kot S 75, | **i»es?6WHBHBP1 Posaneine številke* Navadne Din ol» r.osšeJjali Din 1*50 .TA^OK* fzhtja vsak dan, nxvt rc^lcije io praznikov, ob 18, ori datumom naslednjega dne ter *t« <»iwfžno po poiti D 10*-** ca la o* »emntvp D 18’—, dostavljen na dom H S 1*50, na izkaznic« D 10*—> »n^erati po dogovora. Nftroi'a ac pri opravi »TABORA** MARIBOR, Jurčičeva ulica itev. 4 teto: IV. Po$®nirsazffi$rvg8$seMr. m »im Iia Posamezni številke« Mavadao Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO »e aaha^a v Mari* toru, Jurčičeva uL št. ^ 1. eodk •tronj«. Telefon Lntarurb. St, 274, UPRAVA a« nahaja • Jurčičevi ulici it. \ pritličje, desno- Telo* fon £& 24» — SHS po&lnočckovnl rastra štev. 11/187. Na naroči!« brez denarja ea mm ecira, — Kokopia) jm» mm vražajo. Maribor, sobota 6. januarja 1923. Številka; 4. mvasiss-vnKssjsssssm ftiala antanta proti madžarski reakciji. Svojčas smo na tem mestu opozorili na pc-raen najnovejšega zakona o zaščiti države na Madžarskem, ki vsebuje poleg notranjepolitičnega absolutizma tudi mobilizacijski zakon, kateri je v nasprotju z besedilom in duhom tria-nenake mirovne pogodbe. Dasiravno je dementirala te vesti — mi Brno jih povzeli iz čeških listov — in označila zakon o zaščiti države kot prav nedolžno odredbo proti politično deduktivnim življem, se je končno j^a&alo. da so bile vse obdolžitve rešene. Madžarska vlada je res vtihotapila v parlament mobilizacijski zakon, Previdno zakrit z raznimi absolutističnimi odredbami. Te dni so poslaniki Male antante izročili veleposlaniški konferenci v Parizu skupno noto, ki o-rozarja velesile na opasno izigravanje mirovnih obveznosti s strani Madžarske in zahteva revizijo zakona o zaščiti reda, in miru. De marža, Male antante je vzbudila pozornost tudi v inozemskem tisku. — Madžari so mojstri v inozemski propagandi in so si zlasti v Angliji že precej zrahljali tla. Tudi v Parizu si pridobiva njihova agitacija vedno več umevanja. k čemur mnogo pripomore osebni vpliv spretne in v raznih salonih dobro izpeljane madžarske aristokracije. Madžarska reakcija se imenitno spozna v svojo vlogo in zna uspešno operirati z nepoučenostjo zapadne Evrope. De-marša Male antante je krepek sunek v umetno zgradl>o madžarske diplomacije in bo Madžarom primešala v vino J>recej vode. Ostrejši nastop proti Mad-žarlkTTe 'tfto esten in aktuelen. 2e več mesecerv sem se piše in govori o madžarskem izigravanju mirovne nogodbe in o dalekosežnih pripravah raznih temnih elementov, ki skrivajo pod krinko madžarskega fašizma habsbur-ako-imperijalistične kremplje. Zveze Bied madžarskimi fašisti in Mussolini-jevci so preveč očitne, da bi mogel še kdo zanikati njihovo tendenco. Faši-stovski vodja Friedrich, eden izmed organizatorjev svojčasnega puča v Bur-fc®nlandu, znani legitimist in sokrivec ninogih političnih umorov, se ravnokar pripravlja za pot v Rim in v An-goro, Takozvana legitimna vlada vse to mirno trpi in je verjetno, da se bo v primernem trenuitku umaknila pred * revolucionarnimi« elementi, t. j. pred fašisti, ki bodo vprizorili tolikokrat obrabljen in tako vroče zaželjen boj za »integriteto«. Če res pride tako daleč hi dmarša Male antante dokazuje, da SD madžarske priprave resne — bo to *adnji smrtmi krč umirajoče habsbur-sko-madžarske reakcijo. Čudno je,_ da ravno ob tem času pri' &a;ia. v Budimpešto avstrijski kancler ^eipel. Mi sicer nimamo povoda dvomiti o njegovi lojalnosti napram mi* ™vnim ■pogodbam, vendar pa konstati-* Seipel pripada konzervativ- krilu avstrijskih krščanskih Somalcev, ki je bilo vsaj do novejšega ča« *a. monarhistično. Zato moramo odkri- dvomiti v iskrenost zbližan j a med ^»donavskimi državami kot ga propada g. Seipel — trenutno pod solnčni-^.0Tn madžarske katoliško-fedalne regije. ^ Zadnji dnevi so razkrili tudi neka* M? ^»^osti o ma džarskih zvezah j farskimi in pruskimi monarhisti, j^^da, da je v začetku 1. 3923 nemško-ia ars^a retukčiia močnejša kot je bi-«j>rsd enim ali dvema, letoma.. Ta re-i >0-1^’. katere triumf je bila svetovna tiču- *n ^ ž n’° padla v poli-1 Kro^’ se Ponovno zbira in organi-{CiLi, ?°.smotrenem načrtu za enoten ‘ za boj proti demokraciji, ki državah' edini nosilec nacio- Madžarske čete koncentrirane ob naši meji. Vse vojašnice Beograd, 5. Jan. »'Tribuna* poroča iz Subotice: Na vsej jugoslovenski meji so koncentrirane madžarske vojaške čete. Vpoklicani so tudi starejši letniki. Vse vojašnice so prenapolnjene. V vseh obmejnih krajih so nastanjeni manjši oddelki pod vodstvom častni- prenapojnjene. kov. Madžari so zelo zadovolji'r, da je predsednik mednarodne vojaške kontrolne komisije Italijan. Z Italijo je namreč Madžarska sklenila tajno vojaško konvencijo in tako imajo Madžari v kontrolni komisiji v osebi predsednika naravnost svojega projektorja. Atentat na češkoslovaškega finanč. ministra. Dr. Rašin težko ranjen. P r a g a, 5. jan. Danes ob tri četrt na devet je bil izvršen atentat na finančnega ministra d ra Rašina in sicer v trenutku, ko je izstopil iz stanovanja in hotel sesti na avto. Napadalec je 21-letni zavarovalniški uradnik' Jožef Soupa! iz Nemškega Broda. Na ministra je oddal dva strela iz revolverja in ga težko ranil na boku. Soupal ne pripada nebeni politični stranki in tudi ne legijonarjem. Kot vzrok navaja ministrovo politično delavnost. K atentatu se je bil odločil že pred nedavnim časom in ga je hotel izvesti že 11. decembra. Takrat pa mu je načrt izpodle-tel, ker bi s svojim strelom zadel neko mimo ministra dr. Rašina stopajočo damo. (Dr. Rašin pripada češkoslovaški narodno-demokratski stranki. Znan je kot odličen narodnogospodarski stro-ovnjak in je sedaj že drugikrat finančni minister v republiki. Med vojno ga je dunajska vlada skupno z dr. Kra-mafem obsodila na smrt. Dr. Rašin je imel zadnje dni hud spor z legijouarji, ki so mu zamerili očitke na račun le-gijonarjev. izrečene na demokratskem shodu v Pardubicah. Sicer je dr. Rašin pripravljal razne odločnejše finan-čno-gospodarske zakone in odredbe, s katerim? je hotel ublažiti krizo oeško-slov. industrije. Ta nastop pa mu seveda ni prinesel popularnosti. Ured.) Konec pariške konference. Med Angiiio in Francijo P a r i z, 1. jan. (Agenca ITavas). Pariška medzavezniška konferenca je bila danes končana. Ppincare in Bonar Law sta dala novinarjem izjave, da ni bilo moči doseči soglasja v reparacij-skem vprašanju. Izjave Poincarea in ni prišlo do soglasja. Bona,ra -iuMi a ob zaključku konference bodo objavljene. Jutri zjutraj odpotuje angleška delegacija, jutri zvečer pa belgijska. Jutri se še vrše razgovori med francosko, italijansko in belgijsko delegacijo. Konferenca giavn. odbora Demokr. stranke. Novi Sad, 5. jan. (Izv.) Včeraj se je vršila konferenca glavnega odbora demokratske stranke v Novem Sadu, katere so se udeležili delegatje iz cele Vojvodine. Razpravljalo se je o popolnoma strankinih, pa tudi o aktualnih političnih zadevah. Posamezni delegat- je so poročali o pogajanjih z manjšimi političnimi skupinami, ki bi hotele pri prihodnjih volitvah nastopiti skupno z demokrati. Novosadska organizacija bo stopila v stike s tamošnjimi dobrovotj-ci in narodnimi manjšinami. Pogajanja bodo pričela v dveh ali treh dneh. Pred vstopom muslimanov v vlado. Beograd, 5. jan. (Izv.) Za danes pop. je sklical Pašič sejo glavnega odbora radikalne stranke, na kateri se bo definitivno sklepalo o vstopu muslimanov v vjado. Krsta Miletič je pooblaščen, da prične pogajanja s »džemijetK t. s. turški muslimani. Glavni odbor bo na današnji seji odobril kontno redakcijo prokjamacije na narod, nakar se bo takoj objavila. Francosko in nemško delavstvo pripravlja generalno stavko ra slučaj zasedbe mhrskcga ozemija. Pariz, '4. jan. Francoska komunistična stranka se je i iavno izjavo izrekla proti zasedbi ruhrskega ozemlja. Član pruskega deželnega zbora komunist Wolfstein je izročil danes francoskim komunistom zahvalo in pozdravo nemškega proletarijata. »Journal« izve, da je za slučaj zasedbe pripravljena generalna stavka francoskega in nemškega delavstva. Pred novimi mezdnimi boli v ostrav* skem revirju. P r a g a, 5. jan. »Sozialdemokr at * poroča: Lastniki ostrovskih premogovnikov eo zahtevali od svojega delavstva, da naj ee odpove šesturnamn de-lavoiiku v rovah ali pa naj pristane na znižanje mezd. Delavci so odklonili ta predlog in bodo po vsej verjetnosti zopet izpuhnili mezdni boji v ostrov--&k©m pEejnoigovaem. revirju, r1 Beograd, 5. dec. (Izv.) Včeraj sta dospela v Beograd designirana muslimanska ministra Omerovič m Serič. Tekom dopoldneva s+.h predala ministrskemu predsedniku Pašieu odgovor muslimanskega kluba, ki sprejme stav ljene pogoje ter je pripravlj^a vstopiti v vlado. “□— Prekinjena trgovska pogajanja med Madžarsko in češkoslovaško. Praga, 5. januarja: Iz Bratislave poročajo, da. so bila prekinjena pogajanja med zastopniki Češkoslovaške in Madžarske glede trgovinske pogodbe med obema državama. Poročilo pristavlja, da je malo upanja, da bi prišio do sporazuma. BORZA. Curih, 5. jan. (Izv.) Prcdboiza Pariz 37.05, Beograd 5.8*1, London -4.52, Berlin 0.06 tri osminke, Praga 15 73, Italija 26.80, Newyoi-k 528.25, Dunaj 0.0075, žigosane krone 0.007G. Budimpešta 0.21 ena osminka, Varšava 0.03, Sofija 3.60, Bukarešta 3.-—. a Zagreb, 5. jan. (Izv.) PaWz 6.60— 6.65, Švica 17.75—17.&25, London 435-438, Berlin 1.13—1.16, Dunaj 0134-135, Pr^ga 277—278, Itailja 475—180, New-york 98.50—M.—, B n dimpesta 3.73—376. nalne in socialne svobode. Kakorkoli bi bilo nepotrebno si slikati hudiča hujšega kot je, moramo vendar biti oprezni in bedeči, zaikaj iz Madžarske prihaja neprestano vonj smodnika, silne je kofj je prihajal še pred.enim letom. Boj proti zunanji nevarnosti reaK" cije obstoja na znotraj v zdravi in trezni politiki, katere največja maksima je: modrost in odločnost! ZbSišanje Rusije z za-padnimi državami in z Prinašamo dva, prispevka li temni važnemu vprašanju. Praška »Tribuna« razpravlja v svo« jem članku »Rusija in Evropa« o novem razmerju, ki je nastopilo v leta 1322 med Evropo in Rusijo. Lansko le* to jo prineslo temeljito spremembo evropske politike nasproti Rusiji, ki jsl bila doslej trajno izolirana. Skoraj nepričakovano je Evropa prestopila ifl vere v blokado in intervencije v vero o možnosti sodelovanja jn humanih metod v reševanju ruske krize. To je nedvomno važna podstavka v bilanci psihološkega razvoja na zapadu; evropska politika je po štiriletnem iskanim in po vsej svoji desorientaciji naši« pravo pot. Zapad in vzhod sta se zbli« žala vsaj toliko, da je bilo predstavi-teljem obeh sovražnih svetov omogočeno sesti k skupni mizi in prerešetati najvažnejše mednarodne probleme. — Vprašanje je, koliko uspeha so imeli prvi poskusi, storjeni za sporazum i« za trajno zbližanje. Lahko rečemo, da je Rusiji vzklila le Tedkdkatera bilka na polju mednarodne politike, vendar, pa se je njena splošna bilanca v znatni meri ojačila ravno po zaslugi teh prvih poskusov. Rusija ss je po-dolgem časti zopet podala, v mednarodno družbo is se skuša prilagoditi njenemu normalnemu življenju. Vpliv tega stanja opv žarno tudi v razvoju ruskih notranjepolitičnih razmer. Izgleda, da Rusija .1. 19^2 nima nič skupnega z Rusijo li 1917—1918. Nedvomno bo šel razvod dalje po sedanji poti. Gotovo je to, da j« danes v Rusiji prav malo fantastov, ki mislijo, da se da povratek k normalnemu življenju zadržati ali onemogočiti. Dopisnik' beograjske »Politike« Jev Lausanni govoril z ruskim zunanjim1 ministrom čičerinom. Vprašal ga je. kako si predstavlja obnovo odnošajev! med našo državo in Rusi jo. Oičerin je naglasil, da je sovjetska' Rusiia že 1. 