Pu<iina plućnim v goto vtut. Leto LXIII., št* 283 V Ljubljani, sobota 13. decembra 1930 Cena Din 1. Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemJi nedelje te praznike. — Inseratl do 80 petit a Din 2.—„ do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 8.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNMTVO PODRCINICE: iJTTRUAvi K-mfiiOT. -mm m^, a MARIBOR, Grajski trg it. 8. — — — CELJE, Kocenova ulic« Ljubljana, naanjeva onee štev. a. NOVO MESTO, Ljubljanska e. tel. tt. 26. JESENICE, Ob kolodvt Telefon st. 3122. 3123. 3124, 3125 te 312S. RaCun pri post. Cek. zavodu ▼ Ljubljani *t- 10.351. Nova francoska vlada Senator Steeg je v minuli noči sestavil vlado republikanske koncentracije - Vlada je danes zaprisegla in se bo prihodnji teden predstavila zbornici Pariz, 13. decembra. Čeprav je bila Steegova akcija sprva brezupna in se je splošne pričakovalo, da tudi on ae bo mogel sestaviti vlade, se je pobožaj snoči popolnoma izpremenil. Radikalni socialisti, ki so doslej s svojim odporom proti Tardieuju ovirali sestavo vlade, so revidirali svoje stališče ter se izjavili pripravljene sodelovati tudi s Tardieujevo skupino. To je položnj Steega pri sestavi vlade zelo olajšalo. Steeg se je pozno v noč pogajal z zastopniki posameznih skupin ter je ob 2.20 zjutraj imel sestavljeno lis^ro nove vlade Še ponoči je odšel v Elvsee ter predložil predsedniku republike ministrsko listo. Predsednik republike ie listo takoj podpisal in novi ministri so bili že danes dopoldne zanriseženi. Nova vlada je sestavljena takole: Ministrski predsednik in minister za kolonije Theodore Steeg. Notranje ministrstvo: Levgues, pravosodje: Cheron, zunanje zadeve: Briand, finance: Germain-Martin, proračun: Palmade, vojna: Barthou, vojna mornarica: Sarraut, javna dela: Daladier, prosveta: Chautemps, trgovina: Loucher, poljedelstvo: Victor Boret, delo: Grinda, penzije: Thoumvre, zrakoplovstvo: Painleve, trgovska mornarica: Danielou, pošte: Bonnet, socijalna politika: Oueuille. Po strankah so v novi vladi: 11 radi- kalov, 3 centrumaši, 3 socialni republikanci, 1 neodvisen levičar, 5 radikalnih centrumašev, 5 levičarskih republikancev, 1 neodvisen in 1 zastopnik skupine Franklin-Bouillon Izmed novih ministrov je 5 bivših ministrskih predsednikov, izmed vseh 18 pa lih je bilo 15 že enkrat ali večkrat ministrov. Iz bivše Tardieujeve vlade so ostali v novi vladi samo trije in sicer Cheron, Briand in Garmain-Martin. Nova vlada se bo v ponedeljek predstavila zbornici. Današnji listi pozdravljajo uspeh Steega pri rešitvi vladne krize, podčrtava-joč, da bi lahko imela dolgotrajna kriza hude posledice na znotraj in zunaj. V ostalem pa nad sestavo vlade niso baš posebno navdušeni in ji prerokujejo usodo bivše Tardieujeve vlade. REVOLUCIJA V SEVERNI ŠPANIJI V mestu Jaci v Pirenejih je izbruhnila revolucija pod vodstvom bivšega častnika Galena — Vlad? je odposlala proti revolucionarjem volaštvo Hendave, 13. decembra. Po poročilih iz Madrida je v mestu Jaca na meji pokrajine Huesca izbruhnila revolucija. Vse zveze med Jaco in Madridom so prekinjene. Kakor hitro so dospele vesti o tej revoluciji, se je sestal ministrski svet k izredni seji. Jaca leži na ju&u Pirenejev ob železnici, ki vodi iz Madrida v Francijo. Kakor poročajo iz Madrida, španska vlada priznava, da je izbruhnil v Jaci upor. Revolucijonarno gibanje vodi bivši častnik kapetan Galen, ki je bil izključen iz armade I. 1926, ker je hotel vreči bombo proti vlaku, s katerim se je vozil španski kralj Alfonz iz Barcelone v Madrid. Iz Saragose so odšli v Jaco 4 vlaki z zvestimi četami, da udušijo revolto. Letalski oddelki v Sa-ragosi in v Madridu so prejeli nalog, naj bodo v stalni pripravljenosti. Vlada je snoči odredila listom v Madridu, da ne smejo poročati o poteku te revolucije. Pariz, 13. decembra. »Matin« poroča iz Bordeauxa, da je izbruhnila na Španskem v bližini francoske meje revolucija. Vojaštvu se je pridružilo tudi prebivalstvo, vodstvo revolucije pa je v rokah uglednih madridskih politikov. Revolucija ima republikanski značaj in se naglo širi na druga mesta. Pomen dr. Marinković *vega poseta v Atenah Odmev v pariških političnih in dip mirovne politik Pariz, 13 decembra. Poset jugcslo- I venskega zunanjega ministra dr. Ma-rinkovića v Atenah je izzval v vseh mednarodnih političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. Izredne časti, ki so bile izkazane jugoslovanskemu zunanjemu ministru s strani grške vlade in grške javnosti, tolmačijo v diplomatskih krogih kot dokaz iskrenega prijateljstva med obema državama. Prisrčen sprejem, ki je bil prirejen dr. Marinkovicu in dejstvo, da namerava grški ministrski predsednik Venizelos v kratkem posetiti Beograd, smatrajo obenem za dokaz, da so neresnične in neosnovane vse domneve o snovanju nekake zveze med Grčijo. Turčijo in Bolgarijo, ki bi bila pod italijanskim vplivom in ki naj bi služila obkroževanju Jugoslavije s strani Italije. V diplomatskih krogih ne dvomijo, da je prišlo ob priliki po seta dr. Marinko vica v Atenah do važnih političnih konferenc, ki se nanašajo na bodočo politiko na Balkanu. Pisanje grških listov dokazuje, da se Grčija in Jugoslavija popolnoma strinjata v osnovnih načelih svoje zunanje lomatskih krogih — Novo ojačanje e na Balkanu politike, ki stremi edino za ohranitvijo miru in stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami. Skupni interesi obeh držav narekujejo solidarni nastop v vseh mednarodnih zadevah, ki se tičejo neposredno Balkana. Zaradi tega smatrajo v diplomatskih krogih poset dr. Marinkoviea v Atenah za važen mednarodni dogodek in za novo ojačanje mirovne politike na bližnjem vzhodu. Grška odlikovanja Atene. 13. decembra. A A. Grška vlada je odlikovala jugoslovenskega poslanika v Atenah dr Jovana Vučkoviča z redom Feniksa I. stopnje, direktorja Karoviča in svetnika poslaništva Milana Jovanoviča 7 istim redom II stopnje, tajnika Kosto Pav ioviča z ist'm redom IV stopnje, jugoslo venskega vojaškega atašeja v Atenah pol kovnika Majstroviča z redom sv. Odrešenih III stopnje, šefa kabineta ministra zunan jih zadev Božo Kovačeviča z redom sv. Odrešenika 1II stopnje, tajnika poslaništva dr. Jovanoviča z istim redom IV. stopnje in urednika Miloja Sokiča, urednika >Prav-de< z redom sv. Odrešenika III. stopnje. Milijonske poneverbe pri grški narodni banki Načelnik deviznega oddelka je poneverii za 50 milijonov vrednostnih papirjev ter jih prodal na borzi Atene, 13. decembra. Mnogo prahu vzbujajo v grških gospodarskih ■'•-SfTieu pri vložitvi tožbe zapleni premo *e^"5e do vi^'^e r- * - ^ * '^iq Ta predlog je izzval splošno pozornost. Velika vohunska afera v Franciji Francoske oblasti 90 izsledile široko razpredeno italijansko vohunsko organizacijo — Zaplemba važnih vojaških dokumentov Paril, 13. decembra. Listi poročajo, da so prišle oblasti na sled velikopotezni italijanski vohunski organizaciji, katere odkritje je izzvalo zlasti v vojaških krogih veliko vznemirjenje. V Hyeresu so aretirali nekega sumljivega moža, ki se je potikal po svetu. Pri zaslišanju se je izdajal za brezposelnega trgovskega potnika, pozneje za italijanskega političnega begunca, končno pa so ga razkrinkali kot nevarnega vohuna. V njegovem stanovanju so našli dokumente, iz katerih je razvidno, da je bil na čelu široko razpredene vohunske organizacije, ki se je zanimala zlasti za vojaš- ke zadeve. Člani organizacije so iskali stikov z vojaškimi krogi. Aretiranec se le izgovarjal, da je vojaške dokumente, izsledene v njegovem stanovanju, našel v neki hotelski sobi. Med temi dokumenti je bil tudi načrt za obrambo toulonskega vojnega pristanišča proti zračnim napadom. Originalni dokument je shranjen na pristojnem mestu, toda vohuni so si pridobili točno kopijo. Našli so tudi več drugih važnih vojaških dokumentov. V zvezi s tem odkritjem je bilo izvršenih v raznih mestih Francije več aretacij. Mussolini o sporazumu z Vatikanom Debata v italijanskem parlamentu o opustitvi praznovanja 20. septembra — Odgovor MussoHnija na kritiko Rim, 13. decembra. AA. Poslanec Gan-baldi Ezio je v parlamentu kritiziral zakonski načrt ki se žnjim ukinja praznik 20. septembra in ustanavlja nov praznik 11. februarja. Poslancu je odgovoril predsednik vlade Mussolini z dolgim govorom. Pojasnjeval je politične dogodke, ki so privedli do zavzetja Rima l. 1870. Italijanske čete so sicer vdrle v mesto, a papež je mo gel vendarle nemoteno izvrševati svojo cerkveno in versko oblast. Nato je Mussolini navedel, kako je potekla razprava o tem vprašanju v zbornici in v senatu 1. 1805, ko je bil 20. september proglašen za narodni praznik. Po svetovni vojni in po vzpostavitvi fašističnega režima je ta praznik postal brezpredmeten in navadna parada framazonov Sledil je naposled historični dogodek končne sprave med Italijo in Vatikanom. S tem sporazumom se papež nepreklicno odreka Rimu. Zato glejmo v 11. februarju, je dejal predsednik vlade, dejanje, ki priznava zakonito in pacifistično posest Rima, 20. september je pa ostal kot spomin na važen zgodovinski dogodek. Dokler bo Italija en narod in eno srce, bo Rim pripadal Italiji in Italija bo rimska. Govor predsednika vlade so poslanci sprejeli z velikim navdušenjem. Zbornica 1« nato odšla na božične praznike. Italijanska gospodarska kriza Rim, 13. decembra. AA. V senatu je minister za finance Mussoni imel dolg govor in razpravljal o gospodarski in finančni krizi. Nato je pojasnil, kakšne ukrepe je fašistična vlada izdala, da izboljša javne finance in gospodarstvo. Vlada je proti vsaki novi obremenitvi in jo bo celo skušala s primernimi razsodnimi ukrepi olajšati ■ tem, da bodo znižani državni izdatki. S tem bo obenem znižan državni primanjkljaj, ki izhaja večinoma iz velikih izdatkov za vojaštvo in javna dela. Finančna politika vlade je odkritosrčna. Ločitev Birme od Indije Odgovor Macdonalda Churchillu na njegov govor proti poouščanju Indijcem London, 13. decembra. AA. Odbor indijske konference, ki proučuje vprašanje Birme, je odobril poročilo svojega predsednika lorda Russella. Predloženo bo plenarni sej« konference, ki bo najbrže v torek. Pododbor naproša angleško vlado, naj javno izjavi, da je princip ločitve Birme od ostale Indije sprejet Nadalje izraža mnenje, da je treba varovati legitimne interese Indijcev in drugih manjšin. Končno omenja razna finančna in brambna vprašanja, ki se imajo rešiti sporazumno med Birmo m indijsko vlado. Včeraj je zvezni pododbor odobril poročilo predsednika o raznih vprašanjih ki bo predloženo plenarnemu odboru konference. Predlogi poročila so zelo skrbno sestavljeni, vendar so le začasni Vprašanja o oblasti in odgovornosti eksekutive so bila istotako predložena podoboru Najbrže bo plenarna seja konference zahtevala od pododbora, nai poda o *eh vnrašaniih posebno poročilo. London. 13 decembra. V Readingu je ministrski predsednik Macdonald zelo ostro j odgovoril Churchillu, o katerem je dejal, da je bil indiskreten in nepreviden. Ljudje, ki žele indijski konferenci neuspeh, so dobil' zaradi njegovih izjav zopet priliko, da cujskajo Indijo proti angleški vladi in samo tem ljudem je ustregel Churchill s svojim govorom ter jim dal poguma za nadalj-no akcijo proti Angliji, Končno je Macdonald izrazil upanje, da je njegov vpliv v Indiji še vedno tako velik, da lahko pusti govoriti Churchilla, kolikor hoče. Vendar pa mu svetuje, naj opusti v bodoče govore, ki lahko veliko škodijo srečnemu poteku indijske konference in ovirajo rešitev indijskega problema. London, 13. decembra. AA. Danes bo približno 30 muslimanskih in hindujskih delegatov na indijski konferenci posetilo Chequers, kjer bodo nadaljevali razgovore z ministrskim predsednikom Macdonaldom o spornih vprašanjih med muslimani in Hindijci. Vlom na Gosposvetski cesti Trgovcu Zalokarju so odnesli za 7000 Din čevljev. Ljubljana, 13. dec Ko Je prišla okrog pol 1. ponoči služkinja Antonija Gartner, stanujoča na Gosposvetski cest' S, domov, ie presenečena opazila, da so vrata njene sobe odprta. Zdelo se ji j2 takoj, da nekaj nI v redu, ker je pn odhodu vrata zaklenila. Zato je odšla pred kavarno Evropo in pozvala službujočega stražnika Smolnikarja, naj gre oogfedat. ker je bilo očividno vlomljeno. Ko je Smolnikar prišel tja. je opazil, da ;e nekdo vlomil v posiovne prostore trgovca in čevljarja Alojzija Zalokaria Viomi->c je prišel z dvorišča skozi predsobo, v katere sp; Gartnerjeva. Nato je s silo od--«rl stranska vrata trgovine in vdrl v loka1 jer se je zadržal naibrž dalje časa. ker ie 'bira i samo r>~''jše blago Čevljev slabš rste se sn'oh n: dot^kn 1 Odnesel ;e vseli kopaj 10 parov goizeric. d^brr u- ; : 'eTo. od katerih ie b'i! vsak par sređen -ip,".,: *no. rv-i in n- 8 r»aro' nizkih čev-iev boTi'?e IcaVnvosti Ko':ko je prav za prav povzročil škode, še ni točno ugotov- ljeno. Mojster sodi, da bo znašala škoda najmanj 7000 dinarjev. Vse kaže, da so morale biti vlomilcu razmere v hiši dobro znane in da je tudi vedel, da Gartnerjeve ne bo doma. Policija domneva, da sta pri vlomu sodelovala najmanj dva, ker je na dvorišču našla še prazno škatljo Bilo je očividno. da je prvi vlomilec drugemu izročal blago, ta ga je pa sproti odnašal skrivat Prav gotovo ie tudi, da en sam ne bi mogel naenkrat odnesti toliko blaga. Vlom je moral biti izvršen nekoliko pred polnočjo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.76. — Berlin 13.475. — Bruselj 789.26. — Budimpešta 989.04. — Curih 1095.9. — D -naj 795.34. — London 274.36. — Newyork =56.365. — Pariz 222.03. — Praga 167.67. — Trst 295.78. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12625. — Pariz 2536. — London 25.03125. — Newyork .325. — Bruselj 72. — Milan 26.985. — V drid 55.75. — Amsterdam 207.60. — Berlin 122.90. — Dunaj 72.55. — Sofija 3.736 — Praga 15 29 — Budimpešta 90.225. — Bukarešta 3.06. Stran 9 >8LOVENSKT NAROD«, dne 13. decembra 1930 Stev >83 Slovo mojstra dr. Aljehina Izlet na Bled, sprejem pri banu, brzoturnir, banket, odhod v Maribor Ljubljana, 13. decembra. Včeraj je bil drugi dan dr. Aljehinovega bivanja med nami. Dopoldne se je odlični |ost odpeljal na Bled, popoldne se je pa vrnil v Ljubljano, kjer ga je ob 17 spre* jel ban dr. Marušić, nato pa podban dr. Pirkmaje-r. Z banske uprave se je dr Alje* tvin odpeljal na magistrat, od tam pa v Ha* zino, kjer je nastopil na brzem turnirju. Rezultate in podrobnosti brzega turnirja je priobčilo že današnje »Jutro«. Senzacija večera je bila Pirčeva zmaga nad dr. Alje* hinom, istotako je pa tudi presenetila zrna? ga Milana Vidmarja ml. nad Pircem. Vse* ga skupaj «o odigrali 7 kol, končni rezuL tat pa je bi-!, da sta dr. Aljehrn in Pire de* lila prvo mesto, ker sta dosegla oba po 6 točk. Njima je sledil MUan Vidmar ml. s 5, Rupnik s 4 in pol, Ciril Vidmar z 2 in pol ter Gabrovšek in Furlani Ludvik z 1 točko. Partija dr. Vidmar - Dr. Aljehin Po brzem turnirju sta odigrala velemoj* stra dr. Vidmar m dr. Aljehin brzo partijo. Vsako 15. sekundo je morala biti izvršena poteza. Partijo prinašamo v celoti, odigrala sta jo takoslc: ir. Vidfmar dr. Aljehin e4 e5 Sf3 Sc6 Lh5 a6 La4 d6 Lc6:-H bc6: d4 f6 Le3 Leo Sbd2 De2 Sho h3 Sf7 Sc4 Le7 Sa5 Dd7 c4 Sd8 Lh6 SI7 Le3 SdS Po nadaljni trikratni isti potezi je sledil remis. Banket na čast dr. Aljehina Ob 21. se je vršil v glavni kazinski flvorani pri pogrnjenih mizah banket, katerega so se udeležili vabljeni gostje med njimi najodličnejši predstavniki naše javnosti. Pozdravni nagovor je imel dr. *5gon Stare, ki je uvodoma predlagal, da se Nj. Vel. kralju pošlje udanostna brzojavka. Godba radioorkestra je zaigrala državno himno, potem je pa dr. Stare toplo pozdravil navzočega podbana dr. Pirkmajer-ja kot zastopnika banske uprave, d" Bohinjca kot zastopnika mestne občine, rektorja univerze prof. dr. šerka, številne zastopnike ruske kolonije, med katerimi smo opazili univ. prof. dr. Bubnova, univ. prof. Jasinskega in druge. Banketa so se udeležili tudi veleindustrijalec Bonač, inž. šuklje, bivši minister N. Zupanič itd. Dr. Stare je povdarjal. da je Ljubljana že večkrat sprejela v svoji sredini odlične šahovske mojstre, tako Spielmanna pred vojno, po vojni pa Miesesa in dr. Lasker-ja, najbolj pa jo je gotovo vzradosti! prihod svetovnega prvaka dr. Aljehina, kar bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini našega šaha. Govornik je izrekel dragemu gostu prisrčno dobrodošlico in Vratko omenil njegovo biografijo. Zaključil je svoj govor s citatom Oton Župančičeve »Velikonočne epistole sinu«, katere zadnji verz se glasi: >Važen je južni, severni tečaj, Amundsen. Nansen, Scott.. . važno, kdo bo zmagal na Semmeringu, Vidmar ali Aljetir«. — To, sinko moj — je važno — vse drugo je od muh!