp. Skoraj ob istem času pa je neko sodišče v Miinchenu razveljavilo odločitev cenzure, ki je prepovedala izdajo petih knjig, v katerih so avtorji opravičevali ravnanje hitlerjevskih sodišč. Iz tega se da sklepati, da tudi židovski protest ne bo' imel uspeha, kar je Vsekakor značilno za nastrojenost in pot sedanje bomnske vlade.
Od 1. maja dalje uradujem v posebnih pisarniških prostorih v Celovcu, Bahnhofstrasse 38, II. nadstropje levo.
Dr. Miler Ferdinand, advokat
Iščem traktorista — veščega tudi dela s poljedelskimi stroji. Plača in preskrba po' dogovoru. Prijave na: Kmečko gospodarska zadruga Pliberk - Bleiburg.
jena skupna vez, ki nas povezuje v skupni borbi za skupne cilje.
Avstrijska, gradiščanska in koroška zastava so krasile ozadje odra (kakor prejšnji večer na Dunaju), veliko dvorano' pa so napolnili prebivalci Borištofa in sosednjih vasi. Premnogi so morali ostati zunaj, kajti dvorana je bila mnogo premajhna, da bi sprejela številne navdušene poslušalce in gledalce, ki so' vsako posamezno pesem in vsak posamezni ples nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Pestra: parada pesmi in plesov, poživljena z barvitimi narodnimi nošami, je bila dejansko lepa in navdušljiva, bila pa je tudi živ izraz skupnega hotenja, manifestacija: bratskega sodelovanja. Tega so se nedvomno v polni meri zavedali tudi nastopajoči — bile so to iste skupine, ki so' dan poprej nastopile že V dunajskem Schwechater Hof —, ki so: Vsi po svojih močeh prispevali k temu, da je bila, prireditev uspešna in obetajoč začetek plodnega sodelovanja koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Hrvatska godba in slovenska pesem, sta tudi ob slovesu govorili, da to srečanje ne bo ostalo edino; izražali sta željo po čim pogostejšem snidenju, po, čim tesnejšem sodelovanju v korist obeh narodnostnih skupin. Da so) se hrvatski bratje z veseljem odzvali povabilu Slovenske prosvetne zveze in da bodo v kratkem s svojimi kulturnimi skupinami obiskali naše kraje, zgovorno priča, da je: bil naš obisk med gradiščanskimi Hrvati uspešen: Med dvema slovanskima manjšinama v Avstriji smo vzpostavili živo zvezo in preko' mostu bratstva in prijateljstva bomo tudi v bodoče iskali stične točke, ki nas bodo' združevale, v skupnih prizadevanjih za enakopravno življenje z ostalimi državljani skupne domovine, s katerimi hočemo živeti v strpnosti in medsebojnem spoštovanju.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šlagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 18. maj:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Iz mesta in podeželja — 17.10 Odlični izbor
—	18.10 Za prijatelje zborovskega petja — 18.45 Tri dekleta in pet fantov poje — 20.30 Opereta po meri — 21.30 Radijska družina.
Nedelja, 19. maj:
6.10 Melodije iz Bivarske — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Glasba zate — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Mislite z nami — 17.05 Plesna godba ob petih
—	19.00 Nedeljska športna poročila — 20.15 Cesaričini jezdec.
Ponedeljek, 20. maj:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Literarna oddaja — 14.00 Poročila, objave. Marijine pesmi (Kotmara vas, slov.) — 15.30 Jaz bi pač tako rad bil tvoj srčni fant — 16.00 Brali smo za vas — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Boj plevelu in boleznim na rastlinah (slov.)
—	20.15 Srečanje v ponedeljek zvečer —
21.00	Dunajske slavnostne igre 1957.
Torek, 21. maj:
5.35	Alpski zvoki —	8.45 Zdravniška
umetnost in volja do zdravljenja — 14.00 Poročila, objave. Veseli letni časi (slov.) — 15.30 Znanstvene razprave — 15.45 Glasba za razvedrilo — 18.25 Radijska prijateljica
—	19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 Ho-negger: „Kralj David".
