« Štev. 11. Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 13. marca 1923. Leto XXXVI. trn 1 1 ■ • " ■'■■i t%lfW \' 1 Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Ob£8nska uprava". Izhaia »tako čredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu i« 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Posamezne it e vilke sc prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu „ Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravniltvu „ Domol j uba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. ssr |a naia skrinjica Dosedaj smo sicer obširno, toda nikakor še izčrpno o^isavali ogromno škodo, ki nam jo prizadeva centralizem s tem, da potom davkov, carine, taks itd. čez mero iz-mozgava v >e prečanske pokrajine in v prvi vrsti našo Slovenijo. Našteli smo že miljar-de, ki jib je Slovenija plačala v Belgrad, od katerih pa niti toliko in toliko nazaj, da bi vzdržala svoje najpotrebnejše ustanove. Naše bolnice so Komaj še senca nekdanjih dobro oskrbovanih bolnic, šole se zapirajo, univerza je na tem, da izdihne, ceste razpadajo, pošta vedno bolj omejuje svoje omrežje, kmetijski zavodi se opuščajo (žrebčarna na Selu, žebetišče na Brdu), vse drugo pa životari in hira kot ječfn bolnik in čaka žalostne smrti. S um o na davkih je Slovenija že lota 1921 vsak dan (Iv,- milijona kron več plač. 'a v Belgrad, kot je prejela. Kje pa so potem ogromne škode, ki jih imajo privatniki radi nemarnosti, brezobzirnosti in brc ^vestnosti belgrajske centralistične uprave? To pa ni edina stran centralističnega Jrelo. Poglejmo še drugo! Ko bi Slovenci ohranili prvotno avtonomijo, ki smo ^i jo Slovenci pod vodstvom prve nnrodre vlado (v kateri je imela večino SLR) ustvarili — ali pa če bi jo dobili | vsaj takrat, ko se je delala ustava, koliko I koristnih ustanov bi danes Slovenci že ime-| li, ki jih sedaj še nimamo iu jih ne bomo | pod centralizmom nikdar 'nieli. ' Mislimo samo na kmetijstvo! Kdo dvomi še danes o koristi in potrebi vseh vrst kmetijskih šol, ki so nam potrebne kot ribi voda!? Živimo v državi, v kateri slovenski kmetje v sedanjem stanju nikakor ne moremo konkurirati s slavonskim in banaškim kmetom. Pri nas je pri-delpvanje veliko dražje kot v Slavoniji ali Banatu. Zato je naloga našega kmeta, da dobiva iz zemlje to, kar se najbolj izplača iri sicer v največji meri, ki je mogoča. Zakaj / umnim pridelovanjem se da i/, naše zemlje skoro še enkrat toliko iztisniti, kot v resnici dobimo. Za vse to pa je treba praktičnega znanja, temeljite kmetijske izobrazbe, s katero so tudi rajhovski nemški kmetje dosegli na svoji zemiji uspehe, za kakršne jih mi lahko stokrat zavidamo. Brez vseh vrst kmetijskih šol pa to ne gre in nikdar šlo ne bo. Kje jih imamo danes? Ni sluha ne duha, dasi jih je Pucelj obljuboval kot mati otrokom Miklavža. In tako gredo radi premajhne strokov-ne izobrazbe milijoni j n miljarde v zrak, ki jih ne dobimo, ker jih ne znamo in ne moremo pridobiti. In toga je kriv centralizem in samo centralizem, ki samo izžema i/, nas. ne da nam pa ničesar. Slovenska avtonomija pa bi znala s sto-' venskim denarjem ustanavljati vse vrste kmetijskih šol, ki bi nam tekom desetletij začele prinašati milijone. Slovenski kmet bo moral dalje gledati, da se bo vrgel na tiste stroke, ki so danes docela zanemarjene, ki bi mu pa nesle lepe denarje, ko bi bila stroka dovolj uve-ljana. Toliko bolj se bo treba slovenskemu kmetu z vnemo in s primernim znanjbm lotiti stranskih kmetijskih širok, kolikor manj bo tudi ob najumnejšem obdelovanju zemlje mogel konkurirati s slavonskim in banaškim kmetom. Tu v prvi vrsti mislimo na živinorejo, mlekarstvo, sadjerejo, perutninarstvo. Vse to so stroke, ki bodo slovenskega' kmeta lahko visoko dvigale nad njegovega južnega tovariša, danes pa so docela zanemarjene — vsaj nekatere. Kako je pred vojsko začela cveteti živinoreja, v kateri bo v gotovem oziru slovenski kmet kot planinec vedno prvačil in bo v n jej imel glavne dohodke, če bo ostal na višku. To pa je brez skupnega dela in brez državne pomoči in nekega težavnega vodstva nemogoče. Vsled tega tudi v tem oziru našemu kmetu centralizem žre milijone in miljarde izpod ust. , Slovenska avtonomna, iz ljudstva izbrana vlada bi znala to važno stvar v roke vzeti. Tako pa samo propad in propad povsod. Isto velja o sadjarstvu — morda najbolj zanemarjena kmetijska stroka v Sloveniji! Požrtvovalni trudi posameznih Hume«. V kov so v tem oziru kaplja v morje, če oblast niti s prstom ne zgane, da oi skušale pri tej stroki našemu kmetu pokazati ta bogat zir kmetskih dohodkov. Seveda brez smotrene-ga, urejenega in vztrajnega pouka tu ne gre in to more samo država. Centralizem za to nima smisla. Centralizem ima smisel za žepe bel-grajske porodice, za volivne krave, kvečjemu ge za mc lerno zidane belgrajske ulice in miljardne vojaške kredite. Za tem pa se vsak smisel in čut za ljudske potrebe prav posebno še za ..lovenske ljudske zahteve, neha- • , , • 1- A Avtonomija pa ima svoje lastne, iz ljudstva izvoljene poslance v Ljubljani, ti poslanci delajo postave, v prvi vrsti gospodarske; avtonomija ima svojo iz ljudstva izvoljeno in ljudstvu odgovorno vlado, ki mora te postave izvrševati; avtonomija ima svojo kaso,_ iz katere podpira in omogočuje izvrševanje ljudstvu koristnih postav. Tako pa smo po krivdi centralizma izgubili že toliko časa, in s tem časom toliko denarja 1 Namesto da bi nam avtonomija že dala lepo vrsto koristnih us^-iov in postav, ki nam bi izboljševale naše gospodarsko stanje, se moramo za to avtonomijo šele boriti. Namesto, da bi svojo zemljo že obdelovali in že pričakovali od nje sadov, se moramo zanjo šele vojskovati; namesto da bi naš dom že gospodarsko in duševno koristil, se moramo zanj šele pretepati. Medtem pa propada zemlja, propada dom--- Kdo se ne bi ob tej misli z veliko grenkobo in žalostjo spominjal naših lastnih narodnih izdajic, ki so nam v Belgradu prodali naš dom in našo zemljo, da zdaj vse propada, namesto da bi vse napredovalo, cvetelo in rodilo sadove? 1 Toda boj je potreben. Ne more nam donašati dom nobene koristi in zemlja nobenega sadu, dokler doma nimamo in ne zemlje. 18. marca je prva bitka. Naj bo prva zmaga! in potem daj Bog, da bi kmalu sledik druga in tretja in zadnja I Živela avtonomna Slovenija I Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel Ljud&ka posojilnica » LJubljani Miklošičeva cesta It. 6 (tik sa franClSkansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge ln vloge v tekočem računu po 5% brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra 1921 Je imela nad 100 mlljonov kron hranilnih vlog in nad 1,100.000' - kron rezervnih zakladov. - Posojila se dovoiju|ejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke ln v tekočem računu. 21 Zopet 170 slovenskih milijonov v žrelo centralizma. Vsak dan prihajajo za Slovenijo Jobove vesti. Danzadnem zahteva centralizem novih težkih žrtev od Slovenije. Vsak dan izgublja Slovenija milijone v korist kapitalističnim bankam ali belgrajskim veriz-nikom. Zadnjič smo poročali, da je po avstrij-sko-jugoslovanski pogodbi izgubila Slovenija na korist Avstrije 60 milijonov kron zato, da se bodo velesrbski verižniki okoristili v Bosni v škodo Avstrije. Danes pa zopet nov udarec. Po prevratu je ostalo mnogo hranilnic in posojilnic, ki so imele svoj denar naložen v zadružnih zvezah v Ljubljani in Celju, v Italiji. Italija je sicer ves avstrijski denar za-mnnjala, da je dala za vsakih avstrijskih 100 kron svojih 60 lir, toda denarja, ki je bil naložen v Jugoslaviji, ni pustila čez mejo. Čakalo se je, da pride do pogajanj med obema državama. Ta pogajanja so prišla in naša vlada je izposlovala od italijanske 16 milijonov lir za naše denarne zavode, da s temi vrnejo hranilnicam in posojilnicam, ki so padle pod Italijo naložene svote. Toda kaj se je zgodilo? Vseh 16 milijonov lir sta dobili Jadranska in Kreditna banka, ki sta Imeli v zasedenem ozemlju svoje podružnice — zadružne zveze pa — nič. Tako bodo oškodovane tiste hranilnice in posojilnice, ki so imele svoj denar v naših zadružnih' zvezah, za približno 180 milijonov današnjih kron, ker naše zadružne zveze te svote ne bodo plačale, ker je nimajo. Vsled te krivice, ki jo je zopet centralizem zadal Slovencem, se je dr. Korošec takoj odpeljal v Beigrad in pri zunanjem ministru najodločneje protestiral proti vnebovpijoči krivici, ki se je zopet zgodila Slovencem. Zunanji minister je sicer obljubil, da bo izvršitev sklepa o 16 milijonih toliko časa zadržal, dokler ne pride v urad pomočnik ministra Nešič, ki je obolel in ki se bo pogajal z bankami. Vlada pa da se bo obenem potrudila, da dobi od Italije še 10 milijonov lir, ki se bodo razdelile med prizadete zadruge. naše krogljice. pomenijo avtonomijo. To se pravi 1. naš lastni slovenski deželni zbor s poslanci, ki bodo od ljudstva izvoljeni in ki bodo delali postave primerne in koristne za slovenskega kmeta, obrtnika, delavca in trgovca. 2. Našo lastno blagajno, v katero se stekajo vsi, slovenski davki. Ti davki naj se uporabljajo samo za gospodarske in kulturne potrebe Slovenije. Le en del naj se plača v Beigrad v kritje skupnih državnih stroškov. 3. Našo lastno vlado, od deželnega zbora imenovano in ljudstvu odgovorno. Vlada, ki bi ji ljudstvo po svojih zaistopnikih v deželnem zboru izreklo nezaupanje, bi se morala takoj umakniti boljši. Naše krogljice pomenijo versko šolo. Katoliški stariši zahtevamo, da se naši otroci v šoli katoliško vzga- jajo. Zato naj imajo starši odločilno pra-vico pri izbiranju šolskih vzgojiteljev svojih otrok, ker so odgovorni za svojo otroke Bogu in državi. Ne pustimo za nobeno ceno, da bi brezverski učitelji po šolah pohujševali naše otroke in vzgajali iz njih divjake nam v sramoto, državi v škodo. Zato v nedeljo 18. marca no bo ostal doma noben noben volivec, ki ima še kaj čuta za gospodarski in nravni preporod slovenskega ljudstva. Kranjci mečejo krogljice v prvo skrinjico 1 Štajerci mečejo krogljice v dru-go skrinjico I Kaj prinese 18. marec? 18. marec lahko prinese dvojno. Prvič lahko prinese, da bo še za naprej centralizem izmozgaval gospodarsko in kulturno že izsesanega slovenskega ljudstva še nadaljnje milijarde, našega s težkimi žulji služenega premoženja. Že tekom teh štirih let so plačali Slovenci na stotine milijonov več, kot je zahtevala pravičnost, zanaprej bomo plačevali milijarde v žepe belgrajskih političnih in judovskih verižnikov. 18. marec lahko prinese, da bomo zanaprej izgubili še to, kar imamo: slovenski jezik, slovensko knjigo, slovensko šolo, slovensko kulturo. Nad nas pa bodo pošiljali velesrbske valpete, ki bodo tirjali od nas vedno večje desetine in vedno hujšo tlako. Tako nam radikalni listi že sedaj obetajo. 18. marec laliko prinese, da bodo celo po naših občinah postavili državne tajnike, ki bodo imeli oblast nad županom in občinskim odborom, plačevali pa ga bodo občinarji. Tak predlog že leži pripravljen v ministrskih miznicah. 18. marec nam lahko prinese težkei okove in verige, v katere nas bo ukovala korumpirana in požrešna belgrajska po-rodica, ki je že v celi novejši srbski zgodovini Srbe izmozgavala tako, da so vednoi ostali v revščini in pomanjkanju. Drugič pa nam lahko prinese 18. marec prvi jez proti povodnji centralizma in porupcije. Prvi smrtni sunek izmozgaval-cem Slovenije, prvo veliko oviro, da centralizem ne bo mogel izsesavati iz Slovenije še večjih milijard kot dosedaj. 18. marec nam lahko prinese, da cen' tralizem ne bo nad nas pošiljal velesrtf-skih valpetov, ki bi nam nalagali hujšjJ tlako od sedanje in težja bremena od prejšnjih. 