« Vsi navzoči so dvignili čaše in napili prvaku šahistov. Po kratkem odmoru, v keterem &o gostom postregli z izbornimi jedili iz oozna-ne kuhinje g. Krapeša, je povzel besedo g. podban dr. Pirfcmajer, ki je toplo pozdravil odličnega gosta, želeč, da bi odnesel kar najboljše spomine iz Ljubljane. Aljehinov prihod smatra za dokaz pcs-.'me pozornosti naši državi. V imenu me<*'» je pozdravil gosta dr. Bohinjec, nato je pa spregovoril dr. Milan Vidmar, ki je uvodoma povdarjal, da se je pred 22 leti na šahovskem turnirju v Petrogradu seznanil z mladim šahistom dr. Aljehinom. Bil je poln ognja in mladostnega zanosa in slutil je že takrat v njem bodočega mojstra. Z Aljehinom se je sestal že na razni** *m>. nirjih in postala sta najboljša prijatelja, kajti veže ju tudi slovansko brata?.v- Povsod, kjer je bil, je videl, da sprej-nriajo odlične šahiste gostoljubno in zato je bila tudi naša dolžnost, da se oddolžimo dr Aljelimu. V nadaljnjem govoru je Vidmar omenjal, da mora tudi Jugoslavija prirediti večji mednarodni šahovski turnir, tako velik, da se ga bo lahko udelfž" tudi dr. Aljehin. Tunir bo treba on?^ročiti, priredi naj se pa na Bledu. Za dr. Vidmarjem so govorili še *scuč. profesor dr. Bubnov, savezni tajnik r°sp. Magdič in ga. dr. Terezina Jenkova. Ga. Co-taperaria je zapela na banket- več k<—.certnih pesmi. Za vse pozdrave \a izkazane mu simpatije se je dr. Aljelrn zahvalil v ruščini, povdarjajoč, da je j71go-slovenski šah na visoki stopnji, da •* r>ri čakoval takega odpora naših ?~^'<=tov in da imamo tako odličen šahovski na-^čaj, da se nam obeta v tem pogledu lap« bodočnost. Okrog polnoči je bil banket zaključen. Odhod Ob 12.03 se je dr. Aljehin odpeljal iz Ljubljane v Maribor. Z njim sta se odpe* Ijala mojster Pire in savezni tajnik Mag* dič. Na kolodvoru so se od odličnega go* sta poslovili ljubljanski šahisti m predstav* i niki naše javnosti. de imajo naši čitatelji še enkrat Dunajska cesta Nedavnu je pozival mestni magistrat vsakogar, ki bi ga brezobziren šoier ob-rizgal z blatom, naj se pritoži, odnosno ovadi dotičnega šoferja. V torek bi si bil pa mogel ogledati mojo ženo sicer ne kot v solni steber okamenelo Lotovo ženo, pač Pa kot blatni steber, v katerega jo je iz-premenil šofer mest. avtomobila, ki je ob 0.45 divjal prot' Posavju, Da ni imela moja žina s^vo meliranega, za blato precej neobčutljivega plašča in klobuka, bi ga bil sigurno poslal maloželezniški družbi v zamenjavo za novega. Toliko se piše in govori o higijeni, tu pa se brizga ljudem in tudi otrokom, če nimajo ust hermentično zaprtih, baciionosno blato direktno v usta. Že dve leti nam obetajo kakor nebogljeni deci valjanje na novo nasute Dunajske ceste, a čas mineva, ne da bi se za to tolikanj obljudeno prometno žilo, ki nas tako tesno veže z inozemstvom, sploh kaj storilo. Dočim čujemo dan za dnem o vseh mogočih cestah m ulicah tudi na periferiji mesta, da J i 11 tlakujejo ali asfaltirajo, kar ondotnim prebivalcem kot davkoplačevalcem kot njihovo pravico od srca privoščimo, in v sredini mesta malo da ne snažijo ceste že z gobami, se za skrajno zanemarjeno Dunajsko cesto nihče ne pobriga. Stalni izgovor je sicer bodoča regulacija iste. Pa pustite jo v tem pogledu ravno, kakor jc bila in je in ne delajte s težkimi milijoni, ki jih sploh niti še nimamo, klancev, ki jih v vsaki zakotni vasi po možnosti odpravljajo. Lepo je sicer iurare in verba magistri, toda vsej svoji razsodnosti se kljub temu ni treba odreči. Poskrbite, da se premikanje vnkov preloži proti Zeleni jami, kjer ne zadržuje prometa, pa bo situacija precej slična oni na Gosposvetski, oziroma Celovški cesti. Če si hočeš ustvariti mnenje o redu in snagi v kakšni hiši, si je ne boš ogledal v sprejemnici, temveč na gotovem kraju in imel boš zanesljivo sodbo. Zato tudi ne bo lepo z!ika?i' mali center mesta nobenega tujca, ki nrirnia rja preko mestne periferije, premotil, da smo, kakor si domišljamo, že velemesto. Na mitnici na Dunajski cesti se pri pobiranju mestne tlakarine za avtomobile od tujcev neštetokrat sliši: »Was, tur so eine efendige D... kstrasse sofl ich auch noch zahlen?« Da je mizerija še tem večja, švigajo po hodnikih venomer nešteti, večinoma brez- obzirni kolesarji — ponoči dobra polovica procentov brez luči — ki ogrožajo naše zdravje in varnost Zato prosimo kot enakopravni davkD-plačevalci da se spravi Dunajska cesta vendar enkrat v njenemu prometu odgovarjajoče stanje in da se kolesarjenje po pešpoti do mestne meje kratkomalo prepove. Krištofeljčan za vse druge. Nove orgle v škof ji Loki Te dni raznaša po mestu okrog davkoplačevalcev mestni stražnik poštne položnice mestnega župnega urada v Skofji Loki z označeno vsoto, ki naj jo vsak plača za nove cerkvene orgije. Vprašamo mestni župni urad, kdo mu je dovolil, da razpošilja, oziroma da predpisuje, koliko mora vsak davkoplačevalec prispevati k novim orgijam? Pove naj nam pa tudi, od kdaj je mestni stražnik nastavljen za mežnarja ali farovškega hlapca. Kolikor nam je znano, ni mestni občinski odbor nikdar sklepal o tem in tudi ni nikdar pooblastil nikogar, da bi pri konkurenčni obravnavi smel v njegovem imenu glasovati za nabavo novih orgel na račun davkoplačevalcev. Mnenja smo, da je bila vsa stvar pri konkurenčni obravnavi narejena kar pod roko na ljubo par osebam, ki nimajo sedaj drugega dela, kot da iztiskajo denar za razne namene. Nimamo nič proti temu, če hoče cerkvena uprava nabaviti nove orgle, ugovarjamo pa proti temu, da bi se stroški — če tudi le delno — naložili na rame davkoplačevalcev. Mesto Škofja Loka ima sedaj dovolj drugega nujnega dela in stroškov kot so nove cerkvene orgije. Te lahko počakajo še par let. Ce jih pa hočete imeti na vsak način, naj jih plača cerkvena uprava ali naj se jih plača iz deleža po pokojnem g. Klobovsu. Ce bi pa ne bilo tega zadosti, naj se odproda nekoliko cerkvenega sveta ali naj se pa pobira vstopnina k cerkvenim opravilom, kadar bodo bu-čale nove orgle. Odločno pa protestiramo davkoplačevalci, da bi se račun novih orgel naprtil na rame davkoplačevalcev. Kot v zasmeh ali protiutež položnicam nam je isti urad poslal zeleno vabilo na — »Dan dobrega tiska« s pozivom, da sme v vsako krščansko hišo le dober tisk, kot so n. pr. »Slovenec«, »Domoljub« itd. Na osebno vabilo £. župnika Podbev-ška pa sporočamo g. župniku, da naj nikar ne razvnema strasti, katere so njegovi predhodniki po pokojnem g. Šinkovcu komaj nekoliko ublažili. Danes so drugi časi, za nami je 0. januar in komur ni prav, lahko gre „rja, kjer so take stvari še dovoljene. Še nekaj! V četrtek smo se namreč čudili, ko je mestni stražnik po mestu bobnal in razglašal poziv za »Slovenca« m »dober tisk . Bobnanjc stane baje le 10 Din in ker bi se gotovo tudi drugi radi poslužili te originalne reklame, prosimo županstvo, naj nas obvesti, če sprejme tudi poziv na naročanje listov, ki se ne tiskajo v Jugoslovanski tiskarni. Razen z razglasom nas je pa mestni župnik g. Podbevšek razveselil tudi s pismom, kjer nas vabi na »dan dobrega tiska« in opozarja na »nevarnost takozvanega nevtralnega tiska«. Tako na primer pravi g. župnik v svoji poslanici. »V današnjem času skoro nič več ne mislimo z lastno pametjo, ampak tako. kakor narekuje časopisje, ki ga stalno beremo«. Tega pa vendar ni bilo treba praviti, saj že davno vemo in se tudi pozna. Več davkoplačevalcev. Modna revija Atene danes ob 20. uri zvečer VELIKA DVORANA UNION Druga plat zvona Pri dopisu pod tem naslovom se je ne* hote vrinila neljuba pomota in bi se imelo glasiti v zadnjem stavku na mesto pokvar* jena »nepokvarljiva« železna posoda. Ta popravek je sicer skoraj odveč, ke** je samo ob sebi razumljivo, da ne bo nihče prodajal na trgu pokvarjene posode, ker bi ne našel kupca zanjo. Sploh pa predmetni dopis ni hnel namena nikogar žaliti. Edmi namen je pač bil na prejšnji tozadevni čla* nek odgovoriti in izraziti dejansko stanje oziroma nezadovoljstvo (zaradi opisanih nedostakov) o preodkazanim prostorom. To je pač lahko uvi del vsak nepristranski či* tatelj — kakor tudi dejstvo — da ni b-rlo v tem članku pisano, da škodujeta prepih m mraz mlečnim izdelkom — temveč prah m golobji pozdravi — občutno pa mraz in prepih ubogim prodijalkam. ki zavidajo go* spoda prodajalca emajlirane posode zaTadi njegovega trdnega zdravja, ko je toliko let na tem kraju brez škode na zdravju izvrs seval svojo obrt. Prosimo ga. da sc kar najbolj potrudi, da mu bo zopet odkazan, ta tako priljubi ljeni — ledeni prostor — zanj bo notem si* gumo dobro, nam boljše — in vsi bomo za* dovoljni. Bomo videli — so dejali slepci! Mlekarice »Koga pa že spet?" O maslu v ruti tn šahovskem mojstru, ki so ga hoteli vsi premagati Ljubljana, 13. decembra. V Ljubljani je vedno dovolj senzacij in »heca«, nikar se ne bojte. In to je po* vsem prav, saj ne moremo živeti brez ko* medij in končno pa je to tudi vse, kar imamo. Kot je rekel, recimo Ribničan, ko mu je osel poginil. — To je vse, kar sem imel. sedaj mi niti več nihče ne more po* giniti. Ker smo pa že pri tem, je treba po* veda t i, da humor pri nas kljub dobrim ali slabim časom — izumira. Navajeni smo po časopisju na tiste rubrike, ki so s tako gorečnostjo mrcvarile vse vrste grehov s kugami in grižami vred, da je res zabavno, celo smešno, če ima človek dober želodec. Saj veste, kako je. Dandanes pride vsaka figa v časopisje. Temu se menda pravi kulturni pojav. Vse je postalo javno, ne* kako tako, kot so javna stranišča in nji* hov smrad — vsaj pri nas — ljudje imajo pač besedo, to je demokracija; zato pa je človek kar žalosten in obupan, če hoče biti temu drugače in če ni več nikogar, ki bi na« vprašal, kaj pravimo k temu, če ga na pr. ščiplje po trebuhu. r No, navsezadnje pa je to tudi imeni* ten »hec«, vidite vedno imamo kaj za lažjo prebavo. In seveda moramo tudi ta» ke stvari beležiti kot vestni kronisti — v svoji veliki kroniki. Tako je, nič ne po* maga. nobena stvar ne more uiti dolgim jezikom. O. marsikaj vemo... Se celo ti* sto o maslu na trgu. Saj veste, maslo pri* de prej ali slej na dan. No, pa naj bo mi* mogrede. Torej tam pod lemenatom so Škofjelo* čanke — tako sitne, da se jim kar flitn zdi. Pa recite, da to ni sitnost! Prinese neka kmetica Škofjeločanki maslo v na* glavni ruti. ker kupčija je kupčija. Ampak kdo popiše grozo Škofjeločanke, ki jo je navdala ob pogledu na ruto! — Jedeta na, buh se vas vendar usmil'! Koga bi pa b'lo, če bi videl kak gespud dol skoz oken! In če pride dohtar Rus! Joj. joj! se je zgražala Ločanka. Kmetica pa je maslo lepo m'rno iz* tresla iz rute, nato pa še ruto skrbno z veliko slastjo polizala z dolgim lopatastim jezikom. — Krešteš, mat', koga pa počnete! Saj lahko pride vse skupi v časopise! je skle* pala roke Ločanka. Vidite, in je prišlo. S tem hočemo le reči, da pride vsako maslo na dan, zato ne prezremo tudi drugih, še mnogo bolj žalostnih ali mastnih zadevščin. Ne smete pa misliti, da se omejujemo le na maslo. So še druge senzacije, o ka* terih sicer poročamo v drugih rubrikah, ampak o senzacijah je treba povedati vse od vseh strani. Pravi se namreč, da bese* da ni konj — osel menda tudi ne — zato se mesetarjem ne bomo zamerili. (Kdo pa dandanes ni mešetar?) Beseda pa je zaen* krat o senzacijah. Pa boste rekli: Koga pa že spet? Če bi drugega ne bilo, je že to dovolj, kako smo sabirali z Aljehinom. Najbrž še •ne veste, da smo hoteli vsi namlatiti tega vražjega Rusa — in kako se nam je po* tem to obneslo, odnosno na« spodneslo. Da, predsnočnjim bi jih morali videti, ka* ko so se pridušali naši možakarji, češ, da so naredili samo po eno nepremišljeno potezo — malo je manjkalo, pa bi bil mat! Ampak je tudi vse manjkalo. Neki igralec je tudi pustil šahovnico z Aljehinom in s slavo vred ter jo popihal na vse krače v Zvezdo pod kostanje. Zlobneži so dejali, da se teče obešat. In, junaški možakarji, kako so se ba* hali doma svojim ženicam! Ubogi Aljehin! Pobit je bil do zadnje dlake, 35 jih je igralo in vsak ga je najmanj trikrat potol* kel. To se pravi, občinstvo je še mnogo bolj iznajdljiv kot — novinarji z vsemi pompozni mi rubrikami in trobentami, ki bruhajo ogenj, žveplo in še vse drugo. Velik dogodek, da, senzacija je bila. Neznansko se nas je dojmilo To se pravi vsa predmestja so bila polna Aljehina in šaha. Fantalini v Trnovem so si dopove* dovali, kaj in kakšen je šah. Dognali so, da je nekaj podobnega kot balinanje in da na koncu igre štejejo točke in prazne litre. In so jih baje res praznili in se sedaj pre* magani junaki izgovarjajo rudi na litre Poleg takih in podobnih senzacij pa ne manjka tudi resnih, odnosno takozvanih strogo kulturnih dogodkov, kajti Ljublja* na je kulturna, četudi mi nismo preveč dovzetni za resne dogodivščine. Samo po* mislite, če stopi moderen poet pred nas — imamo isti občutek, kot tedaj ko je stopil pred nas prof. Strohschncidcr in je njegov uslužbenec zapovedal mir in tišino. Mislili smo, da je tudi poet zapovedal ti* šino ko je začel citati pesem »Tišino«- Pa smo se mi, cvet kulturne Liubljane, na* muznili, kajti brez »heca« pri nas ne gre nikjer. Ln je seveda poeta stisnila prava pesniška žalost ob tem našem kulturnem nastrojenju, da nam je z dovršeno tugo sipal svojo pesem med naša kosmata in kulturna ušesa. To je pa le drobtinica bogastva naše kulturnosti, pa bodimo skromni, rlnigače bi nas preveč žejalo po tolikih in tolik* snih ocvirkih in maslu. 2ejni smo itak brez vsega dovolj. No, pa pojdimo pit! Dva koncerta pevskega zbora UJU Mešani pevski zbor slovenskega učitelja stva, ki se nahaja pod okriljem UJU, se prav dobro zaveda svoje široke glasbeno* vzgojne dolžnosti. Pevski zbor ve, da ne sme svoje delo koncentrirati samo na glavno mesto, temveč tudi na večje in manjše kraje po deželi, kjer naši priprosti ljudje, zlasti pa pevci in predvsem mladi* na nimajo skoro nikoli prilike slišati vo* kalnih koncertov, ki naj nazorno in vzor* no pokažejo, kako je treba gojiti petje in do kakšne višine ga je s pridnostjo in vstrajnostjo ter, seveda, z nekaterimi žrt* vami mogoče dvigniti, da izpolnuje v naj* višji meri funkcijo ljudske srčne izobraz* be. To svojo idealno nalogo torej pevski zbor UJU izvršuje in prireja zdaj pa zdaj pevske koncerte izven Ljubljane v čim najpopolnejšem svojem sestavu in najiz* glajenejši izvedbi. Tako je imel v nedeljo, 7. t. m. dva nastopa v Trbovljah in na* slednji dan, 8. t. m. istotako dva nastopa v Brežicah. V obeh krajih je v zboru na* stopilo preko šestdeset grl pod vodstvom svojega pevoodje prof. Srečka Kumra. Oba jutranja nastopa, v Trbovljah in Brežicah, sta bila namenjena kot matineji šolski mladini, ki je tako trboveljsko so* kolsko dvorano, kot telovadnico brežiške meščanske šole napolnila do skrajnosti. Pevski zbor UJU je na obeh matinejah iz* vaj al vokalne a capella skladbe in skladbe s spremljevanjem klavirja v mešanem in ženskem zboru, primerne mladini, zdrave, nekomplicirane, lahko umljive ter živahne stvari religiozne in posvetne vsebine, ki jih je mladina kar požirala, jim živo aplavdirala. Zlasti se mi zdi srečna ideja, da učenčki sami pred izvedbo skladbe tekst najprej deklamirajo in tako nekako manifestirajo skupno delovanje s svojimi učitelji, s tem pa tudi izdatno pripomo* rejo k razumevanju nato zapete pesmi. Na obeh matinejah so bile izvedbe zbora vzorne. Želel bi le, da bi bila izb era pro* grama za mladinske koncerte še primer* nejša. Preresne stvari, četudi so umetni* ško in tekstovno dovršene naj se umakne* jo veselim, živim, porednim, lahkim, predvsem narodnim. Slovenska narodna pesem naj bi se, v umetniški obliki, seve* da, gojila v zboru UJU, sploh intenziv* nejše. Oba popoldanska koncerta, v Trbov* ljah v sokolski dvorani, v Brežicah v dvo* rani Narodnega doma sta bila istotako ze* lc močno obiskana. Posebno je pritisnila na koncert brežiška domača in okoliška publika, katere je moralo velik del oditi, ker ni bilo zanjo več prostora. Napolnila bi dve tak; dvorani. V Trbovljah pa je bil pravnik sv. Barbare, sicer bi bil obisk tudi ogromen. Uvodoma sem jaz pri obeh kon* certih publiki razložil program, nakar so pevci odpeli v poldrugournem koncertu 16 skladb Lajovica — njegovih kompozicij je bila dobršna polovica, — Adamča, Pre* mrla, Foersterja, Hubada. Žganca in Mo» kranjca. Da je zbor pel odlično, ni treba še posebej poudarjati. Tega smo od nje* govega pevovodja Srečka Kumra in njega že tako navajeni, da bi kar ne verjeli, ako bi kdo trdil narobe. Ploskanja in burnega odobravanja in klicanja ni bilo kraja ne konca. V Brežicah sta d koncertom iz* rekla dobrod^'lco in zahvalo za poset g. župan in zastopnik ondotnega občinstva Zbor .n pevovodja sta prejela tudi cvet* lične darove. Vsi " ( san' štirje nastopi so utrdili si * UJU. če mogoče, še bolj pokazali pa so di, da zna mladina in po* " " ' ' —1 ,M:a lepo pf cen ti ter nje* ne propagatorje spoštovati. Pev. zbor L JI ne sme posabiti na naše Prekmurje. na Belo kraji- »renjsko itd Povso* radi slišali! —č. KOLBDAl Dam-: Sobota. 13. decen.brs 19«, katoličani: Lucija, pravoslavni. 30 novembra, Andrija. Jutri: Nedelja. 