Odločen protest borcev
Na letnih skupščinah so se izrekli proti poskusom za postavitev spomenika domobrancem in nekakšni narodni spravi
Krajevna organizacija ZB NOV Miran Jarc je imela svojo letno skupščino. Uvodoma je njen predsednik Ivan Pezdirc govoril o vojno političnem položaju v svelu, o gospodarskem in politi-čnem stanju pri nas ter o delu in nadaljnjih nalogah organizacije.
Povedano je bilo, da so lani uspešno reševali vsa socialno zdravstvena vprašanja svojih občanov. Po ustaljeni navadi so obiskovali bolne in nepokretne. Za 8. marec so poslali čestitke vsem članicam. Ob koncu leta pa so povabili jubilante, ki so dopolnili 60, 70 in 80 let, jih skromno pogoslili ter obdarovali s knjižnimi darili.
Zelo dobro in tesno sodelova-nje imajo z osnovno šolo Mirana Jarca in učencem prenašajo re-volucionarne Iradicije. Pionirje iz šole, ki so si ogledali bližnja spominska obe/ežja, so podrob-no seznanili s temi dogodki. Za praznik OF so jim govorili o po-menu tega dne. Na sprejemu ku-rirčkove pošte so jim kratko opi-sali v kako težkih pogojih in veli-kih nevarnostih so partizanski kurirji opravljali svojo dolžnost. Tudi pri obrambnem dnevu so bili prisotni; pomagali so pri izvajanju programa.
čeprav je povprečna starost borcev 66 let, je 40 članov ali 36,70% aktivno vključenih v raz-nih delegacijah, v vodstvih DPO in drugih organizacijah in druš-tvih ter uspešno deluje.
V razpravi so btrci odločno protestirali proti poskusom po-stavitve spomenika domobran-cem in nekakšni narodni spravi. Izglasovali so odprto protestno pismo, ki ga objavljamo.
MLADINA BO SKRBELA ZA SPOMENIKE
Na skupščini borčevske orga-nizacije krajevnih skupnosti Dol in Beričevo, ki je bila tako kot že vrsto let v jedilnici tovarne JUB, so najprej nastopili pionirji osnovne šole Franca Ravbarja s petjem in recitacijami pod vod-stvom mentorice Mojce Bat. Program je popestril še moški pevski zbor iz Dola.
Udeležba je bila velika, od 85 članov jih je bilo prisotnih 60, nekaj je bolnih, ostali so se opravičili. Izčrpno poročilo o de-iu sta podala tajnik organizacije Janez Drnovšek in predsednik socialnozdravstvene komisije Stanko Kastelic. Razveseljivo je, da so skupščini prisostvovali predstavniki družbenopolitične-ga življenja obfeh krajevnih skupnosti. V razpravi so pojas-njevali vsa vprašanja, ki tarejo krajane. Glede dolgoročnega načrta tega kraja, so pozvali kra-jane naj se vključijo v javno raz-pravo o razvoju Ljubljane do le-ta 2000.
Značilno je, da z vso Ijubezni-jo - ne samo borci, ampak tudi drugi krajani - skrbijo za spo-minska obeležja iz NOB. Zato so se dogovorili in na skupščini sprejeli sklep, da spominska ¦ obeležja prevzamejo v nadaljnjo skrb delovne organizacije in mladina. Javko »Bor« na Koran-tu je prevzela kemična industrija JUB \z Dola. javko »Jelka« v Za-jelšah delovna organizacija Ju-gocryl Ljubljana skupno s proiz-vodnim obratom v Dolu, spomp-hik na pokopališču pa mladin-ska oganizacija iz Dola.
O delu organizacije so raz-pravljalci govorili pohvalno. Vestno so izvrševali vse zadane naloge. Socialna komisija je bila med najaktivnejšimi. Reševala je priznavalnine, enkratne pomoči, pomoči ob smrti borca, preven-tivno brezplačno zdravljenje v Banjolah in obiskovala ostarele in bolne.
Na skupščini so borci odločno protestirali in poudarili, da ne sprejemajo sprave z izdajalci, še manj pa postavljanje nekakšnih spomenikov vojnim zločincem.
Prisotni so poslali pozdravno pismo predsedniku občinskega odbora ZZB NOV Jožetu Sloven-cu in mu zaželeli skorajšnje okrevanje.
VZORNO SODELUJEJO SŠOLO
Na letni skupščini krajevne or-ganizacije ZB NOV Franc Rav-
bar-Črnuče je o delu poročal predsednik Franc Kos. Povedal je, da je Odbor izvrševal vse sklepe iz sprejetega programa dela. Uspešno je delovalo tudi pet komisij: komisija za socialno zdravstvene zadeve, komisija za priznanja in odlikovanja, komisi-ja za razvijanje revolucionarnih tradicij, koordinacijski odbor za upravljanje Doma borcev in koordinacijska komisija za izlete in prireditve.