18. marec nam lahko prinese prvi dili resnične svobode, kaitero smo si priborili z Jugoslavijo, pa so nam jo prodali samostojneži in liberalci za judedeževe grošd belgrajskim Judom. 18. marec nam lahko prinese, da bo« mo vendar enkrat začeli upati, da postanemo gospodarji na lastni zemlji, ki sm« jo skozi stoletja branili z lastno krvjo in J® tudi danes ne pustimo, da bi jo z našimi žulji izžemal — ne Srbi — temveč belgraj" Bki verižniki. 18. marec nam lahko prinese veselo upanje, da bodo katoliški stariši lahko kdaj tudi v Soli katoliško vzgajali svoje otroke ter tako zadostili svoji vesti, Bvoje-mu Bogu in svojemu narodu. Ali smo lagali ali nismo? Pred volitvami v ustavotvorno skupščino smo 3. novembra 1920 pisali v »Domoljubu« sledeče: Centralizem nam je naložil neznosna davke, ki bodo slovenskega kmeta do golega slekli. Centralizem vzdržuje carinski način, ki je dopustil, da so izginili milijoni narodnega premoženja. Centralizem nam je naložil trinoško trošarino, ki je neznosno dvignila draginjo. Centralizem daje potuho militarizmu, ki trpinči naše fante in može. Centralizem daje vso pravice Belgradu, slovenskemu kmetu pa samo dolžnost. Centralizem nam bo uvedel brezverske šole. Centralizem hočejo liberalci In samostojneži (in šusteršič, pristavljamo danes). Dalje smo pisali 10. novembra 1920: »Samostojna kmetska stranka zagovarja centralizem.« 17. novembra smo pisali: »Samostojneži so zato, da se da največji vpliv v Sloveniji v roke belgrajskim svobodomiselnim ministrom«. Dne 24. nov. smo pisali, da so samostojneži dobili od dr. Žerjava 800.000 kron itd. Takrat so samostojneži — kakor tudi danes — po vseh shodih in po »Kmetijskem listu« — na vse grlo kričali, kako »Domoljub« laže in nobena psovka jim ni bila pre-grda, da je ne bi vrgli ti poštenjaki v »Domoljuba«. »Domoljub« je po njihovem mnenju lagal, ko je opisoval vnebovpijoče krivice centralizma, lagal Je, ko je poudarjal, da so samostojni podkupljeni od dr. Žerjava itd. Danes vprašamo slovensko javnost In »Kmetijski list«: Ali smo lagali ali nismo? Preje kot v treh letih se Jo večinoma uradno izkazalo, da ste lagali vi, samostojneži. Takrat ste s svojim kričanjem ljudi res precej prepričali, da »Domoljub« laže in so vam zaupali svoje glasove. Za to svojo zmoto je Slovenija v teku treh let plačala že na stotine milijonov, vam samostojni voditelji, pa se je na ljudski račun dobro godilo. Danes zopet »Domoljub« dviga svoj glas in resno svari pred slovenskimi Iška-rijoti — samostojneži, liberalci, šustoršicir janci itd. In zopet kričijo, ua i Domoljub« laže. Dobro, slovenski kmet, če »Domoljub« laže, pojdi in voli samostojneže. Toda potem se ne pritožuj, če te bo Belgrad do golega slekel in te tepel s biči, ki ms Jih boS ti drago plačali Dr. Šusteršič v škripcih. Mož je vendar enkrat s svojo predrznostjo naletel na človeka, ki mu je pošteno uro navil. Stvar Je takale: Mi smo vedno povpraševali v »Domoljubu«, odkod dr. šusteršič dobiva ogromne svoto denarja za svoje časopise, ki jih brezplačno razmetava po Sloveniji kar na koše. To stane sto- in stotisoče. »Slovenec« pa je prinesel iz Belgrada poročilo svojega poročevalca, da je dr. šusteršič sklenil pogodbo s Pašičem, da razbije SLS. Pašič pa da vse plača. Nato se je dr. šusteršič močno razjezil in razpisal 100.000 kron tistemu, ki mu dokaže, da res prejema denar za svoje liste iz Belgrada. Ko nikogar ni bilo po nagrado, je mož udaril po mizi in zagromel: Obrekljivci, kje ste, pridite po denar I In zgodilo so je, da je prišel. Franc žužek, tajnik I. del. konsumnega društva v Ljubljani je pisal dr. šusteršiča pismo: Jaz se potegujem za teh 100.000 kron in bom nastopil dokaz resnice. Toda zahtevam, da 100.000 kron založite pri sodišču, in sodišče naj razsodi, če se bo meni res posrečil dokaz resnice. Pameten in edino resen predlog! Zakaj dr. šusteršič ne bo nikdar priznal, če se tudi dokaz resnice posreči In ne bo hotel izročiti razpisane svote. Toda, kaj se je zgodilo? Dr. šusteršič je v »Ljudskem dnevniku« odgovoril, da naj žužek nikar ne uganja predpustnih šal in da denarja ne založi. Ljudje pa so ob tej dr. šusteršičevi zajčji korajži še bolj začeli zmajevati z glavo in se vpraševati: odkod denar? Samostojni kandidat Ažman v seznamu konfidentov. Radovljica, 10. marca. Sodnik dr. Prešeren Je donet pričel razpravljati o tožbi, ki to jo vložili proti Mihaelu Iskri, posestniku v Hlebcah pri Lescah, kandidat SKS Ivan Ažman ii Hraš, loveo Alojzij Langus is Lese in posestnik Ivan Cvar is Lese. Tožba navaja, da j« Iskra IG. februarja letos Valentinu Resmanu v njegovi hiši rekel, d° ima v rokah akt, da so bili toi-niki med vojno avstrijski konfidenU. Tožnik©, kateri so bili navzoči pri razpravi, zastopa dr. Dobrave«, g. Iskro pa zagovarja dr. Natlačen. Izpoved gospoda Iskre. Gospod Iskra je izvajal: Dne 16. februarja 1628 eem bil res pri posestniku Valentinu Resma-au, ker sem imel kupčijske opravke pri njem. Med drugimi razgovori sem tudi povedal, da imam v rokah akt, v katerem j« vpisan Ažman kot avstrijski konfident. Resman se je zanimal, č« je Se kdo drugi med konfidenU vpisan. Povedal sem mu, da sta na Usti komldentov tudi Langus in Cvar navedena. Kaj sta pričala g. B»auian in njegova lena. Priča g. Valentin R »s man je pričal: Dne ld. februarja J« prišel Iskra k meni na moj dom v Za-puiah. V družinski sobi sva govorila najprej o zasebnih zadevah, nato mi je pripovedoval o Ažmanu, rekoč, da ima akt t rokah, da J« bil med vojno konfident Cela stvar m« J« zanimala in sem ga vprašal, !• so tudi drugi konfidenU navedeni » aktu. Bolj tiho ml J« nato povedal, da sta tudi Langus ln Cvar in >• nekaj drugih. Vprašal sem ga nato, So smem o tem naprej povedati. Iskra mi J« Izjavil, da to lahko vsakem« naprej porom In da s« lahko sklicujem na nJega. Na moje vprašanje, H bo stvar objavil, J« rakci, da n enkrat m, k« namerava poslati akt tajništvu SLS na razpolago. Sodnik pričii »Ali Vam Je znan pojem konfidenta?« — Pričat »Pod besedo konfident razumem osebo, katera j« bila tajno najeta, da je vladnim organom poročala o rečeh ln o pogovorih, ki so takratni režim ?.aul« m&U.< — Resmanova gospa je povedala, da jo sli« šala, da Je rekel g. Iskra njenemu možu, da je bil Ažman konfide-' Zastoprlk g. Iskre nastopi doksi resnice. Zastopnik g. Iskre, dr. Natlačen Ja na to l* vajal: »Nastopam dokaz resnico. Ivan Ažman je vpi» san res na listi konfidentov. Lista se glasi: Verzeicfc« nls ilber die nach neuerlicher Musterung ftlr di« DurchfUhrung von Sabotageakten geeignet befuiv denen Konfldenton. Predlagam, da se prlbavl nd V. orožniške brigado v Ljubljani dopis orožniSkega okrajnega poveljstva v Radovljici z dno 20. septembra 1915, M nosi naslov: Res. M. — Aktivon Krain, Konfidentea. Ta dopis vsebuje rešitev povelja laželnega orožni-Skega poveljstva v Ljubljani, St. 250 Res. M. od 11. septembra 1915. Ta dopis je bil odposlan od okrajnega orožniškega poveljstva v Radovljici v priporočenem pismu orožniškemu poveljstvu v Ljubljani dno 21. sept. 1915. Dopisu pa je bila prlklopljena konsignacija konfidentov. Pod zaporedno številko B te konsifjnacijo nahaja - '.a 1889. rojeni samski posestniški sin In lovec iz Lesee št. 9 Alojzij L a a i g u s, pod zaporedno številko 6 !eta 1852. rojeni ožo-njeni posestnik iz Les on 47. Johonn Zvar, pod zaporedno Stovilko 7 pa leta 1389. rojeni, oženjeni posestnik iz Hraš št. 20 Johann A £ m a n. Izvirnik tega poročila ln liste konfidentov se nahaja r arhivu V. orožniške brigado v Ljubljani. Nadalje naj se prlbavl od V orožniške brigade ▼ Ljubljani spis Dl Nro 284 Res. M., prezentiran 28. doc. 1915, zahteva naj se tudi dopošiljatev kon-signacijo konfidentov, ki je bila tema spisu prlklopljena, na katerih se nahajajo tudi imena vseli' treh zasebnih obtožiteljev. Predlagam nadalje zaslišanj« bivšega orožnika g. Franca Mešiča, kateri J« dotlSn« konfldentsk« Usta pisal, dalj« zaslišanj« prič Josipa Jurčiča, Martina Nedoga in Ivana Remca, bivših orožnikov f Radovljici o tem, da so bili zasebni obtoiitelji vpisani v listo konfidentov s njihovo vednostjo, potem ko se jim je razložilo, kakšnim namenom ima njihova služba služiti. Predlagam nadalje, da se pri pristojni, nadrejeni oblasti Izposluje, da se imenovan« priS«, kolikor bi morale izpovedovati o svojih službonih zadevah, odvežejo uradne molčečnosti. Izvirnik poročila od 20. sept 1915 ter zadevne konsignacije konfidentov bom predložil, ako bi m imenovano poročilo ln poročilu priložena lista konfidentov od orožniškega poveljstva ne dobila. Dr. Dobrave se proUvI Izvedbi teh dokazov. Predlaga pa, da se zaslišita kot priči orožniškl podporočnik Alojz Rovšek in bivši blejski stražmojster RakuSček o tem, da zasebni obtožiteljf niso ničesar vedeli, da se nahajajo na Usti konfidentov In da tudi niso opravljali nlkake take službe, ki se pod konfident8tvom umeva. '\ Kaj pripovedujeta o kontidentstvu orožnika. G. Alojzij R o v š e k Je bU ves čas vojne okrajni stražmojster ▼ Radovljici. Zdaj je orožniškl podporočnik ▼ Trbovljah. Kot priča pravi, da mu J« znano, da J« bil Ivan Ažman na listi konfidentov. Pravi pa, da s« j« lista konfidentov sestavila po na? loga komegs poveljstva ▼ aabotaine1 namene M ' Sabotažo izvršuje tisti, Id na katerikoli M» Sta (s rezanjem telefonskih ŠU, • požigi itd.) oviri delovanje sovražnikov. »lučaj sovražnega vpada. Na posebno vpraSanje priča pove, da |e o teb stvareh t Aimanom sam večkrat govoril ln da Je Alman bil borecno pripravljen orožništvu pri njegovem poslovanju pomagati. (Ivan Ažmnn nervozno ugovarja. Priča pa »e proti njemu obrne ln mu svojo Izpove' ponovi v obraz.) Dalje izpoveduje priča, da Je ves čas vojne z Ažinanom telo mnogo In zaupno občeval; zaupal mu je tudi kako Jo hodil okrog gotovih oseb v Ljubljani, da se Je »mazal«, da mu ni bilo treba v vojake. Priča Rakuiček izpoveduje, da je bil med rajno straimojster na Bledu. Dobil je od orožniške komande povelje, da zbere v «vojem okollSu primerno Itevilo konfldentov in da predloži listo kon-tidentov. Sestavil je lahteveno listo, a ni nikogar vpraSal, če J* i tem zadovoljen. Listo je poslal v Ljubljano. Na to razglasi sodnik dr. PreSeren sklop, da se razprava preloži, dn »e bodo izvedli predlagani dokazi. Zaupnikom za zadnji teden pred volitvami. 1. V vsaki vasi skličite zvečer sestanke in pojasnjujte način volitve. 2. Dopovejte ljudem, da vsfk naš pri-pristaš mora na volišče. 8. Nekateri volilni lokali bodo taki, da bo volivec v zadregi, od katere strani se začno skrinjice šteti in katera je prva. Zato naročite predstavniku, da takoj, ko bo volivna komisija postavila skrinjice, sporoči našim agitatorjem, na katerem mestu stoji prva skrinjica. Ne pozabite na to okoinost.. 4. Predstavniki naše liste se morajo natančno ravnati po danih navodilih. Predsedniki volivnih komisij so večinoma naši politični nasprotniki. Zato morajo naši predstavniki v volivni komisiji strogo pariti na to, da sii predsednik ne bo dovolil kakih samolastnosti. Pravice nase stranke in naših volivcev mora predstavnik brezobzirno braniti. Zahtevajte, da se vsaka nepravilnost vzame na zapisnik. 5. Sporočite nam, če ste v kaki občini prejeli premalo listkov >1. skrinjica, dr. Anton Korošec«. Koliko jih še potrebujete? 6. Ali vedo vsi volivci, kje je njihovo volišče? 7. Prosite župana naj na skrinjice nalepi velike številke. 8. Preskrbite vozove za bolehne. ki ne morejo peš na volišče. 9. 0 agitaciji nasprotnikov zadnje dni Mm brzajavno sporočajte. 