14. novembra, 3. ađvent-na, provoslavr.i: 1. decembra Na »m. DANAŠNJE PRIKKDITVE Drama: Serija A — 00GC01. Opera: La Bohemc. Kino Matira: 3 +1=2. Kino Ljubljanski dror: Osveta (Dolore* del Rio. Kino Ideal: Dekle na križu. Modna revija Atene oh 20. ▼ Umorni. Predavanje v riritštvn 8©#a oh pol 21. PRIREDITVE V NEDELJO Drama: Ob 15. Utopljenca, ob 20. Gospa ministrica. Opera: ob 15. Hasanaginica. Kino Matica: 3 in 1 je i Kino Ljubljanski dvor: Osveta. Kino Ideal: Dekle na križu. Lutkovo pjedališče Lj. Sokola ob 16. ▼ Narodnem domu. Nogometna tekma Ilirija : Rapid na igrišču Ilirije. DEŽURNE LEK\RNE Danes in jutri: Piccoli, Dunajska cesta, Uakarčič, Sv. Jakoba trg. Zanimivo zimsko-sportno predavanje Predavanj imamo zadnje čase v Ljubljani toliko, da človek včasih res ne ve, kam bi se odločil. V tem bo najbrž tudi glavni vzrok, da obisK m vedno zadovoljiv. Celo planinski predavanja ki so se vršila prejšnja leta večinoma v unionski dvorani in so privabila vedno lepo število poslušalcev, niso več tako zelo privlačna. Anarhijo k; vlada zdaj v pogledu predavanj, bi bilo treba odpraviti in uvesti nekakšen sistem, sicer prireditelji ne morejo priti na svoj račun. Snoči je priredil naš agimi TK »Skala« v dvorani Delavske zbornice predavanje tudi v naši državi dobro znanega dunajskega alpinistra Karla K o r a n e k a, ki je predaval o velikonočnih dnevih na Koro-šici. Predno je začel predavati, se je opravičil, da mu je nekdo izmaknil 24 najboljših slik in da je močn-o prehlajen tako. da predavanje ne bo tako, kakršno je bilo zasnovano. Navzlic temu so bili pa poslušalci s Koranekovim predvajanjem izredno zadovoljni, saj spada ta simpatični alpinist med one redke predavatelje, ki znajo držati avditorij od začetka do konca v tolikšni napetosti, da se pač nihče ne more dolgočasiti. Predavatelj je nas popeljal v romantično kraljestvo Kamniških planin in nam pokazal na svojih krasnih skioptičnih slikah divne zimske prizore s Korošice, Ojstrice, Velike planine in drugih vrhov, kamor se je napotil z večjo družbo naših in hrvatskih alpinistov med letošnjimi velikonočnimi prazniki. Človek bi mislil, da ob veliki noči ne more več biti zime, posebno če je tako pozna, kakor je bila letos. Toda ^>r. Koranek je nam povedal in pokazal, d^ Je v kraljestvu gora ob tem času še prava zimska romantika in da najdejo zlasti smučarji tam vse. kar je potrebno za njihov prekrasni sport. Videli smo divne naravne posnetke, ki se vtisnejo človeku globoko v spomin. Zanimivo predavanje je bilo pre-preženo s pripovedovanjem veselih dogo-diščin in tudi na skioptičnih slikah smo videli več prizorov, ki se jim mora človek od srca nasmejati. Poslušalci so se zahvalili predavatelju za trud z navdušenim aplavzom. Škoda le, da poset ni bil tak, kakršnega so prireditelji po pravici pričakovali glede na zanimivo tvarino predavanja in pa na predavatelja samega. Lepa odvetnica Lepa gospodična Solange Moclaire, hči znanega kirurga in odvetnica v Parizu, je postala žrtev prometne nesreče: povozil jo je nepreviden avtomobi-list. Poškodb^ so bile neznatne in e mlada žena kmalu okrevala, a vendar je odnesla na levem icu 4 cm do ^o brazgotino Ponesrečenka je zahtevala J00 000 frankov odškodnine, ker ie :a brazgotin po njenem mnenju zelo zmanjšala njene izglede pri sodniji. Pritožba izvaja: ^Pr odvetnikih moškega spola odloča uspeh duhovit, izrazit obraz, a pri ženskih odvetnikih je vse odvisno od lepe zunanjosti.« Sod-nija je načelno ugodila tožbi, zahtevala pa je od medicinskih izvedencev oceno povzročene »zmanjšane delovne zmožnosti«. V šoli. — Živali ne smemo poljubljati. Kar pomislite na papagajsko bolezen. Je znan komu tak primer? — Meni, gospod učitelj. — se oglasi Janezek. — Moja teta je imela papigo, vedno jo je poljubljala in zdaj je poginila. Kaznovana. — Praviš, da se je tvoja zaroka z Hlzo razdrla ? — Da, preveč je dišala po tobaku, ko sem jo poljubil. — Jaz sem pa mislil, da ne kadi. — Saj tudi ne kadi in baš zato bi ne smela dišati po tobaku. Misijonar na Kitajskem — Nisi storil nobenega greha, dra-£i sin? — Prav nobenega, duhovni oče. — Jaz sem te pa dobro videl, kako si stal davi pred avtomobilom nekega Evropca in ga poželjivo oirledo-tfaJ Ali ga nisi hotel ukrasti? — Kaj še, gospod' Toda vaša ideja je imenitna, zapomnil si jo bom. Naravni zakoni m nasi račun: Tudi inženfer-stnt'k ne sme biti le brezčuten stroj Ljubljana, 15. pVecembra. V današnji dob. — v dob; cehnJce — ko se je produkt materijahstičnega spozna* vanja življenja — n eianizem zc razmahnil sk.;raj naci človeka, ko rnumtir . harm \ dno. gospodarskossocialni momenti nas silijo k racijonalnemu izkoriščanju gradbe* i nih konstrukcij. Zato morimo tudi revidi= I rati naše statične predpise, prilagoditi iin stvarnosti. Z šli pa smo v nevaren ekstrem; dandanes je it mnogo gradbenih mženjer* jev m arhitektov, ki se drže gradbenih predpisov strogo kot paragrafov Računajo le po formulah, ki so se jih naučili po šo= lah ali jih pobrali pri raznih tozadevnih av» torjih ali so jih sami »»pogruntali«, 6uhi predfcrs postaja nekak evangelij, statični čut je postranska stvar Ce je račun pravi* len, se jim zdi vse pravilno Toda od stati* ka se mora zahtevati tudi da zna tudi pre* soja-ti svoje račune ali sta računska metoda in supozi-cija statičnega proračuna pravilna Nato je predavatelj s praktičnimi pri* meri dokazal nekoliko pomanjkljivosti gradbenih statičnih predpisov, ki so zdaj v veljavi Praksa pokaže, da mora vsa teo* rija izvirati le iz nje Kar se pri konstruira* nju pregreši zoper naravne zakone, to se v konstrukciji slejkoprej pokaže za pogrešno Narava se ne pusti goljufati Predpisi vse premalo upoštevajo naravne zakone, zato jih moramo revidirati. Statični čut je mno* gokrat celo boljši od predpisov, zato ga ne smemo omalovaževati in večkrat nimamo za razne primere potrebnih predpisov, ki jih moramo zaradi tega presojati po statič* nem čutu. Tuda za presojo predpisov nam je ta čut nujno potreben. Skratka, inženjer*statik ne sme biti le brezčuten stroj. naj mladina pleše ali ne Malo odgovora »očetu, ki ga ta šolo že preveč tare« maturant — Ples ni za šolsko mladino — Kaj pravi >Oče, ki ga ta šola že preveč tare< je prav gotovo tudi obiskoval plesno šolo, saj pravi: »Plesna šola je imela že pred leti svoje načelo in cilj: napraviti mlade ljudi prožne in gibčne, vsestransko uglajene, na splošno olikane in dostojne ter vredne civilizirane družbe. Kdor je absolviral plesno šolo, ni bil robat in metal demokratizma m surovosti v en koš; znal se je vesti in imel jc nekaj t, zv. srčne kulture. To je bil uspeh plesne šole«. Torej ples in olika sta namen plesne šole. A plesi se menjajo, vsestranska uglajenost pa ostane. Zato pa mladina mora obiskovati tudi plesno šolo, da se bo znala vesti in bo vredna civilizirane držbe. Na žalost je med mlajšo generacijo vzgojiteljev tudi takih, ki mečejo demokracijo in surovost v en koš, in mladina se od njih ne more naučiti manire, vendar je pa svet. nani-leč tisti široki svet, ki o njem taki vzgojitelji niti pojma nimajo, še vedno tak, da zahteva še povsod vsestransko uglajenost, čeprav taki ljudje tega ne verjamejo. Saj tudi verjeti ne morejo, ker še nikjer niso bili in niso občutili posledic svojega rovtar etva Svoboda je res svoboda in še nikogar niso zaprli, če je jedel z nožem, ampak vendar Tudi ni nobenega kazenskega zakonika, ki bi prepovedal vsekovanje brez robca m škornje k fraku Takega bi tudi pri Figovcu vrgli ven in smejali bi se Škot njeni. tam po svetu pa že zaradi noža v ustih Ce hočemo torej s kranjskega glo busa. moramo sprejeti tudi tisti zakon.k. ki mu pravijo bon-ton. Oče, ki tja ta šola že preveč tare. pravi, da je absolventom današnjih pleSnih šol bon-ton tuja knjiga, tisti pokvarjeni kozma pol i ti ki jih je tudi pn nas še nekaj, pa mislijo, da bi bila ta čudna knjiga na naših šolah bolj potrebna kot marsikak obhgaten predmet ln pokvarjeni kozmopoliti — To so pa pri nas vs*. ki se znajo vesti _ so tako predrzni. da si upajo edino pravim rodoljubom na kvader to celo povedati. O. neotesanost n zarobljenost. kaj bo z vama? V boj proti bon-tonu. da ne oskruni teh najsvetejših narodnih svetinj! £e vedno imamo patrijote ki prisegajo, da je k meta vza rstvo edini spas našega na roij v boju i mogočnimi sosedi Krnel prav visoko ceni oliko in |o tudi spoštuje ter ga je sram. če se ne zna lepo vesti, diplomira nega kvadra pa ne izpreobrnej nikoli Do sti jih je in zato je tudi dosti nasprotnikov plesnih šol Morda nam nasprotniki uglaje no=ti u vedo na šolah namesto pouka o lepem vedenju vsaj kot neobliuaten predmet celo pouk o vsekavanju brez robca Preverjen sem, da bi našli za pouk te ročnosti več sposobnih virtuozov in učiteljev, kakor takih plesnih učiteljev kot je n. pr. g. Jen ko. ' Plesne vaje »Preporoda« poglejte! Ce bi se profesorji tako trudili kot g. Jenko, j bi ne bilo nobenega cveka več »Plesne šole so danes obrt izvestnih gospodov< pravi oče, ki ga ta šola preveč tare Kakopak, da samo izvestnih. saj za plesnega učitelja ni vsaka neroda. stavim pa, da bi bil g. Jenko dika profesorskega stanu, saj za to stvar vendar ni treba prav izrednih talentov tn genijalnosti. Tudi na šolah je na žalost preveč obrtnikov To resnico občutijo mla dina. starši in — naša kultura. Plesni uči telj g. Jenko pa smatra svojo obrt za umetno obrt in kadar bodo tudi vsi profesorji smatrali svoj poklic za umetno obrt, med njimi tudi ne bo več nasprotnikov plesa. Garde. 7. Anketa, ki ste jo sedaj razpisali, vzbuja splošno zanimanje med starimi in mladimi Pozivu so se takoj odzvali očetje in čudim se, da se ni javil Še noben profesor, zakaj večini je ples pogubljenje. Pa poslušajte enkrat študenta! Kot maturant sem se odločil, da pose-čam plesno šolo Toda samo mesec dni sem delal to pregreho in že je bil osen? v strehi Od Poncija do Pilata sem hodil, da sem sploh dobil dovoljenje in potem se mi Še pri vsaki prilik- očita ta bori večer zabave Pa raje ne plešem' Splošno vlada mnenje da ples ovira mladino pri učenju kar pa ne odgovarja resnici Plesne vaje so povečini v sobot* zvečer Ce se dijak do 8 ure zvečer m pn-oravii za šolo se tud- pozneje ne bo Sicer se pa tak učenje zvečer ne priporoča Drugo iutro pa dijak lahko spi — saj je nedelja Ce hodi dober dijak na ples. bo tudi še vnaprej dobro izdeloval, slab dijak pa se ne bo Še poslabša! ker dotični čas č; ;ti uvidele bodo, da imam prav Maturant 5. Tud: jaz sem mnenja, da madina ao 18. ieta ne b; sme.a m.et, dostopa na parket. Posebno dij^k vr.jej ne. rvajti ta zabava sega pregloboko v noč. Zjt aj ima revež velikega *mička«, v šoli se mu nič ne ljubi, največkrat pa rad ostane doma »bolan« Taki plesni mojstri navadno niso med najboljšimi dijaki, sicer krivi so zopet gospodje profesori . češ. ta ima protekcijo, mene ima pa na »piki«. Zakaj vse to? Popoldne gre vsak rad malo na zrak, zvečer pa revež časa nima. kdo bo šel pa plesat namesto njega. Zjutraj je pa tako pusto učiti se. posebno če človek »kroka«. Ah. kdo se bo še učil. saj me še sprašal ne bo. Ob trimesečju pa nosi domov s težkim srcem »po krivici dobljene iajfe«. Pa kaj hčeš. ples je blizu, na vseh koncih, pa še plačati je treba. (Mi. ki imamo!) Šola pa tolk' kušta!* Ljubljančan. Na dnu Slika v 4 dejanjih Poslovenil Golia, režija F. Petre. Maksim Gorkij. Kdor ga še ne pozna, temu se dovolj razodene s to sliko — Na dnu.In kdor ga spozna, bo gotovo ostr-mel — če ne pred drugim, pa pred samim seboj, pred človekom. Ni lahka naloga prikazati niz obrazov z dna. začrtati jih resnične tako globoko, da ne zažive le pred nami, temveč, da zazive tudi v nas In to težko nalogo je delavski oder »Svobode« častno rešil. Vsi igralci so igrali z izrednim razumevanjem, kar zasluži tem večje priznanje, ker so se morali poglobiti v komplicirano du-Sevnost precizno konstruiranih likov Gor-kega. In bas" podajanje značajev izgubljenih eksistenc z dna je bistvo igre. Gorkij nam prikaze človeka z dna. Naglasiti treba — človeka. Kajti on vidi tudi tam človeka, kjer ljudje navadno vidijo neka. manjvredna bitja, »človeka je treba spoštovati.« — >Vsi smo rojeni za boljšo bodočnost.« Greh človeka z dna je njegova nesreča. In največ jih je na dnu. ker so bili zaprti. »Ječa človeka ne more poboljšati, le človek Človeka lahko . . . Človek človeku lahko stori mnogo dobrega.« Rekli bi — obešenjakov humor veje iz vseh besed teh izgubljencev — a je vse nehote neprisiljena filozofija, življenska modrost. Vse je tako blizu modrosti, ker je tako neprisiljeno, odkritosrčno, resnično, ker ni izumetničeno, temveč človeško, Življensko. Kostiljov. posestnik nočnega azila, starec z eno nogo v grobu, a strašno lako-men, surov, zahrbten in razburljiv. V te-pežu ga ubije poklicni tat Vaška, Vasilia, njegova žena, mlada, še polna ognja, spletkarica. Ker sovraži svojega moža, starca, sovraži ves svet. Spletkari zoper vse. Divja. Zapro jo, ker je bila s<-» udeležena pri uboju svojega moža. Nataša njena sestra. Flegmatično dekle, govori naravnost, ne zna biti sentimentalna, moža se ne brani preveč, četudi, je le tat Vaška. ^ Medvedjev policaj, njen stric, uradna oseba tako, da je smešen, zelo preprost Človek, strahopetec, kapljice se ne brani. Vaška Pepel, rojen tat, divji, razburljiv fant. ki bi morda bil boljši, če bi njegov oče ne bil kaznenec, če bi ljudje ne kazali za njim s prstom na cesti. Igral je dobro, le šminka Je bila pretirana, kar je vzbujalo nenaraven videz. Klešč, ključavničar, večen delavec, stradač, ki ga vedno skrbi, s čim se bo preživljal. Dela in dela in nima ničesar. Njegova žena Ana je jetična. »Zato, ker je vedno stradala in ker jo je mož pretepal.« Seveda jo je pretepal, delo ga je zamračilo, moral je postati vase zaprt in trd kot jeklo, ki ga je brusil. Sena umre v nočnem azilu med »izgubljenci«, mož mora prodati vse orodje za pogreb, ne more več naprej, ostane na dnu. Nastja. poklicna izgubljenka, sovraži vse, ker mora vse ljubiti. Sanja o resnični ljubezni, govori o nji v takem zanosu, da sama sebi verjame. Ne more vstati. Ker resnične ljubezni ni . .. Kvašnja. prodajalka štrukljev in v tem je že vse zapopadeno. Prodaja štruklje, rada pogleda v kozarček in mora oiti to. kar je in taka, kakršna je. Bubnov, klobučar, delal je, pil tudi. Modruje, star je. žejen tudi, nobena stvar ga ne more več dojmiti, tudi smrt ne. »Ti umreš, jaz bom umrl, škode ne bo nobene, umreš, ker živiš.« — »Ali je umrla? Potem ne oo več kašljala!« Baron; se pravi bil je. On ne modruj-;, o Ničesar ne razumem, nikdar nisem ničesar razumel Ne vem kaj sem delal. Preoblačil sem se. Oblekel sem frak. nato pa zopet domačo suknjo. Zaprli so me. potem sem pa oblekel te cape. Haha, "o je smešno!« Satin, ki je že mnogo pozabil. Zapit človek. »Besed sem se naveliča' ker sem jih že toliko slišal. Kaj boš govoril! r»ij-mo! Kaj boš delal! Ničesar ne de'a j! Ko-l*ko jih živi brez dela. Dobro jim je.« Njemu je dobro, samo zakaj je z njim tako. noče odgovarjati, ker ga to spo~'"]a, da je bilo včasih drugače ... Modruje, kajpada, In pije. karta, goljufa. Akter, človek brez imera. Mlad je, iz-žit. »Zdravnik je dejal, da imam zastrupljen organizem z alkoholom . . Deklami ral bi. a sem vse pozabil. . . Boli človeka, če je samo akter vsi majo vsaj imena Ne bom več pil . Da preroditi se. posta -i nov Človek, tako vse od začet .Vsa 'cega ie treba spoštovati zato ker je človek .« Z vsakim imrs razumevanje In vsi mu pravijo, da je lažnik Nekateri ce- n u rud dna mm\u IZVLEČEK IZ POPISA NAGRAD Pravilna rešitev se ^lr.si: »Schichtov Kadi«:' pere sam in hrani peii'o« 137.713 prejetih od^onetJk, 105.264 pravilnih rešitev! Dne 7. decembra je bilo v prisotnosti Kr. javnega deležnika, prič in ravnateljstva Jug;, d. d. Georg Schicht izvršeno žrebanje nagrad za pravilno rešitev Radion nagradne zagonetke. Glavne nagrade so dobili: Denarne nagrade: Din 5.000.— Adela Blaschka, Osijek I., Kačićeva ul. 11. Din 3.000.— Andrej Prmic, Ljubljana, Florijanska ul. 40. Din 2.000.