1320. predlagala obnovitev odnošajev, a brez uspeha. Napredek je opažati izza genovske konference. —■ Ruski narod goji na j večje simpatije napram Srbom in napram Hrvatom in Slovencem. Medsebojno zbližanje je najbolj motilo to, da so v Beogradu U-živali podporo in zaščito nasprotniki ruske revolucije. Ko bo ta motnja odstranjena., ni več z ruske strani posebnih pomislekov proti zbližan ju med o-bema državama. fičerin je nadalje razlagal, iz kakega vzroka ©e boljševiška Rusija ni mogla. ogrevati za Malo antanto. V državah Male antante so se organizirale tolpe, ki bi naj napadle Rusijo in Ukrajino. V Moskvi so bili mnenja, da je Mala antanta, naperjena naravnost proti RusijK!), Med tem so se razmere izbol jšale, zl asi so postali korektni odnosa,ji k Poljsko. S Češkoslovaško ima sovjetska Rusija že izza maja 1. 1922 pogodijo, s katero se garantira celo re-ciprocitetna pomoč v slučaju konflikta z drugimi državami. Tako pogodbo bi ei Rusija želela tudi z Jugoslavijo- Edina ovira za popolno zbližanje Rusije z vsemi državami Male antante ..fesafc jjgliTigiagifii VT A B D K* satoma* MariDor, 6. januarj* 1923. *— je nadaljeval čičerin — ne sedaj Romunija. V, slučaju. ožjega zbližanja med' Rusijo in Jugoslavijo bi. bilo treba zajamčiti vsaj reciprooitetno nevtralnost za slučaj vodne. Glavno pa je — je končal sovjetski komisar, da Jugoslavija odreče vsako zaslombo ruskim protirevolucijonar- jem. Dopisnik »Politike« opravičeno pristavlja, da se Cičerin peča z najrazličnejšimi kombinacijami, kakor je na jpr. ena o nevtralnosti za slučaj vojne z Romunijo, ni pa hotel odgovoriti na vprašanje: »Kake garancije nam lahko nudi sovjetska vlada v tern, da se ne bo več vmešavala v naše notranje zadeve1« Gotovo je to važno in načelno vpra-■ šanje; dokler ni o tem popolne jasnosti in gotovosti, je iluzorno govoriti o zbližanjn med sovjetsko Rusijo in Ju- goslavijo. Politične vesti. I**' * Pokrajinski namestniki ostanejo . štiri mesece. Beograjskemu dopisniku »Obzona« .je izjavil notranji minister , Vujičič, da ibodo funkcije namestnikov ; trajale še 4 mesece od! dne imenovanja velikih županov, na to pa ho njiihova , funkcija prešla na velike župane, ki f bodo poslej v direktni vezi r centralo i v, Beogradu. Veliki župani bodo vršili : svoje posle po pravilih, ki so predvidena y ustavi ter bodo imeli svoje ref e .-ate za prosveto, finance iitl f' Noti«nji minister o komunistični stranki. V nekem interviewu je izjavil notranji minister 'Vujičič, da 'komunistična stranka ne moro obstojati po zakonu in tudi ne pod drugim imenom. I Socialistična stranka je priznana in se lahlko udeležuje volilne borbe. * Za velike župane. Radikalci so očj-vidno v thudli zadregi, ker je še vodno premalo mest za velite župane. Proti dosedanji, že objavljeni listi so dobili od' svojih! strankarskih organizacij toliko želj, nasvetov im predlogov, da morejo upoštevati vsaj najvažnejše. Zato izgloda; da hodo še nekoliko korigirali sedanja imenovanja pa — da hude yuki sit, a koza cela. * Cvetke iz radikalnega lista. Beograjski »Balkan«, eden najbolj zagri-,zenih .velikosrbskih listov, pravi v eni zadnjih številk, da je sedanja Pašiče-;yar viktda zopet enkrat čista in samo srbska, kakiar v prošLih časih, ko še ni bilo v državi Hrvatov in Slovencev. ..»Btalfcan« se tega silno veseli, in upa, da 'bo tako tudi ostalo. Radikalna »Samo- uprava« se zavzema za osnovanje močnega srbsOcbKa bloka, ki' naj' bi pod vod stvom radikalne stranke združil vso ;»poštene Snbe« v čvrsto bojno črto proti jugosloveneki kugi. Istotalco radikalna in velikosrbska »Tribuna« pa pravi, da' bo Srbi najmočnejši in najštevilnejši element v (državi in imajo radi tega pravico potisniti ob tla nezadovoljneže ■in upornike, Hrvate in Slovence. Vol- ■ Mihel Zevaeo: Markiza Pompadour. f Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. (Dalje.) Sovi torej že docela slačijo ovčje kože. To je pač najboljša reklama za — demokrate. * Volilna pravica za narodne manjšine. Kakor poroča zagrebška »Riječ« iz Novega sada, je notranji minister poslal tamkajšnjemu velikemu županu ukaz, naj poskrbi za to, da bodo do 31. t. m. vpisani v volilne sezname vsi polnoletni pripadniki narodnih manjšin v novosadski oblasti. Enaka navodila so dobili tudi drugi veliki župani ,v, Vojvodini. * Slaba taktika. Kogar hoče bog kaznovati, ga vdari s slepoto! — pravi star pregovor. Tako je vdani! sedaj s slepoto tudii radikale. Polastili so se vlade samo da bi zmagali, toda sedaj ko so neomejeni gospodarji situacije, si sistematično pripravljajo povsod sovražnike. S svojim omalovaževanjem uradniškega vprašanja so si odbiili uradništvo, razen maloštevilnih njihovih koritar-jev na višjih mestih; z onemogočenjem izvedbe invalidskega zakona so si odbili invalide, z agrarno reformo in velikosrbstvom pa dobrovoliee, četa-še, orjunaše, s stanovanjskim zakonom stanovanjske najemnike itd. itd. Če seštejemo danes že samo glasove volil-cev učlaujenik v omenjenih organizacijah, dobimo ogromno število, ki presega pod milijona, Radi tega^ je dovolj, da oddajo samo ti voliloi svoje krogi j i-ce za proti radikalne stranke (največ jih bo seveda glasovalo za demokrate), pia je radikalna stranka — preč. Kakor stoje stvari sedaj, je čisto gotovo, da bo izšla radikalna stranka iz sedanjih volitev zelo okrnjena, dočim .ie demokratski stranki že dane« zasigurana sijajna zmaga. Demokratska, stranka 'bo izšla' iz sedanjih volitev daileko močnejša kakor iz zadnjih. * Sporazum med Bunievci in radi kali splaval po vodi. Kakor smo zadnjič poročali, so radikalci pričeli snu-'biti tudii klerikalne Bum jevce in Šokco v [Vojvodini naj bi šli zanje n>o kostanj v volilno žerjavico. Brinjevci in Solcci so bili baje tudi že pripravljeni sprejeti ta predlog, goveda za gotove koncesije. Te dni hi se imeli sestati oboji delegati v Subotici, da sklenejo porfeM ten dogovor. Med: tem pa so radikalci imenovali psa velikega župara in za župana v Subotici dva svoja, zvesta radikalna pandurja — im sporazum je šel im vodi. Bunjevci so odgovorili, da so radikalci s tem imenovanjem že a pri ori onemogočili vsak sporazum in da se radi toga. ne bodo več pogajali za kak dkiupon nastop. Tako so si nesrečni radikali s svojo še nesrečne j šo taktiko odjedli tudi bumjevške in šokkške glasove v Vojvodini. * Boljševiki in Nemčija. K temu važnemu vprašanju je prozi doni češkoslovaško republike dr. Masaryk objavil v novoletni številki »Prager Press©« važen in zanimiv prispevek, iz katerega povzamemo: Boljševizem kot politična smer, frakcija in končno stranka se no da razjasniti z Leninovimi plom- biranimi vagoni. Da se je Nemčija trudila, kako bi boljševizem izkoristila kar najbolj za lastne interese, to je samoumevno; ravnotako si je hotela še v začetku vojne pridobiti carsko Rusijo in jo ločiti od antante. Boljše v iški voditelji so bili večinoma orientirani v nemškem smislu, to pa pod vplivom marksistično literature in vsled bivanja v Avstriji in Nemčiji. Iz tega vzroka so bili; boljševiki bližji Nemčiji kot antanti. Vendar pa je sam Trocki j spisal in izdal v prvih mesecih svetovne vojne oster napad na osrednje države, zlasti na Avstro-Ogrsko. Ravno Trockij je predlagal februarja leta 1018, da bi se Rusija obrnila na Anglijo in Francijo za pomoč pri reorganizaciji armade. Obnovljena armada naj bi se potem bojevala proti osrednjim državam. Lenin je odobraval načrte Trockega. Sa-doul celo navaja, da je Trockij dobil pozneje na razpolago nekoliko francoskih častnikov. Boljševiki so se v polni meri zavedali pomena brest-1 ito vskega miru. Značilno je, da .ie bila mirovna pogodba sprejeta z večino enega glasu. Trockij ni bil pri glasovanju, Lenin je govoril zv. sprejem. Še v marcu leta 1918, torej po sklepu brest-litovskega miru, se je Trockij pogajal z nekaterimi zastopniki antante, da bi si pridobil njihovo pomoč. General Berthelot, organizator .rumumeke armade, je po sk’e-Pu preliminarnega miru s svojimi 300 častniki zapustil Romunijo in te priložnosti se je Trockij oprijel. Francoski generali in častniki niso bili že a ptri-ori proti načrtu Trockega, istotako so mu bili naklonjeni angleški, ameriški in italijanski zastopnik. Samo francoski poslanik Noulens, ki je takrat bival v Vologoti. je bil proti vsakemu pogajanju z boljševiki. V Bahmači so se boljševiki bojevali na češkoslovaški strani. Vsa ta' vprašanja so zelo zapletena in zlasti je treba govoriti oprezno o odnošajih Nemčijo do boljševikov. Dane« so dogodki, še premalo znani in so pavšalne trditve historično in poli-, tično neutemeljene, da, celo škodljive. — Članek prezildenla Masaryka je vzbudil v domovini in v inozemstvu posebno pozornost. 1. redna seja občinskega sveta mariborskega. j A ko se jo zopet zravnal, je njegovo f oko zadivljeno zrlo obraz devojike, kot ' da je šele v tem trenutku zapazil njeno /iavamredno lepoto. — Stresel se je in začutil, kako njegovo mlado srce hitreje in hurneje utriplje. — Zdelo se je, kot da slaven umetniji združuje obe postavi, krasni in nežni .v svoji mladi lepoti, kot sohice iz saksonskega porcelana. — Gledala sta si v oči, on zamaknjen v opojno krasoto, a ona otročje koketno, zavzeta nevede od čistega občudovanja ljubezni, ki je ravnokar vzklila bliskovito in strastno V srcu mladega viteza. — Mladenka pa se je hitro zopet zavedla in ljubko .jsožgolela: »Vitez, kako naj se vam pač zahvalim?« — »Vzel sem že zadosti zahvale, gospa. Blazen trenotok, ko sem vas zagledal.« »Ali vi se vendar ne bodete dvoboje-fvali, — recite mu, da ne, prosim!« — „ »Gospa, kaj vendar zahtevate? — 'Afco tudi ,bi moral p^etiipeti tisočero lemg&is.,«- ~ ---- »Pa če bi bili ranjeni, ranjeni zavoljo mene?« — [V njenem čistem in malo ironičnem pogledu se je zrcalila preje radovednost, leakor pa trepetala vznemirjenost. — On pa so je lahno stresel v premoč,ju novih čustev, katera so ga tako mahoma podjarmila, — Zaljubil se je, — in njegova ljubezen je bila goreča in odkritosrčna do zadnjega kotička njegovega srca. — Ali ]>a — je-li sploh mogoča tako silna 'ljubezen takoj v prvem trenutku? — Gn tega ni vedel, vedel ni, kaj se pojavlja, vzbuja v njegovi ognjeviti duši, ki je nevede čakala na to, da se posveti brez preračunanja, brez premisleka in zadržka. — Zašepetalo je, ne da bi pravzaprav vedel, kaj dela, čudeč se svoji predrznosti: »Ranjen, za vas ranjen, — kaj bi pač bila jedna rana v primeri s slastjo, s katero bi umrl za vas, ki bi me morda objokovali.« — »Molčite, molčite,« ga je zavrnila malo ginjeno. — »Molčati, molčati, — sedaj ko ne beška ubranost peva v meni, ko se v meni vee trese in čutim ogenj v svoji glavi. — Ali — odpustite ubogemu norcu, — odpustite gospa, — ki vas ne poznam, a od katere se mi‘ zdi, da jo poznam že od početlka sveta.« — »Molčite,« — je ponovita lutroma deklica,. — »nekdo prihaja, — poslušajte .pis, aatez. == mm ffi&ti in jaz stasu: Volitev podžupana, — Obnovljena kle-rikalno-socijalistična koalicija. — Soc. dem. Druzovič izvoljen za podžupana. — Konstituiraujo odsekov. ’ Maribor, ‘4. januarja. Prva redna seja občinskega sveta mariborskega, ki se je vršila danes zvečer, je bila nenavadno mirna in tiha, kakoršnik v mariborski občinski dvorani nismo rajoni. Niti Žebot, niti Balinu se nista prerekala, in celo dr. Je-rovšek, ki je v zadnjih sejah imel glavno besedo, jo trdovratno molčal. Audi- torij je zasedlo občinsvo, ki ee d o rde j ni mnogo brigalo za komunalne zadeve. Ob pol 20. uri otvori župan "sejo ž objavo dnevnega reda in poročilom, da so bili vsi obč. odborniki pravilno vabljeni. (Narodnih socijalistov, ki imajo 9 odbornikov, je bilo navzočih samo 4. Tudi dva SLS odbornika sta manjkala.) Vlada ni poslala svojega zastopnika, d a si je bila obveščena o volitvi podžupana. 