10. Izid volitve nam sporočite telefo-oično ali brzojavno. Tajništvu SLS Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. V veljavi naj ostanejo pod kontrolo dosedanji avtonomni in npravni organi, ki naj bodo odgovorni avtonomnemu predstavništvu.« Ta stavek je prišel v spomenico prav na zahtevo SLS. Na to spomenico je došel od regenta naslednji odgovor: »Želje in nazore, ki ste mi jih izvolili izraziti, popolnoma sprejemamo jaz in moja vlada.« Vlada, ki je dano besedo in zavezo končno vel javno pojedla, jc bilo sestavljena iz radikalov, demokratov in samostojnežev, samih sedanjih dr. šusteršičevih prijateljev. »Slovenec nič ne zahteva. Slovenija jo prenasičena svobodo in med Slovenci vlada zadovoljnost.« Tako je govoril slovenski liberalec dr. Kukovec dne 21. jan. 1922 v belgrajski zbornici in tako skušal pritožbe naših poslancev pred Srbi na laž postavli. En nicsec za tem je našteval dr. Gosar to »zadovoljstvo« in »svobodo« Slovencev: uradniške plače so v Srbiji večje kot v Sloveniji, srbijanski invalidi imaio večje podpore od naših, srbijanski študentje dobivajo v francoskih frankih, naši v strganih kronah, v Sloveniji gre na milijarde davkov, dočirn Srbija le malo plačuje. 211 S in 87 K. V prvih desetih mesecih lanskega leta je prišlo neposrednega davka v Sloveniii na vsako glavo 211 K, v Srbiji in črnigori 87 K, Iz Slovenije se je iztirjalo več, kot je bilo predpisanega, v Srbiji se je iztirjalo manj, kot jo bilo predpisano. 400 milijonov vojnih posojil, ki odpadejo na slovenske reveže, je centralizem požrl. Ni obresti, ni denarja. Zaprt bo, kdo bo dvomil, da so 20 % odtegUaii pri kolekovanju bankovcev no bodo izplačali. Mi nismo dvomili ob tej Žer-javovi grožnji, toda 29 % kljub dvakratnemu tozadevnemu zakonu ne dobimo. Izstopili bomo iz vlade, ako vlada takoj ne izplača 20 % odtegljaj, so zavpili samostojneži lansko pomlad. Samostojneži pa so še celo leto sedeli v vladi, dokler jih ni Pašič brez odtegljaja ni vrgel ven. Slovenci bodo za to samostojno obljubo odtegnili 18. marca semostojnežem precej več kot 20 %. 3300 K nas stane vsak vojak na mesee. to kljub temu prihajajo domov strgani, ušivi, slabotni. In kakšna je hrana 1 Našim fantem-vojakom s po gamizijah «*bro godi, *o govorili ln pisali samostojni poelanci ravno takrat, ko so se naši poslanci ob najhujšem sromotenju in viharju od strani belgrajske zbornice neustrašeno po. tegovali »a naše fante in dosegli veliko uspe, hov. Letnik 1898 je bil poklican v vojaško službo, ko so bili na vladi samostojneži in bi lahko preprečiti opoklie. Naši poslanci so po neprestanem posredovanju pri vojnem ministru dosegli, da je bil letnik odpuščen ln ko so posameznim vojaške oblasti delale sitnosti, »o naši poslanci za vsakega pose-bej posredovali pri vojnem ministru, tako da so do novembra 1922 bili odpuščeni vsi. Kdo je predlagal vojnega ministra že-foviča pred sodišče, ko je vsled njegove nemarnosti umrlo 850 rekrutov, obolelo pa 5820? Poslanci SLS, ki vsled odpora vladnih strank sicer niso prodrli s predlogom, pač pa so dosegli, da si noben minister ne več drznil ob takih razlerah klicati rekrutov k vojakom. Vpoklic rekrutov o božiču 1921 je zahteval več mrtvih in obolel 11 kot bitki pri Kumanovem, katere spomin smo lansko leto slovesno obhajali. Za to slavnost so se milijoni izmetali, za preostale ob Božiču 1921 umrlih ni bilo vinarja. 320 milijonov Din ie dobil novembra meseca lanskega leta vojni linister za armado. V imenu Jugoslovanskega kluba ie govoril poslanec dr. Šimrak, ki je povedal, da so naši poslanci sicer za to, da r.aši vojaki dobe boljšo obleko, boljšo hrano in boljša stanovanja. Toda sedanji vladi nc moremo zaupati, da bo ta denar porabila za naSe vojake. Samostojneži so kljub temu glasovali za te ogromne izdatke, katere bo moral plačati v razmeroa največji meri slovenski davkoplačevalec — od vojakov pa se nič ne sliši, da bi zato imeli boljšo hrano in obleko. Ali bomo imeli versko ali brezversko šolo? O tem bo odločala prihodnja narodna skupščina. Ali se bodo v šoli vzgajali divja-ki in surovine brez vesti in poštenja, ali pošteni fantje in verna dekleta, to bo odvisno od volivcev. Zato so te volitve tudi vestna zadeva, za katero bo moral vsakdo tudi pred Bogom dajati odgovor. Strašna moralna propalost na Francoskem in Ameriki je sad brezverske šole. Brezverska šola bo smrtni sunek za Slovence. Vsaj nekaj. Ko se je sprejemala ustava, so naši poslanci vsaj nekaj vsilili vanjo. 1. Pri ograrni reformi ima nekaj gozda dobiti tudi mali kmet. 2. Ljudska šola naj se izpremeni, da bo naš kmetski otrok v njej dobil ljubezen do kmetskega stanu ln svoje zemlje. 3. Nadaljevalni kmetski tečaji naj se uvedejo povod, ker kmetijske šole pri na8 malemu kmetu sploh niso dostopne. 4. Domača obrt na kmetih naj se podpira. 5. Pri razdelitvi davkov naj se varuje mali kmet. 6. Zavarovanje zoper nezgode, točo in živin-Bke bolezni naj se uvede ter e tem zavaruje mali kmet pred najhujšimi nesrečami. Centralizem pa niti teh skromnih zahtev, ki so jih naši poslanci s silo vrinili v ustavo ni Izpeljal in jih ne bo. Kdor uporablja GAZELA-milo, Itedi perilo in novec! Pred skrinjicami na volišču. NEDELJA TIHA — GLASEN DAN VOLIVNI BOJ DIVJA ČEZ PLAN. PRED PRVO SKRINJICO STOJIM, V DESNICI KROGLICO DRŽIM. «ZAVEDNI KRANJEC, TA JE PRAVAI« POŠEPETA MI PAMET ZDRAVA. POSLUŠNO PEST SE MI ODPRE. — «2E PRAV!« POHVALI ME SRCE. A kaj bom ^samostojni« dal, če kroglico sem že oddal? — Kdor mož je, ne pa cigo migo, bo v drugo jim potisnil — figo. In Šušteršiču — prazno pest kot vsakemu, ki je nezvest. — Ej, kroglica pa ni igrača, četudi Šušteršič te plača! Četrta stranka — šviga švaga (tako bi rekel Janez Zgaga), brez cvetja je in brez sadu — tej skrinjici ne dam glasu. Na petem mestu — solnce žarkol Žerjav lovi razbito barko. — Za centralistični program volilne kroglice ne dam. No, kaj pa šesta? — Komunisti, pod novo krinko vedno isti,,, Če Pašič pride na krmilo, dobijo brco za plačilo. Še za nameček — radikale so srbske banke nam poslale. Nerad bi ie njih suženj bil, zato i teh ne bom volil. Pri osmi — socialne stranke lovijo revne v svoje zanke, da zopet bi kak Kristan Tone zaslužil čast in milijone... Končano, bratje I — Pest odprem, skrivaj le toliko povem: volil sem vestno, sebi v prid in mirno čakam na izid. Volit gremo! 1. vprašanje: Kdo sme voliti? Odgovor: Voliti sme vsak Jugoslovan, ki je že 21 let star in je vpisan v volivni imenik. 2. vprašanje: Kdaj bomo volili? Odgovor: Dne 18. marca od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Vsi zavedni možje ^redo glasovat predpoldne. 3. vprašanje: Ali bomo obveščeni, da smemo voliti? Odgovor: Nel Nol ena oblast ne obvesti volivca! 4. vprašanje: Ali dobimo volivne legitimacije? Odgovor: Ne! Volivnih legitimacij sploh ni. 5. vprašanje: Kaj vzamemo s seboj na volišče? Odgovor: Pozor! Vzemite s seboj eno OBebno izkaznico. To je domovinski, krstni ali poročni list; zadostuje tudi delavska ali poselska knjižica, ali pa potni list ali uradna legitimacija, lovski ali orožni list, službeni dekret, obrtni list ali diploma. Veljaven je vsak javni dokument ali potrdilo županstva. 6. vprašanje: Kaj povemo volivni komisiji? Odgovor: Volivni komisiji povejte: Ime, priimek in poklic. 7. vprašanje: Kako oddam svoj glas? Odgovor: Vsak volivec dobi od komisije eno kroglico. Član volivnega odbora mu razkaže glasovalne skrinjice in ime-nujenuje vse kandidatne listine. Vsaka stranka ima svojo skrinjico. Slovenska ljudska stranka ima na Kranjskem prvo skrinjico, na Štajerskem pa drugo. Ta skrinjica je označena z imenom dr. Anton Korošec Volivec vzame nato kroglico v desno roko. Nato zapre roko in gre z njo v vse skrinjice, kar jih je na volišču. Ko ima roko v skrinjici Slovenske ljudske stranke, roko odpre, da pade kroglica v skrinjico. S tem ste oddali svoj glas stranki slovenskega ljudstva. 8. vprašanje: ali je volitev tajna? Odgovor: Iz vseh skrinjic potegnite za-« prto roko, tudi iz skrinjice Slovenske ljudske stranke, četudi ste kroglico že oddali. Nihče ne more vedeti, v katero skrinjico ste spustili kroglico. 9. vprašanje: Ali sem dolžan voliti? Odgovor: Da! Vsak krščanskomisleči Jugoslovan je brezpogojno dolžan voliti. 10. vprašanje: Za kaj bom šel na vo-< lišče? Odgovor: Za življenske pravice slovenskega kmeta, delavca in obrtnika! — Za krščansko šolo in državo! — Za stranko ljudstva, ki hoče porazit kapitalizeml Za avtonomijo Slovenije! — Za revizijo ustave. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 5. marc. 8. marc 9. marc Denar K v K v K v ameriSkt dolarji (eden) 34b — 392 — 376 — avstrijsko krone (sto) češkoslov. krone (ena) angleSkl funti (eden) francoski franki (eden) Italijanske lire (ena) bolgarski levi (eden) carski rublji (sto) nemško marke (sto) romunski leji (eden) Švicarski franki (eden) poljske marke (sto) mažarske krone (sto) — 52---- -----11 40 17 - 24 40 18 80 19 10 1 80----- 11 60 12 80 -- g Zamenjava denarja v izpraznjeni Dalmaciji. Komisija finančnega ministrstva za izmenjavo denarja v tretjem pasu Dalmacije, ki so ga Italijani te dni izpraznili, je izvršila potrebne priprave in se prične sedaj zamenjava po določbah, ki so bile v veljavi za prvi in drugi pas. Do vsote 100.000 kron se bodo zamenjale 4 krone za 1 Din, nad 100.000 K pa 6 kron za 1 Din. Po računu finančnega ministrstva bo znašala vsota zamenjanega denarja 50 do 60 milijonov kron. g Papirnatih bankovcev jo v prometu v Avstriji za 4016 milijard avstr. kron. g Papirnatih bankovcev v Nemčiji je V. prometu za 3124 milijard mark. CENE. g Žitni trg. Novi Sad 6. marca: Pšenica baSka 442.50; ječmen bački 800; koruza ba£ka 235 ro 245; otrobi 185. — Zajfreb 7. marca: Postavno vojvodinska postaja stanejo: Pšenica 437.50 do 455. koruza Nagradni razpis. Kitat p.edaosti daje noJa „B E R SO N" gumi napelnikov Ia ,,BERION" gnmi potpMivT Velika obtjabljenosl katero oživa,* uii gumi upetafld, kakor tudi goml.lpotplaH dela nam |e povod, da ze nejboijie odgovore ns gornje vpraianje raspiiemo sledeče nagrade: 1. nagrad«........ 2000 Dinar« 2. nagrad«........lOOO Dinar« 3. nagrad«........ »00 Dinera 30 nagrad........f« 100 Dinar« BO nagrad........»o 30 Dinar« Odgovori se z lofno nazntko imen« in lotne sdreM pošiljatelja nastavljajo do 15. aprila 11. na naslov; BEttSON KauCu d. d. Zagreb Vflsonov trg itev. 7. Odgovori bide proiodll eden |«ry reklamnih strokovn)«-kiv, a Imena nagrajenih se bodo naznanile v dnevniku. BERSON Kautuk d. d. Zagreb, Vlltonov trg 1. rumena nova 240 do 275, bela umetno, posušena 205 Č7it ou.ibaoakI bz uuuijot "OsfiJi« ";> Ouii iJ "»* noJh za Krmo 805 do 815, oves 292.00 do 805 tl-io! 400 ao 450, moka st. 0 «75 do št. 2 OoO do 6,5, št. 4 Gu5 uo 6o0, za krmo 225 co 2o0, otrobi dromii «0 uo IbO, debeli &;0 do 210. - Novi Sad, 8. februarja. liačka psepica 450, jermen 315, oves 287.50, koruza, 235 do 250, moka št. 00 050, si. 0 646, otrobi brez vreč po 125.50. — Hanbor. Pšenica 450 ro 500; rz 400; ječmen 400; oves 3-0; nova koruza 400; beli fižol 400 do 500; moka št. 0 750 do 800; moka za krmo 025; otrobi 275; seno 225; slama J.75. 