— Ivan Cerovšek, Maribor, Magdalenska ul. 46. Po ena namizna garnitura: BEOGRAD: Aleksander M. Morković, BANJALUKA: Mara Popović. HER-CEGNOVI: Marija Voučka, KRANJ: Heda Gamerc, LJUBLJANA: Ivana Ple-stenjak. SAMOBOR. Ivan Doltar, SISAK: Edvard Gonner SKOPLJE: Sonka L. Boškovič. SPLIT: Marija ud. Brajevič, VIRMAŠE: Ivana Vol * jak. Po ena namizna garnitura za kavo: FEKETIC: Leonhart Roth, FRA M: Mihajlo 2oher, GOSPIĆ: Nada Cutić, JALKOVEC: Franca Meznarič, MARIBOR: Franc šnofl, MOSTE: Slavka Hu-deš, SARAJEVO: Nina Levi, sarvaš: J o hana Hiršter, TETuVO: Krsta Dinič. VIROVITICA: Mira Zimermann. Po en ducat žepnih robcev: APATTN: Barbara Kohl, BJELOVAR: Tonka Bajs, BLED: Irena Cvetrež-nik, BEOGRAD: Milija Milenović, BROD nS: Rožica SchiH, dalj: Faula Raj- tarovič, DOLGA VAS: Josef Pere, DRAVOGRAD: Goško Radšel, DUBROVNIK U: Ivo Agazzi, FUŽINE: Petar Pavešič, GABERSKO: Marija Mura, GUSTI-LAZ: Josip Jakljevič, INDJIJA: Lorenz Heinrich, ILOK: Nikola Husz, KRANJ: Elza Honigman, LOG: Martina Podpečan, LOKE: Kati Selevšek, LJUBLJANA; Marija Guček, LJUBLJANA: Milena Bihinac, MARIBOR: Mara Hlebš, Alojz Čamer, Heli Jurjavčić, MOSTAR: Agata Hovoć, NAŠICE: Ivan Kuharček, NIS: Jela Bačička. OMIŠALJ: Mirko Zuvić, OSIJEK: Gizela Haas. OSIJEK: Franjo Okerst, Ivan Mihič, Jelka Hekenberger, PANCEVO: Olga Karavla, RISAN: Vidak Djeović, SENTA: Miiorad Bokalitv, SISAK: Berta Tomac, SKOPLJE: Borislav Tanič, Kosta A. Boškovič, SMEDEROVO: Todor Kihbarda, SOMBOR: Rija Popović, S. POŽEGA: Gabriela G. Tropčić, TESLIC: Rimo Rimić, TOR2A: Mihael Blum, TRŽIČ: Beta Zazvonil, VALPOVO: Tomo Cvenič, VEL. BECKE-REK: Milica Pavlović, VINKOVCI: Ferdinand Matičič ZAGREB Vid. Jerneic. Marija Cremošnik, ZABALJ: Marija Skelenič, Rajna Ristić, ŽUPANJA: Adi ca Galovič. Po pol ducata finih ženskih robcev: BEOGRAD: Draga Aksentijević, FU2INE-VRATA: Franjka Pavešič, GLINA: Ivan Simović, HRV. KOTAJNICA: Lizika Ulčnik, KUMEN: Karlo Brezovnik, PTUJ: Paula Hoinig, SLOV. JAVORNIK: Ivana Razboršek, SLOV. BISTRICA: Mihaela Rainer, SREM. KARLOVCI: Eugen Cačić, SREM. MITROVICA: Miha jI Kleiner, SRBOBRAN: Ružica Kapmarska, SPLIT: Milan Kuiš, SODRAŽI-CA: Ivana Košir, SP. HUDINJA: Katarina 2nidaršič, SRP. MORAVICE: An-djela Farkaš, ST. KANJI2A: Radivoj Gjorgjević, ST. PAZOVA: Ana Shalupka ud., ST. VRBAS: Senha Alargič, STUDENCI: Max Ferenc, ST. BECEJ: Imre Gara, SUŠAK: Ana Zelinka, SUŠINE-GJURGJENOVAC: Matilda Behara, SV. KRIŽ: Barbara Sket, SV. PAVEL: Rosa Lebeničnik, SV. PETER: Anica Skraber, ŠABAC: Marta N. Radakovič, ŠMARJE P. JEL.: Avgust Stanzer, ŠT. VID: Ivanka Zaletel, TEN JE: Marija Kučan, TIVAT: Nina J. Staničić, TOPOLŠICA: Branko Radulovič, TRATA: Ivan Kusterle, UNEC: Sabinka Kovšča, UŽICE: Pavle Stojanović, VALJEVO: Darinka Seleničeva, VEL. BEČKEREK: Mariska Csanv, VIC: Marija Merjasci, VTRJ. KONACI: Karolina Markov, VITANJE: Amalija Petelinšek, VRBOVSKO: Cilika Marinič, VRHNIKA: Ivanka Senirov, VRHOVO: Jožica Jakopič, VRŠAC: Elise Seitz, VUKOVAR: Berh. Jozič, ZAGORJE: Marija Dolinar, ZAJEC AR: Milan Mihajlovič, ZAGREB: Imre Har-muth, Ana Sokolić, ZEMUN: Draga šarac, 2ALEC: Anica Korent. Vsled omejenega prostora ni mogoče navesti vseh 1323 nagrad. Ostale dobitnike bomo pismeno obvestili in jim poslali nagrade. SCHICHTOV RADION PERE SAM IN HRANI PERILO lo, da je šarlatan. Saj nima niti potnih listin. — »Kar veruješ to je, česar ne veruješ tega ni... Človek lahko naredi vse kar hoče. Vsi moramo trpeti, vsak po svoje .. .« Skratka, on je cel apostol. In še jih je cela vrsta — bosjaki brez imen in besed. Vsi pa so ljudje, čutimo to in vidimo >Vsak je usmiljenja vreden... Spoštujmo se ...« Tako smo videli ljudi z dna — do ob-isti — v vsakem kaj individualnega v vseh pa človeka, ki je izgubil življenje na dnu, a je bil vsak rojen za boljšo bodočnost. Umrl je zaradi slabše sedanjosti. Jasen je človeški obraz na dnu, Človek je odprt vsem, pohojen. Samo odprt je. da je slabši od drugih ljudi, ne smemo reči. Pokažite še ljudem človeški obraz! Zelo primerna BOŽIČNA DARILA Največja izbira! * Oglejte si naše izložbe! A. & E. SKARERNČ LJUBLJANA Seveda. — Najtežji avtomobil ustavim z eno roko. — Ta bo pa bosa. — Prav nic bosa, saj sem šofer. V posredovalnici. — 300 Din dobite mesečno. — Velikih skokov za to plačo ne bom mogla delati. — Saj ne greste za baletko, temveč za kuharico. Novoletna voščila so dolžnost vsakega trgovca, obrtnika in sploh vsakega poslovnega človeka, ker olikani odjemalci upravičeno zahtevajo oliko tudi od svojih dobaviteljev m malenkostne vsotlce, ki si jih prihrani trgovec, če ne čestita za Novo leto, prineso takemu slabemu gospodarju' gotovo največjo škodo, ker se ne drži lepe stare navade. Zlasti občinstvo na deželi z zadovoljstvom sprejema novoletna voščila in strogo pazi na to staro navado m dolž« nost. zato naj pa še posebno tvrdke na deželi pazijo, da čimprej izbero vzorce svojih voščil, ki smo jim jih poslali, m nam izf brane takoj vrnejo. Malenkostni izdatki za novoletna voščila, ki so v »Slovenskem Narodu« najcenejša, se niti primerjati ne morejo z velikim dobičkom in uspehom, ki <»a prineso vsakemu, kdor svojim od j«« malcem in gostom čestita za Novo Ido v »Slovenskem Naroda«. Stran 4 >8 L O V E N 8 K I NAROD«, dne 13. decembra 1980 Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. PRODAJAMO samo ono blago, ki je res vredno, tako imenuje; manj ogibamo RADI vrednih, da tkanin Posetite nas in prepričajte se! NA OBROKE! se Dnevne vesti — Izpremembe v naši vojski- Napredo* vala sta za pehotnega kapetana I. klase kapitan II. klase Josip Absac in za pehot« nega podporočnika narednik Franjo Pečat* nik; imenovani so za komandanta 4. bata* Ijona pešpolka kraljeve garde podpolkov* nik Miloš Drobnjak, doslej na razpolože* I nju v vojnem ministrstvu, za komandanta j 3. bataljona 16. pešpolka pehotni major za generalštabne posle Ivan Vrkljan. doslej vršilec dolžnosti pomočnika načelnika sta* ba komande moravske divizijske oblasti, za komandanta 2. bata! iona 21. pešpolka »Če* škoslovaškegn«; dosedanji komandant 3. ba* taljona 16. pešpolka major Mirko Gregonč, za komandanta I. bataljona 41. pešpolka dosedanji vršilec dolžnosti pomočnika na* čelnika štaba komande osiješke divizijske oblasti pehotni major za geneTalštabne po* sle Jurij MušiČ in za komandanta 3. bata* ljona 56. pešpolka dosedanji komandant 1. bataljona 41. pešpolka major Alfred Hu* bel. — Važna odločba glavnega prosvetnega sveta. Ravnateljstvo konservatorija v Ljubljani je prejelo od ministrstva prosvete uradno obvestilo naslednje vsebine: Glavni prosvetni svet je sklenil na svoji seji 27. oktobra: 1.) da so letna spričevala državne glasbene akademije v Zagrebu ekvivalentna letnim spričevalom državnega konservatorija v Ljubljani, 2) da so diplome o umetniški zrelosti državne glasbene akademije v Zagrebu ekvivalentne diplomam državnega konservatorija v Ljubljani m veljajo za nastanitev v smislu čl. 74. in 76. zakona o srednjih šolah. — Zanimanje za knjige Vodnikove družbe je tako veliko, da je prva naklada »Vodnikove pratike že pošla. Ker pa je popraše-vanje po knjigah VD še vedno veliko, se je družbin odbor odločil, da priredi drugo izdajo »Vodnikove pratike«, ki izide v kratkem. Druga izdaja bo seveda obsegala samo nekaj sto izvodov. Kdor bi torej še hote! imeti letošnje knjige, naj se nemudoma prijavi odboru po dopisnici ali pa najbližjemu poverjeniku in pošlje članarino v znesku 20 Din (odnosno 27 Din po pošti), ker drugače kasneje knjig sploh več ne dobi. — Ustanovni občni zbor Zveze naprednih jugoslovenskih akademskih starešin. Ker je pripravljalni odbor za ustanovitev Zveze naprednih iugoslovensikh akademskih starešin svoje delo uspešno dokončal in je pristojna oblast že odobrila osnutek pravil nove Zveze, sklicujemo ustanovni občni zbor Zveze naprednih jugoslovenskih starešin v nedeljo 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v prostorih Zveze kulturnih društev (Kazina, II. nadstropje). Na predvečer v soboto 20. t. m. ob 20.30 uri pa se vrši v restavraciji Zvezda družabni sestanek. Vabimo prisrčno vse napredne starešine, člane vseh bivših in še obstoječih akademskih društev, da se udeleže tako sobotnega sestanka, kakor nedeljskega ustanovnega občnega zbora. Gg starešine, ki še niso izpolnili formalne prijave, vabimo, da z dopisnico javijo svoj vstop v starešinsko društvo »Jadran- ali v starešinsko društvo »Triglav«. — Veliko zanimanje za jugoslovensko domačo obrt v Pragi. Kakor smo že poro* čali, je priredilo Osrednje društvo češko* slovaških žen v Pragi razstavo jugosloven* ske in romunske in domače obrti, za katero vlada med praškim prebivulstvom veliko zanimanje. Razstavo posečajo posebno de* kliške šole. Posetniki se najbolj j-inimajo za preproge in ženska ročna dela. — Razid društev. Olepševalno društvo v Bočni pri Gornjem gradu objavlja, d& sta se Kmetijsko bralno društvo in Prosvetna čitalnica v Bočni po sklepu občnih zborov zaradi neaktivnega delovanja razšli in se z imovino vred /družili v Olepševalno dru* štvo. — Za mrtvega proglašen. Deželno sodi* šče v Ljubljani jc uvedlo postopanje, da se proglasi /a mrtvega Oton Kirchschlager iz Ljubljane, ki je odšel 1. 1910 iz Trsta v Ameriko m se že ml 1. 1911 ni oglasil — Fordova tovarna v Jugoslaviji. Ame* riški poslanik Prince in zastopnik Fordo* vih tvornic avtomobilov Mamula sta pose* tiia našega trgovinskega ministra, s kate* rim sta razpravljala o zgraditvi Fordove to* vame avtomobilov v Jugoslaviji. To vpra* Sanje še ni rešeno. Ne ve se še. kje bo to* varna zgrajena in tudi druge podrobnosti še niso znane. —Božična številka »Ženskega lista«. Pre* jeli smo 12. številko ^Ženskega lista«, me* sečnika za modo. zabavo in gospodinjstvo. Kakor vsaka božična številka, je tudi ta, s katero zaključuje »Ženski listtc šesto leto izhajanja, zelo okusno urejena in lepo opremljena. V tehničnem pogledu je list na višini, saj prinaša zelo lepo reprodukcijo L*obe!inskc slike »Prediica«, ki jo je izdelal profesor M. Vanka. Lična naslovna stran prinaša lep božični motiv. Obsežna božič* na številka »Ženskega lista« je bogato ilu* strirana in polna zanimivega čtiva. med drugim je tudi članek iz predavanja ge. Minke Govekarjeve. »Ženski list« izhaja mesečno in četrtletna naročnina znaša 45 Din. Naroča se pri upravi, Zagreb. Samo* stanska 2/1. — Prodaja raznega blaga se bo vršila potom licitacije 15. t. m. pri glavni carinarnici v Ljubljani. Oglas in seznam blaga je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 43 z dne 12. decembra objavlja zakon o državnih in policijskih izvršilnih uslužbencih, zakon o orožništvu, zakon o deklaraciji zunanjega ministra kraljevine Jugoslavije, formulirani 16. maja 1930 v ženevi ob podpisu fakultativne odredbe, predvidene v protokolu o podpisu Statuta stalnega mednarodnega sodišča in razglas o opravljanju občinskih blagajniških poslov v občinah dravske banovine. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vre* me. Včeraj je bilo lepo samo v Mariboru, drugod pa bolj ali manj oblačno. V Splitu so imeli nevihto. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Zagrebu 7. v Skop* lju 6, v Mariboru 4.7, v Ljubljani 4.6, v Beogradu 4. v Sarajevu 3 stopinje. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.2 mm, tem* peratura je znašala —2.6. Hotel „BELLEVUE" obvešča svoje cenjene goste, da vsled ogromnih taks; državnih, banskih, občinskih in sedaj še avtorskih taks in sitnosti, preneha začasno z vsako godbo. V nadomestilo se bomo izredno potrudili post reči cen j. gostom z izborno pijačo, ter dobro in izdatno domačo kuhinjo. Vsako soboto in nedeljo pristne domače koline. Krvave in jetrne klobase po Din 6.—, vino od Din 12.— naprej. Med tednom se zapira restavracija ob 10. uri. 17294 Iz Liuhlfane —lj Redna seja občinske uprave. V torek 16. t. m. ob 17. se bo vršila v mestni dvorani redna javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu je naznanilo predsedstva, odobrenje zapisnika zadnje seje, poročila finančnega odseka, poročila gradbenega odseka, poročilo per-sonalno-pravnega. odseka in samostojni predlog občinskega svetnika Urbasa o razsvetljavi Resljeve ceste na vogalu in Čopove ulice. Po javni se bo vršila tajna seja. —!j Napeljava elektrike v Šiško. Od transformatorja v Trubarjevem parku bodo položili električni kabel v Šiško do transformatorja v Gasilski ulici. Doslej je bila Šiška preskrbljena z elektriko iz elektrarne v Tacnu, kar se zdi precej čudno, ker je ljubljanska elektrarna tako blizu: sedaj pa bodo to električno omrežje priključili k omrežju ljubljanske elektrarne. Kabel bo položen skozi Lattermannov drevored. Jarek so že izkopali od železniškega prelaza pri glavnem drevoredu do vele-sejemskega prostora. —lj Na Celovški cesti se zopet živahno dela. Postavljajo drogove za napeljavo tramvajskega elektrovoda in kopljejo jarek za pol-ožitev telefonskega kabla. Zaradi tramvajskega elektrovoda morajo namreč prestaviti celotno telefonsko nape-Mavo z drogov v zemljo. Sedaj kopljejo jćrek ob velesejmu. Delo naglo napreduje, ker dela mnogo delavcev. —lj Javno predavanje Slavističnega kluba. Opozarjamo na jutrišnje uvodno predavanje Slavističnega sluba DSFF ob pol 11 dopoldne v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Mladi pesnik in kritik Anton O c v i r k bo razpravljal v predavanju »Slovenski kulturni problemi« o osnovah naše duševnosti, simbolih naše kulture in našem umetniškem ustvarjanju in slovenstvu na podlagi različnih svetovnih nazorskih teorij in strnil vsa ta iskanja v ugotovitev o našem današnjem kulturnem stanju. Predavanje, kateremu bo sle-dih> debata, je vsakomur dostopno in brez vsake vstopnine. Ker je v zadnjem času zanimanje za vprašanja našega kulturnega življenja in slovenske bitnosti močno naraslo, se pričakuje velikega poseta. posebno iz vrst našega izobraženstva. —lj Velik oficirski bal v Ljubljani. Oficirski zbor ljubljanske garnizije priredi v sredo 17. t. m. v vseh prostorih Tabora na čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. svečano zabavo s plesom. Obleka: Za dame, plesna toaleta, za gospode frak in smoking, za častnike svečana uniforma z vsemi dekoracijami. Dostop imajo samo povabljeni. Začetek bala ob 21.30. —lj Tudi na trga se že posna zima. Kljub tržnemu dnevu ni bilo posebno mno-«o blaga med zelenjavo in sočivjem. Izredno dobro pa je bil založen kokošji trg in tudi mesarji so razložili toliko mesa. da bi ga bilo tudi za tiste dovolj, ki ga ne kupujejo. Gospodinje so se zalagale zlasti z mesom, ki ga kupujeje seveda še mnogo bolj ko prej, ker je tako lepo sortirano in ko nna vsak rep list s ceno, nekatere pa so tudi precej kupovale kislo in sladko repo in zelje, ki ga je na trgu največ, da ne bo treba toliko mesa, kot so dejale. Jabolk je še vedno dovolj, so pa samo bolj enovrst-na. Opaža se, da se sadja proda razmeroma skoraj najmanj. Jabolka kg 5—9 Din. Mlečni trg je bil danes tudi dobro založen kot vedno. Cene so določene, trdi sir kg 24 Din, kuhano in >čajno< maslo 96 Din, surovo pa po 25 Din. »Sirček« (mehek sir) kg Din 7.—. Neka Vrhničanka je razstavila domačo, vrhniško posušeno izabelo, kg Din 4.—. Med zelenjavo je bilo mnogo kar-fijole, kg po 6 Din ali kom po 5. 4 Din. Na kokošjem trgu je bilo izredno mnogo perutnine in tudi divji zajci — po 45 Din kom, v ostalem so cene neizpremenjene. — Kupčije je bilo dovolj, kljub raznim pomik-lavževskim težavam. —j Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1931. Proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1931.. in sicer mestnega za* klada, 6 odstotnega obligacijskega posojila iz leta 1927., 6 odstotnega ljubljanskega gradbenega in investicijskega posojila iz leta 1928., zaklada meščanske imovine, me; stne klavnice, mestnega vodovoda, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega po* grobnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege in ustanovnega zaklada so dogotovljeni in bodo po določbi § 37. oh-. črnskega reda 14 dni, to je od 13. do 26. t. m. občanom v mestni posvetovalnici (Mestni trg 2) med uradnimi urami od 8. do 14. na vpogled. Opazke, ki bi jih občani navedli o proračunu, bo občinska uprava vzela pri pretresovanju v premislek. —Ij Šentjakobski gledališki oder. Današnja in jutrišnja predstava »Revna kot cerkvena miš je zaradi nenadne obolelosti glavne igralke gdč. Baranove odpovedana. — Uprava šent). gled. odra. —lj Umrli so v Ljubljani od 5—13. i. ni. Marija Pire, zasebnica, 80 let, Florjanska ul. 14; Marija Cel are, žena zidarskega mojstra, 56 let. Vidovdanska c. 9; Apolonija Sluga, hiralka. Vidovdanska c. 9; Marija Fettich Frankheim, vdova brivskega mojstra, 70 let, Reber 7; Neža Cerer, vdova kaj-žarja, 84 let. Hrenova uL 14; Ivan Doli tiar bivši sluga, 39 let, Vidovdanska c. 9; Uršula Klancek, bivša branjevka, 77 let. Strmi pot 4; Alojzija Widmayer, žena delavca, 51 let, Križevniška uL 2; Betka Cop, po-sestnica, 54 let, Zaloška c. 11 — Žirovnica; Marija Kržišnik, zasebnica, 81 let, Vidovdanska c. 9. V bolnici: Terezija Kuzmin, branjevka, 72 let, Gradišče 17; Vincenc Frontelj, sin delavca, 5 mesecev, Vodovodna c. 8; Amalija Pavlica, vdova železničarja 45 let, Moste; Franc Zupan, čevljarski pomočnik, 27 let, Kranj; Janez Krizman, drvar, 75 let, Emonska c. 10; Frančiška Stenovec, žena posestnika. 55 let, Rajhen burg 57; Angela Žonta, hči delavca, 2 leti, Trbinje pri Mirni, Marija Maver, vdova gozdarja. 59 let, Sv. Petra c. 15; Franc Mu-sec, posestnik, 52 let, Brod pri Logatcu; Hedvika Boljko, hči delavca, 3 mesece, Podgora 38: Zofija Bole. žena uradnika, 26 let. Rožna dolina; Blaž Černe. zidarski mojster, 49 let. Križevniška uL 7; Danica Dermastija. hči čevljarja, 5 mesecev. Cesta na Loko 37; Alojzij Ficker. brivec. 18 let. Resi jeva c. 29; Ada Peteri in. hči delavke, 4 mesece, Janševa ul. 1; Frančiška Jereb, hči posestnika. 3 mesece, Goličevo; Norma Dobaj. 