'Opozarja na določila volilnega reda ter otvori volilni akt. V dvorani je zavladala med pobiranjem in seštevanjem glasovnic nenavadna tišina. Pri prvem glasovanju je bilo oddanih 32 glasovnic in sicer 22 "a Druzoviča, 6 za dr. Serneca m 4 prazne. S socija-Iist. (1/) in klerikalnimi (5) glasovi je bil torej že v prvem glasovanju izvoljen za:podžupana soc. dem. Ivan Druzovič, erkostavec Ljudske tiskarne. Is(i klerikalci, ki so še nedavno 1 juto in zahrbtno napadali svoje socijalistične zaveznike, so pri današnji seji glasovali za socialističnega podžupana, da bodo že v prihodnji seji zopet lahko lopnili po njem. Levici se pač pozna rimsko-jezuiitska šola. Po končanih volitvah poroča župan, da je vlada odobrila računski provizo-Tij 7,a mesec januar in februar. Druga točka dnevnega reda je bila rekonstrukcija in izpolnitev odsekov. Dosedaj je bilo 13 odsekov, ki pa so deloma nepopolni, deloma pa sploh niso funkcijonirali. Zupan prečita uradni predlog, ki gre za tem, da se odseki skrčijo in združijo v 5 sekcij. Dr. Ser-nec izjavi, da se popolnoma strinja s predlogom, predlaga pa, naj se število članov skrči, ker je doslej pokazalo, da odseki s prevelikim številom članov niso funkcijonirali, ker navadno niso bili sklepčni. Zato naj bo v sekcijah1 manj ljudi, a ti morajo biti delavni. Po razmerju strank predlaga za izvolitev članov po ključu 2—1—1—1. Ba-hun .ie proti temu, da bi se skrčilo število članov, ker bodo sekcije imele obsežnejši delokrog. Posamezni klubi bodo pri tem manj obremenjeni, kot so bili doslej. Zato na j se sprejme predlagano število Članov, t. j. 3—2—2—S. Sekcije pa na.j so tudi nadalje imenu.-' jejo odseki. Župan prekine sejo, da za-morejo posamezni klubi nominirati svoje člane. Pri nadaljevanju seje poroča župan, da klub NSS vztraja pri svojem sklepu ter se no udeleži delovanj«, v odsekih. Od ostalih klubov so bili izvoljeni ir* sicer;• I. odsek: Organizacijske, prtavne-zadeve, uslužbenstra, sprejem v obč. zvezo, podelitev meščanstva in častne^ ga meščanstva. Sekcija prevzame torej agende dosedanjega pravnega in personalnega. odseka, ter ediseka za likvi-y dacijo gospodarskega urada, SSJ: čeli' Alojzij, Hojnik, Krajnik; JDS: dri. Sernec, Vabtar; SLS: dr. Leskovar.! Žebot, IT. odsek; Prosveta, sodstvo, zdrav-stvene in ubožne zadeve, humanitarni jeve v Parizu v ulici Bons Enfauts ne -sproti palače Argeuson. — In sedaj, odstranite se, — storite mi io uslugo, odstranite se!« — Podala mu je svojo belo orokavičeno rolko, katero je vitez željno prijel, S9 sklonil ter dahnil spoštljiv poljub na drobne prste. — Ko se je zravnal, je že opazil, da teče Ivanka proti dvema gospema. — Zajahaj Jo urno svojega kouja in ga spodbodel, ter se v diru odstranil ves prevzet od nepričakovanega dogodim, ki mu je napolnil dušo z novimi občutki. — Dirjal je v nezavedni uotrebi, d; izrazi svoje čustvovanje z jokom, pet jem, smehom, gibanjem. — Ivanka pa je mogoče, da skrije svojo ginjenost, — mogoče pa tudi, ker dogodek ni nare dil nobenega vtisa na njeno brezskrb no mladost, se smehljajoč približala svojim malim družicam, in zopet so za plesale v kolu, medtem ko jo zvonki glas, — a zdaj že z malo toplejšim na glasom — mladenke peval: » Ali mora lovor v gozdu oveneti, Vsak bo zase natrgal njegovih ve jic.« Glas lovskega roga se je približeval goljavi — ribniku, katerega površje se je nežno valovilo, kodralo v lahnem ve čemem vetrčku, kateremu se je vkla njalo trsje ob bregu. — Konji in lovci so pridrveli iz gozda: — Kozliči, srne jn jeleni, so se modili in božali. —vs ‘ x m ga gotovOij »Če murenček spi, pustite ga, da sipava. Sladka pesem slavčka vzbudi, Skakajte in plešite, — poljubite Mladeniča, katerega ljubite!« —- j A v tem mahoma umolkne Ivanka.; •prsa se ji burno dvigajo, oči se ji zasetV; čijo s solzami: »Poljubite mladeniča« katerega ljubite,« — je šepetala. — — kje je on, katerega ljubim jaz, ki e 30 dražestni princ, katerega pričaka i®-željno moja duša?« — \ ,. »Ah, glejte, lov,« — je v tem /akU' cala rudečelična matrona. — »J vaukiJ* .glej, — jelen io v ribniku, — glej, de* Mica. moja, glej!« — < In obrnjena proti mladi plavolaglr lepi gospe je hitro pristavila: »Stopim malo v stran, draga gosPf* de Ilausset. — Za ono, kar bi se ntegid" io dogoditi, sve midva tukaj odveč.« »Kaj bi se vendar utegnilo dogod1 ti, draga gospa Poisson?« — Gospa Poisson je mrko pogledat svojo spremljevalko pa odgovorila: »Nič, — nič. — Ne izpostavljajv® s na vpogled, — pričakujmo in upaj'®0, — Evo, tu je sedaj kraljev lov-« -- ' Ivanka je gledala proti ribniku. Goljava je odmevala od lovskih tr bent, od rezgetanja konj, od klicev £ * njačev, lajanja psov, kateri so se P gnali v vodo za jelenom. — Plemen1 žival Maribor; 6 Jantarja 1928, kT S B O SEran SJ 7W-an°ve, vodovod, kopališče, pogrebni av'od in pokopališče. Seikci.ia prevza-1118 toraj agende dosedanjega kulturne-5a °3fieka, in odseka za mestni pogreb-‘■iL?,Vod. SSJ: Tanc, Kreuzer, Košuta; '■DS: Tomažič, Bureš; SIS: dr. Ver-dr. Jerovšek. . HI. odsek: Stavbena in tehnična de-a> olepšava mesta, razsvetljava, pli-D.a.raa, mestno električno podjetje. Sekcija prevzame agende dosedanjega stavbnega, stanovanjskega odseka ter 2^'ka za plinarno. SSJ; Postrak, i^lančnik, Babun; JDS: Vaihtar, y®ixl; SLS: dr. Leskovar, dr. Verstov- , IV. odsek’: Finance, kontrola financ, ^konomija-nadzorstvo mestne hranilni-w> nadzorstvo mestnega kina. Odsek ^evzaaiie agende finančno-gospodar-t-’eSa odseka. SSJ: Ozmec, Druzovič, "ahna; JDS: Kejžar, Šoštarič; SIfi: Jerovšek, Filipčič. V. odsek: Tržno nadzorstvo, aprovi-?aci.ia, klavnica, mesnica, premogovna -^aiisija, obrt, industrija in trgovina ®pkcija prevzame agende odsekov za °'>rt in industrijo, klavniškega in apro-.^zacijskega. SSJ: Hojnik, Ceb Karl, "ahun; JDS: Weixl, Bureš; SLS: Lor-'°6r, Filipčič. , V kuratorij »Vesne«, tei tvori posejan odsek, so bili izvoljeni: župan Grr-£ai' (imenovan od vlade). Krajnik »a ®SJ, Tomažič JDS, dr. Jerovšek SLS in ^r-_ Rostohar za narodne socijaliste, ki ^točejo v tem odseku imeti svojega zaupnika. Mesto odstopivšega obč. svet. Sla-a°voa je bil izvoljen v mestni šolski ®Vet proti glasovom klerikalcev in na-*odnih socijalistov soc. dem. Baihun. w S tem je bil dnevni red izčrpan in ZuPnn je ob 21. uri zaključil sejo. Dnevna kronika. — Iz diplomatske službe. Legaoijski Svetnik Brani«) Lazarevič, doslej dhar-£e d’affaires pri berlinskem poslani-®tvu, je bil imenovan za oharge d’af-*®ires pri jugoslov., poslaništvu' m *ragi. — Vprašanje poslanskih' dnevnic. ^a vprašanje nekega novinarja, ali je j^s, da se bodo narodnim poslancem še j^adalje izplačevale dnevnice, je finančni minister odvrni!, da M bilo to protizakonito. Radi itega se je tudi ustavi-0 Uadaljno izplačevanje. Pač pa se jpjiste poslancem proste vozne karte. *> Prašanje imunitete je zadeva ministrskega sveta, ki bo o njem razpravni v eni svojih prihodnjih sej. L — Zakon o merjenju tovornosti la. jj&i (ladjemerstvu) objavlja »Uradni jNt« št. 1 od 3. jan. 1.!., enako tudi za-o luških: pristojbinah". L. — Gornja Radgona. Težka nesreča !* zadela tukajšnjega kavamarja in Ranega narodnjaka g. Janka Čiriča. . °£orela je viničari ja v Murščaku, ki 30 je kupil šele pred par meseci; ž njo je šel v izgubo ves letošnji vinski ^r°ti nasprotni strani. — Lovci so ob-^Pili ribnik, bili so plemenitaši z o-jpTogami in pasovi, elegantne amacon-5e. s triogelniiki, potem gonjači v mo->?Jb oblekah s srebrnimi in zlatimi na-8 škrlatastimi telovniki in visokimi škornji. — Klici so se vrstili in po-Pse, — vsi pa so vživaii slast- gonje , ^medsebojno koiketirali, — nalepoti-; se kazali v, svoji sijajni ošabnosti, C 86 sukali in smukali v razkošnem ^fraatvu in sijaju. — j, tyanka je pobledela, in njen oči so, § TT^ene oc* erove, zrle — zrle. — V*fet>ga žival, — uboga žival! — j Jelen je veličastno plaval proti nji, trnja je priplaval na kopno, po korakih še je obstal prav pri mla-— izmučen od štiriurnega pre-jj.^Janja, — uničen, premagan, obr-Proti psom, ki so ga zasledovali, wln ki so se svesti si svoje zmage, v.^ili, ter ga krotili s svojimi divji-1 »ogledi. - |r«nute>k' je bil skrajno tragičen. Slična žalost se je izražala v pogle-i^J^aganjane živali, dve solzi sta po-‘zdrknili iz očes v smntnem strah«, j^^pboga žival, uboga žival!« je še-r™ Ivanka v svojem sočutju. — ni^ei, psi, lovski nogi, vse je viifi-***. a ■" ^ ^ on^ evečanostno-žailoet-.\stooasno nensmiljenonreeni1 treno-1 ^ oznanja smrt gnanega jelena. — pridelek (čez 25 polovnjakov), dalje vsi sodi v kleti in viničarjevo premoženje. G. Čirič trpi čez l1 milijon škode. Domneva se, da je bil ogenj zaneten iz maščevanja, ker je g. Čirič Skupil se-kvestrirano posestvo, ki so si ga gotovi ljudje že »razdelili«, dasi seveda ni spadalo pod agrarno reformo. Poslopje ni bilo zavarovano. Čirič zasluži vse-stransko pomoč. — Nesreča na Fali. Močan vihar je te dni prekucnil lesene stebre za Inč pri delavskih hiiab. Hčerka železničarja Webra se je 31. m. m. podala k sosednim otrokom la Med potjo pobrala na tleh le2ečo žico, polno električnega toka, ki jo je seveda takoj usmrtil. Mati je prihitela na lice mesta In hoteča otroka rešiti bi bila tudi Se ona kmalu postala žrtev. Le previdnosti delavcev je zahvaliti, da je bila rešena. Otroka so desko odstraniti od žice ter se vrši obdukcija, — Za sprejem v orožnlštvo. Zan-darmerijsko poveljstvo namerava izpopolniti orožniške čete in je izdalo odlok, katerim poziva k vstopu ▼ orožniško službo vse one, ki bi se Želeli posvetiti temu poklicu. Interesenti naj se javijo pri najbližji orožniški postaji, kjer dobe natančnejša pojasnila in navodila. Pristavljamo, da se zahteva za vstop odslužena vojaška doba in samski ataa prosilca. Prva plača iznaša 1200 dinarjev na leto dravinjskimi dokladami, ki se ravnajo po pokrajinah; v Sloveniji iznašajo na pr. 7200 din. letno. Orožniki morejo napredovati v službi za kaplara, pod-narednika, narednika II. razreda, narednika I. razreda in celo do orožniškega in administrativnega častnika. Čim delj Časa služi, temvečji ao njegovi službeni prejemki. Po treh letih službe ima pravico do ženitve in dobiva doklade Z8 ženo in otroke, po desetletnem službovanju gre njemu in ženi pravica do pokojnine, po 30 letnem službovanju ali po dovršenem 55 letu starosti pa se mu prizna polna pokojnina. — Navodila carinskim organom za postopanje s potniki. Finančni minister je poslal vsem carinskim organom raapas, v katerem pravi, da imajo v bodoče nastopati napnam potnikom pri carinskem pregledu bolj kulantno in dostojno nego dosedaj. Treba je tudi v bodoče Skrbeti za to, da se ne bo iztiho-tapljalo valute, katerih izvoz je prepovedan in treba je gledati na predpise glede višine dovoljenih svot, vendar ne preveč tesnosrčno in se v slučajih, ko gre za par dinarjev več ali manj, ne sme takoj uporabljati zakonov in fearni Posebno pa priporoča carinskim organom, naj bodo vljudni napram ino-zeanoem, pred vsem podanikom nam prijaznih! držav in zaveznic, kakor tudi napnam tranzitnim potnikom, ' ki ne poznajo našSh predpisov. — Za observatorij v Beogradu. Ministrstvo za zunanje zadeve je dovolilo beograjskemu observatoriju, da sme »Dampierre,« se je zdajci nekdo o-giasil, — zatrobite hal ali, — Du Barry, vi zabodete žival!