„DOM IN SVET!' 1891, štev. 5. 213 ? (|s|fagrlila je grlica ?& V dobravi. \ Zašepetala vrbica Ob Savi. — Šušteč, šumeč se nad vodo Priklanja In jo v oddaljeno zemljo Priganja. Mehko jo boža kapljica Deroča, Kedo zna, kaj jej vrbica Naroča ? Z zelene Save se smijo Oblači, Na tuji zemlji pa poj6 Vojaci. — Pojo o sreče davnih dni, Izgubi, 0 kočici, o mamici, 0 ljubi. Vrbica. »Hudo se je odpravljati Na tuje, S tujine dom pozdravljati Še huje«. »Oj kje si, Save ljubljene Obrežje? — Zakaj nam vzburjaš srčice Še težje«. »Tujina naše skrila je Pogorje. In sreči zatemnila je Obzorje«. »O domu pesem pevamo V tujini In si srce razgrevamo S spomini«. Samotna vrbica to ve In plače. Pozdrav pošilja jim z zemlje Domače. Šepeče v valčke Savine Srebrne, Naj skoraj drage z daljine Jej vrne. J. —ek. ~*^&» Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. (V Letopisu „ Matice Slovenske (Priredil ^ jolžni smo vsled obljube v lan-JU^ skem letniku izpregovoriti besedo o znamenitih izkopinah na slovenski zemlji, kakor jih opisuje imenovani gosp. pisatelj. O tem predmetu se je doslej pisalo pri nas še malo, in le malokdo zna naše starine po dobah razvrstiti. Pa tudi po tujih knjigah ne nahajaš lahko pregledne razprave o vseh dobah prazgodovinske kulture. Zato ima razprava namen »čitatelje vpeljati v starinarsko vedo, seznaniti jih z njeno metodo in z njenimi dosedanjimi rezultati. Zatorej naj se ta razprava smatra kot uvod k globokejšim študijam o pra- " za l. 1889. Spisal S. Butar.) V. S.) zgodovinski kulturi. Na podlagi tega uvoda sledili bodo v prihodnjih letnikih natačnejši opisi vseh onih mest po Slovenskem, kjer se je kaj prazgodovinskega našlo«. »Vsporedno s tem sledila bodo tudi redna vsakoletna poročila o novih izkopinah in najdbah«. Razven tega se bode oziral g. pisatelj tudi na rimske izkopine, in kronologično beležil vsako leto rezultate. Ves spis se deli v pripomnjo, štiri oddelke in v sklep. V pripomnji, iz katere smo posneli prejšnji odstavek, razlaga g. prof. namen tega spisa; omenja, da zavzema Kranjsko med vsemi avstrijskimi deželam 214 Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. »prvo mesto glede izvenrednega bogastva prazgodovinskih selišč, gradišč in grobišč«, in opozarja na rezultat novejših izkopin, »da je vsa pravljica o Keltih gola izmišljotina«. V I. oddelku: »prvi sledovi človeškega bivanja po srednji Evropi«, pripoveduje, da je »zgodovina naše zemlje mnogo starejša, kakor se navadno misli, ker pa ni zapisana, moramo jo še le mi sestaviti«. Tu prihaja do teorije o gla-cijalnih dobah, navaja mnogo krajev, kjer so nekdaj bili velikanski ledenjaki, in pripoveduje, da je več rek teklo po drugih strugah, kakor dandanašnji. V zadnji interglacijalni dobi je živel že človek; da, nekateri trdijo celo, da se nahajajo njegovi sledovi v pozni tretjaški dobi. Ostanke diluvijalnega človeka iz poslednje interglacijalne dobe nahajamo zlasti po moravskih pečinah (Sipka pečina), katere so služile diluvi-jalnemu človeku za bivališče. To najstarejšo dobo človeškega bivanja na zemlji imenujemo navadno staro dobo kamena, ker je rabilo ljudem večinoma nebrušeno kamenje za orožje in hišno opravo. Resnično pa je, da je naše znanje o tej dobi zelo pomanjkljivo; največ moremo le sklepati. Ljudje so rabili kosti in kremen za orožje in orodje. Tudi žrnvi se že nahajajo. Kulturno stanje je bilo najpreprostejše. Bili so le lovci. V srednji dobi kamena