5 mesecev, hči delavca. Vošnjakova ul. 18. Višek zanimivosti bo gotovo Smučarska razstava katero priredi v nedeljo 14. t. m. modna m športna trgovina za dame in gospode P« MAGDIĆ, LJUBLJANA Oglejte si tudi izložbe! —lj Kolesarjenje na Celovški cesti. Po regulaciji Celovške ceste ob igrišču Ilirije se je levi hodnik znatno razširil, cesta pa ni nič pridobila. Tudi od Frankopanske ulice do Vodnikove ceste je levi hodnik tako širok, da ga polovico uporabljajo tu* di kolesarji. Nad tem se nihče ne spodti* ka, ker je na Celovški cesti vsako leto bolj živahen vozni promet, ki kolesarje vedno bolj izpodriva s ceste — v cestni jarek, hodniki pa so dovolj široki za pešce in kolesarje, če si jih znajo medsebojno sporazumno deliti. Po razširjenem hodni* ku ob igrišču Ilirije kolesarji tudi vozijo, nimajo pa zato dovoljenja in se tudi ne zadovoljujejo s polovico trotoarja. križajo po vsem. sredi pešcev. Kolesarjenja po tem hodniku ne bodo zabranile nobene prepovedi. Treba pa bi bilo določiti pas trotoarja tudi za kolesarje, ki bi ga pa isti ne smeli prekoračiti, pešci bi pa tudi ne smeli hoditi po njem. To so vendar stvari, ki se dajo doseči brez težav m ki se mo* rajo urediti, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi ljudske varnosti. V mestu mora bi* ti promet vendar vsaj primitivno urejen. —lj Cenjeno občinstvo naprošamo, da pride danes ob 20. zvečer točno k modni reviji v zeleni dvorani kjer se bodo zbrali številni nastopajoči cor.ferencieri, umetniki, plesalci, mannequini itd„ bo živahno vrvenje. Želimo si, da bi se točka za točko lahko v filmski naglosti razvijala od početka prireditve do konca. 648n —]j Čajanka s plesom vsako nedeljo ob pol 9. zvečer v balkonski dvorani Kazine. — Vodstvo Jenko. &49n —lj Praktična in koristna božična darila si oglejte m kupite po zelo znižanih cenah pri tvrdki NOVAK, Kongresni trg 15. (Nasproti nunske cerkve.) —i Nedeljske popoldanske plesne vale Jenkove šole vsako nedeljo od pol 4—7 popoldne v Kazini Začetniki ob 3. — Posebne plesne ure dnevno od 10— 20 ure istotam 65071 —Ij Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrti« v Ljubljani priredi v ponedeljek 15. t m. ob pol 19. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg (vhod iz Streliške ulice) V vajeniško predavanje. Predaval bo tajnik Aero-kluba v Liubljani g. dr. Stane Rape o doživljajih v zračnem morju s skioptičnimi slikami. Vstopnine ne bo. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. Cenjene kupce bivše tvrdke GRICAR in MKJAč, ki me često iščejo, obveščam, da je moj krojaški salon v SELENBURGOVI ULICI 6, I. nadstropje (nasproti lokala bivše tvrdke). JOSIP JEŽEK 3067 —ij Violinistka Marija Mihajlovlčeva iz Beograda, ki koncertira v petek dne 19. t. m. v Filharmonični dvorani, je absolvi-rala že lepo število koncertov doma in v tujini ob polnem priznanju kritike in publike. Tako posnemamo iz ene izmed številnih kritrk naslednje: Koncerti violinistke Marije Mihajlovičeve predstavljajo vedno visoko stoječo umetniško manifestacijo. Njena umetniška kultura in tehnična spretnost je zavidljivo visoka in vsak njen program je živa priča, da se je postavila beograjska violinistka v službo čiste umetnosti. Vsak njen program je izraz njene umetniške duše, ki se absolutno ne zadovoljava samo s tehničnim: efekti. Program, ki si ga je izbrala za svoj prvi nastop v Ljubljani, ima vse te vrline, predvsem opozarjamo na Franckovo sonato in pa na Ambrosiiev koncert. Obe skladbi dajeta umetnici vso priliko, da poxaže svoje znanje in svojo umetnost. Umetnico spremlja na klavirju njena sestra pianistka Olga Mihajlovičeva. Vstopnice so v predprodaii v Matični knjigarni. —lj Dramski odsek viškega Sokola vpri-zori v nedeljo H. t m. ob 8. zvečer v So-kolskem domu na Viču Manice Komanove ljudsko igro z godbo in petjem »Prisega o polnoči*. Podrobnosti na letakih. —lj Vseh 500 članov podružnice Sadjarskega In vrtnarskega društva v Ljubljani je dolžnost, da se udeleže drevi ob pol 20. izrednega občnega zbora, ki bo v Lozar-jevi gostilni na Šentjakobskem trgu. —li Gostovanje družine »Soče«. Jutri zvečer ob 20. bo gostovala družina *Soče« v Mostah v Sokolskem domu s Strindber-govo trodejanko »Oče«. Pred predstavo kratko uvodno predavanje. Družina »Soča« je obiskala s svojimi gostovanji že večino gledaliških odrov širom dravske banovine rn jutri bodo imeli priliko tudi Mo-ščani — morda tudi Ljubljančani, da prireditev te simpatične družine posetijo Naflevša Izbira BOŽIČNIH in NOVOLETNIH DARIL kakor aluminijaste posodice za otroke, kompletne kuhinjske garniture v raznih kvalitetah, jedilna orodja itd. — nudi tvrdka z železnino STANKO FLO**.iANČlČ LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oglejte si izložbe! —lj Interna produkcija gojencev^ držav* nega konservatorija bo v sredo 17. t. m. zvečer ob 6. zvečer v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Posa» mezne točke spor od a izvajajo konservato^ risti. natančni spored bomo objavili. Na to interno vajo opozarjamo starise gojen* cev in vse prijatelje drž. konservatorija Produkcija bo v Filharmonični dvorani. Vstop prost. —lj Redni letni občni zbor. pevskega društva »KrakovosTrnovo« se vršri v nedjeljo, 21. t. m. ob 9. un dopoldne v gostil* niskih prostorih g Sokliča (pred konjuš* nico) z običajnim dnevnim redom. Podpor« nikom in ustanovnikom društva se posebs nih vabil ne bo razpošiljalo, kar naj blago* volijo vzeti na znanje - Odbor. —lj Društvo »Soča« opozarja vse svoje zveste člane in prijatelje na predavanje, ki se bo vršilo danes v soboto ob pol 21. uri pri Levu. Predavatelj, urednik »Jutra«, Davorin R a v 1 j e n, bo orisal življenje črnega revirja \Vestfalije, kjer si mnogi naši rojaki trdo služijo svoj vsakdanji kruh Vsfcop vsakomur svoboden. Udeležba odbornikov obvezna. —lj Zamennofov večer priredi »Klub esperanrisfrov v Ljubljani« v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih hotela MikliČ z zelo pestrim sporedom. Vršilo se bo zanimivo skioptično predavanje dr. Reye o Spitzbergih, recitirala v esperantske prevedena dela Aškerca, Župančiča in Milčinskega. Ker bo nudila ta tradicionalna esperantska prireditev veliko umetniškega užitka vsem, vabimo esperantiste, kakor tudi ostalo občinstvo k posetu. Vstopnine ni —lj Živinski sejem v Ljubljani. Zaradi državnega praznika v sredo 17. t. m. se bo živinski sejem v Ljubljani vršil že v torek 16. t m. —lj Smučarje Ljubljanskega Sokola vabi na sestanek v soboto 13. t. m. ob 20. v društveni sobi načelništvo. 6oln Obleke prinesene v kemično snaženje in barvanje ter pranje in svetlolikanje perila izgotovi do praznikov tovarna JOS. REICH Ob svoji dvajsetletnici je tvrdUa J.MAĆEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12, izdatno znižala cene zimskim suknjam, trencHcoatom in vseh vrst oblekam za gospode, de* £ke in otroke. Za sport-nike najnovejši vuindbre-oker ji, bluze, plašči, pelerine. Krasna izbira v jopičih in haljah za dom. — Ogled v trgovini brezobvezen! Drevi bo drvelo vse v UNTON k reviji ATENE Iz Celja —c Razglas. Mestna občina v Celju odda dražbenim potuni gnoj, ki se bo pri* delal v upravnem letu 1931 v mestni kluv* n ci. V to svrho se vrš: dne 30. decembra 1930 (v torek) ob 9. dopoldne v pisarni mestne klavnice javna dražba, h kater; se interesenti vabijo. —c Sokolska plesnu \\iia v Celju, /dru* žena s čajanko, se prične jutri v nedeljo že ob 15., na kar se vsi vljudno opozarjajo m obenem vabijo. —c Vsi prijatelji slovenske pesmi drevi na družabni večer Celjskega pevskega društva, ki se bo vršil v gornjih prostorih Narodnega doma s pričetkom ob 20. Ob tej priliki bosta prejela diplomi častnega članstva velezaslužni skladatelj in nekda* nji društveni Tevovodja g. dr. Anton Schwab in najstarejši celjski pevec g. Ivan Likar, ki že polnih 36 let sodeluje v zboru. Ostali spored večera obsega pevske in godbene točke ter prosto zabavo. Vstop« nine ni. —c Pocenitev' kruha v Celju Z vče* rajšnjim dnem so celjski peki znižali cene kruhu v naslednjem razmerju: beli kruh kg 4.20 Din, doslej 4.50 Din, črni kruh kg 3.60 Din, doslej 4 Din. polbeli kruh kg 4 Din, doslej 4.20 Din. V kratkem se bo po* cenilo tudi meso, kolikor tega še niso sto* rili iz lastne uvidevnosti mesarski mojstri sami. —c Obrtniški ples v Celju, ki je ena izmed najpriljubljenejših celjskih zimskih prireditev, se bo vršil v nedeljo 1. Febru* arja 1931., na kar se vsa celjska društva opozarjajo prošnjo, da bi ta večer ne prirejala eventualnih svojih prireditev. —c Dve izgubi. V mestu ali neposredni bližini je izgubil \Valter Rauch svojo srebrno cigaretno dozo. vredno POO Din. — Dijak Alojzij Pojavnik je izgubil svojo železniško legitimacijo. Najditelja naj naj* dene predmete oddata na celjski mestni policiji. Iz gledališke pisarne DRAMA V nedeljo v-prizori ljubljanska drama ob 15. uri popoldne zabavno Nestrovevo bur* ko »Utopljenca«, zvečer ob 20. uri pa Nu* šičevo komedijo »Gospa ministrica«. Obe komed-iji izvrstno zabavata občinstvo m opozarjamo na nji zlasti izvenljubljansko, smehriželjno publiko. Obe predstavi sta ljudski, pri znižanih cenah. Abonenti reda D imajo v ponedeljek 15. t. m. za svoj abonma Shakespearjevo ko* medijo »Sen kresne noči*. Opozarjamo na nocojšnjo komedijo ru* skega pisatelja Alekseja Tolstega, Serija AsOOOOOl, ki je imela pri dosedanjih vpri* zoritvah izredno lep uspeh, vsled svoje ljubke in zabavne vsebine. Radi velikega zanimanja za to komedijo s strani občin« stva se ponovi to delo nocoj izven abon* mana po znižanih cenah. Začetek ob 8. uri zvečer. OPERA Danes se poje Puccinijeva upera »La Boheme«, ki je vsled lepe melodijozne glas* be ter žive, prepričevalne vsebine na reper* toarju opernih odrov. Partijo Mirni poje ga Majdičeva, Musseto ga Poličeva, Rudolf — g. Kovač, Marcel — g. Pr»možič, Collin — g. Rumpel, dalje sodelujejo gg Zupan, ba* letni in operni zbor in drugi. Dirigent rav* natelj Polič. Predstava se vrši za abonma reda C. V nedeljo se poje ob 15. uri L. Šafranek* Kaviča »Hasanaginica« po znižanih cenah. S tem lepim domačim delom hoče uprava nuditi zunanjim gostom m širšim slojem umetnino, ki je priznana ter izvedena prvovrstno. Glasba, instrumentacija, narod* ni in orijentalski motivi, vsebina dela — velika tragika ljubeče žene — slikoviti ko« stumi, vsega je polno to prekrasno jugo* slovansko delo. Naslovno partijo poje ga Thierrvjeva, Hasanago znani naš od'ični basist g. Križaj, dalje ga Ribičeva, gdčna Španova, gg. Grba, Gostič, Janko itd. Na* stopi tudi celokupni baletni zbor z gdčno Moharjevo in g. Golovinom Dirigent rav* natelj Polič. Vstopnice so v predprodaji. Nesreče in nezgode Ljubljana, 13 decembra. Zelo težka nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Škofji Loki. 554etna služkinja Marija Kos je lezla po lestvi na podstrešje hleva, nazaj grede se je pa z nogo zutekni* la med kline lestve, izgubila ravnotežje m padla približno 4 m globoko naravnost na glavo Nesrečnica sš je pretresla možgane in je obležala nezavestna Prvo pomoč ji je nudil zdravnik dr Hubad. ker se je pa njeno stanje vidno slabšalo, je odredil pre* voz v ljubljansko bolnico. Iz Ljubljane so poklical avtotuksi ki ie Kosovo peljal v bolnico Kakor nam poročajo, je nesrečna služkinja še vedno nezavestna m so njene poškodbe tako težke, da jim bo najbrž podlegla. Podobna nesreča, ki je pa lažjega zna* čaja, je doletela snooi 45*letnega delavca Franca Hojana iz Most, k^ je tudi riadel z lestve na glavo Hojan se je močno potols kel in je moral v bo mco. — Na hlapca Antona Pečana iz Polhovega gradca se je med delom zvalil težak hlod m mu desno nogo natrl — Janez Lipovšek 22=letn hhi* pec iz Kaplje vasi on Komendi ie včeraj popoldne peljal s parom kom prot- Kra* nju Konja sta se ustrašila nasprot- pnha* rijočega avtomobila m se sp'.ašila Lipov* šek ju je hotel zadržati, pa ni imel dovolj moči in ie padel pod voz. ki je šel čezenj. Poleg notranjih poškodh se ie L % »viefc močno potolkel po slavi Tudi njega so morali Dreneliari v bolnico Ste v 2^-3 >S L O V E N S K I N A R O D<, dne 13 decembra 1930 Stran 5 Naši Dalmatinci vseh branž Bratje iz južnih krajev se pečajo carskim obrtom, mnogi Ljubljana, 13. dec. Posledice vojne se poznajo vedno bolj ali manj tudi po krajih, ki se jih vojna ni neposredno dotaknila. iStari ljudje med nami vedo po pripovedovanju svojih očetov marsikaj povedati, kako so napolenske vojne globoko posegle v življenje našega ljudstva. Tudi »meksikujnarske« homatije so zapustile svoje sledove za seboj. Leta 1878. je mali bosanski pohod odpeljal marsikoga izmed nas, a zopet pripeljal marsikoga med nas, ki se mu prej še malo ni sanjalo o Ljubljani. In zadnja vojna je tako zeio razbrazdala vse naše življenje, v toliki meri izpreinenila prilike v naših krajih, kakor se to ni bilo zgodilo nikoli vse od preseljevanja narodov! Ljubljanska srajca, kolikor jih je še, se skorajda že sploh več ne spozna v svoji okolici. Najmanj dve tretjini ljudi mu je neznanih, do-čim je v dobrih starih časih poznal slehernega s paglavci vred, do najmanjših podrobnosti ie poznal vso zgodovino m razmere vsakogar v deveto koleno nazaj. Ne bo več dolgo in pristna ljubljanska srajca bo morala vzlic vsej svoji trdoživosti zapeti svoj labodji spev ali mrtvaško pesem. Med številnimi novodošleci, ki so prišli iz raznih krajev in se med nami naseliri, zavzemajo Dalmatinci odlično mesto: ne sicer toliko po svojem številu kot po »priljubljenosti* in svojem »vplivu«. Ni bosa naša beseda! Samo malce pomislite, pa boste takoj rade volje pritrdili, da je gola resnica. Res prav i reveži med reveži so pa nedvomno dalmatinski težaki Opravljajo najtežja dela za mezdo, borno, da se bog usmili. Težak - domačin je rajši ob kruhu m vodi brez dela, kakor da b, garal za tako revščino. Oni pa delajo, garajo. Prebivajo po kolibah, zbitih iz desk. drvarnicah, kleteh in podobnih luknjah, veseli, da imajo le streho nad glavo. Hrana jim je prav tako borna kot bivališče. Kruh. pa krompir, včasih »salama« ali kaj bornega toplega. Krčmo poznajo boli malo. Obleka v petek in svetek ista, skrajno siromašna. Pri vsem tem p:i si vendarle tekom mesecev prištedijo nekoliko metuljev, ki jih pjšiljajo domov svojcem, kjer jim zemija ne more dati dovolj kruha, ne v obmorskih, ne v notranjih krajih kršne Dalmacije, odkoder so izvečžne prišli k nam. Tako je povsem naravno, da so ti težaki kaj priljubljeni pri naših podjetnikih. In to se ve. da iz istega vzroka zopet niso priljubljeni pri domačih sotrpinih iste vrste. Ko jih človek vidi, se ne more otresti čudnih misli: Ore naš človek s trebuhom za kruhom v daljno tujino. Dela in gara, kakor še nikdar ni videl delati, nikdar slišal, kako se mora delati v tujini, nikdar mislil, da človek sploh more toliko dela prenesti. Pri tem služi lepe novce, ima dobro hrano, trikrat na dan meso, se izobrazi na zunaj in znotraj, pa prištedi. ako hoče varčevati. Pri vsem tem pa čitaš tod in tam na moč sentimentalne reči o njih. češ. kaj bodo tisti borni novci, ki jih pri-štedene prinese seboj, ko pa se izseljeni mladeniči vračajo čez 10, 20 let. kot izga rani starci brez moči, da so domačiji in domovini v nadlogo itd — Za te dalmatinske garače in njihov položaj tukaj doma med nami se pa ne zmeni živ krst! Pa dovoli te žalostne sfc'ke iz našega življenja. Vse drugačno, bodrejšo. veselej-šo sliko nudHo dalmatinski krošnjarji Kdo jih ne pozna? Teh. izvečine žilavih, utrjenih možakarjev, ki nosijo od hiše do hiše, od vasi do vasi, od sejma do sejma, od tovarne do tovarne (okoli plačilnih dni seveda, za katere kaj dobro vedo!), »vse sv je vedno seboj, od jutra do noči, dasi jih težki tovor robe na moč teži. Križem naših krajev so se razlezli kot mravlje. Najdeš jih, kamor prideš, po vaseh v ravnim, kakor v najbolj oddaljenih hribovskih naseljih Vsepovsod je že znan Marko s solnca žarkega. Zelo pa se moti. kdor meni, da ti vedno vedri prevejenci ne znajo izpregovoritn druge besede kakor svoj večni: »Kupi? Kupi!