« — Ivanka je stegnila roko proti onemu, ki je Ibii govoril, — velik, imeniten gospod je moral biti, — brezdvomno gospodar lova. — Zabosti žival, ubiti jo, — ah ne, tega ne, — ona ne bi mogla prisostvovati takemu prizoru. —- »Ah, gospod, milost, milost za žival, ne ubijte jo,« — je zaprosila trepetajočim glasom. — Ko je pa povzdignila oči k temu gospodu, je stopila vsa prestrašena par koraikov nazaj in skoraj omedlela zar šepetala: »Kralj, — kirafj!« — Ludvik XV. je hipoma ekočil raz svojega konja, prestregel omahujočo mladenko s svojimi rokami ter vzkliknil: »Za Boga, mladenka ge onesvešča!« Ivanka pa je deloma že v nezavesti z nagnjeno glavo zaprla oči. — Opazi 'la je biila še, da jo drži Ludvik XV. in tresoč se, je popolnoma zgubila zavest ter v omotici, ki jo je objela, zašepetala: »iPlešite, skiakajte, poljubite mladeniča, ka/terega ljubite! — Prišel je oni, katerega ljubi moja vklenjena duša, dražestni princ mojiK sanj, — moj kmadiU-^. • - 1 (Dalje prihodnjič.) na račun reparacij naročiti iz Nemčije za 556.000 zlatih mark različnega potrebnega materi ja la. — Stavka na skopljanski univerzi. Slušatelji univerze v Skoplju so stopili prošlo soboto v stavko v protest proti temu, da vlada še vedno ni izplačala dovoljenih štipendij za oktober, november in december lanskega leta. — Poslanlške palače v Beogradu. Francoski senat je odobril kredit za zgradbo velike palače francoskega poslaništva v Beogradu. — Tudi češkoslovaška vlada je kupila v notranjem delu mesta veliko poslopje, ki ga namerava adaptirati in dvigniti za eno nadstropje. V tem poslopju bode prostori češkoslovaškega poslaništva ia konzulata, — Okraden župnik. V Dragi pri Su-šaku So neznani zlikovci vdrli v župnišče v času, ko je župniic Vencelj Potočnjak služil mašo. Odnesli so mu razne predmete v vrednosti 21.000 K. TJ-gotovljeno je, da so roparji po izvršenem zločinu prekoračili demarkacijsko črto. — Komisija za rešitev spornih vprašanj med Jugoslavijo in Avstrijo se sestane tekom prihodnjega tedna na Dunaju. Komisija, sestavljena od 6 članov, bo rešila razna, sporna vprašanja, večinoma trgovinsko-gospodarskega značaja. Komisiji bo predsedoval na povabilo avstrijske vlade in z izrecnim privoljenjem prezidenta Hardinara dunajski ameriški poslanik Mr. Wash-burn. — Češki listi so znižali naroč* nino. Mnogi češki listi so z novim letom znižali naročnino in cene posameznih številk. — Nemška mržnja proti Poljakom. Z 31. decembrom je prenehal izhajati ed;n najstarejših nemških listov .Thorner Zeitung", ki je izhajal 162 let. Od 1. 1760 je hrabro kljuboval vsem spremembam časa, ob koncu 1. 1922 pa je častitljivega novinarskega nestorja pokopala nemška mržnja proti Poljakom. List je namreč zadnja leta prešel v lastništvo nekega Poljaka in je zagovarjal sporazum med Nemci in Poljaki, ne da bi se sicer eksponiral za Poljake. Ali tudi to je bilo Nemcem preveč. Napovedali so mu bojkot, naročniki so odpadali in inserati izostajali. NI preostalo drugega kot da se je po 162 letnem izhajanju poslovil od sveta. — Število občin na Češkoslovaškem. Češki listi objavljajo sledečo statistiko: Na Češkem je 8056, na Moravskem 2890, v Šleziji 451, na Slovaškem 3520 in v, Podkarpateki Rusiji 483 političnih občin. Češkoslovaška republilka šteje tedaj 15.400 občin. — Kako skrbe v češkoslovaških vojašnicah za izobrazbo vojakov, »Prager Presse« prinaša o kulturnem dolu m češki vojašnici sledeče zanimive podatke: Piri vsakem polkiu obstoja kulturna sekcija, ki je sestavljena od1 častnikov in vojakov. Sekcija razpolaga s kinjiž-njico in čitalnico, prireja redna predavanja, gledališke predstave in druge poučne in zabavne prireditve. Sekcije so priredile v minulem letu 324 gledaliških predstav, med temi 59 marijonet-nih iger, 543 gledaliških predstav za vojaštvo pa so dala redna gledališča. Za vojake se je vršilo 885 kinematografskih predstav. Vse sekcije skupaj so imele v dobi od 1. februarja do 31. julija minulega leta 898.327 kron dohodkov; izdale so za nabavo knjig 346.024 kron, za čitalnice 129.076 K in za razne kiurze 21.238 K. — Morilec poljskega prezidenta Na-rntowic5ia, akad. slikar Niewadomski, bo ustreljen dne 24. januarja, če medtem ne izide odlok o pomiloščenju. — Lesene hiše na račun reparacij. Ministrstvo za socijahto politiko je dobilo iz Nemčije na račun reparacij prvi transport lesenih hiš, Ivi bodo postavljene v Beogradu na prostora pred Woffertovo pivovarno in ki oodo nakazane v prvi vrsti vojnim invalidom. — Položaj naših izseljencev v Ameriki. Iz nekega našega ameriškega lista dosanavamo, da zavzemajo naši jugo-slovenski izseljenci v Amerilti odličen položaj, večina je res delavcev, toda naši ljudje so tudi na mestih guvernerjev, univerzitetnih profesorjev, zdravnikov, učiteljev, advokatov, sodnikov, filozofov, novinarjev, pesnikov, književnikov, inženarjev, tovarnarjev, trgovcev itd. Dalje imamo v Ameriki 35 dnevniEbv in tednikov, 15 modernifi tiskaren, 2 veliki banki in mnogo dm* gih podjetij in zavodov. — Incident Stambofijskega na mati*, žarski meji. Pred' par dnevi je potoval bolgarski ministrska predsednik Starat* bolij^ki iz Prage preko Madžarske nar* zaj .v Sofijo. Na madžarsko-jugoslovan* ski meji pri Subotici pa so ga madžar* siki obmejni 'in carinski organi zaiista vili in zahtevali pregled njegovo part-« Ijage, čeravno do tega po mednarodnem pravu niso imeli pravice. Stam« bolijsikij je pokazal svojo diplomatsko legitimacijo, toda madžarski obmejni’ organi se niso dali prepričati' in Stam-bOlMdj je moral ostaviti kovčeke na Madžarskem ter potovati dalje brez njih1. Iz Subotice je na to Stambolijskij poslal madžarski vladi brzojaven protest proti takemu postopan ju obmejnih! organov ter zahteval, da mu nemudoma pošljejo prtljago, ker bo sicer uvedel diplomatsko postopanje proti Madžarski. Madžarska vlada je seveda takoj tudi brzojavno poslala obmejnim organom primerno lekcijo ter se opm* vičila, tudi pri Stambolijakemu. — Vatikanske pomote. Znano je, da je papeževa 'božična enciklika povzročila mnogo razburjenja v Franciji ia živahnih komentarjev v Italiji. Izgloda, da je stvar postala papežu nekoliko neprijetna in sedaj razglašajo ia Vati*1 kana, da je bil italijanski prevod, po katerem so izdelani prevodi na ostalo jezike, ravno na kočljivih' mestiii netočen. Dober umik! — Deficit italijanskih' državnih leznic je baje vsled najnovejših odiražBi za štedenje zmanjšan za pol miRjanli lir. : — Mednarodna valutna koufereneS* »Prager Presse« poroča, da se vi krat* kem sestane v Londonu mednarodna# valutna konferenca, katere se .vdeloSg zastopniki vseh1 velikih' banE Konfet.' renči bo predsedovala Angleška bankg (Bank of England). — Pravljična hitrost radiotelogra< fi.ie. Te dni je velika radiopostajaf tti Ne-wyoa-ku vprašala radiOpostajiB BaW risu, Londonu, Berlinu in kakšno je tam vreme. V teku 431 je prišel prvi odgovor iz L« »droben dež«. Deset sekund za tem* odgovoril Bergen: »oblačno«, odgovor je prišel i* Pariza: »lepo i me«. V teku dveh minut in 95 pa je odgovoril tudi že Berlin: sneg«. V teku dveh minut in pol safari rej v Newyarta izvedeli, ikakisnOMM vreme po raznih1 Krajih1 Evrope, — Osmi svetovni poštni kongres* Spomladi se vrši1 v Stokhdmu vt tpsadM mentu osmi1 mednarodni svetovni pehj štoi kongres, fc£ bo spojen s proaflasp petdesetletnice osnovanja srotovne potJ štne zveze. Mednarodna poštna sveža* obsega danes 70 držav, uštevei tod® nsM ; katere kolonije, Udi imajo lastno po&tasj organizacijo. Švedsko generalno po< štno ravnateljstvo bo poskrbelo sat tod da si bodo udeleženci'kongresa ogSeiJaaS lahko vse važnejše Kraje države. — Demonstracije proti novoimemv vanemu kardinalu v Lisaboni. Journal« poroča iz Lisabone, da Js-eGH plodiralo v raznih' cerlcvaih1 v bKžinSj italijanskega poslaništva petnajst 'dM namitnih bomb. človeških žrtev ndJ Oblasti so aretirale več oseb, Kf soli osumljene, da so v zvezi s tem' napadi dom. Atentat je delo radikalnifi eks-| tremistov, ki so Koteli na ta način pro-j testirati proti ceremonijelni podetetv#! kardinalskega klobuka nunciju Loca-ttelliju. ; | — TrockiJ prorokuje. Vrhovni po-»l veljnik ruske rdeče vojske, diktoto#!' Trocki j je na nekem sestanku na nove-: ga leta dan prerokoval, da bo v tem|; letu izbruhnila velika svetovna revo*1 lucija, ki ne bo prizanesla niti Amerik ki, katera bo sledila usodi Evrope. Što: se babi htilo, to se babi snilo! — pravi1' hrvatski pregovor. — Pobuna italijanskih stražarjev« Ker je Mussolinijeva vlada radi štede-nja podredila policijski korpus (guar-die reali) vrhovnemu poveljstvu orožnikov (caraJbinieri) je prišlo v več italijanskih mestih do upora stražnikov. V Turinu je moralo proti stražarjem nastopiti vojaštvo. Bilo je več mrtvih! in ranjenih. Krvav je bil tudi upor vt Trstu. Sedaj vlada povsod zopet mir ia red. — Brezposelnost na Dunaju. Z w stooon1 ^Tno .,*** n»o "“Tot’’ zaoeis -Sirarn1. .’....'||||| | . . t| naraščati brezposelnost. Najhujša brez-iposekiost vlada seveda tam, 'kjer so {Kaj večja industrijska mosta, posebno pa orna, s slabo valuto, ki morajo pa pri iem uvažati surovine iz inozemstva. Jam vsled diraEinjo pada produkcija an posledica tega je naraščanje ?>roapo-eelnosti. Ze meseca decembra, je bilo na .Dunaju 5000 natakarjev, 2000 stavcev in. tiskan*jev, 5500 zidarjev, 2700 krojačev, 3000 čevljarjev, 16.000 kovinskih delavcev brez dela in te številke od dne do dne naraščajo. Če pomislimo, da ima najmanj polovica tudi diružine, si lahko predstavljamo -bedo. ki vlada v velikih mestih. v Dopisi. Od Sv. Barbare v Slov. gor. Dne 28. decembra 1922 je ponesrečil tukajšnji posestnik, gostilničar in mesar gospod Jakob Kramer na ta način, da se je prenaglo peljal s svojim zelo živim konjem. Konj se je splašil in Kramer je tako nesrečfio padel z voza, da si je nalomil desno nogo. Neumorno marljivemu obrtniku naše sožalje in želimo mu, da kmGlu okreva. — Tukajšnja okrajna cesta proti Ciglencam in Mariboru se od okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu tako mačehovsko oskrbuje, da je že popolnoma izgubila značaj okrajne ceste in vsakdo to cesto danes nazivlje »okrajni blatni klanec*. —Ni čuda 1 Ta cesta je slabša ko vsaka občinska, in Jarkov in ramene ilavice je do kolen. — Radovedni smo, zakaj okrajni odbor še pobira od nas okrajne doklade ? — Naj-brž samo za popravo cest proti Malni in Gočavi. — Kakor smo zvedeli, proti tema rte pomaga nobena pritožba. Pride baje — če se kdo pritoži — en gospod od okrajnega odbora Sv. Lenart, si to .okrajno lužo" ogleda, če ima priliko, taahruli tBkajšnje orožništvo, zakaj cesto naznanja, kaj to orožnike briga, — za-shiži mogoče diete in odidt. — Okrajna Cesta pa ostane »okrajna luža", kakor je.bila. — Ker si ne vemo drugače pomagati, razglasim« to SirSi javnosti, da ji © okrajnem zastopa Sv. Lenart sklepa svoja mnenja. Barbarfani. : Rimske Toplice. NaSa poštna upravi- teljica Marija Goričar, hčerka znanega narodnjaka Goričarja, ki je pred kratkim umrl v Mozirju, je padla tako nesrečno, da si je desno nogo na kolenu v sklepu izvila. ZeUmo ji skorajSnje okrevanje. Radeče pri Zidanem mostu. Silvestrov večer v sokolski dvorani je uspel sijajno. Vsi prostori so bili napoljeni do zadnjega kotička. Lepo so uspele igre in alegorija „Scb, Hrvat, Slovenec«. Mtd odmorom je kakor navadno skrbel ca smeh na§ br. Žane. Vse nripoznanje gre sestri Emi Burgerjevi. Hvala vsem, Iti so pomagali prirediti tako krasen zabavni večer. Težko pričakujemo od dramatičnega