se nahaja že boljše orodje glede na izdelovanje in tvarino. Zidanih bivališč pa še vendar niso imeli in tudi obleke ne, razven iz kož. Sicer so pa rabili lepotičje in na-kras. »Zdi se pa, da je zadnja glaci-jalna doba uničila ono prvotno ljudstvo, ki se še ni znalo uspešno braniti proti mrazu«. Več sto let pozneje pa nahajamo po srednji Evropi popolnoma drugačno ljudstvo, že precej izobražene Arijce. II. Nova doba kamena. V tretjem tisočletji pred Kr. so Arijci že po vsi Evropi razširjeni, kar spričuje enaka kultura po vseh deželah. — Da je pa ljudstvo te dobe arijskega plemena, dokazuje anthropologija in fllologija. — Zato mnogi trde, da Arijcem ni pradomovina pamirska visočina, »ampak da so evropski pradomovinci«. Arijci so poznali baker, vendar ga niso splošno rabili za orodje in orožje, temveč so imeli svoje izdelke iz brušenega kamena. Kamen so dobivali po deželah, v katerih so stanovali. Iz početka niso znali orodja vrtati, pozneje so pa tudi to izumeli. Neprevrtane, klinaste sekire imenujemo balte, prevrtane mlate. Neprevrtane sekire so iz tršega kamena. Zelo pazljivo so izdelovali orožje in mu dajali lepo obliko. Bolj koristno orodje pa je jednostavneje izdelana ploskasta sekira. Napravljali so si pa tudi dleta, kladiva, nože, svedre, pile, kline, osti, igle, glavnike, bruse, nakovala in razne okraske. Ljudje te dobe so imeli stalna bivališča; pečali so se s poljedelstvom in živinorejo. Imeti so morali že precej urejeno družinsko življenje. Simbolični okraski kažejo, da so imeli precej obširne verske pojme. Bivališča so stala na okroglih goricah in holmih, ali pa po jezerih in barjih na mostiščih ali stavbah na kolih. Naš narod imenuje prve naselbine gradišča. Gradišča in mostišča spadajo v isto dobo, le da so se prva dalj časa ohranila. Iste stvari, kakoršne so našli v teh naselbinah, dobili so tudi v trojanskih razvalinah. Ta in še druge okolnosti spričujejo, da je bila tesna zveza med evropskimi in maloazijskimi narodi. III. Kovinska doba. Novokamenarji so počasi spoznali kovine in njih pri-kladnost za izdelovanje orožja. Najprej „DOM IN SVETI' 1891, štev. 5. 215 so se seznanili s samorodnim bakrom in potem šele so pričeli rudo iskati, katero so na mnogih krajih kopali, na pr. na Cipru, Uralu, Solnograškem in Štajerskem. V tej dobi so že napravljali na obe strani ostre sekire ali dvosekire in mlat-sekire. Bakreno orodje je ulito in nima cizelacije, kar je dokaz, da je starejše od bronastega, ob enem -pa tudi, da ni moglo nastati šele v dobi brona. Baker so topili v posebnih grncih. Orodje je jednostavno in ima starinski značaj. Doba bakra ni dolgo trajala in je le prejšnjo vezala z dobo brona, ki se je pričela, ko so izumeli, kako se iz bakra in čina uliva bron. Orodje iz brona je v začetku preprosto, ker se je polagoma razvijala kovinska tehnika. To vse dokazuje, da se prebivalstvo v naših deželah ni spremenilo, in cla so ves čas od stavb na kolih do rimskega jarma ostali temeljni pogoji za obstanek in za napredek bistveno isti. Edino le razlika, da so v novi dobi kamena mrliče pokopavali, v kovinski sežigali in za Rimljanov zopet pokopavali, ostane čudna uganjka. Kultura brona se je razvila najprej v deželah ob Bosporu in egejskem morju, potem še je širila proti severozahodu. Navadno mislijo, da traja ta doba v srednji Evropi od 1500—500 pred Kr. Ko so prebivalci spoznali novo zmes, začeli so izdelovati iz te snovi orodje, okraske (posebno fibule) in vsako-jako posodjc. Ker ni bilo povsodi dosti tvarine, nastala so nekaka središča bro-nove kulture, kjer so bronaste predmete izdelovali. Taka središča so bila: Ogersko, Norik, Francoska in Meklen-burško. Orodje je podobno orodju iz bakrove dobe. Novi so palstabi, to je sekire, ki imajo uho in toporiščne uhlje za nasajanje. Nahajajo se tudi meči, osti za kopje, puščice, čelade, noži, britve, srpi, odice itd. Med posodami so najzanimivejše situle. Mnogovrstni so okraski, kakor: uhani, zapestnice, prstani in fibule, med katerimi je za nas najzanimivejša kranjska fibula. Med lončarskimi izdelki so imenovanja vredne žare, ki so časi 50—70 cm visoke. Lepo so izdelane čase. V navadi je bil tudi jantar. IV. Hallstadska in latenska doba. Navadno mislimo, da je železo prevladalo v Evropi med 1. 1000. in 700. pred Kr. V dobo borbe med bronom in železom spadajo tudi z žarami napolnjena pokopališča (Urnenfelder). Med temi je najslavnejše hallstadsko v gorenji Avstriji. Od tega kraja ima doba svoje^ ime. Posebno čiste predmete te dobe so izkopali v vaških in šmarjetskih gomilah na Kranjskem. Hallstadsko kulturo so zasledili tudi na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Dolenji Av- v striji, na Češkem in Moravskem. Mrliče so pokopavali ali na gromadah sežigali. Poslednji način je navadnejši. Ostanke sežganih mrličev so takoj z ogljem in pepelom zagrebli v okroglo jamo, če so bili revni; bogatinove ostanke pa so zbrali in z okraski vred dejali v žare. Žare so pokrili s ploščami. To dokazuje, da se mrtvec po nazoru tedanjih ljudij s smrtjo ni ločil iz človeške družbe, ampak da je ostal še vedno v neki zvezi ž njo. — Iz te dobe imamo razven teh »plitkih grobov« tudi še nagrobne gomile iz nanesene zemlje ali nakopičenega kamenja. Premer je pogosto jako velik; časih 30 metrov. Pod temi gomilami so pokopani ali posamezni ne-sežgani mrliči, ali pa njih več skupaj. Po 1. 500. pred Kr. je začela hallstadska kultura prehajati v latensko J), ki r) La Tene je kraj ob Neuenberškem jezeru v Švici. 216 Sveta Lucija na Primorskem. je trajala od 200.— 100. pred Kr., da, po naših krajih do Rimljanov. Najznačilnejša izkopina te dobe je latenski meč. Njegova ploča je tanka, ravna in povsodi enako široka. Med pločo in ročajem ima zvonu podobno krivino, ki je poseben znak latenskih mečev. Poleg- dolgih mečev ohranila so se tudi krajša bodalca. Našlo se je tudi mnogo konjske oprave, kuhinjskih nožev, motik, verig, značilnih latenskih fibul in drugih stvarij. Kovaška umetnost je že popolnoma razvita. Kraji, kjer so našli predmete iz hallstadske, latenske in rimske dobe, segajo od bosensko - dalmatinske meje do Švice. Ta okolnost dokazuje jasno, daje isto ljudstvo preživelo vse te dobe, kar je najvažnejši rezultat prazgodovinskega izkopavanja po naših zemljah. Sklep. Do sedaj opisane izkopine so dokazale, da niso v nikaki zvezi z vprašanjem o Keltih. To novo skupino prazgodovinskih predmetov imenujejo sedaj illvrsko dobo. Kakor razprava dokazuje, spremenilo se ni nič prebivalstvo alpinskih pokrajin od dobe kamena sem. Zato zgodovinarji menijo, da je prebivalstvo bilo prvobitno in da se je v svoji večini ohranilo do Rimljanov. To ljudstvo so bržkone Illyri. In niso-li Illvri Slovani? Vedno bolj se nagibajo nazori učenjakov tej misli. Slednjič se bo morda dokazalo, da so stanovali Slovani že sprva tu, in da so se le nove betve pozneje