Sreda, 22. maj:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Zaključna
V prvem četrtletju letošnjega leta je proizvodnja in prodaja proizvodov tobačne industrije v Avstriji dosegla nov rekord. V prvih treh mesecih tega leta, je bilo1 izdelanih 2 milijardi 48 milijonov in
400.000	cigaret, od tega je bilo v tem času prodanih 1 milijardo, 829 milijonov komadov. Proizvodnja cigar je dosegla 27 milijonov in 100.000 komadov, od tega je bilo v treh mesecih v Avstriji prodanih
18.800.000	komadov. Tobaka zai cigarete so avstrijske tobačne tovarne proizvedle 55.900 kilogramov, od tega je bilo prodanega 47.560 kilogramov. Tobaka za pipe pa je bilo proizvedenega 227.000 kilogra-
Ameriški preiskovalni urad FBI jei objavil statistiko, po kateri je bilo predlanskim na ozemlju Združenih držav 2,159.080 tako imenovanih težjih kaznivih dejanj. To pomeni, da je povprečno vsak sedemnajsti Američan zagrešil po eno kaznivo dejanje. Med težjimi zločini omenja ameriški zakonik uboj, umor, posilstvo, rop, poskus uboja,, tatvino dragih predmetov in tatvino avtomobila. V primerjavi z, letom 1942 se je število zločinov zvišalo za 6 °/o.
Omenjeni statistični podatki pa ne, vsebujejo manjših kaznivih dejanj, kot so na primer poneverbe, sleparije, pretepi in podobne reči.
V New Yorku je bilo največ zločinov, in sicer 146.202, na drugem mestu pa je
Kovance po dva šilinga bodo vzeli iz prometa
Ministrstvo za finance opozarja, da bodo kovance po dVa šilinga doi 29. junija tega leta vzeli iz prometa. S tem dnevom bodo' izgubili zakonito, plačilno' veljavo. Zaradi tega se priporoča:, da dvošilinske kovancei pravočasno porabite pri plačilih v trgovinah, na poštnih uradih, bankah itd.
prireditev v gosp. šoli v Št. Petru pri Št. Jakobu (slov.) — 16.00 Oddaja za žene — 16.45 Raziskovalno delo visokih šol — 17.15 Lepa pesem — 18.45 Za ženo in družino — 20.16 Pomlad v Pratru — 21.00 Pošta vabi.
Četrtek, 23. maj:
5.35 Alpski zvoki — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Mlada setev. Sodelujejo gojenci iz učiteljišča v Celovcu (slov.) — 14.30 Vojvodsko mesto Št. Vid
—	15.30 Weinbergerjeva prva mladost — 18.45 Oddaja za kmete — 20.16 Nekaj o porokah na Koroškem; različni običaji — 21.00 Priznanje mest.
Petek, 24. maj:
5.35 Kmečka godba — 8.45 Domovina in * čas — 14.00 Poročila, objave. Pisan spored (slov.) — 15.50 Vesel popoldan — 16.45 Znanje za vse — 18.15 Mladina in film — 18.45 Okno v svet (slov.) — 20.20 Bratovske sanje
—	21.10 Spomini iz zvočnih filmov.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 18. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Zabavna matineja — 8.40 Igrajo pihalne godbe — 9.30 Lepe pesmi, znani napevi :— 10.10 Za vsakogar nekaj — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Od arije do arije — 14.30 Zanimivosti — 14.35 Voščila
—	18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer — 21.00 Melodije za razvedrilo.
Nedelja, 19. maj:
6.00	Z domačo pesmijo v veselo nedeljsko jutro — 7.35 Zabavne melodije — 9.26 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 10.15 Kar radi poslušate — 13.30 Za našo vas — 14.00 Voščila — 16.00 Med letalci (reportaža) — 16.30 Glasbeni mozaik — 17.30 Odšel brez naslova (radijska igra) — 18.35 Za dobro voljo — 20.00 Zabavna glasbena oddaja.
Ponedeljek, 20. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.20 Naš jedilnik — 11.35 Pesmi z gorenjskega kota — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Novosti iz
mov in prodanega! 200.870 kilogramov. Žvečnega tobaka so proizvedli 14.185 kilogramov, prodali pa 15.200 kilogramov, njuhalnega tobaka so v istem času v avstrijskih tobačnih tovarnah izdelali 4300 kilogramov, kolikoT so ga tudi prodali.