^ (Tikajo vsakogar!) m pri nas s krošnjarstvom in gostilni-pa morajo trdo delati barantati. So med njimi n. pr. politikanti, ki vtaknejo v žep marsikaterega naših nekdanjih izkušenih agitatorjev. Pri nas so seveda trgovčiči, da jim izlepa ni para, čeprav jih njihova trgovska žilica včasih zapelje na pota, kjer pridejo navzkriž s postavo. Desna roka so in zavoljo tega, dragi trgovcem, katerim ni zadosti tisto, kar prodajo po svojih prodajalnah, pa se poslužujejo teh krošnjarjev, da jim razpečavajo robo od hiše do hiše po vsej deželi. Kako so kajpak ti garači priljubljeni pri ostalih trgovceh, ni da bi izgubljali besedico o tem. Vs' vemo. Širši sloji ljudstva pa so v tem pogledu kaj nestanovitni; ravnajo se po svojem razpoloženju, ravnajo se po razmerah t j. po stanju mošnjička. Ampak še eno moramo pripomniti o teh naših Dalmatincih, kar jim pa pač ne bo v škodo Niso namreč Dalmatinci, posebno obmorski ne. Le kak posameznik je iz Dalmacije V pretežni večini so iz bosanskih krajev ob dalmatinski meji. In pred vojno, ko so prodajali svojo robo po drugih bogatejših deželah (kamor jim je sedaj pot zaprta), so sloveli samo kot Bošnjaki. To je sicer bolj pravilno njim pa je kakopak vseeno, naj jih ljudje nazivljajo Bošnjake ali Dalmatince; glavno jim je. da svojo robo prodajo. Pa še nekaj o njih, kar je najvažnejše. Najsi je njih sloves tak aLi tak, v enem pogledu lahko služijo za vzgled izvestnim našim slojem, zlasti onim, ki jih vleče v tujino: varčni so in stanovitno skromni, pa zmerni tako glede stanovanja in hrane, kakor glede pijače in zabave (vsaj med nami!;. In kakor si že omenjeni težaki prištedijo metulje, tako pošiljajo ti krošnjarji celo j u rje v svojo domačijo. Tretja skupina sinov s solnca žarkega pa je pomembnejša in važnejša; ne samo v ožjem krogu svojega stanu Njihovo delovanje je med nami poseglo bolj globoko v naše domače prilike kot se hoče priznati. To so naši dalmatinski krem ar ji Mirno lahko trdimo, da ni kmalu med nami tako priljubljenih, obenem pa tako osovraženih ljudi, kakor so dalmatinski krčmarji Radi jih imajo prijatelji žlahtne dalmatinske kapljice, seveda če ni krščena, sovraži jih pa konkurenca in to pogosto po pravici Dalmatinski krčmarji v mnogih krajih lahko tekmujejo z našimi, ker imajo mnog«; manjše režiiske stroške pa tud sicer je njihovo stališče v primeri s stališčem naših gostilničarjev mnogo lažje Občudovanja vredna je podjetnost dalmatinskih krčmarjev. Neprestano tuhtajo in opazujejo lokale, če bi se ne dal najti kje še primernejši kotiček, kjer bi še več prodali Radi tudi potujejo po kmetih m si ogledujejo kraje, kjer bi mogli ustanoviti dobro idoče podružnice. Lepo je tudi videti dalmatinske krčmar-je, kako drže skupaj. Glave staknejo sku-kaj in vse zaupne zadeve so kmalu urejene. In kolikšno, naravnost patriarhalno avtoriteto ima gospodar nad uslužbenim Dalmatincem! Ena beseda zadostuje. pa mirna Bosna. Dalmatinski krčmarji bo tudi zelo prijazni in postrežliivi Za vsakega gosta imajo prijazno besedo, radi se pošalijo z otroci ali poslii. ki pridejo po vino. prisedejo k mizi in vržejo karte če kdo manjka, pomagajo zapeti, pa tud' politizirati. Pr< tem spoznaš njihovo narodno zavest. Njihov spomin je presenetljiv Med njimi so mnogi, ki poznajo gosta po imenu če je bi1 le enkrat pri njih Napram pijancem so obzirni m prizanesljivi, seveda če so m;rni Proti razgrajačem pa nastopijo energično Trmast deček — Mamica, daj mi kozarec vode — Ne dobiš je — zatisni oči in spi — Ne. mamica. daj mi kozarec vode — Ce ne boš takoj tiho. pridem k tebi in te našeskam. — Mamica, ko se napotiš k meni, ali bi ne mogla vzeti obenem vode s seboj ? Pred sodiščem. — Torej tepec je vam rekel obto ženec Je to res? — Res. gospod sodnik Naknadno vremensko poročilo po stanju dne 12. t. m. Nova vas na Blokah: temperatura —.2, snega 3 cm, jasno, severozapadni veter. Koča v Planici: temperatura —.9, snega 21) cm. suh, pršič, vreme jasno. Pohorje pri Mariboru: pri Mariborski koči: temperatura —.3, severni veter, snega 55 cm. na Klopnem vrhu: temperatura —.3, snega 60 cm, sever; Ribniško zavetišče: —.3. snega 35 cm, južni veter; Ruška koča: —.3, snega 30 cm, sever. Smol ni k: —.3, snega 20 cm. Koča na Zelenici: 40 cm snega. JZSS. Originalna prireditev Sicer si zmislijo Ljubljančani vedno kaj novega, vendar, pa take prireditve še nismo 'meli, kakor se nam obeta. LTslužbenci »Zvezde«. namreč naše priljubljene ka* varne, elegantne restavrac je in prima kle* ti, so prišli na srečno misel, da 8. januar« ja prirede kolosalen monstre*koncert. ka* kopak s plesom, saj bo takrat že veseli predpust. Ampak sladke muzike ne borno uživali in tudi vrteli se ne bomo samo v zabavo, temveč v dobrodelne namene. N"»» kar ne mislite, da smo pozabili, kako so lani po kulinar čni razstavi natakarji :o kuharji razdelili ves čisti dobiček revežem, zato pa letos spati ne morejo, da bi ne 'aj* šali bede. čeprav tudi njim ni postljano z rožicami in morajo jesti prav trd kruh. Torej v »Zvezdi« so stopile trume usluž* bencev skupaj in se zmenili, da bodo muzicirali in plesali za revne šolske otroke da bo prireditev popolnoma ekstra, so na* ročili iznajdljivemu organizatorju g udi Nečimru, vsemu mestu znanemu sJe^ant« nemu plačilnemu natakarju restavrac je »Zvezde«, naj vse lepo pripravi m uredi. Godli pa seveda ne bodo natakarji in tro> bili na lijake, slaščičarji piskali na »šam« role« in jih spremljale kunarice s pokrov« kami. ampak koncertni mojster g. Anto* nius Monea, ki nam vsak večer v restav* raciji pregani^ skrbi s svojim prvovrstnim orkestrom, torej ta okrogli, jovijai i, gospod bo pripravil tak program za koncert, kakršnega še nismo slišali. Pomagajo seveda vsi uslužbenci z na* vdušenjem. ampak najbolj vnet je pa se* veda sam dobrosrčni gospod šef, naš blag: ata Živili. Kjerkoli je treba priskoM' na pomoč, je gospod Krapeš že tako vedno prvi zraven, ampak sedaj se je pa upr' 2 vsem svojim širokim hrbtom, da z ideje mori zrasti nekaj veličastnega. Zi reveže g: in še celo za revne šolarje, pa se zato tako žrtvuje. Toda sedaj bodo ofr .ci re*» dobil: lepa darila. Ko se bodo namreč pri* reditelji oddahnili po naporih koncerta in ^lesa, bodo zračunali, koliko jim os'ane čistega, za ves prebitek pa kupijo dobrega m solidnega blaga ter dajo napraviti lepe obleke in trdne čevlje, da bo deca - res imela kompletno in trpežno obleko. Pod* preti pa seveda mora plemenito misleče uslužbence tudi občinstvo. Zato naj pa na 8. januarja društva ne prirejajo drugih veselic in plesov. Iz Škofljice K članKu objavljenem v .Slovenskem Narodu« dne 26. novembra pod naslovom >vPevsko društvo v škofijici« podajamo sledeče pojasnilo: Pevsko društvo kot tako sploh ni bilo ustanovljeno, temveč je bil ustanovljen le pevski odsek gasilnega društva. Ta odsek je sedaj še v. povojih ter je jasno, da o kakih uspehih še govora ni. Laž je, da si je odsek nabavil prvovrsten klavir, fakt pa je, da je nabavljen star barmonij, ki za tukajšnje razmere popolnoma zadostuje. Izmišljenost in ~b-enem podlo izzivanje je trditev, *a so si nekateri pevci nadeli imena slavnih pevcev, kar bi storili edino le kakšni fantali-ni, ne pa gasilci, ki streme za tem, dvigniti gasilno društvo s pevskim 'sekom za stopnjo višje, še večja pa je laž, ia se nekateri najboljši pevci, kakor to navaja priobčeni članek celo z začetnimi črkami njih men zbero pod vaško lipo ter '"'a ram zapojo. ker v tukajšnji vasi spl~h ni nobene take lipe. Rut*«" tako je laz. da «meracvaino aupaj Jvojim lepim zobem oni Ti ostanejo trajen in važen pridevek lepote, ako za njih nego upotrebljavaš s. argo v 0 NT hi< prirediti pevski koncert in to v prost b. > hotela Lampič« ter moramo pomilovati pisca, da kljub svoji visoki intel:genci kamor se vsaj prišteva, še danes ne razločuje pojma o hotelih in navadnih kmečkih domačih gostilnah, kakršna je Lam-pičeva, ki jo je uredil njegov oče po o-jih zmožnostih in okusu. Niti najmanj pa ni pisec upravičen objavljati take -—i--e-ditve brez naše vednosti, zlasti ker «■»« »■e-flektiramo na take vrste reklame; ~^to svetujemo piscu (V. L.) in diktatorji1 svo-ječasnega iopisa, da bi se bavili z drugimi, pametnejšimi in koristnejšimi 'var-mi, kakor pa s pisanjem takih maJovred-nih in naravnost otroških člankov, in ki resno in hvale vredno napredovanja tako male -""o - ~**vlja. da isti nepremišljeni, otročji, to- da deloma gotovim osebam razzaljivi, društvu pa neprijetni dopis pr*"' 1; ' v »Slovenskem Narodu« in v >Jutru« v iz-ogib nadaljnjega postopanja. — Prostovoljno gasilno društvo Škofljica, dne 10l lecembra 1930. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Fran« Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« voda izvanredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zanesljiv šofer. Potnik: Vi vozite strašno hitro. — Ce se bojite, zatisnite oči, kakor sem jih zatisnil jaz. Ona je na boljšem. Žena: Kuham in pečem ti — in kaj imam za to? Nič! Mož. Ti si še vedno na boljšom, I kajti mene boli od tega trebuh Miguel z*«'»»riaicos: Zlata ribica Gospod Hordelaine je vstopil v salon, kjer je njegova žena lepila na kozarce vkuhanega sadja napise: v roki je držal previdno nekaj, kar ie moralo biti zelo imenitno, ker ie bilo tako skrbno zavito v papir. — Ugani. Finetta. kaj sem prinesel. Finetta — ki se je imenovala v resnici Adolfina — je pustila nedopisano besedo marelice, odložila pero in očala in se radovendo ozrla na mizo, kamor .ie bil mož položil svoj zaklad. — Ne vem... morda melono? Ali globus? Okrogel sir? Klobuk? — Ne. Gospa Hordelainova še svoj živ dan ni reševala rebusov in ugank, zato se tudi zdaj. s šestdesetimi leti. ni nameravala ukvarjati z njimi. — Udam se. — je dejala. Gospod Hordelaine je naglo odvil papir. — Akvarij z lepo zlato ribico! — Kaj pa naj to pomeni, prosim? — Za božjo voljo. — ji je pojasnjeval gospod Hordelaine. — zlata ribica v akvariju je vendar okras sobe kakor bibelot ali kaj podobnega. Toda tebi bo še nekaj več: fetiš in spomin. Kajti pomisli, tej lepi zlati ribici je ime tako. kakor meni. — Kakor tebi? — Da — bil sem baš pri železninar- ju Franginu. kupoval sem pri njem žico, pa mi ie pokazat akvarij, rekoč: — Cuite. gospod Hordelaine. tole bi morali prinesti svoji soprogi: zlatega cvpriena. To bi bila prijetno presenečena. Cvprien! Nikoli nisem mislil, da pravijo zlati ribici učeno cvprien. In res sem kupil akvarij z ribico, kajti mislil sem si. da ti bo tale cyprien v spomin, ko mene ne bo več. Ljubeča gospa Hordelaine ni mogia ostati hladnokrvna. Kako milo darilo! Zdaj pa moramo nekaterim čitateljem na ljubo omeniti, da se zlata ribica v resnici n** imenuje cvprien. temveč cvprin ... Bodisi da je gospod Hordelaine nevede ^pačil znanstveni naziv zlate ribice ah pa železninar Frangin ni znal dobro pravopisa. Zdaj moramo s težkim srcem sporočiti žalostno vest: gospod Hordelaine je umrl od onega dne čez tri mesece in zapustil svojo dobro ženo brez utehe. Uboga gospa Hordelainova! Povabila je k sebi svoj starejšo sestro, gospodično Hortenzijo Chopmovo. staro devico, ki je gojila do svoje varovanke skoraj materinska čustva in čije edina skrb je bila tolažiti jo v bridkosti nad ■zgubo dragega moža. Vse. kar je pripadalo ranjkemu, je postalo sveto, posebna relikvija je bila pa zlata ribica, za katero je gospa Hordelainova najbolj skrbela, ker je bi- la zadnje danlo nepozabnega moža. To je bilo nekaj živega, kar je nosilo tudi njegovo ime . . In vdova je pripisovala zdaj proroški pomen besedam svojega moža. ki so jo bile takrat tako ganile: — Tale cyprien ti bo v spomin name, ko me več ne bo Kako sta mu stregli, temu dragocenemu cyprienu! Prvo. na kar sta zjutraj mislili, je bilo snaženje akvarija, izmenjava vode in krmljenje cvpriena. Izvedeli sta. kakšna hrana mu najbolj prija in naročili sta iz Pariza posebno krmo: posušene črve in razne druge delikatese za ribice v akvariju. Dvakrat v tednu ie prinašal neki ribič steklenico svežin črvov in desetkrat na dan sta potisnili sestri v akvarij toplomer, da bi se prepričali, ali odgovarja temperatura vode točno predpisani stopinji. Nekega popldne je bil cyprien malo bolan. Odpiral je škrge in plaval po strani, kakor da je izgubil ravnovesje. Gospa Hordelainova je bila vsa iz sebe. Poslala je po živinozdravnika, ki je bil vajen lečit* samo krave in zato je bil malo v zadregi ored tem ne/mm organizmom brez popolnega razvoja in brez temperature. Toda. da bi sploh kaj storil, je prijel ribico, ji odprl gobček rn ji kanil vanj skozi slamico tri kapljice olivnega olja. Dotem jo je pa položil nazaj v vodo. Živalica je začela taVjri spuščati olivno olje v vodo, toda po čudnem na- ključju je kmalu ozdravela. — V tem je videla gospodična Hortenzija dokaz pretirane in fantastične simpatije do ribice, ki jo je njena setra oboževala zavoljo svojega rajnkega moža. Kaj bi se zgodilo, če bi se ribica nenadoma poslovila od življenja? Gospodična Hortenzija si ni upala niti Domisliti na to? In — nekega dne, ko je odšla njena sestra na izprehod. je stara devica vsa prestrašena ugotovila, da plava živalica nepremično, obrnjena s trebuščkom navzgor. Njen sklep je bil bliskovit Hitela je k Franginu. prinesla urno drugo zlato ribico iste velikosti, kakor je bila prva in jo spustila v akvarij namesto mrtve ribice. O moč iluzije! Gospa Hordelainova ie klicala novo ribico v i< imi sladkimi, nežnimi imeni ter skrbela za njo enako, kakor za nesrečno nrvo ribico Čas je hitel in drugi cvprien se je preselil v krtovo deželo. Toda gospodična Hortenzija ga ie pravočasno nadomestila z drugo rib'co in tako ie šlo tudi s četrto in peto Gospa Hordelainova n1 imela niti pojma o dolgosti življenja zlatih ribic in mislila je. da žive tako dolgo kakor papige. Nekega dne, ko je bila sestra v po-setih pri gospej županji, se je preseli' na oni svet peti cyprien Kako nečuveno naključje! Gns-podično Hortenziin je baš mučil revmatizem in tako ni mogla hiteti po novo ribico. Kaj storiti? Urno. Marija! — je kričala za služkinjo. — tecite k Franginu m prinesite nemudoma ribico podobno tejle v akvariju. Če moja sestra ne zagleda svojega cvpriena, ko se vrne. jo zadene kap. Marija se je vrnila čez pet minut vsa zasopla nesoč v lončku majčkeno zlato ribico. — Kaj se vam meša šleva neumna! — Toda gospodična — imeli so samo še tole. — Oh, križ božji! 2e slišim korake na stopnicah Vrzite jo brž v akvarij in vzemite iz njega ono mrtvo. Urno. urno! Gospa Hordelainova je vstopila v salon in njen prvi pogled je veljal ribici, kakor vedno. —Kaj pa vidim? — je vprašala vsa prestrašena. — Kaj to potnem? Kje je cyprien, moj cvprien? Gospodični Horrenziji ie šinila nenadoma srečna misel v glavo. — No. le pomisli. — je deiala. — da je cvprien ... kako naj ti to povem? imel mlado ribico ... potem ie pa poginil. Gospa Hordelainova se k sreči nI spoznala v ih^voloeiji Sedla ie globoko ganjena. polo/Ma roko na nrsa. kakor bi li-^ela pomiriti razburjeno srce, in deiala: — Ubogi cyprien!.. Toda navse zadnje ... je to njegov mladi .. meso niegDvega mesa ... še vedno malo njega ... tale mladi bo vsaj dolgo živel. >SLOVENSKT N A K O D«, dne 13- decembra 1930 Sovjetsko kazensko pravo Glavne določbe novega sovjetskega kazenskega zakonika, ki stopi kmalu v veljavo V Pragi je predajal te dni Ser-gej Varšavski o aovjetefcl kazenski zakonodaji. Njegovo preda vanje je vzbudilo tem večrje zanimanje, ker se je vršilo v čaeti, ko so stali v Moskvi pred sovjetskrimi sodniki člani tako svane industrijske stranke m ko je prišla sovjetska kazenska zakonodaja ponovno do veljave. Ko so prišli boljše viki v Rusiji na krmilo, je dejal Varšavski v svojem predavanju, — jam ni bik) prav nič ležeče na tem, da bi spravili slučajno in ca hitro roko izdane odredbe v sistem. Oboroženo ljudstvo je obračunavalo s svojimi tlačitelji brez vsakrh pravil in brez vsake zakonodaje, tako so karakterizirali to začetno dobo boljševika sami. Pozneje so pa priznali >nujnost v interesu varčevanja proletarskih sii ustvariti sistem držanja v šahu razjedani sovražnikov«. Iz tega sklepa je sledil kazenski zakonik, uveden in veljaven od leta 1922 na vsem ozemlju sovjetske zveze. V temelj zakonika ni t»J položen kriterij krivde, temveč kriterij socijalne nevarnosti. Njegova glavna značilnost je široka uporaba smrtne kazni, ki je določena za 42 tslz-Mčndh vrst zločinov. In baš na to posebnost so sovjetski pravniki ponosni. Naš kazenski zakonik, porojen v borbi proti izkoriščevalcem, seka široko, posega široko in njegove ognjene klešče so krute in ostre, kakor sama revolucija, je dejal nekoč predsednik vrhovnega sovjetskega sodišča Visinski, ki je predsedoval tudi obravnavi proti članom industrijske stranke. Javno, odkrito borbo z orožjem v rokah smo končali zmagovito, toda sovražniki še preže na nas skrivaj na vsakem koraku. V takem položaju bi bila vsaka obzirnost oklevanje ali pri-zanesJjivost neumestnost, pravi drugi sovjetski pravnik rZstrin. Ta zakonik je torej dokaj strog, toda sovjetski pravniki so prišli do prepričanja, da je potrebna še večja strogost. Zato hočejo zamenjati prvotni zakonik z novim še strožjim in krutejšim. Sestavila ga je pravna sekcija komunistične akademije. Novi zakonik je bil že objavljen in stopi v veljavo v najkrajšem času. To je zadnja beseda komunističnega dela na polju prava, ki predstavlja oni sistem kazenskega prava, ki naj bi po mnenju komunistov temeljijo posegel v ves družbeni red. Iz uvoda je razvidno, da je zahteval novi kazenski zakonik »nujnost streti z najostrejšimi represaljami odipor izumirajočih razredov, za kar je potrebno poostriti napram njim sredstva represalij«. Dosedanji kazenski zakonik ni več ustrezal zato, ker je prevzel iz buržuaznih ko-dexov »načelo upoštevanja represije glede na odgovarjajoče kažnjivo dejanje in načelo točne opredelitve zločinov«. Novi zakonik je pa rešil sodnike teh »spon«. Zato v novem zakoniku sploh ni tako zvanega posebnega dela, v katerem podajajo evropski zakoniki opredelitev raznih vrst zločinov in kažejo meje kazni. Opredelitev raznih z4očinov in omejevanje kazni je iz novega zakonika izločeno. Zakonik obsega