odseka »Jugosl. Matice*. SeSsrkovo igro: »Doljski župnik*. Loka pri Zidanem mostu. Prvo-krat je nastopil na Silvestrovo naš dramatični odsek v »Treh tičkih*. Šolska soba je bila nabito polna. Pripoznanje gre priveditelju g. R. Jenčinu, ter igralcem g. Magajnu in g. Ravniku. Vobce se Je igralo izborno. Burno zborovanje mariborskih Javnih nameščencev in žeSezni-čarjev. f ; Protest proti zvišanju najemnine. Maribor, dne '4. januarja, Nocoj je sklicalo mariborsko društvo javnih nameščencev im v pokojen cev v avezi * izrednim občnim zborom Zveze jugoslovanskih železničarjev protestno zborovanje proti nameravanemu Evišanju najemnine. Veliko zanimanje toa to vprašanje dokawu jo številna ude-fležba. Velika dvorana Narodnega dotam z galerijo vred' je 'bila nabito polna, 'tako da je mnogo ljudi moralo vsled pomanjkanja prostora odhajati. Tudi teenstvo je biilo močno zastopano in sc |je precej glasno udeleževalo razprav. ; JSbomvvmje je otvor.il predsednik društva državnih nameščencev prof Peoovnik. ikj je Kratko in stvarno na-•čjicaJ" tepeJi položaj javaii, atameščan^ »T 'f I cev. Prof. Pečovnik je tudi z moško roko izborno obvladoval nad dveurno zborovan.ie razburjenih duhov ter ponovno strogo zavrnil demagoge, ki so •hoteli v kalnem ribariti in speljati dostojno manifestacijo na politično polje. Tako je moral n. pr. prof. Vesenjak sredi svojih demagoških napadov na socijailnega ministra um olivni ti. Kot referent je nasitopil sodni' sivet-uik dir. Vidovič. Od je K izredno jasnostjo stvarno razlagal zakon o stanovanjih1 in novi pravilnik. Opozoril je na ugodnosti in zaščito, katero nudi pravilnik najemnikom. I® občinstva so mu stavili številna vprašanja o mnogih dvomljivih točkah pravilnika; zlasti se je tožilo nad izostalo zaščito podnajemnikov. Dr. Vidovič je vsa vprašanja jedrnato pojasnil in pripomnil, da lahko podnajemniki iščejo zaščite pri sodišču z naredbo o oderuštvu. Kjer pa ne pride do sporazuma. med najemnikom in hišnim posestnikom, bo odločalo razsodišče pri stanovan jskem uradu. V imenu želKe.nH HHTaouHMa npaBoaiaBHe Bepe „TAEOP“. ncranoDn-r--nn □ □ noancnnnnona m Minister dr. Niko Zupanič v Mariboru. V soboto, dno 6. januarja ob 0.20 dospe v Maribor minister dir. Niko Zupanič. m Kalfo s« klerikalci nasamarili narodne socijaliste. Nad eno ieto so gospodarili klerikalci v bratski slogi s soeijalistično večino na mariborskem magistratu. Neprijetni pa so jim postan narodni socijalisti, ki so tudi vstopili v delovno večino. Ker se niso hoteli pokoriti rimsko internacijanalni diktaturi, jih je bilo treba na nekak način odpraviti. In klerikalni jezuitje so prevzeli vlogo »venbaoLteljais Dr. Jei*ovšek in Žebot sta plezala krog narodnih socijalcev, dokler jih nista spravila na lim. In reči moramo, da se jim je to sijajno posrečilo. Parkrat so se klerikalci igrali opozicijo, kar je pri narodnih’ socijalistili vzbudilo zaupanje, predlagati nezaupnico županu in stvar je bila končana, NSSarji so odložili mahate, izstopili iz delovne večine in prešli v opozicijo. In to so hoteli klerikalci doseči. Črni so bili zasigura-ni,^ da se jim narodnih soci jaiistov ni več bati, so spremeni'] navidezno tak-tiiriko in sedaj vozijo zopet po starem tiru. Glasovali so oelotno za socialističnega podžupana, ter se dali voliti v vse odseke, iz katerih so izrinili narodne socijaliste. Seveda so skušali z blatom, ki pada nazaj na nje, oškropiti tudi demokrate. »Straža« je prinesla več notic in poročil izpod posvečenega peresa duhovnika, da*. 'JerovSeKa, v katerih se je zaganjala v demokrate, češ da so se zvezali z soc. demokrati in servirala svojim čitateljem druge podobne »resnice«. Vsak treznomisleči človek pa lahko spozna, klerikalno hinavščino in značajnost, kateri ni prepodlo nobeno sredstvo, samo da doseže svoj cilj, pa če se troha zvezati s samim lu cifer jem! m Podatki o poslovanju okrajnega glavarstva v Mariboru v letu 1822. Pošlih in v zapisniku vpisanih, spisov je bi'o za okolico 66.394, za mesto 3326, {predsedvstvenih spisov Pa 2494, skupaj 72.514 spisov. Izdalo so je v me^tu Ma-tribor koncesijskih listin izvzemši gostiln 16, obrtnih listov za rokodelske obrti 64, za proste obrti 174. -Oostilniš-kih koncesij se je za sa mo obstoječe obratne prostore izdalo 15. oddaja v najem se je dovolila v 6 sin čajih. Zbrisalo se je v mestu končesijoniranih obr-rov izvzemši gostiln 8, rokod. obrtov 3:?, prostih pa 76. V mariborskem okraju se je izdalo koneesijoniramh obrti izvzemši gostilniških 45, rokodelskih 148 in prostih 210. Gostilniških koncesij na že obstoječih obratnih prostorih ss je izdalo 27, zbrisalo pa 40, oddaja v najem se je potrdila v petih slučajih. Zbrisalo se je konoesijoniranth obrti izvz. gostite iških 46, roteode^kifi 24 in prostih 25. Izdalo se je 1484 orožnih 1 i-stov, . 697 državnih lovskih kart, 161 lovskih kant za pnzmke. 'Lovskih pravic se je oddalo za šest let v najem 118 za, skupno letno najemnino 15S.764 D 50 p. Dovoljenje za nabavo razstrelilnih snovi se je izstavilo. 50, za skupno 3272 kilogramov. Novih potnih li^ov se je izstavilo 1010 komadov, vidirnlo se je 465.3 komadov. Prodalo se je živinskih potnih listov za čez 2 leti staro živino 17.953 komadov, za pod 2 leti stare živino 9831, za koze, ovce in svinje 6722 komadov, skupno živinskih potnih listov 34.506 komadov. Prodalo so je pose Iških knjižic 894, delavskih knjižic 1353. Blagajniški promet je znašal v prejemkih 809.424 D 47 p, v izdatkih 782.236 D 87 p. Izstavilo se ‘e obmejnih izkaznic našim ljudem 30tli. vid,iiraJo za avstrijske prebivalce 1258 izkaznic. Ženit bene oklice se je spregledalo v 192 slučajih, občinske volitve so se vršile v S občinah. Društvenih prireditev se je dovolilo 183. v stanovanjskih zadevah se je posredovalo v 6.12 slučajih, oiwij-skih izja v je bjjo vloženih 713, za državljanstvo je bilo 58 prošenj, shodov se je prijavilo 209. Godbenih licenc se je licem? za srtjiiaike se ae. jg-, Mtribor, 6. januarja 1922. s dalo 17, krošnjarskih dovoljenj pa 77. Prijav za sečnjo je bilo 44, dovolilo se je posekati na golo 41.85 ha, prebiralno pa 621.28 ha. Klavnih dovoljenj za živino za^kmete (za razprodajo) se je iz-daJo 8J5. Invalidna komisija ;ie pošlo-vala 36 dni, naborna pa 18 dni. Drugih komisij se je izvršilo 416. Strank, ki so piišle bodisi, prostovoljno po informacije na okrajno glavarstvo, bodisi so bile vabljene, je bilo nad 40.000. Nabava strupa se je dovolila v 40 slučajih, i^v 86 ;’e dovolil v 70 sluča* ■, - \.\uo^-p vejo se je dovolil v S5 slučajih,. 1^ prošenj se je odbilo. Gostilničarjem se .jo dovolilo točiti na pro* stem v 17 slučajih. Prekoračenje poli* tVcfw®stiteaih se je dovolilo v 34^ slucaph. Kaznovanih je bilo 2010 skupna denarna kazen znaša 8S.279 J),, skupna zaporna kazen pa 11.175 dni. Večji del zaporne kazni je pokrajinska upj’a,va spremenila v de-narne jcazni. Kaznovalo pa se jo radi važnejših prestopkov in sicer radi pot-nih predpisov 692 strank na 23.975 D in 10.982 dni. zapora., radi policijske ure 46 strank na 5870 D, radi pijanosti 70 strank na 2o65 D in 48 dni zapora, de-monstrati vnega dejanja 9 strank na J45 D in 5 dni zapora, radi kaljenja nočnega miru 55 strank na 1480 D in S dni zapora, radi nedostojnega vedenja 19 strank' na 605 D, radi avtomobilnih1 predpisov 11 strank na 240 D, trpinčenja živali 6 strank' na 150 D, radi gozdnega zakona 24 strank na 7865 D, radi obrtnega reda 318 stramik na 27.857 D in 38 dni zapora, živ. kuž. zakona 141 strank na 4250 D, radi mazaštva 3 stranke, radi orožnega patenta 46 str. nia 4f*0 D in 55 dni zapora, radi kroš-njaretva 9 strank na 235 D, radi lovskih predpisov 11 strank na 1720 D, radi neopravičenega posredovanja pri prodaji, zemljišč 9 strank na. 4850 D. Seveda je še ogromno drugih stvari, ki se ne navedejo. .m Stare knjige, 'dobro ohranjene in primerne za javno knjižnico, kupuje po na.višjih cenah »Ljudska knjižnica«. Ustmene ali pismene ponudbe naj se naslovijo na »Ljudsko knjižnico« v Narodnem domu ali na uredništvo »Tabora«. m Slovenske gospodinje opozarjamo, da je izšel Gospodinjski koledar, ki ga, je uredila naša pesnica Utva in ki se je vsled svoje praktične uredbe lansko leto zelo priljubil ter poponoma uveljavil. Dobi se v vseh knjigarnah, elani ga pa dobe v pisarni Jugoslovanske Matice, Ljubljana, Pred škofijo 21.'. m Razprodajo čevljev priredi tvrdka Dragotin Roglič na Koroški cesti 19 po novem letu. Več je razvidno iz inse-rata v današnji številki. m Jugoslov. Matici je daroval gosp. Adolf Brun 100 D. Iskrena hvala! . vm Podružnica društva upokojencev južne železnice naznanja tem potom svojim članom, da se vrši v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldan v Gambri-novi dvorani v Mariboru redni občni zbor. Vabljeni so vsi člani, da <3e zborovanja udeleže. Dnevni red glasom društvenih pravil. — Predsedstvo. m Pevski zbor Glasbene Matice « Mariboru priredi v soboto, dne 6. t, ?.a te. prijatelje zbora v ve- liki in mali dvorani Narodnega dom* družabni večer s petjem, godbo, ko- -mičnimi prizori, plesom itd. Začetek ob 20. uri ^'ečer. Vstopnine ni, pač pa se v>odo v svrho kritja stroškov pobi" •ra.it prostovoljni prispevki. — Odboiv m Volitve v pokojninski zavod. Dne 8. t. m. ob 8. uri (20.) se vrši v gostiln1 Stara pivarna v Gregorčičevi'ulici se-stanok druge skupine (trgovina in spe* dicija) .katerega naj se zanesljivo ude* leže vsi vabljeni zaupniki. m Trgovski ples. Kakor smo že en' krat razglasili, se vrši v soboto dne 1& t. m. trgovski ples, katerega priredi' trgovski gremij v Maribora v korist tr* govski nadaljevalni šoli ju nameravani ustanovitvi trgovskega doma- Vabi?* se že .razpošiljejo in bodo do 8. t. *»• vsem onim. od katerih tuno imeli naslove, dostavljena. Ker nam pa mnogo naslovov manjka, prosimo vse one k> | ne dobe vabila in bi se te prireditve radi udeležili, naj oddajo svoje natan-čne naslove pri trgovskem grem iju ali Pa pri sledečih tvifdBcaih: Vitko Weis-w Drago Eosina, J. Baloh, Alex. Starkeh I. N. Šoštarič, Pinter & Lenart, Mil03 Oset, Karl Worsche, J. Sirk in J. Ba®' te«r, f •'?aribor; 6. jifltiifjr !923*T' '*"■ ...________oMB VT£ E tJHST* m 0 lepotah Slovaške. Sinoči se 5e Vršilo v mali dvorani Narodnega doma Predavanje o lepotah Slovaške, ki ga je priredila Jugoelov.-češkoslovaška Ega. Predavanje ie bilo izredno dobro obiskano, dvorana natlačeno polna, tako c’a mnogo občinstva sploh na dWbilo Prostora. Skiop tirne slike je razlagal &• dr. A. Reisman. Približno eno uro fx> se vrstile pred mami pestre, Krasne k* romantične slovaške pokrajine; spoznali smo zanimive ljudske tipe in običaje ter čudovito lepo slovaško ljudsko i-t metno st (vezenine), .videli smo ostanke davne preteklosti, talko na pr. Sva-toplukov grad v Nytri itd. Sliike so sedo lepe in uspele, izbrane z umertniškini okusom in so vzbujale med gledalci Pravo vzhičenje nad lepotami bratske Slovaške, dežele, ki' je bila pred prihodom Madžarov naibližja in najsarod-nejf a Jugoslovanom. Hvaležni smo Ju-Koslov.-češkoslovaški ligi za ta užitek, občudovati pa moramo agilnost in dar lekovidnost češkoslovaške vlade, ki Podpira to propagando. Češkoslovaška ima namreč državno centralo za skiop-tične slike, ki jih' daje na razoalaigo Predavateljem in društvom doma in v inozemstvu. Tudi Jugoslovani imamo 'krasne pokrajine in zanimive narodne ■tipe im vendar — ikako malo storimo, da bi jih spoznali sami in Kako malo šele, da bi jih' spoznali v inozemstvu! — Mariborčani bi žeMi, da tukajšnja jugo-slov.