Vse te številke jasno, kažejo', da je proizvodnja tobačnih izdelkov v Avstriji Velikanska, razen tega pa je velikanska tudi prodaja in uporaba tobačnih izdelkov. Od-višna proizvodnja tobačnih izdelkov pa je namenjena že za poletno sezono', ko Avstrijo preplavijo' turisti iz: vseh krajev sveta in je takrat tudi poraba tobaka Veliko večja.
Chicago', kjer so zabeležili 54.189 zločinov.
Federalni urad je omenil v tej zvezi tudi poseben »koledar zločinov«. Razboj-ništva in uboji so namreč mnogo pogostejši v poletnih mesecih, od julija d!d oktobra, kot pa V hladnem letnem času. »Sezona« vlomov in tatvin avtomobilov traja od začetka oktobra do konca decembra, vlomi v trgovine pa so najpogostejši od oktobra do marca.
Dijake v Dijaški dom SPZ!
Na prvi strani današnje številke beremo, da bodo z novim šolskim letom odprli prve tri razrede slovenske gimnazije v Celovcu.
Ob tej priložnosti opozarjamo starše, da prijavijo, dijake, ki bodo obiskovali šole v Celovcu, v Dijaški dom Slovenske prosvetne zveze. Dijaški dom V Tarviser-strasse nudi dijakom vse ugodnosti za udobno bivanje in uspešen študij. Spalnice so zračne, učilnica je svetla in prijetna, na razpolago! je umivalnica s prhami, poleg tega je V hiši tudi dobra kuhinja.
Skratka, za. dijake je V Dijaškem domu najbolje preskrbljeno', zato, jih prijavite že sedaj pri Slovenski prosvetni zvezi V Celovcu, Gasometergasse 10.
arhiva zabavne glasbe — 14.35 Voščila 15.40 Utrinki iz literature — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.00 Kulturni pregled
—	18.15 Spored slovenskih narodnih — 18.40 Mladinska oddaja — 20.00 Koncert zagrebških solistov.
Torek, 21. maj:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.1® Zabavni zvoki — 8.05 Pihalna godba — 9.20 Iz zapuščine dunajskih klasikov — 10.10 Od melodije do melodije — 11.15 Za dom in žene — 12.00 Pisana vrsta slovenskih narodnih
—	12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 V zabavnem tonu — 14.20 Zanimivosti — 14-3a Voščila — 18.00 Športni tednik — 20.00 T°J je narodne pesmi poje Ljubljanski komor111 zbor — 20.30 Namišljeni bolnik (radijsk* igra).
Sreda, 22. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 S pesmijo po svetu 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ritmi z juga — 13.30 Pesmi jugoslovanskih narodov
—	14.35 Voščila — 16.00 Koncert po željah
—	17.10 Sestanek ob petih — 18.10 Priredb6 Oskarja Deva — 20.00 Puccini: „Plašč“, oPe' ra v 1. dej. — 21.00 Kulturni razgledi.
Četrtek, 23. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabav n* zvoki — 8.05 Zadovoljni Kranjci so med na mi — 10.10 Slavni pevci — slavne arije
11.00	Pesmi za naše male — 12.00 Šopek.za bavnih popevk — 12.30 Kmetijski nasveti 13.15 Klavir v ritmu — 14.35 Voščila -C 15.40 Utrinki iz literature — 16.00 Doma ^ in inozemski solisti — 18.00 Družinski p°8°. vori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesP?_ in napevov — 20.45 Drobci iz sudanske 11 rike.
Petek, 24. maj:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7-1^ Zabavni zvoki — 11.00 Za dom in žene
12.00	Poje kvartet Harijskii bratje, vm igrajo Veseli godci — 12.30 Kmetijski na^f.
—	13.15 Melodije in ritmi — 14.35 Vošč:
—	15.40 Pred dnevom mladosti — 17.10 športnike — 17.30 Zabavna in plesna glaS i na tekočem traku — 20.00 Na večer Pr Titovim rajstnim dnevom.
I iRiAiDIIIOI |P|RiO!G|RiAMM
Koledar zločinov v ZDA