415 va 1 Mžof43750 do 450; pisani fižal 437.50 do 102.50; moka št. 0 720 do 740, otrobi 220. Ujakovo. Pšenica 412.50; rž 300; ječmen 800; oves 250; nova koruz;; 200; krompir 125; mok:i št. 0 725. Nov« Gradiš!,a. Pšenica 425 do 4c0; rz 82d; ječmen 275; oves 275; nova koruza 250 do 275; beli iižoi 425 do 450; pisani fižol 400; moka »t. 0 700; Otrobi 175. Vukovar. Pšenica 450; ječmen 800; oves 390; nm-a koruza 250 do 270; beii fižol 425; pisani fižol 400; moka št. 0 700; otrobi 175. . Virovi.Uca. Pšenica 135 do 140; rž 350; ječmen 300; oves 290 do 295; nova koruza 250 do 260; beli lizol 400; pisani fižol 410; krompir 120; moka št. 0 jnoka za krmo 320; mekinje 200; seno 125. Brod na Savi. Pšenica 460 ro 465; ječmen 325; oves 800; nova koruza 2&0 do 275; stan koruza 825; nisan! fižol 425; beii fižol 425; moka št. 0 700; moka Št. 2 moka št. o 600; otrobi 150 do 200. Cene so v dinarjih. g Podražite vsiadkorja. Sladkorni sindikat naše države je sklenil zvišati cene za sipo na 21 Din 50 p in za sladkor v kockah pa na 23 Din za kg. Te cene veljajo za odjem v celili vagonih. g Trgovina s perutnino in jjajci. Na domačih trgih so «>ne puranu 1.00 do 150 Din, kokošim 40 do (50 Din. V Italiji: par piščancev 7.50 do 8 lir, stave kokoši kg 8 do 8.50 lir; piščanci kg 10.50 do 11 lir, race 7.50 do 8 lir. — Jajca so se pocenila. Splošna cena je od 1.25 do 1.50 Din. V Barki stane jajce i.10 Din, v Banatu 1 Din, v Sremu 1.10 Din, v Sloveniji 1.20 Din, v Srbiji 1 Din, v Bosni 95 par. — V Švici iu sicer v Curihu stana zaboj jajc, v katerem jo 1440 kosov: slovenskih 145, bačkih 125 do 188, banatskih 1-UO do 132, sreuiskih 134 do 136, srbskih 130 do 132, bosenskih 118 do 120, bolgarskih 135 do 140 švicarskih frankov. — Na- Francoskem plačajo 1000 komadov jugoslovanskih jajc, postavljenih v Pariz povprečno 820 do 370 francoskih frankov. g Vinski trg. Položaj na vinskem trgu je neizpremenjen. Izvoza sploh ni nobenega. — V Dalmaciji so prodali pretekli mesec le par sto hI vina. Cena za navadna vina so od 120 do 130 K za stopinjo, za boljša vina okoli 150 K. Bela vina plačujejo z ozirom na kakovost od 125 do 140 K stopinjo, — I/. Hercegovine poročajo, da so boljša vina že skoro razprodana. — V Srbiji so cene vinu od 2 do 4 Din, na Hrvatskem 2 do 2 Din 50 par., a v Vršcu 1 Din 50 par. do 2 Din za liter. Povpraševanje po vinu je tndi v Srbiji zelo slabo. ŽIVINA. g Živinski trg. Na zadnji zagrebški so jem so prignali veiiko živine. Od tujih kupcev je bilo mnogo Italijanov, ki so pa manj kupovali nego običajno. Cene za kg žive težo: voli II. vrsto 10.50 do 12 25, III. vrste 7 do 8, bosanski voli ir. vrste 8.50 do 9.50, III. vrste 4.50 do 7.50, krave domačo II. vrste 9 do 10.75, III. vrste 4 do 6.50, mlada žj-61 vina 9 do 9,50, teleta I. vrste 13.50 do 15, it. n r-ie 12 do 13, svinje 1. vrste 2o do fb.ijf, 11. vrste 21.'i5 do 23.-o, 111. vrste>13.to do •MM. Seno sc je tržilo po 175 do 200, detelja 825, slama 125 do lav.5» za 100 kg. Ceno v dinarjih. DAVKI. g Davčna bremena drugod iu pri nas. Angleški zaKiadni kancler je v panament« primerjal davčna uremena v Angliji, rran-ciji ju /.druzeum državah. Poveuai je, da ou^adc v Angliji na vsaao glavo prebivalstva 10 Iranc. natiKov tiirekunn ni tj.iso ir. indiroKtnm (lavkov, v lianciji 9.40 tranKa direKtnih m 7.16 iranka imnreiitniti davkov, v združeniti drzavan 2.1V inreKtnin m 2.13 Iranka jndirektnih davkov. V nasi srečni državi pa je 1. la-ii. oupadio na vsakega državljana <0.48 dinarja un po sedanjem kur/,u i/. Iranc. lrankov davKov, v čemer pa nišo vštete ne monopolsKe pristojmne, no carina nc več drugih lndirektnih davkov, ki tvorijo pri nas pretežno vedno državnih dohodkov. IZVOZ IN UVOZ. g Zastajanje izvoza. Zboljšanje našega denarja zc povzroča zastajanje izvoza, iako jc prenehalo med drugim povpraševanje po semenskem krompirju v Sloveniji, ki jo imel doDre izc,.eu. za Izco/.. V ven.vin množinah pa še gro iz naše države zlasti iz Hrvatsko perotnina, ki se izvaža preko nake-ka in Italije največ v Francijo. g Nasa trgovina z Albanijo jo po uki-njenju nevtralnega pasu proti Albaniji znatno oživela. Zlasti bitolj in Prizren živahno trgujeta z Albanijo, 'trgovska znornica v Skupiju zahteva, da se zaključi z Albanijo trgovska pogodba. Uvažalo bi so surovine iz Albanijo, a izvažalo tja iz našo države kolonialno blago. Škcda Ic, da so prometne /.vezo med obema državama siaoe. PROMET. g Železniška konferenca v Ljubljani. Dno 15. marca se sestane v Ljubljani posebna nuOrodna ..I".a konferenca, ki ima nalogo določiti lohti vozni red na železnicah. Konference sc udeleže železniški strokovnjaki iz Jugoslavijo, Italije, Avstrije in Bavarske. Za Avstrijo prispe na konference zastopstvo dr zavalili železnic iz Beljaka it! Gradca. RAZNO. g Krclit poljedelskemu ministru je dovoljen v znesku 200 tisoč Din za podpiranje ribarst/a .' Dalmaciji. Ta denar dobi Zadružna zveza v Splitu. g Jugoslovansko skladišče vina na Češkoslovaškem. češki listi poročajo, da se ustanovi na Češkoslovaškem stalno skladišče jugoslovanskih vin. g Osnovanje Glavne kreditno zadruge. Iz Belgrada poročajo, da se je Glavni zadružni savez v Bolgradu odločil, da namesto Glavne kreditne banke osnuje Glavno kreditno zadrugo. Osnovanje se bo izvedlo ob priliki sestanka upravnega odbora, ki se vrsi koncem tega meseca. S tem bi dobilo celokupno naše zadružništvo svoje denarno središče. g Bakteriološki zavod v Križevcih na Hrvaškem. V Križevcih je že dolgo obstojal bakteriološki zavod; sedaj je pokrajinska uprava v Zagrebu razširila delokrog tega zavoda in osnovala na njeni poseben odde-lek za proizvodnjo živalskih cepiv (seruma), Serološki oddelek je prevzel nalogo, da preskrbi našim živinorejcem dobro in ceno cepivo in serum proti nalezljivim boleznim živine in pomaga s teiu pri razširjanju cepljenja proti boleznini. Kakor smo izvedeli, je omenjeni zavod dovršil vso priprave ia začel izdajati svoja cepiva^ in serume in si-cer po zelo nizkih cenah. Zavod deluje pod vodstvom izvistnega strokovnjaka (dr. Hup* bauerja), ki skuša z nizkimi cenami in dobrim cepivom znižati cene tem proizvodom tudi drugim zavodom, zato so ceno enaka samo polovici cene drugih sliČnih privatnih zavodov. Pričakujemo, da bo zavod storil svojo dolžnost v vsakcin oziru in da bo na ta način vsako leto rešil mnogo gospo« darjev pred ogromnimi škodami in izgubami pri živini. V glavnem proizvaja zavod cepivo in serum proti vsem kužnim boleznim (svinjska rdečica, kurja kolera itd.). Vsakemu živinorejcu priporočamo, da si da nabaviti serume in cepiva od gornjega zavoda. Izdajajo se pa na naročila živinozdrav-nikov. katerim ta zavod toplo priporočamo. ■^g^occjocoocooooooooogjggaooooacooaocr-.-tpoa^gtog^jM Sirom domovine. IZ BOHINJA. Nrdaj. ko so prod vratmi volitve narodnih poslancev. tudi v Bohinju »name. ceniti važnost teg.l trenotka. sc sedaj bij« nnizprosen boj za ««-konodcino samoupravo Slovenije, v L»rori edini jo ihišn ^o-p',darska rešitev in /.» katero se ••v ..,• 'm« naša N.ovcneka ljud*ke stranka. Zato pa po-ieni Bohinjci smatrajo '.a sramoto t«, kur huuijo razni ministri v Bohinj beračit za volilno krogljice za svojo kornnipiraiu- stranko, ker danes vsak zaveden vciilcc v Bohinju ve, da bi ti ministri, ako bi imeli po volitvah še % rokah moč, gospodarsko vso dij ivne stanove uničili, kakor so s svojim (i^:,edurjiin delom pokazali, d.i znajo samo 1» svoje, nc paljudske koristi dtk.li. — V sred« 7. t. ni. i • prignala v Bohinj velika skrb za ureditev bohinjskih, pliuiiusUih nnšniknv ministra Zupan ičft, Nr.mesto razgovora z bohinjskimi gospodarji o planinskih pesnikih, je minister naredil politično pridigo. Ko so zbrani gospodarji videli, da g. miniatur ni reMin. ker nc govori o tem, za !:ar je povabil gospodarje skupaj, so odšli v pr. pričanju, da g* r Bohinju ni Človeka, kateri bi volil ve!«srbsko centralistično stranko. Kar nam jc minister Zupanič obljubil, ako ga volimo, lo boitio mi dobili vso pil zakonodajne pokrajinsko skupščine, katero nam gotovo prej n Ii slej priborila Slovenska ljudska stranka, ker v tej skupščini bodo govorili sinovi slovenskega naroda, katerim jo ureditev planin res pri srcu, ne pa samo volilne krogljice, kakor ministru Zupaniču in drugim ministrom dosedanje vlade v Rclgradu, kateri so s svojim dosedanjim delom pokazali, da znajo slabo gospodariti in dobri zu hitstne koristi špekulirati. — V nedeljo jo ob'-skal Bohinj minister 11 r. Pucelj. Na njegovih dveh shodih si opazil med ljudmi, kuteri so iz radovednosti poslušali generala brez armade, da jo -'»• mostojnežev zmirnj manj in še ti so s svojim Sira-koustnim generalom nezadovoljni. Ljudje so si mislili, škoda da mož toliko nepotrebnega govori, kc' nam od večletnega njegovega paševanja in paš«" vanja njegove stranko nima pokazati ničesar, k«' bi so bilo naredilo v korist ljudstva. Iz obrazov potrpežljivih poslušalcev sn jo videlo, da se tudi Puccljnova prošnja za volilne krogljiee v Bohinja no bo obnesla. — Vse to beračenje za volilno krogljicc po Bohinju od strank, lotcre so nam splet« bič centralizma m nakopičile breme davkov jo d«' kar, kako važno so volitve. Zato pa mora dne 1» marca vsak pristaš SLS voliti. Naj no bo zaznam«" van nobeden naš pristaš, kateri ne bi volil Sijaj*® »spoli shodi nuSe stranke v iicdeljo dno 11. t. iu. pri na« v Bohinju, na Bistrici, Srednji rasi in :ia Ko-irivnikuso jasen doka/, da Bohinjci ne zaostajajo v boju za našo zakonodajno samoupravo za ilrugimi volilci v Sloveniji. Naši (tovorniki Jan, -talen in Avsenek so stvarno razložili našim volilccm relik pomen in važnost teh volitev. Nase ljudstva je po težkih skušnjah preteklosti spoznalo, kje so pra.i prijatelji zatiranega ljudstva. Samostojni govorniki bo lagali po svojih shodih izven Bohinja, da je Bohinj trdnjava samostojne stranko. Pa bahavo in zu na!i zavedni Bohinj sramotno Ia« v celi Sloveniji propadlo samostojno strunke morajo Bohinj« dne 18. t.in. sijajno ovreči. Zato pa morajo vsi volilci v Bohinju dne 18. marca na voličč«. Prva skrinjica jc skrinjica Slovenske ljudske stranke, samo v tej stranki je obstoj in gospodarska in kurlturna rešitev eele Slovenije kakor tudi vsakega posameznega Slovenca. — Vsi v boj r,a našo eovo pravdo — ramo ob rami! SV. ANA PRI TRŽIČU. Preteklo nedeljo je bil tukaj r neki zasebni aiši volilni shud SLS, na katerega je prišlo do 30 motkili! Na shodu sta govorilu g. Majcršie in >ii-iavec h Tržita. Shod je prav dobro uspel in pri Sv. Ani lahko režemo, d« je odlilenkalo samot lojnim in socialistom. Ogromna veži na volilcev bo vrgla 18. marca kroglico v prvo skrinjico Dr. A. Korošca Samostojni so nam obljubovali samostojnost, sedaj po 4 letih pa vidimo, kam smo prišli. Vsi bomo volili dr. Anton Korošca. Nihče naj no »stane doma! IZ RATEČ PRI ŠKOFJ1 LOKI. Ko jo maham iia soboto dne 17. febru-trja skozi Godcšle, ml zadone na uho lepo .ubrani, milodoneči jekleni novi zvonovi, katere so na Miklavževo nedeljo ob krasno okin-taiii cerkvi blagoslovili domači g. župnik. — Ko pridem v Rateče, so vabili lepaki na shod SLS. Poroča g. poslanec Brodar. In udeležil sem se ga. Ob jako sijajni udeležbi nam je g. poslanec razložil sedanji položaj Slovenijo In stališče SLS. Možje so mu pazno sledili. Hvala g. Brodarju! Volivci, pokažite 18. mar; ca vsi brez izjeme, da ste in hočete še biti verni katoliški Slovenci! Oddajte krogljice v prvo skrinjico; tam je vaše mesto ln nikjer drugod. Spreglejte vendar Se tistih par nasprotnikov, ki ste Se ostali zakrknjeni. — Nadalje sem izvedel, da dobi župna ccrkev v Ratečah dva nova zvona. Nad vse požrtvovalna cerkvena ključarja sta hodila od hiše do hiše in sta nabrala lepo svotico denar,'a, ker se ,ie večina župnije dobro obnesla; le nekaj jih je, ki kar ne marajo vedeti, da so zvonovi v čast božjo in da bodo vabili zvonovi k službi božji celo župnijo. Žalostno bi bilo, da bi vse podrnžno cerkve imele zvonove, ra-teška pa bi imela samo enega. Zatorej Ilog plačaj g. župniku, ključarjem, vsem darovalcem iu vsem, ki so pripomogli, da bomo imeli zvonove. Ne bo Vam žal, saj bodo klicali k Bogu še Vas, ko Vas bodo polagali v črni grob. — llmria jc danc-s Marija Novine. Bila je krščanska žena in odločno našega mišljenja. Še zadnjo dni je zahtevala odločno, da morajo vrniti Šnsteršičevega vsiljivca. Žene, storite tudi ve tako! Bolehala je pet let. Naj v miru počiva! ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. # V soboto in nedeljo, 3. in 4. marca jc Rajar zopet poskusil svojo srečo po naših vaseh. Okušati pa je moral grenak pelin. Ko je šel v soboto v spremstvu adjutanta in »ogleda« Vale-ta v Starovas dol., so mu va-Seani med mlajema, ki še stojita od sprejema zvonov, nažgali v loncu žerjavice kurjega perja v kadilo. Vale jc ob prihodu brcnil lonec, kadilo se je razmetalo po cesti, otroci so pa kričali: »Rajar se je razbil«! V gostilni pri Pilcficn so mu naši možje tako ugovarjali, da ni mogel ničesar pametnega povedati. — Popoldne se mu je pa na Vrhpolju Bo slabše godilo. Ugovori naših volivcev so bili tako hudi, da je gostilničar, samostojne?. Kranjec jel ljudi kar ven poditi. Malo je manjkalo, da ni ltajav še kake po svojih samostojnih plečih dobil. V nedeljo nato so je imel vršiti v St. Jerneju velik shod samostojnih. Celo Ažman z Gorenjskega je pri-hitel na pomoč, ln kaj je bilo? Pri Jušeu se jo nabralo munostojnežev in radovednežev vsega skupaj 23. Največ sta Se zalegla »ogleda« Vale ln ata iz Ostroga. Sa| je obeh tudi nekaj skupaj. — Kako drugače pa je bilo v istem času v društveni dvorani. Vsa dvorana nabito polna samih mož in fantov. Kako Že cela množica z zanimanjem sledila govoru andldata Sušnlka! Saj jc Slo iz srca in v srca vseh. Hvaležni smo mu, zato bomo pa 18. marca vsi vrgli krogljicc v prvo, dr. Ko-roščevo skrinjico, Cc druzega ne dosežemo, bomo n tem pokazali dosedanjim demokratskim, radikalnim in samostojnim vladam, da Slovenci nismo naprodaj iu da se dobro zavedamo svoje narodnosti in vere, katere si ne damo vzeti nikdar! — V veliko zabavo pa je gotovo Žerjavov kandidat raufcnkerar Polovic. Ta kar siplje z denarjem, seve po gostilnah. Na Mihovicl se jc že precej klobas pojedlo in spilo vina na njegov račun. Naši volivci pa pravijo, le dobro se imejmo, saj to veselje bo kvečjemu do 18. marca, potem pa srečno pot Polovic zopet z metlo v roki, mi bomo pa dali krogljice SLS, katere poslanci bodo delali v korist Slovencev, ne pa za lastni žep. V SPOMINSKO KNJIGO SKS. Tiste dni okrog Pepelnico lota 1923 po Kr, jc zadivjal na Samostojnem morju Ijut orkan... In po morju jc jadrno plula težka oklophlca z mogočnimi jambori in šo mogočnejšo zastavo z blestečim napisom :>SKS« s poverjno ji važno misijo, nabrati po bližnjih otočičlh toliko samostojnih pristašev, da se 18. marca 1923 slovesno ukrca na otoku »VOLIŠČE« kot najmočnejša med tekmovalkami, nakar so bo trobojnica *>SKS« slovesno inštalirala in ustoličala za vse vso večne čase kot vladarica kopnega in mokrega... In sredi njenih nebotičnik Sanj jo jo objel vihar in jo z gigantsko brezobzirno močjo treščil nn prod samostojnega pristanišča »GOTNAVA8« — zbog lužjo orientacijo pripomnjeno: GOTNAVAS ob forumu NOVEGA MESTA —, kjer so mogočno ladjo skrpucali in oskrbovali dotlej uajagllnejši možje. Na klic prestrašenil\ mornarjev so pojavi iz ka.iuto vodja-volikan in skliče na periferiji »ŠMIHLLA« veliki vojni posvet. In zbrala se jo četvorica veleumov: nodosežni A-paša, trobnšasti B-vezir, bogati M-ernir in postrežljivi U-beg, očanci, ki vkljub mnogim odpadnikom šo verno in častitljivo zibl.je.jo samostojno zibko. (Co kak prosvitljoui vinski bratec pri teh turških mogotcih pomenljivo položi prst na nos, če«, »ej, čc to ni Avscc-paSa, Bon-vezir, Matko-cmir iu Udovč-beg«, mu nočemo braniti in kratiti veselja nad filozofiranjem, mi vztrajamo pri A-paši, B-ve-zirju, M-emlru, U-begu in — bas ta. In povzdignil jo glas A-paša: »Sanjal sem, tla som videl iz Krke vstajati sedem suhih krav — brezdvomno predhodnico slabih časov. — Nadalje som sanjal, da sem videl pritlikavca nadlegovati Goljatovo vojsko... Sedaj no sa-njom, pač p n vom, da so jo v sosednjem selu ŠM.IHEL vkrcal vodja sovražnega plemena »SLS« klotega imena — SUŠNIK. Jutri baš zboruje s svojimi pripadniki v »STRANSKI VASI/. Tdi, kudo-gazda B-vezir, vzemi za oprodo 7 bojevitih ORJUNCEV ter konšta-tiraj v nasprotnikovem taboru njih moči in glej, da so no vrneš prazno glave^— ker... Govoril som.< Tn žo je brzela poslušna celica proti ::STRANSKI VASI«, odkoder jo kmalu nato žo hitela glavnemu stanu cezarska depeša: »Prišli, videli, propadli.« Težko misli misli A-paša. — Pa pristopi z dvorljivim po-klonom U-beg s prošnjo, da on reši obupni položaj. Na pašovo dostojanstveno pokimanjo odcaplja pondcljkovo jutro proti Šmihelu, so vmeša med SLSarjo v dvorani, a še pred-poldno izjeclja pred pašem: »Premoč, izgubljeni« in so vda nemi tugl. Paša molči, — znak nemilosti. Na Popelnico pa korači U-beg čez mo-stiček proti grmskl šoli. v naglici izpuli konjička »prama« iz obširneje stajo, poprosi pri ravnatelju za slugc-učenca in žo cepeta po sneženih sledovih v zbirališče SLS na »PO-TOVRH«, z nado, da voudar pade drobtinica raz bogati nove mizo, da jo prestreže in ponese sestradani vojski. Prisopihava! na cilj, so ponižno stisne -- zatajivši svoje dostojan- stvo — v domači zapeeek Cimormančioeva hiše, njemu vrodni prestol, odpro nsta ln posluša, posluša, posluša... Kor mu pa obup nI dopuščal s ti m o poslušati ln mroti ob premoči bližnjega, bi mu njegova samostojna vnema kmalu naprtila par gorkih, da ni posegla vmes beseda in roka -- U-beg hi rekel: »farjaz. In videli so potovski hribi in smo-lenjsko ravnino TT-bega na sramotnem, vratolomnem begu. Bežal jo in bežal ter pri-bcžal k nogam paše: »Izgubljeni« šo iztisne iz zaponjonih ust, to mu ročo — nem obstane. In tako čoka armada SKS dušno in telesno izčrpana, da zasvita 18. marca 1923. »Osivel bom do 18. marca vkljub temu, da gospodarstvo dobro nese« vzdihuje A-paSa, sin vkljub temu, da vinotoč dobro molze« toži B-vozir, rin vkljub temu, da lesna trgovina in motorji dobro neso« mrmra M-vezir, :>in vkljub temu, da še mnogo slamnatih streh v šmihel-ski fari curi,:; obupuje U-beg. lil vso te tožbe Izzveno v soglasnem refrenu: ; Osiveli bomo« žalostna nnm majkal« Tako, aniico »Domoljubi, prerokujem TI, da boš kmalu doživel ča-so, ko so bo pel »Mcmentoc Samostojni stranki in čase, ko bo. navihani Podgorec pristavil k običajni govorici, da je »Zagreb centrom trgovine, Beigrad contrum politiko« so .->in šmihelska fara s svojo Gotno vasjo contrum sainoStojne smrtfc. • •• To posmrtnico poklanja sušienl SKS t velikodušno prošnjo, da snšec reši sušično revico vseh zemeljskih zaslužnih nadlog. Miha Nikdarmirni. DOLENJI LOGATEC. Volivua borba tudi pri nas ni najmanjša. Nasprotniki usiljujejo našemu ljudstvu umazano časopisje, posebno šusteršičev dnevnik in tednik zelo razmetavajo po Logatcu. Tudi Žerjavov« »Domovinam prihaja redno vsak teden na naročnike, čeravno jo večinama pošiljajo nazaj. Smilita se pa nam najbolj uboga poštarja, ko morauspehih-d Socialistom kličemo v-i zavedni Dolin;i: 't Bogom! RAČNA—-KOPANJ. Dno 1!. marca so jo vršil ob U. dopoldne na Kopanju dobro obiskan shod SLS. Poročal je dr. Ivan Stanovnik o delu poslancev SLS v Belgradu ia o pogubni politiki samostojnih hlapcev. Vsi zboro-valci so z odobravanjem poslušali 1 uro dolg govor in se izjavili za SLS. Tudi pri nas so so ljudje čisto spremenili. Samostojna stranka nima več podporo v naši občini, "uclju svetujemo, naj v prihodnje no gro več v Beigrad, temveč naj rajo izvršuje svojo mesarsko obrt. Dfie 18, marca vsi v boj m avtonomijo Slovenijo — smrt pa belgrajskim centra« listom! Živela SLS! IZ STRUG PRI DOBRErOLJAH. Volitve se bližajo, zato se tudi pri nu gibljemo, da ne bomo zadnji. Tucli peščica nasprotnikov se je nekaj oživila kakor mravlje na pripekajočem sol ne u; pa saj to jim Je prirojeno. Prej vsi bolehiii, ko pa pride čas volitev, nenadoma oživijo. Pa bodo zopet legli v bolniško posteljo po volitvah bolj kot kdoj poprej. Za to bomo poskrbeli ml mi dan IS. marca. — Bos; živi! — Dne 7. t. ni. je po dališi bolezni umrl Jožef Rus (»Taguraj oče«) iz Ceteža. Bil je mož poštenjak, mnogoletni naročnik »Domoljuba« in zvest pristas Počivaj v miru, blagi oče! IZ ŠENTJANŽA NA DOLENJSKEM. Iz vseh krajev naše Slovenije prinaša Domoljub pročila o volivnih shodih iiii vo-livnem gibanju. Splošuo vsepovsod se ljudstvo pritožuje nad neznosnimi razmerami, nad samostojno-liberalno vlado, ki, je s svojimi »veleumnimi« ukrepi in odloki to zakri; vila. Čudno pa je, da je bilo v Šentjanžu, ki je bil ob vsakih volitvah liki sršenovo gnezdo, dosedaj čisto mirno. Seveda misliti pa ni, da se v našem Šentjanžu cedita med m mleko in da rastejo po golem drevju sadovi tistih obljub, s katerimi so nas pitali oni, ki so brezvestno zapeljevali našega kmeta, da naj voli Samostojne, da je edino SKS rešiteljica naroda. O, kaj še! Kavno istih »dobrot« smo deležni tudi Šentjanci, ravno ista mora nas tlači, davčni vijak nas istotako pritiska. Ako bi bili tepeni samo oni, ki so pri zadnjih volitvah povzdigovali SKS v deveta nebesa, bi bilo dobro, ali tepeni smo tudi drugi, tudi mi smo dobivali dan za dnem iste batine, ki so nas bolj bolele, ker jih nismo zasluzili. — Kaže pa danes tako, da spregledujejo »slepci« in »mutasti« govore, ker so tudi oni zc občutili, da jih je bičala njihova »rešiteljica« iirma Pucelj-Majccn & Co. Vsi, kateri veste in čutite na lastni koži, kako hudo je biti prodan na milost in nemilost liberalnim mogotcem in raznim mesarjem, ker vsi oni, ki sle bili zapeljani po bliščečih obljubah, pomnite dobro kaj jc vaša dolžnost 18. marca: Vrzite svoje krogljice v prvo skrinjico, Skrinjico SLS. Kdor je pa še danes toliko omejen m neveden, da bo še volil firmo mesarjev, temu pa ne vemo drugega zdravila, kakor da ga takoj po volitvah pošljemo ekspresno v Belgrad, da mu na vrh vseh dobrot naložijo se vsak dan 25 batin — potem bo sigurno sit centralizma. _ , . Kličem vam sovolilci: Živela avtonomija in doli s centralizmom! VELIKA DOLINA. Ker smo prar ob hrvaški meji, bi kdo mislil, da smo pri nos sami Radičevci. Pa nismo! Spoznali smo njegovo zapeljivo politiko, ki obstoji v tem, da mora vsak njegov pristaš kričati: iivio Radij in da se zbirajo lahkomiseljno na shode, kamor prihajajo z velikanskimi trobojnienmi in n« konjih. Torej sama parada! Kdo bo od te parade imel dobiček? — Nihče drugi kot centralistični Belgrad. Resnega dela in možatih besedi hočemo mi, ne pa Radičevega zapeljevanja in brezkončnega bese.Učenja! Sicer pa Radič sam nikdar ne pride na shod, ampak pridejo njegovi plačanci, ki ga opravičujejo, da on sam nc more. Že ve, zakaj ne! Smilijo se nem sosednje štajerske župnije kot na primer Dohova, Kapele itd., ki kar nore za Radiča. Boste žo videli, kaj vam bo dal! Tako kot do sedaj. Celo vagone obljub, a dru-zega — nič! — Pri nas poskušajo tudi drupi, n. pr. Rajar se je že dvakrat »prifurak na Bregano. Zadnji torek je imel cele 4 (beri in reci: štiri) poslušalce. Pa še s temi se jo mora! zelo tiho pomeniti, ker so se pri nasprotnih dveh mizah zbrali Orjunci, ki imajo svoj sedež v sekvesturi mokriške graščine Tam sta tudi dva Srba (P-rajlovlč in Kistič), menda g tem namenom, da so hitreje ujedinimo, ali po domače: posrbirro tudi mi. Pa se nc bomo! — Kandidat Polovic, dimnikar iz Kostni' "svice, jc tudi prišel na Bregano in Jesenice. Ta ima pa zelo voliko denarja. Kar od miz teče, t ':o daje za »mokroto*. Kje je nelti dobil? Ali je zndel terno? I)a, da, pri dr Žerjavu jo jc zadel! Pa pri na« nc bo dobil drugih glasov kot od Orjimcov, ki so že plačani, da bodo metali v demoT-afko škatlo. — Vsi druji pa bomo volili nvfc-- !;i in to ie ?