-češkbšlov. liga; priredi več podobnih večerov in da iponovi tudi predajanje o lepotah Slovaške. m Ljudska univerza, V pondeljeK dne 8. t. m. ob poO 8. uri zvečer predava v mali kazinski dvorani g. prof. Favai o Tolstoju. Tolstoj je eden najtipič-nejših' predstaviteljev ruskega duha in ffuske literature, zato ga mora natančneje spoznati vsak človek, ki se hoče izobraziti. Priporočamo kar najobilnej-ši poset tega predavanja. V bodoče se bodo predavanja vršila redno ob pon-deljldhl m Važen sestanek mariborske krajevne skupine zveze industrijcev. Mariborska krajevna, skupina Zveze _ industrijcev na slovenskem ozemlju, sklicuje za torek dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne ,v maili Gotaovi dvorani svoje člane k važnemu sestanku, piri katerem se bodo obravnavala nekatera aktualna vprašan ja, tisoča se industrije. Na dnev nem redu so med drugim davčne zadeve, vprašanje inozemskih, v naši državi zaposlenih kvatfficirancev, nova devizna politika, železniški promet ter [vse panoge socialnega zavarovanja. m Ustanovni občni zbor »Društva prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru« v kmečki sobi Nakladnega doma je sinoči ob številni udeležbi lepo uspel. Izvolil se je sledeči odbor: Dr. Josip Rapoc, predsednik, dr. Fran Toplak, podpredsednik, ravn. ‘J. Zupančič, blagajnik, Eram Peternel, tajnik za .slov. korespondenco. Nikio Štemipihar, tajnik za amgil. korespondenco, dr. Janko Kotnik, knjižničar, gdč. Nada Vrščaj, gospodar. Članarina ee je določila na 2 din. mesečno. Društvo 30 našlo zavetišče v poslopju realke, kjer se bodo tudi vršili učni tečaji angleškega jezika. Na predlog g. prof. dr. Kotnika se oivorita samo začetniški in koarverzaoijski tečaj. Tekom razprave se je pojavila možnost, da se ta namera prav kmalu uresniči. Vendar to društvo stremilo za tem, da pridobi *a te kurze strokovno angleško moč, Id Pa ji je treba zasigurati obstanek'. To Pa je mogoče le tedaj, če so priglasi čim v©č udeleženev na tečajih. Prijavna Pola ostane tudi še nadalje razpoložena Pri zdravniku dr. Pr. Toplaku, Glavni frg 18. m Klub jugoslovenskih1 rez. častni-kov v Mariboru ima v torek dne 9. t. m. Qb 5^. uri odiljorovo sejo v Narodnem doanu. Ker se isti večer vrši elitni kon-®®Pt, se naprošajo tovariši odborniki ^ pridejo točno k seji. Na dnevnem ^u je več važnih točk. m Pečnikov učni zavod za ritmično Gimnastiko in moderne plese priredi v ®®deljo 7. t. m. zopet opoldanski ples oc do 12. ure. Zadn ja opoldanska ples-^ Prireditev je bila zelo dobro ohisfca-kar je prikazalo, kako se elegantni pribor zanima za take zabave. 8 15, ’ ®*. prične novi učni kura za moderne p®«©; v. tem kurzu se bodo poučevali ?*dj tango, camel-walk itd. Vpisovanje Krekovi ul. št. §, dnevno od 1L do 12. m Pozor pred gojluff. Te dni sta dve dekleti nabirali z lastnoročno pisano polo za društvo revnih nčencev ter r Krekovi uHd izvabili strankam znatne »ote. Pokazale Je ena med njimi — ko se je zihtev«lo, naj se legitimira — droben listič z žigom Glasbena Matica n podpisom Topič, ki ga je sigurno leje izmaknila. Opozarjamo občinstvo, da »obirajo v društvene namene izključno e Slani odbora. Pač pa je dalo društvo rsem iolskim vodstvom v svrho propagande nabiralne pole, ki so pa izključno lisane s strojem in overovljene z druStvenim žigom. Potom takih pol so marljivi šolarji nabrali v kroga svojih znancev veliko itevilo Članov in društvo znatno podprli. — Vse lastoročao pisane pole brez draitvenega žiga pa so pre-lrzna goljufija in vodstvo bi bilo občinstva zelo hvaležno, ako bi bilo mogoče take laži-aabiralke zaslediti ter izročiti zaslnleni kazni. Društveno vodstvo. m Samomor. Danes dopoldne se je vrgel kočijaž ravnatelja Narodne banke, Ferdo Valenčič v samomorilnem namenu na tiiru pred vojaškim skladiščem Ob železnici pod lokomotivo. Bil je seveda na mestu mrtev. Zjutraj je obvestil svojega gospodarja, da radi slabega vremena ne bo zaprege!. Pozneje je izročil ključe vrtnarju ter mu rekeC, da gre »pod lokomotivo«. O tem so bile takoj obveščene varnostne straže, toda mož je med tem že izvršil svoj namen. Vzrok samomora ni znan. Bil je že pet let v tej službi in ni kazal nezadovoljstva. Narodno gledališfe. ■;r,ySi'itf" . Repertoire: ■ Petek", 5. jan. »Užitkarji«, C (ikupo-ni). Premijera. V soboto G, jan.: ob 15. uri »Golgota«, lav. — Ob 1934. »Faust«, izv. Gostovanje Zd. Knittla, člana Narodnega gledališča v Zagrebu. V nedeljo, 7. jam. ob 15. uri »Mrak« izv. Vprizori jugoslovansko napredno akademsko društvo »Jadran* iz Ljubljane. — Ob 1934. uri »Baron Trenk«, izv. (Kuponi). V pondeliek, 8. jam.: oj 15. uri: »Pogumni Tonček« mladinska predstava. V torek, 9. jan. »Užitkarji«, Gostovanje v Celju. Užitkarji Kmetfkt tragedija ▼ treh dejanjih. Spisal Alojzij Ram e e. Relira Vala Bratina. 01 EBEi UJitkar................... Njegova tena........... . Njqji snaha............... Njen ain&ek, atitkarjev vnuk . Seaed Njegov sin, snabin ženin . . MtSelar • ••••••«•• Sodnik .......... Star kanelift ........ Hlada goapoditaa ..... Troje kmeUkih S en s V . Dejanj« m vrt) ▼ dan&mjem de pasla. . Bratina . ŠaStarjeva . BakSekova . Rasbargerjera . Grom .Janka . Kosič . . Rasberger . . Jerman . . Savineva ( Kraljera . \ Petkora ( Hara>torič«va <*»u ed adventa Ki »Užitkarji«. Opozarjamo cenj. ob črnstvo na današnjo pi-emijero »Užit-karjev«, najnovejee in najboljše llem-čevo diramatsko dek). Pri predstavi bo navaoč avtor satfn. Naša dolžnost, je, da v kar največjem številu posetimo današnjo predstavo, ki bo nedvomno nudila lep umetniški užitek. »Faust«. V soboto, 6. jan. gost a je v »Faustu« nam že znani in priltubljeni tenorist g. Zdenko Knittl, član zagrebške opere. »Mrak«. V nedeljo 7. t. m. ob 15 uri vprirori v tukajšnjem gledališču jugoslovansko napredno, akademsko društvo »Jadran« iz Ldubliane znamenito Petrovičevo dramo »Mrak«. Zvečer ob Tt9'A. pa se vprizori 'zadnjič v sezoni priljubljena opereta »Baron Trenk«. Sprememba repertoirja. V soboto 6. t, m. ob 15. uri odpade predstava »Pogumni Tonček«, ker je zadržana vojaška godba. V torek, dtne 9. t. m. gostuije mariborsko gledališče v Oeliu z najnovejšim Remčevim delom »Užitkarji«, kmetska trafiredii* v deiawih. Nekaj važnejših določb iz novega stanovanj* skega pravilnika. Stanovanjski urad objavlja: Ker je s 1. .januarjem 1923 dobil obvezno moč novi stanovanjski pravilnik z dne 29. nov. 1922 razglašen .v Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo pod št. 420, opozarjajo se stranke zlasti na nastopne odredbe istega: 1. V smislu čl. 7 novega stanovanjskega pravilnika imajo one stranke, katere posedujejo novo zgradbo v, kraju svojega bivališča oproščeno vseh omejitev ali dobe tako novo zgradbo, stanujejo 'kot najemniki v tujih hišah, v roku 15 dni predložiti stanovanjskemu oblast-vu prijavo o svojem dosedanjem stanovanju. 2. V smislu čl. 13 mora hišni posestnik, če se stanovanje izprazni, najkasneje v 15 dneh, odkar mm je znano, da se najemnik izseli, in v 24 u rah, ko se je najemnik izselil, o tem pismeno obvestiti stanovanjsko oblastvo v Mariboru, po čl. 14 pa, če lastnik’ ne učini prijave v smislu čl. 13 in odda tozadevno stanovanje komu, ali če učini tozadevno prijavo še le ko je oddal stanovanje, ali če se brez dovolila stanovanjskega oblastva kdo vseli v tozadevno stanovanje, dodeli stanovanjsko oblastvo to stanovanje komu drugemu, vseljena oseba ali lastnik pa se mora izseliti. 3. V smislu čl. 23 pa mora, vsaka stranka, katera se obrača na stanovanjsko oblastvo za. intervencijo, vnaprej plačati v gotovini 20% pristojbino od enomesečno dosedanje najemnine, ter so od te pristojbine oproščene samo one stranke, ki imajo potrdilo pristojne oblasti o siromašnem stanju. Vsled tega se pozivajo tudi one stranke, katere so tuuradno že predale prošnje za dodelitev družinskega stanovanja ter še refldktirajo na tako, da tuuradno naknadno plačajo gori imenovano pristojbino 20% pristojbino, ker se sieer njihove prošnje 'ne bi moglo upoštevati. Pri tem se naglasa, da v smislu čl. 14 stanovanjskega pravilnika stanovanjsko oblastvo od 1. jan. 1923 ima pravico dodeljevati samo izpraznjena stanovanja. Nadalje se pid pomni, da imajo v smislu čl. 14 prvenstveno pravico do stanovanj v obče aktivni državni in samoupravni uradniki in uslužbenci, ki so službeno vezani na dotični kraj in oseb, ki se morajo izseliti, ker njih stanovanja podirajo, če so bile take osebe čiani (domovinci) dottičnega kraja pred dnem 25. julija. 1914, potem o-sebe, ki se bavi jo s posli širšega javnega interesa. 4. V smislu čl. 19 ne veljajo razen odredb čl. 20 za podnajemnike omejitve po novem zakonu o stanovanjih in po stanovanjskem pravilniku. Vsled tega stanovanjsko oblastvo ne razpolaga s sobami, katere se oddajajo v pona-jem, ter tudi ne z višino najemnine teh sob. V smislu el. 20 pravilnika pa ima lastnik pravico, da je deležen od dne 1. jan. 1923 podnajemnine, ki jo dobiva najemnik z oddajanjem posameznih delov, in sieer: a) za prostore z opremo 15%; b) za prazne prostore 30%. Izselitev najemnikova na kakršnikoli osnovi ima za posledico tudi izselitev podnajemnikov. 5. V smislu čl. 16 pridrže najemniki stanovanj in lokalov — poslovnih prostorov — ta stanovanja in te prostore od dne 1. januarja 1923 do dne 1. jan. 1925 za dotedan jo ali za sporazumno določeno najemnino ali pa za cene, ki jih odredi razsodišče, če so najemnik in najemodajalec ne moreta sporazumeti. Spore o višini najemnine rešuje razsodišče, sestavljeno pri stanovanjskem oblastvu I. stopnje' v Mariboru, v smislu predpisov čl. 16 in 17 novega stano van jakega pravilnika. 6. Po predpisu čl. 37 stanovanjskega pravilnika se vlagajo prošnje za stanovanja pismeno ali pa se jemljejo na zapisnik po ustno izraženi želji. V prošnji mora stranka navesti svoje ime, zvanje in svoj .poklic, število, starost in zvanje članov svoje rodbine, stanovanje, v katerem sedaj stanuje, iz koliko in kakšnih prostorov sestoji stanovanje in zakaj1 ga zapušča in iz koliko prostorov želi drugo stanovanie. Toza devne tiskovine se dobijo pri tukajš stanovafliatoa yyadu. » o«7 icvninuKi w najemMKr* .. niso plačali dolžnega državnega davka za predzadnje trimesečje. 8. Vsi prestopki odredb zakona o stanovanjih in novega stanovanjskega pravilnika se kaznujejo z denarno kaz-io v znesku do 15.000 din. Naposled se sitranke opozarjajo. <£a stanovanjsko oblastvo (v smislu 61, 25 m 26 stanovanjskega pravilnika), Vate. obstoji iz predsednika in 2 priseB&nv —v rešuje posle, ki jim nalagata zakon o stanovanjih in stanovanjski pravfit-"'k, po tozadevnih predpisih. ■ Uradna dneva sta kakor dosedaj-v sredo in soboto od 9.—12. ure. 'druge dneve se stranke sprejemajo le ,v selo nujnih in neodložljivih slučajih'. ' Vloge v stanovanjskih zadevah' ®«, rajo biti kolekovane nastopno: 1, vsako prošn jo ali vlogo 3 D. 2. Za prt£-nje, v katerih se zahteva pismena, looba (odgovor) 13 D. 3. Za pritožbo 4. Za vsako prilogo 1 D. V privateib stanovanjih predsedifti-ka, njegovega namestnika, kakor tudi stanovanjskega oblastva in rafe. sodisoa, ee stranke ne sprejemajo pod nobenim pogojem. 4. V ___ stiti s predpisi novega stajiovanj&k€*ga pravilnika ne lastniki ne najemniki, Kultura in umetnost x Revček Andrejcek. V nedeljo, dne 1.1. m. ob pol .16. uri se vrši otvoritvena ,]>redstava Ljudstva odra v Mariboru z mano narodno igro »Revček Andrejčak«. V, vlogi Anžeta gOHtuje g. Janko dan mar. Narodnega Ker so priprave za pr.vo predstavo m-htevalo mnogo stroškov, se pričafcaja. da 1>o mariborsko občinstvo ptmu4-.