k njim preselile, kar je toliko let dokazoval neumorni Davorin Trstenjak. (Konec.) $f^ Sveta Lucija na Primorskem (Spisal A. C.) "A^sts vuv, Tpwčq, L6Xa aatuže . . ."Qq o?y* ajj/piCTOV idaov "EzTopoc Ilias XXIV. spev, 778. vrsta. T^ffe kratke besede iz Ilijade: »Pri-"Tnesite sedaj Trojani suha drva, da sežgemo truplo Hektora, koji je pred konje brzdal«, pridejo mi vedno v spomin, ko se oziram na naše starodavno prazgodovinsko pokopališče. Rekel bi skoraj, da taisti obred, kateri se je vršil pri poganih v Troji, se je vršil tudi tu med našimi poganskimi pradedi. Sv. Lucija je skromna vasica, ne šteje več nego 66 hiš v sredi visokih tolmin- skih hribov. V daljavi vidi se orjak »Krn«, poleg njega je tudi »Migovec« in zraven obojih »Kobiljna glava«. V bližini obdajajo pak sveto Lucijo nižji hribovi: »Senica«, kjer pa sena ni, »Kosovt«, kjer se dobi mnogo piče za živino, in hrib »Baba« ; zaradi njegove čokaste, širokočelne oblike zadnjemu tako pravijo. In še niže je »Kuk« in više od njega je »Teza«. Pod Kukom in Tezo je ozek prostor, v starih listinah imenovan »Mirišče«, to je kraj razvalin. „DOM IN SVET5' 1891, štev. 6. 271 Kolorita, koncepcije in tehnike njegovih slik ne morem dostojno soditi, ker sem le nekoliko slik sam videl in ker nisem strokovnjak. Pač pa lahko poudarjam njegovo nadarjenost, pridnost, samouštvo. — Temu poročilu pristavljam, da sta dve Potočnikovi sliki (prim. »Dom in Svet« 1891. str. 77.) v Lesnem Brdu (podružnici Vrhniški) v stranskih oltarjih: Sv. Gregor in sveti Avguštin, in sta še dokaj dobro izvršeni. Tudi kapelanija Vrhniška hrani nekaj manjših slik njegovih. Prazgodovinske izkopine po Slovenskem, (V Letopisu „Matice Slovenske" za l. 1889. Spisal S. Butar.) {Priredil V. S.) (Konec) > b||prugi spis istega pisatelja se glasi: y? »Prazgodovinska in rimska razko-pavanja po Slovenskem 1. 1888«. Tu našteva g. pisatelj one slovenske kraje, kjer so izkopali omenjenega leta kaj starin in sicer na stroške anthro-pologijskega društva, centralne komisije za zgodovinske in umetelniške spomenike na Dunaju, c. kr. dvornega muzeja, deželnih muzejev v Ljubljani, Celovcu in Trstu in državnega arheolo-gijskega muzeja v Akvileji. Za ljubljanski muzej je posebno važen srečni preiskovalec grobov g. Jernej Pečnik, samouk. Iz te na kratko posnete vsebine spozna vsakdo, da je spis jako zanimiv in poučen. Sestavljen je po najboljših virih in po pisateljevih izkušnjah v tej stroki. Razprava je pisana poljudno, da tudi manj vežbanemu bralcu ne na-pravlja nikakih težav. Menimo, da ne kratimo spisu vrednosti, če navedemo nekatere točke, s katerimi se ne strinjamo popolnoma. Na str. 3. beremo, da je »zgodovina naše zemlje mnogo starejša, kakor se navadno misli«. Besedo »zemlja« rabi g. pisatelj tu v pomenu »človeštvo«. Marsikdo utegne ta stavek napačno umeti, posebno, ker je pozneje govor o glacijalnih dobah in o najstarejših ostankih človeških ogrodij 16. str.L Dandanašnji učenjaki sicer res radi segajo po visokih številkah, kadar govore o starosti človeštva, toda z dokazi jim gTe trda. Sploh se s številkami ne da povedati nič trdnega, kadar govorimo o prvih zemeljskih stanovnikih. Saj še celo tam, kjer imamo pisane vire, pogosto ne moremo natančno določiti časa, kaj še-le, če si moramo »zgodovino sestaviti iz ostankov«. Dobro bi bilo, ko bi g. pisatelj kaj več povedal o diluvijalnem človeku iz Sipke Pečine, da ne bo mislil bralec kaj posebnega o njem, zlasti ker so pisali tako čudne stvari o tem predmetu. Ko so namreč 26. avgusta 1. 