>ri nas prra Sfcafljat SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Kot povsod »ako se vršijo tudi pri nas volivni vaški sestanki SLS po vaseh. Ljudstvo obsoja povsod samostojne izdajalce, ki so nam zadal ie toliko gospodarskih ran s tem, da so nas izdali nenasitnemu belgrajskemu centralizmu, ki hoče nas Slovence fospodarsko !n versko uničiti. Edina vas pri nas, Dol, dela izjemo. Posebno se Je proslavila v sredo, dne 28. februarja t. L, česar se bo pa svetokrižka fara ie dolgo spominjala, 5 Napovedan je bil volivni sestanek. To samostojnim brezvercem ni bilo po volji. Napili so se z namenom, da bi shod razbili. Pa ne samo to. h puškami so se oborožili in čakali, kdaj bo prišel govornik, eden izmed duhovnikov, kotje bilo napovedano. S puškami so bili oboroženi Kodne in oče in sin Colarič. Naj slovenska javnost tem potom izve, kakšni so samostojni, ki hočejo Se vedno veljati za verne katoličane. Zaman so čakali s puškami, duhovnika ni bilo, ker je bil ze prej opozorjen na ta «junaški« čin. Pa pride ura, ko boste duhovnika še radi klicali. Ali ga boste morda tudi takrat čakali z nabitimi puškami, ko bo skori vas nesel popotnico umirajočemu? Ka| pravite na to? In kaj pravite VI volivci na 10? Ali boste še odali svoj glas stranki, ki se imenuje ^samostojna?« Dobro premislite, predno boste volili. — Eden, ki Vam hoče dobro. d Katol. slov. zobraževalno društvo v Re-tečah priredi na praznik sv, Jožefa ob 3, uri ve-seilco. Mešani zbor zapoje Al. Mihelčičev «\ eneo narodnih pesmi«; sledi igra s petjem: »Sanje«, STARI TRG PRI KOČEVJU, Dopisnik «Kmetijsbega lista« od 16. febr. t. 1. slavi par svojih pristašev, ki so polni vinskega duha napadali govornika SLS. Toda naši govorniki so jim temeljito obrili njihove kosmate vesti in naš zbor se jc sijajno vršil. V «Kmetijskem listu« pišejo, da je bil g. Mihelič ob času prihoda g. Puclja glavni agitator SKS. Zato ugotavljamo, da je bi! g. Mihebč vedno pristaš SLS. Nikdar ni okleval, ampak kot značajen mož vedno stal v organiziranih vrstah stranke. Res je, da je vsa okolica — tudi gospod Mihelič — pozdravljala g. Puclja kot ministra, ki jc zagovarjal našo železnico. — Za dopisnikove grožnje se ne zmenimo. Nauke, ki Jih dopisnik daje našemu gospodu župniku, naj pa prihrani zase, ker jih je veliko bolj potreben. BLOKE. Slučajno sem dobil v roke zadnjo številko «L]'udskega tednika«, v katerem nekdo piše, kako priljubljen in visokočislan je šušteršičev kandidat Drobnič iz Nove vasi v našem okraju. Njegova priljubljenost v domači občini se bo pokazala na dan volitev. Lahko gresta on in njegov agitator, Milavec s Ravnika, vsako nedeljo k Sv. Trojici na sestanke in plačujeta za pijačo. Plačala sta samo 28. febr. 92 litrov kuhanega vina; bilo je računa blizu 7000 K; ali jih ne znata nikamor drugam bolj pametno porabiti? Kolikor bo kroglic v naši občini za Šuiteršiča, bodo predrage, mogoče bode prišla na vsakih 10 litrov kuhanega vina ena. — «LJudski tednik« nadalje še piše, da naj se pazimo, da ce bode šs kaj potiskal po naši stranki; pazi naj se on, da ne bo-demo mi kaj pobrskali o Drobničevi priljubljenosti. Ako misli Drobnič, da je tako priljubljen, zakaj pa ce napravi »kakega javnega shoda, da se izkaže njegova priljubljenost; še oni prijatelji, ki so mu ostali po prevratu, ga bodo pustili na cedilu, in tako je prav! G, Škulj je mel pri nas dne 11. februarja političen shod v stari šoli ob obilni udeležbi. Navzočih je bilo tudi precej bivših nasprotnikov, ki so pritrjevali izvajanjem govornikovim in sklenili, da volijo 18. marca SLS, bi ie edina prava zastopnica kmetskega ljudstva, ker praznih samostojnih in socialističnih obljub so že siti. , _ Naš «Ore!« tudi dobro napreduje ▼ vseh ozirih; nabavil si ie že nekaj telovadnega orodja in ielovadne obleke si pripravi v kratkem. Kar Vas je pošteno mislečih fantov, oklenite se Orla z celim srcem in vztrajajte pogumno na začrtani poti, kateri pa še niste pri odseku, pa se pridružite nam! Priglasite se lahko vsako nedeljo pri kakem odborniku ali pri drugem članu, žal vam ne bode, če se pridružite. Poštenega veselja in zabave vam ne bode manjkalo, manjkalo pa vam tudi ne bo dobrih naukov in smernic za bodoče živlienje, ki Jih Je vsak izmed nas nujno potreben. Vsem onim dobrim srcem, ki nam stojijo ob strani tudi v gmotnih ozirih, prisrčna hvala in priporočamo se vam še za v bodoče za vašo naklonjenost! — Bog živi! V GORENJEM LOGATCU se je vršil preteklo nedeljo volivni shod liberalne stranke, ki c bil pB kaj pičlo obiskan, akoravno se je pripeljal z avtomobilom Dr. Kramer, kateri vJT'ms Pm U!bcralni in hTalil delo-nnot lili i Med. dryfiin? Ie tudi omenjal nesebičnost liberalne stranke in njene poštenosti, če bi Dr. Kramer ne prisopihat z automobilom, bi m« bilo mogoče farbati poslušalce, da temelji njihov« stranka na pošteni podlagi. Tako pa so si ljudj, mežikali: Poglej no gospoda demokrata v luksuz. nem automobilu, katerega si liberalna stranka pa{ lahko najame z denarjem liberalnih bank! Gorenje Logačani! Tu ste mel priliko, videt! liberalnega agitatoria v automobilu. Tu imate lah. ko splošen pregled liberalne korupcije, kateri razjeda našo državo. — Enaki liberalnemu agitatorju so tudi po večini ostali liberalni kolovodje v naši občini, osobito tisti, ki so člani davčne ko-misije, kateri Vas spodjedajo z ogromnimi davki, Da pri tem pripomore največ simpatični krčmai Rihar, o tem so prepričani tudi sami pristaši JDS, Zato proč od surove, kapitalistične, teroristične žlahte ter vrzite dne 18. marca vsi kot eden mož kroglico v prvo skrinjico. Volitve so tajne in ko-rumpirani žlahti ne bo znano, v katero skrinjico ste spustili kroglico. Zato: ne bojte se verižniške žlahte ter nastopite vsi za _ »Slovensko ljudsko stranko«, ki je edina prijateljica slovenskega naroda! — DAVČNI VIJAK. (Dopis z dežele.) V Sv. Križ pri Kostanjevici na Dol. pride dne 27. dec. 1922 davčni izvrševalec g. Ivan Testen, da bi pri onih, ki še niso plačali davka za leto 1922, rubil. Oglasi se pri g. Tereziji K. Z njim je bil tudi zapriseženi cenilec g. M. C. G. Testen vpraša T. K , če je davek plačala, nakar mu ona odgovori, da je bilo na občini sklicano, da je do Imaš tt solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce? rila! Elza Mm ponaM Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roko? Milil M 01)® Alt so tt roke in obraz očitljivl v zimi in vetru? UpoMI M lilima-sieiDB silo! Alt želiš imeti kožo belo, meb£o, Cisto ln zdravo? Hi M lilip-MB fflilsl Alt tožiš na izpadanju las, prhuti ln oslvelosti? Uprta) M pusti] za ras! las! Ali želiš bujno mehke in lepe lase? Elza posada za rast las! Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskiui prave Eellerjevo Elza preparate in kmalu kmalu boš rekel tudi ti kakor vsi: | To je ono pravo I | Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjein ln poštnino če denar naprej ali po povzetju. 2 veliki porcelanasta leiCka Elzt-obrazne pomade 25 Din 2 ., ,, „ Eln-pomale za rast las 2S Din 4 velike kote Elza lllljnega mlečnega mila 35 Cin BAZLlCNO: Lilijno mloko 8 Din; brkoma« 3 Din najfinejši Hega puder Dr Klagerja v velikih originalnih Skatljah 15 Din; najfinejši zobni prašek Hog» v patent-dozah 10 Din; puder za clamo v vrečicah S Din: zobni prašek v škatljah 3 Din, v vrečicah po 2 Din; sachot (dišava) za porilo 3 Din; šompon za laso 2 Din; rumenilo za obrez 12 pismov 12 Din; najfinejie puriemo od 15 Din .daljo; cvet za 1»»« 20 Din; Elza-kalranovo milo 5 Din. Za različne predmete se pakovanjo in poštnina posobej računa. Na te cene se računa še 5% doplatka. Na-ročilna pisma adresirati na: Lekarnar EUGEN V. FKLLEIt, Stublca Donja. Elzatrg št. 16, Hrvatsko. ti d«c*mbra Caa m plačati. Doka* ca nf«ga nI siČesar v«ljaL RotD i*, da bo rebU. Ros odpr« cvinlak ta spusti T«n ivlnjo. O. T. K. ga odstrani, 5.4 vi nista -lutrail« »vini«, wto tudi nlmat« pravice rnbitL To it« i« »• bolj razjarilo. Puzov« cenilca, da bo ta pričo, da i« (• hotela s rilo odstraniti - n|e(ža, uradno osebo. - Ka) pravi k temo pristojna davčna oblast? Koma se je delala krivica? Zakaj ne nastopi proti i- Testenu, ki I« hotel predčasno 'n nasilno rubiti? Kaj pravil« na to VI volivci? Ali b","t« *• oddali glasove za nenasitni belgrajski centralizem? t, hočete, da bo davčni vijak i« bolj pritiskal, I« volite jih — ml jih ne bomo. ŠENTJANŽ NA DOLENJSKEM. Komaj se je oddaleč približala pomlad, i« brenčijo »kebri« po Šentjanžu in napovedujejo ke-brovo leto. šelo marec je, pa so se vendar že »drar mili la začeli agijrati in oznanjati slabo letine, katera bo obsegala vse skrinjice razen prvo. IZ BRUSNIC. Nis?m ravan kdozna kakšen poseben politi-Sar, »d* ljubša* 'a resnico in spoštujem vsakogar, ki edkritosreno piše in govori. Tako se je bralo v nekem lista, če se ne motim ravno v »Kmetij-sknm listu-:, r katerem se nekdo lelo bal.n, da je bil shod umirivioro Samostojne stranke r Arusni-fah silajvo obiskan, toda pisec r istem Upnk.1 nM n« po v a, ds je bi'o na tistem sijajnem shodiču skoraj gotovn tri iertine pristašev SLS a ena četrtina nasprotno stranke. Pri tem lletnem »hodu sta hoteli forcfaij dva gotpoda kmet«. toda povedati nis-Vi megli posebno veliko, ker ljudje niso hoteli poslušati. O kakem krepkem odgovori od strani gospodov govornikov ni bilo čuti, pač pa so dobro in krepko zavračali odrasli možje in fantje, (ne fantiči}, Ume (I katerih ni bil nihče najet od g. župnika ali koga drugega, zakaj možja :n fantje c» sami sprevideli, brez vsakega vsiljevanja, da ie SLS storila za kmeta, sa delavca itd. ie veliko dobrega med Slovenci, in katera želi in liočs nam Slovencem 5e vedno ?omaga'.:, ako zmnga ;>ri volitvah dne 18. t. m, sato je odino pravilno in prav, da vsi kot en mož valimo tudi v Brusnicah SLS in da vricivo kroglico v ?r t« Skrinjico, če hočemo, da bo ta vse prav. i)no 17. t m., to bo prifc. sobo'/) pred prazni-ko sv. Jožefa, so "09 vršil pri nas običajni živinski sojin. Upamo, tla bo frišlo na oaš sejni veliko kupcev in živine »udi is oddaljenih krajev, kar bo povzročilo živahno kupčijo. ŠENTJANŽ NA DOLENJSKEM. Možje in tantjo volilcil Se par dni nas loči, ko bomo dali duška svoji volji, ter pokazali in povedali, da nočemo biti iiapei veloHrbskim cenira-listom. Nočemo, .U bi on* .s nadalje izmo/guvali ter tepli i bičem, ki jo spleten is raznovrstnih davkov, trošarin in osebnih dohodnin itd. — Živo se spominjate rolivnih shodov SKS ki jih je imel in naznanjal nebesa na semlji naš rojak g. poslanec Majcen. Klic je bil silen: kmet kmeta! A misel njegova je bila nasprotna: .imet mesarja! — In res mesarji 10 imeli samostojnost pri vladnih koristih in ti aboga pmečka para si samestojn« osamela. — G. poslanec Majren! Ves čas, ko ste bili kot poslanec v Belgradu, so niti lokazali niste na Rcpovžev >gang< da bi povedali, kako ste vadljali in izdajali nas Slovcnce belgrajsKemu centralizmu. Tiho ste spravljali poslaniško dnevnic« in pridno glasovali sa ugonobitev kmeta in delavca. — Zares čudno so nam zdi, da še ra/lagate in slepomišite s svojim samostojnim evangelijem ljudem, ki vam sploh ve« ne verjamejo. Se bolj čudno je pa ui, da še nosite svojo >modroc glavo »a ramah, ko ste jo vendar že davno zastavili knneljskim rudarjem za Izp.ačilo diferenc!) Delavci — rudarji! Ali