^> predstavo v velikem številu. x Josip Jurčič, Spisi Urada dr! Grafenauer. III. zvezek. Deseti brwfc — Nemški valpet. 1922. Založila Jugoslovanska knjigama v, Ljubljani. C4m» broš. 15 D, vez. 23 D. — iKdo na prmi^ Jurčičevga »Desetega brata«.? Bmi slovenski roman je. Bere ga raii šlitr dent, bere kmet in delavec, bere ga gty spoda. Naravno nam riše v njem! lluečduo življenje na gradu Slemenioe, dtra«ti-čno je vpletel v. svpj romam stično postavo vedno veeekga in dw-tipnega Krjavlja, ki je za rk^t vafflcHč oruginalov, romantično skcivnoflfctee nam opisuje životarenje Desetega b*»-ta Martinka. Poln notranje tinalggfiBr • vendar kot .vesel sotočen w«rak;( zabava stric Dolf s svojimi latinskimi drobci. Tip starega grešnika, ki poikoiro za svoje mlade dni, je PStoHr Marjan, kot nesimpatična svoj protiutež v simpatičnem! Srn' no odkriitem tekkneoa1 iLomna Kasmo. Dobra Manica nas spremiia slčozf m kot oMrvsss. lje va hčerka ji je verna družica. Doktor je živel naš pokojni' Verovšek, je s mo* jim neugnanim humorjem in nepnetiae-Ijivo igro skoro izpodrinil romian. tfle« dje so raje gledali Govekar jemo ti nacijo, kakor pa' brali Jurčiča. . Sto Verovška ni več med1 nami in. pržatij^ ženi Mohorjev »Deseta brat« m je ras. ■trgal in raztepel bogve ITrm rm, Zaltb be m Grafenauerjeva ljudska izdaja, HČ& m ji pridejane prav zanimive opomniš, 3ri zadovolje radovedne poglede za Ba-lise pisateljevega rnstvarjanja, nuno. prav prišla za če® dolgo zimo. Zakaj »Desetega brata« bodo ljudje vedno ■ veseljem in slastjo brati. Saj Jurčič us potrebuje nikaikega posebnega priporočila. že ime samo vleče. Ker je {jTnr-čič v izdaji Narodne tiskarne že dvr-no razprodan, in dr. Prijateljeva, masr izbaraa. a strogo znanstvena, histerično kritična izdaja, ne bo našla pflti med najširše sloje našega naroda, jpaito bo Grafenauerjeva poljudna ljudska izda ia zamaSila. brezdvomno vttc3 y ih-ši literaturi. Povestim »Nemški val-pot« je delo stare romantične Sofe fe se nam ztJi Kot dos-ver znanec '?|6^ pretelkliih1 dni. Vendar ima lepo narodnostno tendenco, ki sicer nikjer da ue legitimacije, $ Šestmesečno veljavo ostanejo še nadalje v veljavi. g Cene drv so zadnji čas v Avstriji zelo padle, ker je v izvozu nastala popoma stagnacija. : g Češkoslovaška valutna politika. — Češkoslovaško finančno ministrstvo bije težek boj za vzdržanje češkoslovaške krone na dosedanji višini. Vsote, ki so vale namenjene v to svris©, so že skoraj izčrpane. To vedo tudi razni valutni špekulanti, Id so pričeli s svojimi zahrbtnimi borznimi manevri. V kaki nevarnosti so pri tem tudi valute drugih držav, lahko presodimo, če pomislimo, da je češkoslovaški gospodarsKi položaj kolikortoliko ustaljen in trden »m mnogim drugim državam. — Kljub temu pa se mora boriti oroti raznim spekulacijam, ki ogrožajo češkoslovaško krono. V tej borbi jim največ koristi aktivna trgovinska bilanca, ki' utrjuje in ojačuje ono v stabilnosti in napredek češkoslovaške valute. V prvem polletju minuloega 'leta je znašal izvoz 10 in pol milijard ČK, uvoz pa samo 7 in pol milijard, tako, da je bila bilanca kljub težki krizi v industriji še znatno aktivna. g Svetovna cena zlata ‘n srebra. Na! londonskem trgu je cena zlata padla, Točasno znaša 90 šilingov 7 peno za unčo, in je najnižja cena izza 12. sept, 1939. Na j večje količine zlata se stekajo v Newyorku. Srebro pa je sploh' zelo nazadovalo. V zadnjem časi; se je po* težaj nekoliko izboljšal, to pa radi pomanjkanja zalog na Kitajskem. V Berlinu notira 1 gram platine 20 do 23 ti-soo mark, 1 gram zlata 5.100 do 5,200 mark, 1 gram srebra pa 100 do 173 mark. @23—g»j—gaj—©j—O—gg—gg]—©—gg VSE SOMIŠLJENIKE V MARIBORU OPOZARJAMO, da poteče reklamacijski rok za vpis v volilne imenike za narodno skupščino dne 6. jan. 1923 zvečer. Vsakdo si naj v tajništvu demokratske stranke v Cankarjev! nf. št. 1 — kjer so imeniki razpoloženi —■ vpogleda, ali je vpisan. S}—|g}_jg}—©-(g)- gjj—jgjj Iz življenja in sveta. Razbojnik v ženskem krilu. v K°parski napadi v Voj vodini irt južnih krajih naše države niso nič nenavadnega. Tako se je v bližini Sremskih Karlovcev odigral nedavno sledeči dogodek: kmet Božidar Mišič iz. sela Kača se je peljal s svojim konjičkom v mesto, V gozdu, skozi katerega vodi pot, je srečal neko žensko, 'ki ga je prosila, naj jo vzame na voz. Ko se je ženska vzpenjala na voz, jo zapazil, da ima pod krilom moške hla-oe. Tudi glas se mu je zdel sumljiv. J. ostalo ga je strah. Premišljal je, ka« ^ J?.1 se neljubega gosta iznebil. Po-sluzrl se je stare in znane zvijače. Spustil je bič na tla in prosil sopotnika, , naj mu ga pobere. Ko se je navidezna! zenska skobacala zopet na tla, je pognal konja v dir ter pobegnil. V mestu je prijavil zadevo policiji. V Košari, Ivi jo je ženska pustila na vozu, so našli, dve ročni granati, bodalo ifl dva nabasana samokresa. Uvedena J® preiskava, toda ropar v ženskem kril n še ml pod ključem. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluj« ob nedeljah od y810.—%!!. ur« in ob četrtkih od ya19.—V820. M. 64 , Odpoved najemnih prostorov po novih predpisih. Keda;i vam smejo odpovedati proeto-r®' ki jih imamo v najemu, in kedaj smemo odpovedati v najem oddane Prostore, to sta .vprašanji, iki nas zade-vata radi stanovanjske krize v živo. Z Povim letom stopijo v veljavo precejšnje spremembe. Zato je potrebno, da smo o njih poučeni. S1. jan. 1923. ugasne veljava Uredbe n_staaiovanjih itd. z 21. 5. 1922 (Ur. list U—-21) ® malimi izjemami, ki veljajo še vnaprej, a ki se odpovedi ne tičejo, ki Pravilnika o stanovanjih itd. z 17. 10. 1921. (Ur. list 130—21). Po 61. 1. *ak. in prav. stopijo v veljavo predpisi občih zakonov o najemnih odnošajih*) Tudi sedaj hišni 'lastniki še nimajo 1’s© pravice, prosto razpolagati s svojimi prostori, (izvzemši v novih hišah), vendar pa jim je nekaj iste v nasprotju 8 dosedanjimi predpisi vrnjene. Pred-ritero. imajo pod izvestnimi — niže označenimi pogoji — pravico, vseliti se v lastno hub, in v to svrho odpovedati najemniku, stanovanje. Lokali za o-Pravljanje trgovine in obrata, ki so bili oddani v najem po 24. 3. 1920, 60 odpo-veclliivi brez posebnega razloga. Ce so kili pa oddani pred tem časom, pa le tedaj, če so lastniku ali njegovim otrokom potrebni za delo v njili. Podnajemi se lahko odpovejo brez razloga. Omejitve, ki pa še branijo lastniku, c!a bi poljubno odpovedoval,bodo veljale do 1925, potem pa se državna zaščita na jemnikov neha. Novi predpisi razlikujejo trojne najemne prostore, in sicer: 1. stanovanja, 2. poslovne prostore in 3. lokale za o-Pravljanje trgovine in obrta, ter določajo za vsako teh treh vrst tudi posebne razloge, ki služijo za podstavo njih odpovedi. Težko bo včasih, določiti mejo med poslovnimi prostori in lokali za opravljanje trgovine in obrta; na splošno se lahko reče, da so poslovni prostori vsi oni, ki se ne uporabljajo za opravljanje trgovine in obrta (pisarne itd.). Vsi drugi pa so lokali. *) gakon prav. .prevajata napačno »najemninskih« namesto »najemnih«. '''V .originalu pišeta, »zakupnih odnosa«, bi so veljali v Sloveniji pred 1914, a z omejitvami, ki jih določa stanov, zak. IPo tej stilizaciji novele k obč. drž. zakoniku ne bi prišlo v poštev; vendar tee bo to vprašanje pojavilo poredkoma, ker stanov, zakon le malokje pušča o. d. z. do veljave. I. Razlogi za odpoved stanovanj in poslovnih prostorov. 1. Najemnikovo ponašanje. Toda to le tedaj (čl. 5 zak., 61. 8 prav.) ako je ponašanje razlog za odpoved po občih predpisih posamezne pokrajine. V Sloveniji določa § 1118 o. d. z., da najemodajalec najemno pogodbo lahko odpove, ako najemnik na znatno škodljiv način uporablja stanovanje. Torej je v Sloveniji ponašanje razlog za odpoved po obči zakonski odredbi § 1118, o. d. z. Zato lahko najemodajalec odpove iz sledečih vzrokov: a) Vsako uporabljan je stanovanja na očito škodo lastnikovo, bodisi da sc .povzroča ta škoda spričo velike nemarnosti najemnik,'*ve, bodisi po njega kirivdi. Škoda mora biti očita, vsaka neznatna kvar ne bo dovolj: tudi se mora stanovanje uporabljati tako nepravilno, da trpi škodo. — Ako nastaja škoda iz pravilnega uporabljan ja, to ne l*o razlog za odpoved. Najemnik je za to škodo odgovoren tedaj, če jo povzroča namenoma sam ali po drugih; pa tudi tedaj, če nastane ista iz velike nemarnosti, to se pravi, če postopa s stanov. predmeti talko, kakor se ne postopa na splošno. b) Uporabljanje najemne imovine zoper njen namen. Najemna imovina so stanovanjski predmeti, sobe, kuhinje, pa tudi pritikline, klet, drvarnica, podstrešje, pralnica i. dr., dalje tudi pohištvo in pripadnosti k stanovanju. Najemna imo-viua se uporablja zoper njen namen, če se rabi za Kaj druzega kakor za to, za .kar je pogodbeno in po moji naravi določena. Stanovanjska soba. za stanovanje, ne za kopalnico: kuhinja ne za pralnico; klet ne za blagovno skladišče; podstrešje ne za shrambo ‘kuriva; stanovanje ne za prostitucijo itd. Ni treba, da bi nastala kakšna škoda iz takega uporabljanja ali pa kakšno motenje hišnega reda. c) Ponovni težki prekrški hišnega reda, kolikor ti predpisi ne nasprotujejo odredbam zakona o stanovanjih in njegovega pravilnika. Hišni red je ali predpisan, ali običajen, ali trn se poda ja sam iz ozirov na zgradbo in na. sostanovalce. Prekrši se tedaj, ako Kedo kaj stori ali opusti, kar bi ne smel odnosno moral storiti. Loputanje z vratini, ropot, igranje, kričanje ponoči« nezaklepauje hišnih duri, nečiščenje 5td, Prekrški morajo biti ponovni; enkratni prestopek zoper hišni red ne zadostuje. Ponovni bodo zlasti tedaj, če se najemnik vkljub opominom ne poboljša. Nadalje morajo biti težki. Kedaj bodo taki, to je treba pre- soditi v vsakem slučaju posebej. Na'Red v koči velja isti kot v drugih puma. splošno so težki tedaj, če z ozirom na kočah SPD. Za člane SPD. in Člane -v zgradbo in sostanovalce ni več mogoče, " JZSS včlanjevih klubov velja pristojbini stanovati s kršilcem pod eno streho. j za bivanje v koči do 24, ure od osebe: č. Ce zaostane najemnik v izpoluje- Din 10'— (prenočnina vstopnina, luč in vanju svojih obveznosti glede plačeva-, kurjavs), ;a poset koče brez prenočnine nja najemnino zaporedoma dva mese- na Din 6’—. Za nečlana na v*H« mm m , n -,i . . , Pa Dm 6 —• Za nečlane pa velja prve ca. Ta odredba nikakor 110 izpremtnja1 pristojbina s prenočnino vred Din 15*— udomačenega načina, po katerem se;fl bivanje v koči podnevi brez p«- Da ne bo nikakega plačujejo najemnine po občih zakon- j skib predpisih. Pri nas se običajno plačuje najem- J nina stanovanj prvega vnaprej za celil mesec. Ako pusti najemnik preteči brez plačila dva meseca, mu lastnik zato lahko odpove. Ako pa je udomačeno, da se plačuje najemnina v daljših presledkih' občih zak. predpisov, potem veljajo le-ti, in odpovedi radi dvomesečnega zaostanka na najemnini ni. mo- nočnint Din 8*-nesporazumljenja opozarjamo, da tfflb vajo prvooraejene znižane pristojbina samo oni člani SPD in JZSS* ov, ki se izkažejo s pravilno izstavljeno izkaznico 1. 1923! Noben drag izgovor ne velja. Sportaiki in turisti! JZSS se je potrudil po svoji moči da se je otvorfla prVa topla zimska koča v planinah, storite OLViiVjjO. JJUCb {UCUJiCJUlll.