samo splošni del, kjer se govori o temeljnih načelih. Pojma »zločin« in »kazen« sta zamenjana s pojmi »javno nevarno delovanje ali dejstvo« in »protiukrepi«. Celo pojem »pravo« je bil odpravljen rn namesto njega se rabi pojem »poli tika«. Zanimiv je takoj 1 §, ki pravi: Naloge kazenske politike proletarijata v dobi prehoda od kapitalizma h komunizmu je zaščita diktauire delavskega razreda in z njo organiziranih socialističnih oblik življenja pred poseganjem razrednih sovražnikov in pregre-ški od strani nezanesljivih elementov iz vrst delavcev samih. V pogledu razrednih sovražnikov zahteva zakonik, naj se uporabijo »sredstva brezobzirnega zatrtja«, kar se pa tiče nezanesljivih elementov med delavci samimi, so pa predvidena samo »sredstva prisilnovzogojnega značaja«. Kaj so sredstva brezobzirnega zatrtja? Tu je na prvem mestu »usmrtitev z ustreljen jem«. V katerih prime- rih se sme uporabiti smrtna kazen z ustreljenjem? Na to vprašanje odgovarja člen 32 § 1, ki pravi: Smrtna kazen z ustreljenjem se uporabi 1. za protirevolucijonarno delovanje in 2. za vsako dejanje, podobno protirevoluci-jonarnemu. Odgovor na vprašanje, katera dejanja veljajo za protirevolucijo-narna, najdemo v členu 22., ki je podlaga vsega zakonika. V tem členu čitamo, da je protirevolucijonarno vsako dejanje, ki je vedorna usmerjeno ali pa ki objektivno podpira strmogiavljenje ali oslabitev diktature proletarijata, vsako rzp odkopa vanje socijalistične izgradnje ki temeljnih političnih, gospodarskih in nacijonalnih rezultatov pro-letarske revolucide, kakor tudi sposobnosti za obrambo in zunanje varnosti Zveze ' socialističnih sovjetskih republik. Med protirevomcijonarna dejanja spada poleg oborožene vstaje proti sovjetski vladi tudi soudeležba v intervenciji proti sovjetski zvezi in nje blokadi. Z ustreljenjem se kaznuje tudi vsak stik z inozemskimi krogi, ki ro-varijo proti sovjetski Rusiji. Pod ta paragraf se da spraviti tudi dopisovanje sovjetskih državljanov z njihovimi sorodniki in znanci v emigraciji. Vsa dejanja, ki ovirajo normalno delovanje socialističnih ustanov, veljajo za proti-revolucijonarna in se lahko kaznujejo z ustreljenjem. Smrtna kazen je določena tudi za vsako propagando in agitacijo proti sovjetski vladi, kakor tudi za hujskanje in širjenje ali prikrivanje literature take vsebine. Posebni člen je namenjen onim, ki so se borili pod carskim režimom ali protirevolucijonarni-mi vladami med državljansko vojno proti delavskemu razredu. Vsem tem grozi ustreljenje ne glede na to, da je minilo od padca carskega režima odnosno od državljanske vojne že nad 10 let in da je sovjetska vlada že opetovano obljubila amnestijo. Proti revolucionarnim dejanjem enako je kršenje monopola, nasprotovanje finančnim ukrepom sovjetske vlade, organizirano delovanje premožnih kmetov (kulakov), usmerjeno k desorgani-zaciji kolektivnih gospodarstev itd. Zanimiva je določba, da se more uporabiti smrtna kazen tudi proti onim. ki sicer niso sto^li kaznjivega dejanja, ki pa vzbujajo po svojem občevanju ali zvezah z zločinskimi krogi ali glede na svoje prejšnje delovanje resno bojazen, da bi mogli taka dejanja storiti. S svincem torej v sovjetski Rusiji ne štedijo. Za one, ki bi hoteli potovati v sovjetsko Rusijo, je važno, da se razteza nr vi sovjetski kazenski zakonik jdi na vse inozem^ , razen onih. ki bivajo pravice eksteritorijalnosti, pa tttdi o teh se obravnava v vsakem konkretnem primera diplomatičnim potom. Kdaj škoduje cigareta ? Skoraj vsak kadilce ima gotovo navado, ki m\i je tako pri srcu. da bi je za vse na sveta no opustil Zdravniška opazovanja so pa dognala, da veljajo za vse kadihe gotova pravila, katerim se morajo pokoriti, če nočejo, tia bi jim nikotin občutno škodoval. To volja zlasti za kadilce cigaret Dr. Bogen iz Ciin-innati jc nedavno ugotovil, da cigarete nikoli ne smemo kaditi do konca in sicer zato ne. ker je zadnji košček cigarete nekakšen filter, ki sprejema vase iz vse cigarete približno dve tretjini nikotina, ki ga spravi kadilec v svoj organizem, če ne vrže »cika« proč. Blizu ust tleča cigareta pa škoduje tudi kadilce vi ustni duplini. Samo ob sebi je razumljivo, da bi kadilci ne smeli cigaretnega dima vdihavati, kajti pri tem prihaja v organizem osemkrat toliko nikotina, kakor pri navadni kaji. Cigarete je treba kaditi počasi, kajti če jih kadimo hitro, pride v organize dobra polovica vsega nikotina, kar ga je v cigareti. Dr. Bogen je z mnogimi poizkusi tudi ugotovil, da pride v zrak v sobi več škodljivih snovi, če drži kadilec Stvarna ljubezen Sedel je nasproti nje na terasi restavracije in se nervozno poigraval z zamaškom steklenice sodavice. Instinktivno je čutila, da ga nekaj teži, toda molčala je. Nedvomno so veljale njegove misli nji. Tako je bilo skoraj vedno. Poznala ga je. Končno je vrgel zamašek proč in jo gledal dolgo, zamišljeno. — .Majo. kako čudno, da nisem tega že prej opazil, saj sva se vendar videla celo leto skoraj vsak dan. — Kaj pa? — Neenake oči imaš. Eno oko je svetlo modro, drugo pa sivkasto modro. — In to vidiš šele danes? Menda zato. ker sva se videla vedno samo zvečer pri umetni svetlobi, ko razlika ni tako očitna. — Kaj če bi se videla zjutraj, opoldne in zvečer? Tako bi vsaj razločil vse poteze tvojega obraza. — To pojde težko. — Seveda, modro oko je zame, sivo pa zanj. — Ze zopet začenjaš to pesem! No- benih očitkov,, prosim. Ce ne boš pameten, plačam sama zase in odidem. — Da toda nocoj se mora to odločiti. Zadeva je zelo enostavna: dva moška in ena ženska — kdo zmaga? — Zakaj baš danes? — Takoj ti povem. Poznaš me že leto dni. Vidiva se pogosto. Prijetno ti je v moji družbi, meni pa v tvoji. Ljubim te. Toda ti se sestajaš tudi z umetnikom Nilsom, mojim znancem. Tudi on je zaljubljen vate in ti ne veš, katerega bi izbrala. Kaj ni vse to dovolj jasno? — To pesem slišim skoraj že leto dni. — Danes zadnjič, danes zahtevam odločitev. Pravim ti: ali aH. Izbirajte, prosim velecenjena! Gre za mojo bodočnost in pole« tega za novelo. — Za novelo? — Da, za novelo, ki mora biti končana jutri zjutraj. Je skoraj že končana, gre zame, zate in zanj. Manjka samo še konec. — Tako torej, ti tu sediš in se norčuješ iz ljubezni! — Nikakor ne, saj je samo golo naključje, da se to dvoje križa. Opisal sem tvoja otroška leta, kako si se igra- tlečo cigareto v roki, kakor če kadi in puha dim pod strop. Cigaret bi v lastnem interesu ne smeli nikoli kaditi pred jedjo in ene cigarete bi ne smeli kaditi nad 10 minut. Mesna hrana Vegetarijanci ne bodo nič kaj veseli vesti o poskusih v neki newyor-ški bolnici, kjer so hranili dva možakarja samo z mesom. Mnogi namreč trdijo, da povzroča meso razne bolezni in če že ni neposredni vzrok, pa vsaj podpira škodljivce v človeškem organizmu. O tem so se hoteli prepričati v ameriški bolnici na dveh polarnih raziskovalcih, ki sta bila vajena jesti samo meso. Možakarja nisa smela jesti celo leto nič drugega, kakor meso in živalsko mast. Prebivati sta morala v New-yorku in opravljala sta delo, pri katerem sta morala sedeti. Pač sta pa hodila vsak dan več milj daleč na izpre-hod. Cez leto dni so ju na kliniki temeljito preiskali in prišli do zanimivih zaključkov7. Oba sta ostala duševno jn telesno čila, v njunem organizmu ni bilo nobenih znakov kakršnekoli bolezni. Nasprotno, proti nalezljivim boleznim sta kazala še večjo odpornost. Trditev, da meso človeku škoduje, ce ga je preveč, torej ne drži. Človek se lahko hrani tudi s samim mesom, seveda če ga ima. Meteor, ki ga ni Slavni ameriški zvezdoslovec dr. Forest Moulton je podal na kongresu zvezdoslovcev v Chicagu zanimivo pojasnilo o brezuspešnem iskanju slovitega arizonskega meteorja. Blizu kraja Winslow v Arizoni je meteorsko žrelo, ki meri v premeru nad eno angleško miljo. Učenjaki so mislili, da je padel na zemljo ogromen meteor ali pa več meteorjev tesno skupaj in da je nastala po eksploziji, ko so s« dotaknili zemlje, ogromna jama. Domnevali so, da je moral tehtati meteor najmanj 300.000 ton. Bili so prepričani, da je meteor zarit na dotičnem kraju v zemljo in da bi ga mogli odkopati. Iskali so ga in investirali v kopanje mnogo denarja, Jeda vse prizadevanje je bilo zaman. Ce bi zaš^l v našo atmosfero 1 kg te/ak meteor z začetno hitrostjo okrog It) milj na uro, pravi Moulton, bi ga v začetku zrak ne oviral mnogo, čim bob" bi se pa bližal zemlji, tem večji bi bil odpor zraka in zato bi se njegova hitrost zmanjšala. Večina energije meteorja bi izginila v obliki svetlobe in toplote in meteor bi takore-koč zgorel. Večji meteor pa naleti v atmosferi na neznaten odpor, zato pade na zemljo z ogromno silo in naleti seveda na velik odpor. Moulton trdi, da znaša odpor pri 1000 ton težkem meteorju na en kvadratni palec (6.5 cm2) 50.000 ton, kar pomeni, da pritisne na 6.5 cm" veliko ploskev ogromna si-la 2,400.000 konjskih sil. Lahko si mislimo, da ra-zže-ne s strahovito eksplozivno silo pri tako silovitem udarcu tudi najtršo kovino. To se je zgodilo najbrž tudi z ari-zonskim meteorjem in zato Moulton meni. da ga zaman iščejo, ker ga sploh ni. Katerina Velika* je bila Rusinja Petrograjska akademija je zbrala nove zgodovinske podatke, iz katerih je razvidno, da sjavna ruska carica Katerimi Velika ni bila po očetu Nemka, temveč Rusinja. Njen dozdevni oče, princ Anhaltski, se ni razumel s svojo soprogo, rojeno princeso Hol-stein, ki je bila po cele mesece odsotna iz Stettina, kjer sta prebivala navadno čez zimo. Zimo leta 1728/29 je preživela v Parizu, kjer se je seznanila z atašejem ruskega poslaništva Ivanom Tvanovičem Bečkim. Becki je bil mlad, lep mož in za takratne čase iz redno izobražen. K princesi Anhaltski je zahajal na dom in v pariški družbi se je splošno govorilo, da imata ljubavno razmerje. Spomladi se je vrnila princesa zgodaj v Stettin, ker je bila že v zad njih mesecih nosečnosti. 21. aprila 1729 se ji je rodila hčerka Sofija Avgusta, poznejša ruska carica Katerina. Ko je dorasla, je bila Beckema la na dvorišču v predmestju in si ranila kolenček ob oster rob slabega tlaka, opisal sem. kako te je mati našeškala zato, ker si ozmerjala dva tuja otroka s »pankerti«, ko sta pljuvala po tebi. — Hm-hm. — Bilo je morda neolikano, toda bilo je milo. a razen tega se ujema z božičnimi prazniki. — Zdaj je februar, novela mora biti končana za božič — ne razumem, čemu že zdaj sitnariš. — Prvič bi rad vedel, pri čem sem, drugič se pa take novele pišejo v februarju. Ta mora biti končana kot rečeno jutri. Mora biti postavljena, ilustrirana in natisnjena mnogo prej. toda to so stvari, ki jih ti ne razumeš. — Da, najmanj pa razumem tvoj ton. —Moram govoriti odkrito: jutri se sestaneš z njim, pojutrišnjem z menoj — to je že od"sile; bodi tako prijazna in pridi z barvo na dan. — Ce vzamem tebe? — Bo novela končana srečno. — A če se ne odloČim ne zate. ne zanj? — Ne bodo zadovoljni s koncem niti čitatelji, niti uredništvo. presenetljivo podobna. In ko je postala carica, je poklicala Beckega na dvor in ga sprejela kot svojega očeta. Imenovala ga je za tajnega svetnika in mu poverila upravo vseh prosvetnih ustanovr. Kot tak je ustanovil Becki zavod za vzgojo plemiških hčera >Smolni< v bivšem samostanu istega imena. Ta zavod je odpravila šele boljševiška revolucija. Boljševiki so imeli v njem prvo vlado, predno so se preselili v Moskvo. Eno leto med gorilami Ameriški Carneggijev zavod je poslal lani pod vodstvom dr. Binghajna ekspedicijo v zaščiteno kraljestvo goril v Afriki, kjer žive zadnji ostanki teh velikih opic, ki hitro izumirajo. Ekspediciji je bilo naročeno, naj ostane leto dni v pragozdu in temeljito prouči gorile, o katerih so krožile razne fantastične ^in večinoma neosnovane vesti. Znanstveni krogi so z velikim zanimanjem pričakovali prve vesti o opazovanjih ekspedicije. >Narod-ni park< v oblasti Kiuve v belgijskem Kongu med jezerom Kiuve in Ugando je proglasila belgijska vlada pred 5 leti za zaščiteno ozemlje na pobudo Carneggijevega zavoda. To ozemlje meri okrog 1500 km2 in je zdaj glavno bivališče zadnjih ostankov goril. Ekspedicija je imela zelo težko nalogo, kajti pragozd, v katerem žive gorile, je skoraj nedostopen. V tem gostem bambusovem gozdu žive gorile življenje, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih nazorov in trditev. Znano je, da so gorile velike in zelo močne opice. Zato so naravoslovci domnevali, da je gorila zelo kruta, divja in agresivna opica. V resnici je pa zelo miroljubna žival, ki ceni mirno in udobno življenje nad vse. Naravnost vzorno je rodbinsko življenje goril. Vsak večer si napravijo gorile veliko ležišče na drevesu ali pa tudi na tleh. Tam spi samica z mladiči, dočim bedi samec nad spečo rodbino. Tudi naziranje, da se gorilske rodbine rade naselijo na enem kraju, je napačno. Gorile se hranijo z rastlinsko hrano in se morajo torej seliti iz kraja v kraj. Za vsako noč si napravijo drugo ležišče. Cez dan je pa samec svoji rodbini pravi paša in pogosto pošteno našeška neposlušne mladiče. Ce ni napaden, ali če mu ne preti nevarnost, je tudi samec miroljuben. Kkspedieija se je seveda dosledno izogibala vsakega napada in ni prišla nikoli v neprijeten položaj, da bi morala rabiti orožje, čeprav so prebivali člani ekspedicije, med katerimi je bila tudi žena dr. Binghama, več mesecev v neposredni bližini goril. Eekspedi-ciji se je posrečilo celo izdelati več filmov o intimnem, rodbinskem življenju goril. Inteligenca goril je zelo visoka. Carneggijev zavod bo dal te zanimive filme na razpolago filmskim družbam tako, da smemo upati, da jih bomo videli tudi pri nas. stva. Trdili so, da dovoljujejo svojim vernim ovčicam prinašati žrtve umrlim, posebno pa Konfucijev i m manom. Toda šele po dveletnih intrigah -o Jjim je posre ilo pripraviti papeža Ino-cn-ca X. do tega. da je izdal dekret, s ka*-terim je bilo prepovedano česčenie mrtvih >po kitajsko*. Jezuiti se pa niso dali ugnati in čez dve leti so si priborili nov dekret od papeža Vleksan-dra VII., s katerim je bila njihova razlaga češčenja mrtvih odohrona. Tedaj so začeli dominikanci intrigirati na Kitajskem in sicer t:.ko spretno, da je vladarski ^vot v imenu mladoletnega cesarja Kang-Hi preuo-vedal misijonarstvo sploh, misijonaije pa pustil aretirati. Tedaj so zopet napeli vse sile jezuiti, ki so bili v Pekingu kot učenjaki zelo v časteh. Ldon je tik pred svojo aretacijo dokazal, da so se kitajski zvezdo^lovoi v svojih računih temeljito zmotili in za to ugotovitev je dobil naslov ravnatelja opazovanja na zunanjem nebu Jezuiti so se sicer pečali z zvezdoslovstvom, niso pa nikoli pozabili, da so v prvi vr-ti vojaki vojskujoče cerkve Dominikancem je bilo pridigovanie docela prej povedano, jezuiti so pa s svojim zvezdoslovstvom kmalu zopet dobili »clik moralni vpliv na kitajsko ljudstvo Zašli" bi predaleč, če bi hoteli cediti vsem peripetijam tena ritualnega spora, čigar podlaga je bilo prav za prav tekmovanje dveh mogo«'nih redov. Cesar Kang-Hi se je pridružil jezuitom in napisal papežu lastnoročno pismo, v katerem mu je pojasnil, da češčenje mrtvih ni verski, temveč državljanski obred. Toda papež iezuwa s tem pismom sploh ni sprejel, temveč je izdal 1. 1910 novi dekret in se istovetil s stališčem dominikancev. To stališče potrjuje dekret, izdan letos v j'j-liju. Papeževi mlini morda ne meljrjo tako počasi, kakor božji, vendar pa vidimo, da se tudi njim nikamor ne mudi. Kitajski cesar in katoliški ritual Letos v juliju je izdal Vatikan odlok, s katerim se prepoveduje vsaka diskusija o vprašanju, ali se more češčenje mrtvih kot sveta tradicija kitajskega naroda prilagoditi t bredom katoliške cerkve Odlok označuje to tradicijo kot prikrito malikovalstvo. Zanimivo je, da se nanaša ta odlok na dogodek, star nad 200 let Prvi jezuitski misijonarji so odpadli sredi 16. stoletja in posledica je bila, da so se za dolga leta sprli z dominikanci. Oba reda sta namreč predstavljala dve nasprotujoči si cerkveni tendenci, jezuiti ono, po kateri se litera ubija, dominikanci pa tisto, ki na literi visi in prepoveduje razlago. Ljubosumni na jezuite so se tudi dominikanci napotili na Kitajsko, toda komaj so stopili leta 1639 na kitajska tla, so začeli oznanjati, da je Konfucij z vsemi kitajskimi cesarji vred proklet in da se bo cvrl v peklu Kitajske oblasti seveda te šale niso razumele, dominikanske pridige so proglasile za žalitev veličanstev in zabičile dominikancem, naj zapojo drugo pesem, ali pa odrinejo nazaj, od koder so prišli. Dominikanci niso vedeli, kako bi prišli jezuitom do živega in zato so jih obdolžili pred rimsko kurijo krivover- Nekaj časa je sedela molče potem je pa vprašala: — No — kaj pa če si izberem njega? Odgovoril je takoj: — Potem pa sploh ne bo novele, ker skočim še danes v vodo. — Torej je skoraj neobhodno, da vzamem tebe? Ni odgovoril takoj, toda čutil je, da je zmagal: on in nihče drugi je tisti, za katerega se je odločila. Končno je odgovoril smeje: — Lahko vzameš tudi pomarančo, saj danes itak nisi skoraj nič jedla. — Prav za prav si velik, neumen otrok, Fred. Kaj nisi že davno opazil, da ljubim samo tebe? Nisem pa vedela, da potrebuješ novelo, da postaneš energičen. Cez nekaj dni je pozvonil pri nii Nils. — Cuj. Majo. ali misliš, da bo Fred hud. če mi boš služila za model? — Prepričana sem. da bo zelo hud. — Naprosil me je. naj mu ilustriram novelo, in mislim, da si ti kot ustvarjena za to ... docela tvoj tip ... Nedelja, 14. decembra. 