veste, da g. Majeeu še nosi glavo med vas in še ima vse iiremoženje, to ie cela novo »kašo«, čeprav ram e te tudi isto lastavil?! Kje so obljube?! Od ob-jub in lepih besedi no moro živeti ne delavec no kmet Spametujte se, odprite oči in ušesa in kdor dosodaj ni sadosti iskusil, naj »leče še hlače... batine no izostanejo. — Kot en mož stopimo na volišče, ter glasujmo za odino pravo avtono'«istlč-no stranko, ki ima Skrinjico na prvem mestu, to je SLS. katero varuh bo na volišču Tono Grom. SKOPJA LOKA — STARA LOKA. Oas beži, prinaša ln ednaša smeh la solze, Hv-IJeuje In smrt, za sabo pusti le spomine zgodovinske Povestnice. Tovariši! Možje! Fantje! Cas prinaša wdi nam delo zgodovinske važnosti, da ookažomo sveta ln tvojem« naroda, ali smo bili ravno mi dovolj močni, tla začnemo živeti kot ljudje ae kot hlapci ua svoji »oiolji. tovariši! Ni te dokootlan naš boj la obuUuek t.lovencev, te smo hlapci iu tedaj v lastni- državi Jugoslaviji. Kje je vnruk? Kdo je kriv? Sami in nihče drugi. Lis bi deuli vsi tako vueto u svoj narod kot nekuteri razdirajo, koteč uničiti vero, kulturo, družabni red, kako lahko bi ae imenovala Jugoslavija, država srečnih urzav, ki v miru in ljubezni i-vi t bratom Srbom in ilrvatoin ss proč vit celoti kot posameznim krajem. l*a tega ni. i'regluboko so izvaja osebna korist raiiiih strank in pri tein slovensko ljuustvo peša v gmotnem in moralnem oziru. Tovariši 1 Dovolj imamo dokazov, kam nas privede to neiimevaaja občne koristi, Slovenija gro r pogin v dogleunem času, ako ne stopimo vsi na plan kot en mož in zakličomo: Proč t centralizmom, proč s koritarji, ki ste grobokopi slovenskega n&roda! Pokažimo našim prodnikom svojo ljubav in hvaležnost s tem, da 18. marca glasujemo za vero in svobodo Slovenije, ta katero so se te •ni pred nami borili. SLU nosi neomajen program za našo svobodo, naš napredek. Ako se cepi naš narod v druge stranke, žal tudi bLS ne moro delati ' čudeža, ako ima slovenska zemlja tudi — Judeže. Tovariši vsi v boj za SLS ln zmaga bo naša! IZ RIBNIŠKE PARE. Dragi Domoljubi Tako malokrat aam prinašaš novic iz dežele žlic in druge oliko ruabe. Zatorej bi prosil gospoda urednika, da dajo tudi nam Ribni-čanom nekoliko prostorika, da popišomo nekoliko o caši ribniški rajči. Dragi Ribničanje! Bližajo se volitve. Bliža so dan, nobeden no bodi zaspan! Bliža se 18. marec, in komu bomo zaupali, kam bomo spustili krogljico. Veste kam? V prvo skrinjico; ta jo za vse tako reveže, kot so nn primor: kmetje, delavci in obrtniki. Komu bomo zaupali glasovo: ali 3pulju, Brodarju, SLS ali Puclju, žerjavu, Su-steršiču ln drugim takim lastnim profiterjem? Ne, nikakor no tem, nikakor no maramo centralistov in centralizma! Pa zakaj no? Zato, ker mi zahtevamo avtonomijo! Dragi tovariši rešotarji! AH veste, koliko imamo uii truda in potov na vseh višjih oblasl-! vih, posebno na državnih mejah, da spravimo naše blago v inozemstvo. Kaj ne, to je težava! Pa še hujše bo, ako popolnoma smaga centralizem! In še hujšo bi bilo, ako bi mi no imeli tako dobrega poslanca Skulja. Da, resna beseda: dober človek so to, inora pripoznati vsak trezno misleč človek. Kaj ne, koliko nam jo že pomagal gospod poslanec škulj v vojnem času. Koliko nam je pomagal pri podporah, koliko pri živeža nam Ribničanoni, posebno pa Loškemu potoku, in splošno celemu kočevskemu okraju. Posebno se jo boril za našo domačo obrt pri trgovinskem ministru. Zatorej mu bedimo hvaležni! O Pncljn pa še omenim ne, ker vsi vemo, da nam ji nič pomaga!. In sploh v naši dolini nimamo nič t stranico S(lovenskega) K(raeta) S(mrti). ao enkrat vam kličem: volite jLS, mečitn kroglice v prvo Skrinjico! Volite Skulja, Brodaria, Korošca! Zaupajmo njim, ker oni so zaupanja vredni in so nam že toliko pomagali «11 pa preprečili še hujše, in nam ! bodo šo pomaga.:. 18. marec naj odloča, naj "pokaže, i da Ribničani nimamo drugo stranke kot jo SLS. — ! Rešctar. MEKINJE. ffa^v Izobražoraln« društvo priredi na sv. Jo-I ieia. 'lan nit pol štirih popoldne zgodovinsko igro 'v j.-1 . djjanjih: »Rešenikc, posneto po svetovno-. jfiv.-.. ..»vesti »Ben Harc. Kdor pride k igri, bo imel tstcLun priliko slišati naša dva nova bronasta zvonovi., ki jn dobimo r tekočem tednu iz Ljubljane. — Pred kratkim Jo bil popravljen naš božji grob, ki je znamenit po svoji lopoti in starosti; narejen je bil leta 1761. Cenjenim naročnikom. Tem potom zadnjič opominjamo zaupnike, ki še niso obnovili naročnine za tekoče leto. Vsak, kogar se tiče, naj nemudoma pošlje celoletno ali vsaj polletno naročnino, ker sicer prihodnje številke »Domoljuba« ne prejme več. Položnice smo doposlali vsem, ki so lili zahtevali vnovič in so torej nihče ne Tedenske novice. more Izgovarjati, da ni imel prilike za po-šiljatev naročnine. Komur je torej na tem, da ga ne zapusti njegov dolgoletni tovariš, naj nemudoma stori svojo dolžnost. d Naš lisičk »Pod krivo jelko«, ki smo ga v tej številki radi volitev morali odložiti, prihodnji teden nadaljujemo. Zato pozivamo vse tible, ki »Domoljuba« še niso plačali, naj tako store svoio dolžnost, da bodo mogli z zanimivim čitanjem listka na^ daljevali. d Izjava. Podpisani Miha Štefančič, posestnik na Vrhu št. 8, Fara pri Kočevju izjavljam, da me SKS ni vprašala, ali prevzamem mesto predstavnika pri volilni skrinjici SKS na volišču pri Fari. To so storili brez mojega vedenja. Proti temu protestiram ter izjavljam, da nisem pristaš SKS, ampak somišljenik SLS. — Mihael Štelančif. d Čisto po liberalno. Grdo napada dr. Susteršičev »Ljudski dnevnik« škofa in slovenske duhovnike. S tem je dr. šusteršič izgubil zadnjo iskrico spoštovanja med vernimi Slovenci. Cika Pašič se je ustrašil. Preteklo nedeljo bi moral v Ljubljano priti sam g. Pašič pogledat, kako gre njegova velesrbska setev v Sloveniji v klasje. Zakaj mož je na vse strani veliko sejal. Pa ni prišel. Zakaj njegovi valpeti v Ljubljani so mu povedali, da njegovo seme niti vzkalilo ni. Zastonj je dr. šusteršič zasipal Slovenijo z Ljudskim dnevnikom in tednikom, zastonj so oznanjale Jutranje novosti velesrbske dobrote po mestu in deželi — velesrbstvo je Slovencem to, kar križ hudiču. Zato ni vzkalilo, in kar je vzkalilo, bo vzela slana 18. marca. In čika Pašič se jo na to poročilo ugriznil v brado ter bridko zamomljal: O vaj, o vaj... ovaj dr. Korošec...! d Radikalna korupcija. Dne 3. februarja t. 1. je bil imenovan znani velesrbski radikale« in časnikar Stjepan Kobasica za poverjenika za socialno smrt v Sarajevu. Komaj je minulo 27 dni njegovega poverje-nikovanja, je bil že upokojen i letno plačo 80 tisoč 580 kron, ker je bil samo zato imenovan, da je bil upokojen. To je zopet ena izmed najnovejših radikalnih korupciji —i Ljudstvo, ti pa molči in plačuj davke 1 d Vesel shod je imel pri Sv. Trojici g. Drobnič, kandidat Narodne ljudske stranke (šusteršičeve). S svojim spremljevalcem A. Turkom iz Ravnika sta dnla 6700 K za vino, ker menda nista vedela kaj povedati ne Drobnič- no spremljevalec. Navdušenje se je poleglo šele drugi dan; Trojičanje si pa mislimo: Bedak, kdor v teh žalostnih časih zastonj ne pije — volili bomo itak, kogar bomo sami hoteli. — Kako je prtlscdnik Pire, delal v Kmetijski družbi kupčije. Vsak obiskovalec Kmetijske družbe se začudi, ko vidi ▼ posvetovalnici Kmetijske družbe veliko at-logo emajlirane posode. Zakaj je Pire kupil to posodo, četudi so mu odsvetovali družbeni uradniki? Kupna pogodba za to posodo in še nekaj železnine znala 1,300.655.65 Mark. Kupčija je sklenjena na podlagi pribitka 2800 odstotkov na prevoj-ne cene. Od tega se Je kot provizija n Pirca rezerviralo 200 odstotkov. Gospod \ Pire si je torej izgovoril pri iej kupčiji okrog 7 odstotkov provizije. Vpogled v toi- ^ ben i akt med družbo, ki ie to nosodo pro- dala in Kmet. družbo bo pa tudi pokazal, kako je Pire poslovna pisma skrival pred uradniki in delal tajno, kakor pravi sam v pismu z dne 22. XI. 1922 in to zato, ker •o uradniki trdili, da bodo iz kupčije nastale neprilike za družbo. Kot kompenzacija za nedobavljeno posodo je hotel on prevzeti galico, ki so pa naj bi poslala na družbo. Mimogrede povedano je od Pirca kupljena roba zelo slaba in kaže, da bo (družba imela pri njej občutno izgubo. d »Sijajni« shodi samostojnežev. V vsaki številki »Kmetijskega listat beremo o sijajnih, izredno velikih, velikanskih in velikih shodih SKS. Posebno velja to za novomeško okolico, kjer se trudi v potu svojega Obraza in brusi pele zobotehnik Ogrič. — Di si bomo že enkrat na jasnem glede leh Bhodov, pribijemo, da je bilo na »velikem« Ogričevem shodu v Toplicah okrog 15 ljudi, na Uršnih selih 6, piši in beri šest oseb, na »sijajnem« shodu v Brusnicah pa Kline sploh govoriti ni mogel, ker mu naši niso pustili. Da je pisec teh poročil Ogrič sam, o tem ni dvoma. Shod SLS na Gor. Kamencah se je pretvoril po poročilu Ogriča v manifestacijo samostojnežev. Znano je pa, da samostojnih na tein shodu sploh ni bilo in da je gospodar, v katerega hiši jo bil shod, Ogriča malone vrgel iz hiše, ko je hotel vezati samostojne otrobe. In to je bila »manifestacija« kmetske misli. d Ponesrečen shod. Dno 4. t. m. je bil na Jančem v šoli shod Slovenske ljudske stranke na katerem je govoril župan Gale. Ko je bil shod končan, se je razne-eel glas: sedaj imajo pa pri Vavšu — so-Bednja hiša, tik šole — nasprotniki shod. Vsi naši so šli notri, kjer je bilo res nekaj komunistov iz Lazov in Kresnic. Eden se vstopil za mizo in začel govoriti. Komaj je pa par besedi izgovoril, je začel napadati SLS. Pri tem je pa kar zagromelo: »Dol z njim, ven z njim!« Nič več mu niso pustili govoriti. In še kaj hujšega bi se mu bilo pripetilo, ko bi ne bilo župana zraven, ki je pomiril ljudi. Komaj četrt ure in shod je bil končan. Komunisti so ostali še v hiši in ko so ljudje odšli v cerkev, so jo odkurili proti domu. d Zahvala poslancu Sušniku. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem poslancu Su-niku za njegovo neumorno prizadevanje, da bi se čimpreie ugodno rešila prošnja za oproščen je od vojaške službe, ko se nahajam v najtežjem položaju: imam posestvo, ženo težko bolno, 69 starega očeta in mater, drugega pa nikogar pri hiši, danes pa moram odriniti k vojakom. — Josip Dragan, posestnik, Toplice pri Smarjeli, Dolenjske. d Sijajen napredek orlovstva je pokazal II. telovadni teden, ki ga je priredila Jugoslovanska orlovska zveza od 4.—11. marca t. 1. v Ljubljani. Telovadni teden je obstojal iz treh akademij (naraščajske, orliške in orlovske) ter pet telovadnih večerov. Izbrani telovadci in telovadkinje bo pokazali ob teh akademijah In večerih (ki so bili vsi natlačeno zasedeni od občinstva) tolik napredek v telovadbi, v okusnem In elegantnem Izvajanju posameznih ■elo težkih in drznih točk, da so oelo nasprotniki štrleli; kar so izvajali naši vrli Orli v nedeljo v Unionu na bradlji in drogu, to ie gledalcem kar v grozo prehajalo. 