Ne glede na starostno struktu-ro članstva (povprečna starost je 65 let) je aktivno angažniranih in vključenih v razna področja dela v DPO v KS, SLO in DS na vseh nivojih kar 40 od 127 članv. Bor-ci želijo s svojim delom in pri-sotnostjo kar največ prispevati k razvoju krajevne samouprave, k uspešnosti delegatskega siste-ma, utrjevanju tradicij \z NOB v kraju kjer živijo in širši družbeni skupnosti.
Sodelovanje z osnovno šolo Maksa Pečarja je vzorno, borci pomagajo na vseh prireditvah in akcijah. Udeležujejo se raznih proslav. S prostovoljnim delom pa so opravili določana popravi-ia v Domu borcev. Veliko skrb posvečajo bolnim in ostarelim ter rešujejo še druga vprašanja borcev, kar je podrobno poroča-la predsednica socialnozdrav-stvene komisije Marija Šemrl. Zavzeli so se za čimprejšnjo ure-ditev spominskega parka in po-stavitev doprsnih kipov štirim padlim črnuškim herojem.
Borce je v zadnjem času pose-bej ogorčila vest, da je v Ljublja-ni Spomenka Hribar zahtevala
spravo, skupno grobnico, skup-ni spomenik vsem Slovencem, padlim v II. svetovni vojni in ti-stim, ki so se bojevali skupaj z Italijani in Nemci: plavogardi-stom, belogardistom, domo-brancem, klavcem, črnorokcern, kleronacistom in drugim izdajal-cem. Sklenili so, da bodo napi-sali protest in ga objavili v časo-pisih.
DUŠAN REBOLJ
DANEBOPREPOZNO...
Vsakoletne konference krajev-ne organizacije zveze borcev NOB Bežigrad so vselej dobro obiskane, toda tako velike ude-ležbe kot je bila na letošnji de-lovni konferenci 5. marca, pa že dolgo ni bilo.
V poročilu, s katerim je pred-sednik organizacije Slavko Ko-vačič posredoval delo odbora v skrbi za socialno in zdravstveno stanje članov ter za uveljavljanje njihovih pravic, se je dotaknil tu-di zadeve, ki pri nepoučenih vzbuja dvome, pri prizadetih pa silno zgražanje in ogorčenje. Dotaknil se je pačenja zgodovi-ne NOB in revolucije, blatenja njenih ciljev in lika borcev, kar se javno odraža v nekaterih knji-ževnih delih, člankih in drugih nastopih posameznikov. Pri tem pa zaskrbljuje dejstvo, da imajo vpliv na del mladine in mladin-skega tiska.
In prav to je bilo osrednje vprašanje razprave, med katero
so borci poudarili veliko resnic, med drugim, »da se nam ni tre-ba pred javnostjo ih zgodovino zagovarjati za likvidacijo belo-gardistov in drugih izdajalcev. Te dogodke je treba osvetliti tu-di s stališča, da 9. maja 1945 voj-ne še ni bilo konec na ozemlju Slovenije in je imela narodna reakcija še leta po osvoboditvi načrte za posege v tem delu Ju-goslavije.«
Nadalje je bilo na konferenci rečeno naj bi - v pripravah na prihodnje kongrese zveze komu-nistov - organizacije zveze bor-cev opozorile na omenjene pro-bleme tudi s stališča, naj se v naši družbi za avtentično tol-mačenje narodnoosvobodilnega boja in revolucije ter z njitna po-vezanimi dogodki, predvsem pa za neomadeževanost idej bor-cev, bolj angažirajo tudi drugi dejavniki in ne samo borčevska organizacija. Le-la bo, so po-udarili, v naslednjih obdobjih to nalogo vse teže oziroma je ka-sneje sploh ne bo mogla oprav-Ijati.
Na osnovi razprave so na kon-ferenci sklenili predlagati občin-skemu in republiškemu vodstvu Zveze borcev NOB naj v jubilej-nem letu zmage nad fašizmom posvetita več pozornosti meto-dam, vsebini in učinkom pouka zgodovine ter posredovanjem objektivnih dejstev o našem na-rodnoosvobodilnem boju in koncu vojne. Z več podatki in argumenti naj se ovrže zlona-merne ocene in lažna pričevanja o naši narodnoosvobodilni borbi in revoluciji.
EDA KOMAVLI