8: Kmetijska ura; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje: Metanoeite (Valer. TJčak); 1020: I. Kaiser: O evropskem gospodarske življenju; 10.45: šah; 11: Koncert Radio orkestra; 12: časovna napoved in poročila: 15: Gdč. Lebarjeva: Kmetska žena: Senca na življenjski poti; 15.30: Plošče: slovenska glasba; 16: Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski; 1630: Koncert pevskega društva > Sava« z Jesenic; 17.30: Clar-ke: Vdovec, dramska igra (Ljudski oder); 19: Prenos iz Prage: Novak: i>Lucerna«, opera; 22: Poročila in časovna napoved; 22.15: Radio orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 15. decembra. 12.15: Plošče (mešan program); 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Radio orekster; 18.30: Dr. A. Bajec: Italijanščina; 19: Prof. Debeljak: Poljščina; 19.30: Zdravstvena ura; 20: B. Drenik. O sokolski telovadbi; 20.30: Komorna glasba; 21.30: Plošče; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 16. decembra. 12.15: Plošče (Donski kozaki — operetna glasba); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 18.30: Prof. Fr. Pengov: Solnčni sistem; 19: Mladinska ura (Jaro Dolar: Polarne ekspedicije); 19.30: Dr. Grafenauer: Nemščina; 20: Plošče; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Poročila in časovna napoved, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 17. decembra. 11: Slavnostna akademija Mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra; 12.15: Plošče (slovenska glasba, plesni šla-gerji); 1245: Dnevne vesti: 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 18.30literarna ura: Izbrana dmesta iz del L N. Tolste-ga; 19: Dr. Nikolaj Preobraženskv Ruščina; 19.30: Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz sociologije; 20: Prenos iz Prage: Koncert češke filharmonije;; 22: Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 18. decembra. Opoldanski program odpade; 17.30: Otroška ura, Manica Komanova; 18: Plošče; 18.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 19: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 19.30: Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje: 20: Pero Hora: Duševna vzgoja otroka: 20.30: Orgelski koncert: Božič v glasbi (Fr. Ka-nizij Fricelj); Stanko Premrl, Božične skrivnosti: I. del, poje baritonist Marjan Rus; 21.30: Radio orkester: 22.30: Časovna napoved in poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednzi dan. 5tev 2*^ >SLOVENT?K? V ARO D«, dne 13 decembra 1930 Stran 7 C O. Norris. ^toča Rti K o man. — Te zelo boli? Zelda je stisnila zobe in se nasmehnila. Stala sta tesno skupaj, dekle naslonjeno na drevo in opno na eno roko, dočim sd je z drugo masirala nogo v členkih, on pa ves zmeden, poln sočutja in simpatije. Končno je pobral njeno mapo in ji ponudil roko. In tako je od-šepala ž njim proti domu. To je bil začetek njunega prijateljstva. Pozneje ni šel Mihael nikoli v šolo, ne da bi skočil na hribček za njeno biso in žvižgal tako dolgo, dokler ni prišla. Pogosto sta se skupaj tudi vračala iz šole, toda ločila sta se po kratkem, prijetnem kramljanju vednu pravočasno, da bi ju ne videla njen stric ali teta. Mlada ljubezen, nežna, plaha ljubezen, brez globine še ki brez teže. Mihaelu ni prišlo na misel, da bi svoje občufke razčleniti. Zelda Marsh je bila dražestno dekle, predra-žestno zanj, to je bilo vse. Misel, da bi mogla vračati njegovo občudovanje, mu je bila docela tuja. Doma ni nikoli govoril o nji. Vedel je, da bi njegovi materi to ne bilo po volji. Cez zimo je tlela ta iskra med fantom in dekletom dalje. Potem je pričelo solnčno poletje s počitnicami. Dobila je dopisnico od njega s poštnim pečatom »Rowadennan*, potem kratko pisemce z njegovimi fotografijami v športnem dresu ali na konju in skupinske slike mladeničev in deklet v belih oblekah. Zelda je strmela, od kod ljubosumnost, ki jo je prešinjala. Še tega je bilo treba! Saj ni bilo vredno mučiti se zavoljo Mihaela Kirka. Ni mu odgovorila. Ko je v začetku šouSKe^a ieia izvedela, da se ne vrne v šolo, je bila zelo razočarana. Govorilo se je, da poseča umetniško akademijo. Bila je jezna nanj in sklenila je ne več mishti nanj. Cez mesec dni sta se srečala v Val Schmadtovi drogeriji. Teta jo je bila poslala po nekaj in z Mihaelom sta stala nekaj časa pri blagajni, ne da bi se videla. Njeno srce je začelo močno utripati, ko ga je spoznala, toda v naslednjem hipu se je raztegnil njegov obraz v dobrodušno rezanje in še predmo se je prav zavedla, mu je odgovorila na rezanje s prijaznim smehljajem. Skupaj sta odšla iz drogerije in držala v rokah z zelenim trakom prevezane zavojčke. — Saj sem ti vendar poleti pisal, pa mi nisi odgovorila, — je začel in se ji še vedno režal. — Nobenega tvojega naslova nisem imela. — Kako to? »Rowadennan« bi bilo zadoščalo. Saj sem ti pisal na hotelskem pisarniškem papirju. " — Tako? Nisem vedela, da stanuješ tam. Nisem bila prepričana, da d miš pismo. — Si dobila fotografije? — Da. To je moralo biti prijetno z vsemi temi mladeniči in dekleti. Na »dekletih« je bil lahen naglas. — Ti v akademij- ugaja? — Seveda mi. — Pravil ji je to in ono o akademiji. — Posečajo akademijo tudi dekleta? — ga je prekinila. — Kako bi je ne; cela armada. Dve na enega fanta, če se ne motim. — Oh, — je odgovorila Zelda komaj slišno. Bila je užaljena in molče sta nadaljevala svojo pot. — Čuj, Zelda, — je začel ves v j ognju. Ni ji še bilo povsem jasno njegovo j prizadevanje. Čudne misli so ji rojile po glavi. Želela je, naj bi nadaljeval in po- I vedal na kar je namigaval v zadregi in miadeniškem ognju, pa ni imela poguma vzpodbuditi ga s pogledom ali z besedo. — AH bi ne mogla stopiti za trenutek k nam? — je vprašal Mihael. Stala sta pred hišico njegove matere. — Moje matere ni doma, — je nadaljeval. Zelo rad bi ti pokazal svoja dela. Sledila mu je po ozki cementni poti, vodeči mimo hiše na dvorišče, kjer je stal njegov atelje. Nobene besedice ni črhnila. ko ji je kazal svoje bežne slikarske m risarske prvence, ki se jim je močno poznala neizurjena roka. Gledala ga je vprašujoče, zamišljeno. Kar žarel je od navdušenja, ko ji je razkazoval svoja dela. Plahost in zadrega sta biM izginili, obraz mu je sijal od sreče. Ona je pa mislila na žensko, ki mu bo nekega dne pripadala kot ljubica ali žena, in tako močno se ji je zavrtelo v glavi, da je morala iz ateljeja na svež zrak. Njegovo grlo je bilo zadrgnjeno in pred očmi so ji plesali rdeči krosi. Cez deset minut se je vračala domov. — To je grozno, grozno! — je ponavljala venomer. — To vendar ne gre. Doma se je vrgla na svojo posteljo in skrila goreči obraz v blazine. Bila je zaljubljena, toda, ah, kakšen tepec je bil on! Ničesar ni slutil, nič mu ni šlo v glavo! Slep, slep — bedast in slep! Junaško je pogledala položaju v oči in sklenila je pregnati si Mihaela Kirka iz srca. Instinkt ji je svetoval izogibati se zapletljajev. Poskusila je ne misliti nanj — toda bik) je preveč prijetno priklicati si ga v spomin — ah, dati fantaziji prosto pot — Neumni mali Mi- hael Kirk ... Zabiti mali Mihael Kirk ... Zanikani, brezpomembni mali Mihael Kirk... Kako smešno je sploh misliti nanj! Prišel je december, vetroven in mrzel in prinesel je snežne meteže, ta redek, nepričakovan zimski fenomen, ki spravi vso Kalifornijo na noge. Šolski semester je bil končan in gospod Horton, ravnatelj, je napisal na Zeldino izpričevalo pripombo, da bo obsedela, če se ne bo poboljšala, in da vpliva na sošolce slabo, da jih demoralizira. Potem je prišlo med Zeldo in njeno teto do mučnega nastopa, ki je zapustil v deklici neprijeten občutek punta. Čemerni, bradati Galeb Burgess je sodil in karal nečakinjo svoje žene tako strogo in ogorčeno, kakor je pač znal. Zelda je bila v dno duše užaljena in ogorčena. Hrepenela je po svobodi — svobodi — svobodi priti in oditi, kadar bi se ji zahotelo — svobodi početi, kar bi ji bik) po volji. Hrepenela je ...? Saj sama ni vedela, po čem hrepeni, razen da ne trpi nobenega nasilja, nobenih spon, nobene ječe. V dnu duše (če bi bila dovolj pogumna, da bi si priznala resnico) je pač hrepenela po Mihaelu Kirku. Toda iz te moke nikoli ne bo kruha. Saj je bil samo deček, mlečno-zobi mladenič, eno leto mlajši od nje, povrh pa še zelo omejen. * * m Tistega večera, ko je odvedel dr. Boylston Zeldo v gledališče, nu »e povedala v obraz, da ga ne bo mogla več trpeti, če ne neha laziti za njo Bila je zelo razburjena in neizrečeno se je veselila, da pojde z njim v gledališče. Gledališče ji je bilo raj, sedela je na robu svojega sedeža v prvi vrsti parterja ter napeto gledala in poslušala, da bi ničesar ne prezrla, niti preslišala. Dr. Boylston jo je pa strašno dražil, ker je neprestano drgnil svoja kolena ob njena in jo ščipal z mehkimi prsti v roko. To ji je bilo zoperno, česar tudi ni prikrivala. Proti koncu predstave sc je vedel dostojneje in iz gledališča jo je odvedel še k Maskcy. kjer ji je postregel z izborno mrzlo pijačo. Pred njenimi vrati mu je pomolila lice v poljub in doktor je bil menda ganjen in hvaležen. Držal je njeno ročieo v svojih velikih šapah, boža! jo je nežno m se^eial venomer. —Draga, mala Zelda, nežni kalifornijski mak. bila si mi staremu dečku strašno dobra, zares »strašno* dobra. Zelo, zelo rad te imam, Zelda. V tvojih očeh sem velik star lopov, a? Nič ne de, vem pa le, da te imam zelo. zelo rad ... VELEPIČ RUDOLF, SISKA, SV. JERNEJA ULICA ŠT. 15 Nudi premog, suha bukova drva ~lefon 2708 Telefon 27^8 Sv Najboljše, naftrafnejSe. zato fiajcenetše! 12 Od obrega naiboljše je le GRITZNER - ADLER šivalni «tro- in kolo Elegantna izvedba — najboljši ma'erijal! URANI A pi*a2 ZASTOPNIKE v vsakem večjem kraju vse države IŠČEMO. Strokovno znanje ni potrebno. Visok zaslu-ek. Ponudbe na: Publicitas. Zagreb. Ilica 9 pod br. 25166. HARMONIKE Izdelujem nove in sprejemam * Dopravilo vse glasbene inat jnente - JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. Dolg zimski plašč za gospoda, s sealskin podlogo in sealskin ovratnikom poceni naprodaj. Na ogled iz - prijaznosti pri K. Granitr, Maribor, Gosposka ulica. 3063 Voziček za bolnika se kupi. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3060 Sobarico veščo likanja in serviranja, z letnimi spričevali, 20 do 2o let staro, sprejmem proti mesečni plači 400 Din — vsakega pol leta domačo obleko in par čevljev. Nemški jezik pogoj. Ponudbe na: M. Zwi11ing. Zdenčina pri Zagrebu. 3042 Hrbtičke za koledarje po nizki ceni in dnevne bloke št. m po 1 Din dobite v trafiki Goli & Pompe, Mestni trg št. 8, Ljubljana. 3059 Lepe jaselce domaČ proizvod, zato ceneje, posamezne sv. družine, sv. Tri Kralje, pastirčke, ovčice, razne kipe iz žgane gline nudi Franc Konjedič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 24. 3044 Pol amerikanka »Ideale 26X35 ter Šivalni stroj z žico 5 mm ugodno proda — Hinko Sax, Maribor. 3029 POZOR! POZOR Sir in med vseh vrst kupite po najnižjih cenah pri Julij ZUPAN, Ljubljana, Sv. Petra c. 35 DOBRO BLAGO! SOLIDNE CENE! Gostilna v najprometnejšr ulici v Za* grebu s 3 lokah, prikladna tudi za bufet ah za večjo restav racijo se s stanovanjem m po; stranskimi prostori vred pro da Stanarina zmerna. Naslov v upravi »SI Naroda« 3036 MODROCE je resnice, otomane, divane (pa tentt. fotelje, salonske in klubske garniture — dobite aajso lidneje pri SAJOVIC, LJUBLJANA, Stari trg 6 /sa oleskarska it? snboslikarska dela izvršuje točno, solidno in rx ikurenčnih cenah pod garan djo J. HLEB« družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarsrvi Ljubljana. Sv. Petra e. SS Premog, drva. koks prodaja »ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta telefon 2820 — Miklošičeva cesta telefon '3595. 102/T MODROCE .a afrik. močno blago Din 260; spodnje modroce, mreže, posteljne odeje, kupite najcenejše pri RUDOLF SEVER JUBLJANA, Marijin trg ftt Z Zahtevatte vzorce' 29'T L Mikuš LJUBLJANA Mestn *rg «5 priporoča svojo zaloge dežnikov is solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršuiejc -: točno in solidna T-iSl .IbdLdbJULslU POŽKHfl bmiLA PRIMERNA - KORISTN/1 - FO ZMIŽ/IN1H CENAH . . od 70 Din naprej ZA ŽENSKE PLAŠČE: MODNO VOLNENO . . . ZA ŽENSKE OBLEKE: MODNO VOLNENO, 100 cm šir. od 60 Din naprej RD?S, K K EP VOLN. 140 cm šir. od 90 Din naprej BAR ž UNI — FLANELE — BARHENTI NAJCENEJE Schroll sifon Din 12—, 14—> 16—, 18—, ZA MOŠKE OBLEKE: MODNI SEVIOT .....od 60 Din naprej KAMMGARNI ......., 120 „ „ ZA SUKNJE ...... 100 ■ OGLEJTE SI - PRIHRANITE 20 % IN VEČ — AKO KUPITE = pri tvrdki NOVAK - LJUBLJAHA KONQRESNI TKQ 15---NASPROTI NUNSKE CERKVE Morda še iae veste da se pri meni izdelujejo umetnine iz dragih kovin popolnoma po last-nih osnutkih in željah posameznih odjemalcev. — Stalno v ogromni izberi juveh, zlatnina, ure, namizne garniture, dragocen jedilni pribor i* l« d* Le velika trgovina lahko nudi veliko izbero! Ne zamenjajte moje blago z drugim, manj vrednim blagom! Najsolidnejše ste postrežem ob vsaki priliki pri znani, na novo moderno opremljeni tvrd ki j OS. i in ri i: Liubljana. Mestni trg — odslei telefon *149 ouocr ooc fle prekrite današnje priioge! Današnji nakladi »Slov. Naroda« smo priložili priloge kot naročilnice za srečke drž. razr. loterije. — Čitali ste o številnih velikih dobitkih, ki bodo izplačani srečnim igralcem. Nikjer ni zapisano, da Vi ne morete zadeti večjega dobitka, zato naročite takoj srečko sebi ali pa svoji deci kot božično darilo. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. davna razoošilialmca srečk državne razredne loterije za Slovenijo, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev, 19. ccooooac m. a- xxtocock>-joooooooococ»jexxxx~>oc UDOBNI S T 1 IC I S F, |> i: Ž \ 1 AVTO kakor si ga Vi želite — je novi SO HP HANONA6 model 193I Udobni, široki sedeži, za 4 osebe, lepa, elegantna oblika, nizka, močna šasija s centralnim mazanjem vse šasije samo z enim pri-•""EJft neverjetna akceleracija — v nekaj sekundah doseže 75 km in več — zmožnost za hribe — «0 HP Vam premaga s 4 osebami vzpone do 37% in vec. — Jako elegantna in bogata oprema — v ceni vključena. Poraba bencina 6—7 litrov na 100 km. To so svojstva novega kvalitetnega 20 HP HANOMAGA, ki je eden najboljših precizijskib avtomobilov Nemčije. Zahtevajte nove cenike - za 11 \ \ O TI A 4m * Sedet! SbHolSt limnzina } f™*° Di* 48 500 mm 1^ v itm xm S L O V E N S K 1 N A R O Dc, dne 13- decembra 1930 Sev 281 Bolezni želode?, slabo prebavo nepravilno vrenje v želodcu urejuje F1GOL. TlOOJL odpira slast, Usti in osvežuje Uri. Ur epi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsahi leharni. po pošti pa razpošilja izdelovalec BR. SEMEL1Ć, DUBROVNIK 2 bo. — 3 steklenice s poštnino los, S steklenic 24S, 1 steklenica 40 Din. NAZNANILO. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril novo delavnico LESOSTRUGARSKE STROKE Holzapfljeva — Zalokar jeva 13 Za vsa v to stroko spadajoča naročila se vljudno priporoča VIKTOR LOVRENČIC splošno lesostrugarstvo LJUBLJANA, Zalokarjeva ulica štev. 13 NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK & M"t ne zalepiti) dobili bodete brezplačno en > poskusno tubo za večkratno u nora bo. Tvornica Zlatorog, Oddelek Chlor. dont, Maribor 7 JfaJbJbJfaJbJ^JbJl^JfcJ^ R-JimaBBBElE: Razpis voženj. MESTNA PLINARNA LJUBLJANSKA razpisuje oddajo voženj premoga in dragega blaga za leto 1931. Podrobni pogoji so na razpolago pri ravnateljstvu. Prošnje je vložiti do 27. decembra 1930 opoldne v pisarni mestne plinarne. RAVNATELJSTVO. Dvokolesa. motorji šivalni strofi otroški in igračni vozički, meumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje •ene. Prodaja na obroke Ceniki franko. .Tribuna44 F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. KABLOVSKA CESTA STEV 4 Poppaea zavodi za izdelovanje kozmetičnih preparatov LJUBLJANA, Dunajska cesta 31 Zaradi opustitve prostega skladišča prodaja do konca tega meseca v svojih prostorih 80^ parfumirano kolinsko vodo za liter po 80 Din. Za večje količine posebne cene. — Priporoča se gg. trgovcem in brivnicam ugodna prilika. 17177 ESEEEEEEE3EEMEEEEEE3E3EE Priložnostni nakup za Božič Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETELINC, Ljubljana za vodo, blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloge znižane cene! w p v at Za božič Pred nakupom Oflefte a« veliko Izbiro po najnttH coni Dvotratcsa raznih modelov mmtm aaj—vt* ' * SUv*tts& iVarcJ * **** Bretaj« Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Ji _ 8a opravo ia inseratm dat Usta: Oton CnristoL - T« » Ldubijam.