1880 v tej pečini našli človeško čeljust z zadržanimi tremi zo-bovi, mislil je VVankel, da je to ostanek diluvijalnega velikana; Schaafhausen je opazil znake spominjajoče na opico; vse to so pa drugi, kakor Vircho\v in 272 Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. Zuckerkandl zavrgli in dokazali, da je čeljust navadnega človeka in da so oni trije zobje le zadržani. (Nat. u. Offbg. 34, str. 247.1. Na 8. str. »se zdi« pisatelju, »da je zadnja glacijalna doba uničila večinoma ono prvotno ljudstvo, ki se še ni znalo uspešno braniti proti mrazu in njegovim nezgodam«. To je neverjetno; saj je vendar človek obdarovan s pametjo, da bi se ognil pretečim nesrečam. Mraz se po glacijalni teoriji ni tako naglo razširjal, da bi bil ljudstvo uničil. Vse se je vršilo polagoma. Ljudstvo bi bilo v tem času spoznalo, da mu ni obstanka in bi se bilo preselilo v gorkejše kraje. Na 16. str. se omenjajo mostišča na Cerkniškem Jezeru. Teh mostišč ni nikdar bilo, ker bi bila popolnoma nepotrebna. Voda se vsako leto odteka in zato ne bi bile dajale stavbe na kolih nobenega zavetja. Tudi Hochstetter in Dežman sta spoznala isto, ko sta preiskovala natančneje kraj. (Primeri Mittheilg. d. h. V. f. Krain 1. 1864., str. 91, in Dimitz, Geschichte d. H. Kr. str. 4). G. pisatelja je zapeljal Valvazor. »Stari most« ni nič drugega, nego ostanek nekdanjega mostu. Na 15, in 16. str. je govor o mostiščih, kakor bi bila bivališča samo novokamenarjev. Tega ne moremo verjeti. Pač pa je verjetneje, da so se ohranila še v poznejše dobe. Znano je, da so nekateri Pajonci stanovali še za Herodota v takih stavbah. In ti so pač poznali že kovino, sicer bi se ne bili mogli tako uspešno bojevati zoper Per-zijce, da jih niso mog*li podjarmiti. In g. pisatelj sam pravi, da so se na Irskem ?..y ohranila mostišča do poznega srednjega veka. Zato menimo, da pravo trdi Lin-denschnitt govoreč: Es hat eben so vvenig ein Pfahlbautenvolk und eine Pfahlbautenzeit gegeben, als es beson-dere nur den Pfahlbauten eigenthum-liche Stein-, Erz- und Eisengerathe gibt. (Arch. f. Anthrop. II. 353.). Na str. 15. naj se bere mesto »Strabon« Herodot, zakaj ta nam pripoveduje o mostiščih v V. knjigi 16. pogl. Pomota je tudi, da so stavbe na kolih zasledili na Švicarskem 1. 1854. do 1855. mesto 1853. do 1854. Na str. 38. govori g. pisatelj, da so Egipčani že 4000 let pred Kr. poznali železo, in to sklepa iz tega, ker se je našla železna ploščevina med rezanim kamenjem faraonskih piramid. Ali ni to število previsoko ? Ali so piramide tako stare? Celo oni, ki segajo po najvišjih letnicah, kakor n. pr. Bunsen, ne stavljajo najstarejše piramide pred 1. 3000 pred Kr. Sicer pa radi priznavamo, da so železo poznali že v davnini. (Prim. Gen. 4, 22.) O jeziku govoriti ni bil naš namen. Vsakdo pa pisateljev jezik spozna iz navedenih mest, katera smo posneli ne-izpremenjena, samo da smo rabili mesto kamenena, železna, bronena, medena doba: doba kamena, železa ali pa bro-nova doba. Razpravi želimo mnogo bralcev. One, katere stvar zanima, opozarjamo na ljubljanski muzej. Tu se ti odgrinjajo zakladi, ki so veke in veke čakali, da bi zagledali jasen dan. Ti spomeniki pa so tudi priče nekdanjih rodov, njih življenja in delovanja, radosti in boja, in dasi so nemi, vendar glasno kličejo: »Človeštvo, kaj so borna tvoja dejanja!«