3* In pri vsem tem taka lahkota, eleganca In spretnost! Pri orlovski akademiji v nabito polni Unlonovi dvorani so bili navzoči tudi pokrajinski namestnik Iv. Hribar, kr.ezo-škof A. B. Jeglič, škof Karlin, poveljnik dravske divizije ln mnogo drugih višjih častnikov, rektor vseučilišča, dekani posameznih fakultet, dr. A. Korošec, češkoslovaški in avstrijski konzul in drugi odlič-njaki. Orlom iskreno čestitamo na sijajnem uspehu II. telovadnega tedna ter jim kličemo: Srčno naprej po začrtani poti! dRadikalna metla grdo poiuela. Komaj sta bila imenovana velika župana za ljubljansko in mariborsko oblast, še ni se jima ogrel velikožupnnski stolec, že so velesrb-ski politiki v Belgradu izvohali, da nimata dovolj radikalnega duha — zakaj za državno službo je danes edino pogoj: radikalni duh mora izhlapevati iz tebe, potem si sposoben za velikega župana, četudi si cestni pometač. In dr. Baltič pa dr. Ploj nista radikala, temveč demokrata. In oba morata iti v pokoj, — Mi vemo, da gospode demokrate sedaj tepe tista palica, ki so si ji sami urezali, toda brez dvoma je to znamenje najsmrdljivejše korupcije, ki je doma samo na Balkanu. d Ogenj. V nedeljo, dne 4. t. m. je posestniku Ivanu Košiša v Ilovku pri Predos-ljah pogorelo gospodarsko poslopje, v katerem je bilo shranjenih veliko lanskih pridelkov, poljsko orodje in drva. Škoda znaša okrog 100.000 Din. Gotovo je, da je bilo ' namenoma zažgano. Storilec se ni znan. — Podpisani se iskreno zahvaljuje požarnim brambam s Kokrice, iz Predoselj, iz Kranja, iz Stražiša ln Nalda, ki so ob priliki požara dne 4. L m. prihltrle na lice mesta, ter i požrtvovalnim delom, pri čemer se je po. sebno odlik ovala kranjska požarna bram. ba, zabranile, da se ni požar razširil še n» druga poslopja in celo na ostalo vas. Isto-tako izrekam prisrčno zahvalo sovaščanonj in sožupljanom, ki so takoj prihiteli k požaru ter vneto pomagali, da se je požar omejil in pogasil. — Ivan Košiša, posestnik v Ilovku pri Kranju. d Obrtnikom! Izšla je 8. Številka mesečnika »Jugoslovanski Obrtnik«, glasila Jugoslovanske ubrtn« zveze, organizacije obrtnikov, pristašev sls. V s«, biua je jako zanimiva. Poleg volivnega oklica, kjer se pozivajo obrtniki, da volijo edino resno slovensko stranko SLS, jo odgovor na zborovanje mariborskih pridobitnih krogov, ki so ga priredili štajerski JDS-arski krogi kot Volivni shod. Obrtnik z murskegi polja obravnava v Pajkovih mrež;di nasprotne politične stranke, nato pa sledi krasen referat g. dr, Gosarja »Obrtnik in poiitikat, kier dokazuje, d« obrtnik mora politično sodelovati in da je edin« njegova rešitev v strank!, kjer ni razrednega boja, namreč SLS. Objavljeno je tudi poročilo o zadnji seji Trgosko-obrtne zborni o, priznan finančni strokovnjak pa daje nasvete o »Prizivih proti odmeri občne pridobnine«. Sledi Društveni vestnik, ki Izkazuje kretanjo organizacije ter Raznoterosti. List izhaja enkrat nn mesec ter prinaša aktuelne člu. 'te, t i Soče se slovenskega obrtnika, tekoče davčne zadeve, cene izdelkov itd Naroča se pri Upravniitvu v Ljubljani, Praahlrova ulica 3 ter stane za celo leto 12 Din. — Obrtniki, naročite se na vaše stanovsko glasilo in ga zahtevajte nn oplodi Ubog invalid prosi vse, ki morejo kaj utrpeli, bodisi v obleki ali denarju, da do-pošljejo svoj dar na naslov: Anton S t e r 1 e, invalidni dom, Celje. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko« ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova cestn 1. Bremen - New York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosni po udobnosti, čistoči In po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje I „Qeorge Washington" „America" „President Rooseve/f „President Hardlng" Zahtevajte podrobna pojasnila ln brodar. list. 148. UNITED STATES MMF* Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Belgrad, Palata Beogradske Zadruge. ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST™ M. U. DR. IVAN DBLAK Ljubljana, Stari trd It 34 (nasproti šentjakobske dekliške lole) ORDINIRA od 8,—12. dopoldn« ta od 2__5. popoldn«. Sedem Koz In dve ovci hSSS radi s«litv«. Peter Alešovc, Sv. Jurij pri Kranj«. Sprejmem deklic malemu otroku in kot pomoč v kuhinji. Ponudba na «t. nam«, poštnobIM«, Šmartno pri UA% [ Vrtnarski učenec DOBI MESTO z oskrbo v hiSi pri Pavlu ŠIMENC, pokopališki vrtnar, Sv, Križ—Ljubljana. 1167 ~ Prešano sladko seno iz Slavonije dobavi sproti KMETIJSKA DRUŽBA za Slovenijo v Ljubljani in zopet sprejema naročitve za vsako množino, Iz ljubljanske zaloge tudi izpod vagona, po 2,25 Din kilogram.--V celih vagonih franko na vsako postajo. ANTON KUNSTEK LJUBLJANA is Kopitarjeva ulica 4, priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. F.Faiia sin Tjrdfea priporoča vsakovrstne lepe omare (kostne) s ladelo! in tudi visoke is trdega ln mehkega lesa, postelj«, o-man, stola, modro o*; sploh ▼M pohištvene dela dobiš •dino le l, m S*. Petra culi 17. Redni bni poStal parniki is Amsterdam« In Charbauraa v Južno Ameriko lito do Janelro, Sanlos, Montovldoo ta Bnenos Airoa. Vsa potrebna navodila daje Kr. Holaadskl Lloyd. Glavni zastopnik ta JUGOSLAVIJO JUflOSLAVINSKA BANKA - ZA8REB E-costa 33. — Telefon: 24—65. Brzojavni naslov: „Realloyd" Zagreb. Glavno zastopstvo ca Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska al. 29. PREKLIC. Podpisani Tomaž Hribernik iz Pungcrta pri Škofji Loki preklicujem vse, kar sem govoril zoper Jožeta Platiša in njegovo ženo. TOMAŽ HRIBERNIK. Preklic. Podpisani preklicujem, da ni re9, kar sem govoril o Janezu Drešar, sedaj stanujoč na Podreči štev. 42._ANTON BOZNAR. Naprodaj je TURBINA 22H konjskih sil, 360 litrov vode na sekundo, kompletna. Cena po dogovoru pri ogledu na licu mesta v SAMOSTANU V STIČNI. Kupim DVE KOZI dobri mlekarici, sanske pasme. — Ponudbe na: JOS. PELJHAN, Dobrova 71 pri Ljubljani. Kolarskega vajenca ga, sprejmem takoj v vso oskrbo. — JANEZ ŽABJEK, kolar, Zgor. Hrušica pri Ljubljani. Mizarskega vajenca sprejmem. — FR. GREML, Zg. Šiška štev. 90. Prepričajte se! dete vsakokrat veseli, ko oblečete pri meni izdelano obleko. Izdelujem po najnovejših krojih, postrežba hitral Za delo vsakomur jamčim. Blago se dobi pri meni in sprejmem delo tudi, če cenj. odjemalci kupijo blago sami. Ljubljančane prosim, naj mi pošljejo naslov, da pridem do njih. — Se priporočam ANTON KOSTA, krojaški mojster, HOMEC pri Kamniku (Društveni dom). _1320 Malo posestvo naprodaj na prav topem krajo. Več pove FRANC KONČAR T Jarorfn nad Šmartnim pil Litiji._1361 Vrvarsko blago LASTNEGA Izdelka, imam vedno v zalogi iz najtrpežnejše konoplje. — Vzamem v delo vsako množino prediva. Postrežba točna in solidna. —> VRVARNA A. ŠINKOVEC ST., KRANJ. Pridite in prepričajte se! OBLEKE, PERILO, vse vrste MANU. FAKTURNEGA BLAGA kupite ~jm> NAJBOLJE in NAJCENEJE ^K. v znani trgovini F. ČEŠNOVAR, Ljubljana Stari trg štev. 16. IZBORNO BLAGOI — NIZKE CENE! DR. IVAN DROBNIČ specialist za notranje in pljučne bolezni se je NASELIL v LJUBLJANI, v CEGNARJEVI ulici štev. 4 (nasproti deželne bolnice) in ORDI-NIRA od 9. do 11. dop. in od 2. do 4. popoldne. BBBBBBHBBHaaaHBBBBBBMBBB 150 kron na da i lahko vsak zasluži doma v svojem kraju s pi oda-janjem nekega izdelka. Kdor hoče zaslužiti, naj ml pošlje svoj naslov in znamko za odgovor. Josip Bati?, Litija 75. Ne pozabite ko pridete v Ljubljano, OBISKATI manufakturno trgovino Ivan Strojanšek pri »ZVONU« na sadnem trgu, zraven škofove palače — katera se Vam zaradi res nizkih cen in dobrega blaga za moške in ženske obleke — najtopleje priporoča. mssi-podgane stenice-šCur hi in vsa gola« zen mora poginiti ako porabljat« moja najbolja preizkuš, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgana 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uii v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust Pošilja po povzetju Zavod za ekspt M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. BERITE flJIJPltlfO -mm -mm ZAMUDITI tndi Vi no »mato ampak pojdite takoj ta oglejte «1 velikansko Halogo s okna, rolna, cefira, platna, hlaSarlne. robcev, modrovlne t«r »ploh rso uiftnufftktnmo robo v veletr-trgovini b, 8tebmeoki, CELJE, katera prodaja radi velikanskega nakupa direktno la prvih svetovnih tovarn po čudovito ntiklh oanah. zahtevajte cenik. predno kupite uro, llu> strovani katalog tvrdk« H. SUTTNER (Imetnik Hanrl Maire) vLJuoljani it 1. • Ta Vas obvaruje Škode In jeze, katero povzročajo slabe, bazarsks ure, ln Vam kaže, kako se zamoro dobro in zra> ▼en ceno kupiti. Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ura, Speci-Jalne znamke nlKO" 1B lastne tvornice v Svtcl, kskor tudi druge dobra žepne ure, zapestne uro, svetilne ln stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna ln birmanska darila in vso drugo zlatnino in srebr-nino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. Škarje, not«, britve, lasestrižne ln brivske stroj«, stekloreze, doz« za tobpk, svalčice ln smodke. nažigače in denarnic« kupite dobro in ceno pri Mi: H. SUTTNER (Mili M Maire) v Ljubljani it. 1. romancemsnt, atraino lepenko, karbollnej, drvocement, vvatprool gtps-pioič«, umetno gnojilo olernlt (Hatschek) itd. NUDI PO NAJNIŽJI CENI Kosta Novakov« in drug LJUBLJANA, Mikloiteava cesta Stev. 19. Poroč. prstani Donble \ erižice S enske u e Bu«iike ie se ure Uhani Najsl?re|ša trgovina ur.zlatnlne h inknln p# CUDEK LJUBLJANA 22, Pre erncvs 1 Kamnoseškega UČENCA SPREJME TAKOJ KAROL NOVAK, kamnoseški mojster, St. Vid pri Ljubljani. 1205 KUPUJEM vsako množino orehovega lesa v popolnoma zdravih, ne zimas-tih, ravnih, malo (jrčavih rkljev, od 30 cm debeline na tankem koncu in od 2 m dolžine nnpro-j. Plačani najvišje cene. -Cenjene ponudbe na: P. HIGERSPERGEH, lesna trgovina, CELJE. 1018 Semena vrtnice in sad. drevje se dobe pri »Vrt« Džaraonja in drugo v i družba z o. z., Maribor, Čopova ulica. - Zahtevajte ceniki LIPOVO CVETJE IN DRUGA J*- ZDRAVILNA ZELIŠČA kupuje po najvišjih cenah drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1. — Zahtevajte ceniki hrast, črešnja, javor, oreh, lipa v plohih; smreka, borovec in mecesen v deskah, vsako, tudi malo množino, ^ KUPIM, Ponudi naj se na naslov: J. ČERNE, Ljubljana, zaloga pohištva, Dunajska cesta 28. združenih obrtnikov stalno v zalogi pri sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah. Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (št. Peterki most.) Sprejemajo se popravila in v zameno. Cie. Bie. TransaHantipe Francoska linija tinlUrajša in na|uflcb»ej$g ucžnlt v Binsrlfco. Havre~Newgork samo 6 dni. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavonska t aaka r!. d. v Zagrebu. tiozne lisfe in tozfidsraa pojasnite dnjs: zaslopnlk v Ljubljani, Kolodvorsko ulica 11. PafljDfsisma vanvn naložite soe| T. X O. z. sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1323 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. • Hranilne vloge se obreslu- fS o/ brez odbitka rentnega in in-jejo po 2.vn.lidskcga davka. Vlofre v tekočem računu se obrestujejo po S Vi %. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 V2 %. Vočji vezani znositi se obrestujejo po dogovoru. NajhitreiSi parmkl sveta. Dirrktnn potniška in tovorna vožnja od Hamburga in Cherbeurga za Ameriko in Kanado 4 dimn ki, 51/1 dneva, lastne kabine za potnike lil. razr. Potnike odvedo izkušeni uradniki ud luUe ukrcanla ter jim nato dragovoijo nudijo vsako pomoč. Pojasnila daje: Ctinarsš P.Ssie Glavno zastopstvo za Jugoslavi o: JugsjEiaaapsUc, banka d. c?. Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. TvrtiUka Fo in I. Goričar X,!uto'je»ri« Sv. JPetre* cest** 29 pri Ivanki priporoma Voliko i/.biro ble«a zo snomladansko in letne obleke ia sicer raznovrstnega sukna in kamgarna za moške ter različnega ševiota pol in čistovolnenega v vseh barvah m ženske obleko, lister, žumet, hlačovino, koteuino belo in temno, platno za rjuhe, cvilh, vsakovrstno odeje; svileno £erpe in robce v bognti izbiri. Moške srajce belo m v modnih barvah, otroško oblekce zt> dečko m deklice, predpasnike, bluze, krila m razne druge r:?rp.jeno obit ko, kravate, ovratnike, nogavice J. t. d, j Prepričajte se, da kupite tu znatno ceneje kot povsod drugod. T—^-j*-!-^ i "V 'im ' r f---IV*-*. ~ ' I >\ *Vv