-JDU.JL JU. JLILU- «v* . , , j*. « »------ITT' goce »podati. Te predpiise webuje § 1100,1 ^ , ; " obisk povoljtn hi o. d. z. Po njem so plačilni roki prod- \ I. Vi1" 8 podana podlagal vsem. dogovorni, potem krojevnoobi- "** čajni. Čo je najem dogovorjen na več let, so polletni, pri krajši dobi pa se plača najemnina šele po preteku dobe, za ko jo je stanovanje najeto. d) Zaradi zidanja novih zgradb namestil starih1. Ta odpoved pa ni širšega interesa in jo zato izpustim. Kakor je razvidno iz točk a) b) ih o) govori postava splošno in ne omejuje razlogov za odpoved le na: najemnika. Iz tega: se mora sklepati, da ne misli le na osebo najemnika, temveč podaja o-značene odpovedne razloge zoper najemi nKa tudi tedaj, če so se pregrešili po njih' člani njegove družine, posli, podna jemniki in osebe, iki prihajajo k njemu, •- (Dalje prihodnji.) Turisftka in šport. Smučarski propagandni Izlet na Bloke dne 6. in 7. januarja 11. se odloži na poznejši Čas, istotako se bo pričel tudi smučarski tečaj v Bohinj« ob ugodnejšem čas«, ki ga pravočasno objavimo. (TPR) Koča na Veliki planini 1555m nad Kamnikom. — JZSS javlja svojim klubom in turistom, da bo koča ua Vel. planini od 6. t. m. dalje oskrbovana. Tozadevne pripomnje izidejo še tudi dne 5. t. m. po časopisju. Kočo bo oskrboval Anton Zmitek, rojen Bohinjec, ki bo imel za prenos živil in podporo še enega pomagača in varuha. Turistom bo sprva na razpolago: čaj, kava, grahova juha, žganci, konserve, sir, sardine, vioo ter tople sobe in ležišča z odejami. N. B. Kruh naj prinese vsak sata seboj! Pozneje se bo obskrba koče Še bolj izpopolnila, kakor bo pač kazal obisk- za nadaljnjo izpopolnitev kočt na VeL planini v lepši in ugodnejši plmfaufti dom! Ob tej prilikiopozaijanaoobiskovalce Vel. planine še na sledeče: nihče naj ne hedi sam, temveč U v družbi; tovarišija naj drži med seboj disciplino! Cez Pasjo peč se hodi po risal po desni, zgornji poti navzgor, ne po levi poti vodoravno pod Pasjo pečjo! Manj vajeni turisti naj uravnajo izlet tako, da pridejo še pri dnevu, ne pe v mraku ali ponoči v kočo. Brez pravilne oprave in opreme naj ne hodi nihče na Vel. planino po zimi! — Smuka na Vri. planini izvrstna! (TPR) Celjske vesti. Vlom. Od pehKa. na soboto pretečenega tedna se je izvršil aopet drzen vioo* w podstrešje poslopja v Cankarjevi utirit št. 7*,y Celju. Vlomilci so prišli v to poslopje iz sosedne hiše ter so odsedi majorju S. perila rv precejšnji vredno* ati. Skušali so tudi priti v stanovanj« dveli drugih stranic, a se jim to ni posrečilo. Mora, eksistirati' v Celju arge-nizirana tatinska družba, 13 je frirVniBj perilo že tudi drugod. Varttostnr ni jo pridno zasledujejo. Novoletna statistika v celjski Župniji. Rojanih je bilo 388 otrok (205 moški h' im 183 žensk). Umrio je 4D4 onrib (230 moških’ im 184 žensk). Mrivam^p-nih je Mo 38 im 32 jati je ranoslo db Sooča leta. €0 se primerja gibanje preiti-valstva v župniji z letemr 19S1I, navdamo, da je bilo v leta 19@2 SM mastil atoga* mih, a da jih je tudi 39®oeai#TOnsrjo, \ go v letni 1921; pač pa je b3e 2® s več paročeaMhl namreč*®?. .-14 4' fr Pristopajte k CMDf i Berabard Kellermann: PREDOR. Roman. (Delfe) (109) Allan jo je pogledal hvaležno, toplo. »Res ste pre-liubeznjivi, gospodična Lloyd, da ste me poiskali.« je odgovoril in ji roko stisnil. . . . . Ethel se je pritajeno zasmejala. »Prosiim,« je dejala, »te dni nisem imela nič oprhvkov, pa sem si rekla. pen dem vendarle pogledati, kaj počenja Allan. Good bye!« In Ethel je odša. ^ *i»m«;- • m 2. Ta Večer je bila Ethel pri obedu tako izborne volje, da se je staremu Lloydu srce topilo. In ko sta po- obedovala, ga je odspredaj objela okoli vratu in rekla: »Ali bo inoj mali, Hubi pa jutri utegnil parnenutise z menoj o nečem važnem?« »Se nocoj, če ti je prav. Ethel.« »Ne, jutri. In ali hoče moj ljubi, mah pa storiti vse, česar ga1 njegova Ethet poprosi?* >t-»Če mi bo mogoče, dragica?« »Mogoče ti bo, pa!« Naslednjega dne je Allan od Ltoyda prejel svoje-ročno napisano, zelo prijateljsko vabilo, kateremu se 3e poznalo, ’da ga je sestavila Ethel. 1 »Bomo prav sami,« je vabil Lroya, »razen nas heh ne bo nikogar.« . . , Ko je Allan prišel, se je pokazalo, da je L!oyd izborne volje. Odkar ga ni .videl, se je starec sc bolj zgrbil, hi Allanu se je zazdevalo, 'da že začenja posta-jati nekam otročji- Tako Je bil Attanov poset (Vi lanski teseni dočista pozabil. Iznova mu je prav« vse podobnosti Ethelinih pravd in se smejal, da je bil ves Molzen, ko je pripovedoval, kako je Ethel imela oblalst-,vo za norca in plula križem morja. Kramljal je o vea-kojakih novSi rečeh, napravljenih to jesen in znmo, o •'handaiih in volitvah. Čeprav so mu možgani pesah, te .bil še živahen, poln zanimanja za .vse novote, pre-Kanjen in zvijačen. ABan se je pogovarjal razmKbMK). 5,3-i so ga nemalo zaposlovale lastne misfi. Toča prfflce, ^ bi sprožil besedo o predoru, nl brlo in ni bilo. Ltova Mu je razkazoval črteže za zvezdarnice, katere je nar Merjal podariti temu in še temu narodu, m prav ko je Allan mislil zaokresedti na ono, kar mu je bilo na srcu« jc strežaj javil, da pričakuje miss Lloyd gospoda ki »Nimam pravega sluha zanjo,« je odgovoriltABob obedu. Lloyd je prikimnif. >KaJko pa!« je začel s poufr- Etlie! je bila oblečena kakor za na dvorni ples.; sirvo tehtnostjo starcev. »Vi morate preudar jatlfe Bila jc divno lepa. Vse na njej je bilo bliščoba, čvrstina, Vam glasba ne rabi’. Z menoj je b3o prejšnje čase iveličje. Da je ni kazil oni razraščajoči se lišaj na. tančno tako. AH ko sem se postaral in se je ____________ obradku, bi bila prva lepotica vsega Newyorka. Alla- potreba, da nekoliko posan»arim,se mi je ncoan-na je pogled nanjo čudno presenetil. Saj bosi e j nikoli' no priljubila. Glasba je samo za otroke, ženabe-« lini zapazil, kako lepa je. Še bolj pa ga je osupil igral- j poglavce —« ski talent, ki ga je razvila pri pozdravu. _ 1 »Fej te bodi oče!« je zaklicala Ethel tz sSieje«*?*#. »No da ste le prišli, Allan!«^ je vzkliknila in j^lnepa stola. pogledala z žarnimi, # odkritosrčnimi* temnomodrimi j »Govorkn, Kakor ml dovoljujejo starostne sfctaftp« očmi »Kako dolgo se nismo videli! Kje ste nek tičali. AHan yd da! prliko in Allan je rekel določno in glasno: »Dajte mi svoje ime, gospod Allatt, p* začnem jutri!« Na to jc Lloyd odgovoril premišljeno: »2e davno sem Vam namenil neke nasvete, AHan. Nakanil eem Vam bil celo v tem zmfelu napisati beseda ko ste bffi odpotovali. Toda Ethel je rekla: ,Počakaj, *da pride Alton sam k tebi.’ Ni dopustila'!« In Llovd je klokotal zmagoslavno raboSri©?*«, ‘da je Ethelo ošrknil. Iznenada pa se mu je na obrazu po-javt! izraz silne prestrašenosti, zakaj Ethel je naglotna • **“ , rianh vnete svoje oči varovati. _ „„ T , , , , ijuto udarila z dlanjo po slonihi stola gugalnika, ptenjfo »Zapoj nama kaj, dragica^« je sproztl Ltoyd m si, ^ Meda kvišku in z očmi bliskajoč kriknite: »Oče! Kako si le upaš reči kaj takega'?« (Daije prihodnjič^ Glavni urednik: Rndlrol R«h»r, .Odgovorni uradotit Rodoti— manoor. 5. januarja it)23. | ARKO COGNAC MEDICINA! DRUGA KONKURENCA MODERNIH PLE SOV (SHIMMY-DERBY) s tremi na dami za danie ter s tremi nagradami za gospode, se vrši v NEDELJO, dne I Redne prekomorske zveze IzBreraena preko Southamptona,Cherbourg v New-York s krasnimi zelo udobnimi amerikanskiml državnimi parobrodi družbe UNITED STATES LINES. Parniki odplovejo sledeče: President Roosevelt , 17. jan. 28. febr. America ...... 7. febr. 11. april I President Harding . . 14. febr. 81.marca George Washington . 21. febr. 28. marca Southampton in Cherbourg 1 dan pozneje UNITED STATES MNES Beograd, TravnKka ulica 1 1 In vse pomembne potniške pisarne. ? j Zahtevajte cenike in paropiovni red 5f. Š 7. t. m. popoldan pri FIVE 0’ CLOK TEA v KLUB-BARU gdč. in gosp. PEČNIK z novima sen zacijonalnima plesoma: STORCH TROTT (parodija) in C A M E L - WALK Prodala MzittifiSElUHanieviS. n. Novi Sad, Ljubljana, i Tuila, Dobrovnik, Pod-Ntt, SkopJK Veles, X»j«£»r ki Stfp. Ml Cenjeaim gosp. posestnikom avtomobilov in vozov se priporoča sedlas* m licas*. Navadna ia najfinejša dela. Cene znaerne. Izdelujem tudi nove strehe za otročje vozičke. 85 Ant. Cilenšek, Zrinjskega Irg 6. Mala oznanila Izgubilo se j* od Turada de Grajske kleti pol metra rjave ■vile z belimi progami. Najditelj se preti, da izroči svilo, ker je posebnega pomena, pri hilnici Mestne hranilnice v Orožnovi nliei 2. 24 Gostilna „Pri troh ribnikih". Daaes S. in jutri 7. januarja koncert. Domače klobase in pojedina krofov. Izvrstno staro in novo vino. Začetek ob 15. uri. Za obilen obisk se priporoča K. Priačič. 30 Vino. staro, jareninsko, 606 1 4 K 30, trelariua le plačana, proda Iran HochmOller, Maribor, Stritarjeva utica S. 22 Jnlca kom. C 6, kranjske klobase kom. K 18, med (strd) kg K 100, orehi k* K 24, jabolka kg K 8, krompir kg K 5, kakor vse drugo Ipece-rijsko blago na drobno Bajce-tneje v trgovini L Hoehmiiller, Stritarjeva ulica 6. 38 Sodi, 15 malih, od S0—140 1 na prodaj v trgovini Maribor, Stritarjeva uliea 6. 39 PoC Iz železa, zelo lepa, pri- Itravna sa vsako sobo ali Sion, se proda po zelo ugodni oeni pri Ferdo Vincetič, Gosposka uliea 27. Ig Hlgijonlčna brivnica so vsesa priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 Znajmske kislo kumareo nudi veako množino po najugod-uej8i ceni po K 8i— za kg. odprte in v sodčkih po K 25‘— kg. Hmelak & Conap.. Slomčkov trg, Maribor. 14 3-2 Za predstojrte predpustno zabava se dobe kresne pahljače, za tombola razne nlppes in drsge stvari, zlati in srebrni nakit za prodati pri Ferdo Vincetič, Gosposka ul. tL 17. 15 Odda se mebllrono stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in verande ped pogojem, da detičai kupi opravo. Ponudbe pod „Nov nameStaj* na upravo. 6 2—8 Zamenjam stanovanje v sredini mesta, obstoječe it dveh sobic in kuhinje z istotakim ali večjim, tudi na periferiji mesta. Pripravljen sem plačati selitvene stroJke. Vprašati ateljo Vlalič, Gosposka ulica 23 Kupim tudi stare trgov, stelaže. 2688 2-2 Kranjska klobase odvetnik v Mariboru (dosedaj v družbi z Dr. Irgoličem), naznanja, da je otvo-ril lastno pisarno v Vetrinjski ulici št. 8. 2685 2—2 in drago vsakovrstno špecerijsko blago, kakor: rum, konjak, likerji itd. se debi najcenejSe pri M. Slemeniek v Mariboru, Maistrova 17. 2682 dediči v Mariboru se priporoča cenj. občinstvu za najokusnejši rženi, beli in mlečni kruh ter najfinejše pecivo za čaj in kavo. 2501 Podpirajte slovenske tvrdke! Vse vrste perila za gospode bi 1 ■ M,|ii '1 dame, kakor ...........^ L srajce, « perilo, kon»*t hlače I blnacije Itd. ] pyjame Bj igluje p« nap opreme za ne« H n«sjih dnevnim j veste, otroiko H« cenah j ludmila Uackner MARIBOR. Koroška (esta if. 3li PerllO« 2595 78-6 klobuke deSne plašče, Čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno In galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri JAKOB LAH. Maribor, Glavni trg 2 Svln|ska mast, garantirano prvovrstna, soljeno slanino od debelih arbikih prašičev prodaja tvrdka D. S. Markovič, Beograd, zastopnik ta Slovenijo : Božidar Jovanovič, Maribor, Aleksandrova cesta 55. 2578 Zamenjava stanovanja. Snažno staaovanje v Sodni ulici z eno sobo in kuhinjo sa zamenja s stanovanjem » dvema sobama in kubinio, ovent. tudi v okolici. Naslov pove uprava. KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE O. D H KI JE NAJMOPgRNEJ^E URgJPtfl. 8^1’ ' H PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU H ■g OBLASTVOWI IN URADOM. PREVZEMA S VSA V KNJIGO VESKO STROKO SPADA« PS ■ JOCA DELA. n B gVR&BA 30UDNA1 CENI ZMERNI! gg štirisedežna, oblečena z usnjem, skoraj nova, se proda po najnižji ceni v Pletarni v Strnišču pri Ruju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, železn. postaja Sv. Lovrenc na Drav. polju. 17 3_2 Pristopajte k Jugoslovenski Matici, Dragotin Roglil, Maribor. Koroška cesta 19