Uto LK. Številko 110. V UMIKI), 3 tm li fflfljfl 1926. Ceno Din 1*50 •tta|a vsa* aa* papaMaa, itvsaaOl aaaaifa ta praaaika. — laMratfc do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 3 ) 50 p, večji insertu petit vrsta 4 D ; notice, poslano, izjave, leklatne, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — tnseratni davek posebej. — „SlavaaakJ »arasV velja letno v Jeposlaviji 240 D, za inozemstvo 430 D . 9, pritlief«. — Talalon stav. 304. >tn aliea ŠU 9, i. aaaatraala. — Telefon Maa. 34. -= Poilnin« platana v gotovini. I vlodo brez ratetei Nikola Uzunović je dobil zopet mandat za sestavo poslovne vlade* — Povabil je najprej Da\idoviceve demokrate* — Brezuspešni napor radičevcev. — Beograd. 17. maja. Kralj je t soboto popoldne poveril odstepiviemu nrnrstrskermi predsedniku & Nikoli Lztmovićti mandat, da sestavi novo poslovno vlado. Go^p. Uzunović je takoj pričel nosvetovanja z voditelji in prva-Iri radikalne stranke, kako naj se ta vlada sestavi in katere stranke na i se pritesmejo k sodelovanju. V javnosti je ▼zbudila oejorano pozornost vest da fe k. Uzunović porabil Davidovićeve demokrate k sodelovanju v vladi ki jo koče sestaviti brez radičevcev. V soboto okoli 21. ;e bil najpreje privatni sestanek na stanovannt prosvetnega ministra Mise Trifunovića med jr. Uzu-tiovićem in >r. Ljubo Davidovićem. V predsedništv u vlade sn se nato včeraj, v nedeljo, vršila ves dan živahna posvetovanja. Radićevci napenjajo vse sile, da ostanejo v vladi. G. Uzunović pa zavzema nnoram \jim skrajno rezervirano stališče. Včeraj dopoldne sta poselila 2. Uzunovića odposlanca hrvatskega seljaškega kluba dr. Preka in jr. Pccelj ter mu izročila sobotni komunike kluba, ki nazlaša, da je HSS za nadaljevanje politike sporazuma in da ni bilo postopanje radičevcev povodom glasovanja v skuošcm naperjeno proti vladi. Oba odposlanca, ki sta obenem Drevzela posredovanje med Stepanom Rcdičem m mandatarjem Uzunmićem. sta iziavila dalje, da «e mnogo zakrivil *Je*!e nesporazuma med radikali m radičevci minister Pavle Fadlč. Po informacijah vasetra dopisnika je trenotna situacija z ozirom na misijo K. Uzunovića še nejasna. N"i p.išlo se do razpleta krize. G. Uzunović iitta mandat za sestavo stabilne poslovne vlade, ki naj bi v skupščini sprejela nujno potrebne zakone in ki bi dnla garancije, da se vladni režim ustali in konsolidira- G. Uzunović je v prvi vrsJ apelirat na DavidovIćjve demokrate ter jim ponudil tri ministrske portfelje. Uzunović o razmerja do radice jene:. — HSS je pripravlj — Beograd. 17. maja. G. Nikola Uzunović je včeraj bil večkrat spreiet cd kralja v a^divnei. Novinarjem je o situaciji podal obširno poročilo. .Med dnarim je iziavnl: »Bil sem na dvoru, da cbvestim kralja o informativnem sestanku, ki sem ga imel -nocj z g. Pavidovićem. Sorejel sem danes dopoldne delegata kluba HSS gg Preko in Puclia, ki pta mi izročila dokument kiuba. k; ie bil že objavljen. Iz razgovora ž njima ssm posnel, da se hoće javnosti predstaviti kakor da je bil rezultat g!asovan:a v skupščini stvarno nesporazum, toda da njih stranica ostata pri politiki sporazu-ir.a in da želi sodelovanje z rad ka'no stranko. Izjavil sem rima. da 'e rad -kalrr klub radi nosirmpnia HSS z- lo ogorčen in razjarjen. Delegata sta izjavila, da je ntih?v klub sklenil rad čev-sko resolucijo, ki ie izzvala krizo, še pred gfasovaniem meni predložifl in da ie bil za to ukočen neki minister, Ra terenru je bil določen tudi rok kdai se in u ima ta resolucHa izročiti. Iskreno obžalujeta, da ta minister (Pavle Pidć) ni izročil resolucije meni. ona ne vesta, zakaj in iz katerih razlogov se to ni zgodilo.« Glede sestanka z Da vidov ićem je bil g. Uzunović zelo rezerviran in ni hotel dati nikakih stvarnih izjav. Češ da so pogajanja še le v razvoju. — Beograd. !7. rr.aia. Po celodnevnih Dojrajaniih z davidovičevci ie ST. Uzunović pozno snoči oJšel na dvo^. kT^r je bil v avdiienci pri kralju. Av-dijenca \z trajala nad 2 ori ter je g. Uzunović zapustil dvor ob 23. Danes nadaljuje g. Uzunović z vsemi napori posvetovanj z davidovičev-d. Ze ob 8. z'urrai sta bila z>pet pri njemu zastopnika radčevskega kluba gg. Preka in Pucelj. Razgovor je bil le kratek, nakar sta odposlanca odšla v svoj klub Ob 9. se je vršM drugi sestanek med njima in g. Uzunovićem. ki Pa ie ostal tudi brez uspeha. Ves dopoldne so se vršile konference radikalnih ministrov Včeraj dopoldne in popoldne se je sestal Davidovićev demokratski klub, ki je formuliral *voje zahteve glede vstopa v vlado Ljuba Dav?dovlć le nato snoči Imel prvi oficijelni sestanek z NikoH Uzunovićem. Davidovićevi demokrat! zahevajn, da se pritegnejo t vlado tudi bosanski muslimani hi da dobijo sami 3. muslimani Pa 1 portfelj, skupno torej 4 m'nistrske sedeže. Bosanski radkali se tej zahtevi odločno unirsjn*, zato je g. Uzunović še ni spreiel. V Beogradu so se pričele ostre zakulisne borbe. Dannšnji listi razširiajo najraz'ičneiše kombinacije o novi vladi g. Uzunovića. Davidovićevi demokrati žele. da se ustvari vlada, v kateri bi sodelovali radikali, davidovićevci. radićevci in muslimani, nekateri so celo za to, da se povabijo v vlado slovenski klerikalci. Vendar so to zgolj trenotne kombiiF: iie. — Beograd. 17. maja. Davidovićev demokratski klub je pooblastil g. Davidovima, d3 vodi z g. Uzunovićem pogajanja elede sestave vlade, in mu je dai y tem oziru svobodne roke. Demokratke so tudi stilizirali svoje znhteve, k/ mi jiii včeraj po dr. Kumanudiju izročili g. Nikoli Uzunoviću. Značilno je. d t g. Ljuba Davidović ni hotel takoi obvestiti o svojem sestanku z g. Uzunovićem voditelja slovenskih kler kalcev dr. Korošca. Tudi v vseh dosedai znanih kombinacijah ne prlhaiak) v poštev klerikalci Ljuba Davidović na svojem sestanku z g. Uzunovićem tudi ni stavil nobene tozadevne zahteve. Dr. Korošec ie postal včeraj zelo nervozen in je končno oosetil Lju^o Davidovića. O rezultatu razgovora ni znano še ničesar. Radićevci So pripraviieni žrtvovati poleg Stepana tudi Pavla Radića, samo da se ohrani sedanja vladna koalicija. Emsar.ia dr. Preka in g. Ivan Pucelj neprestano oblegata g. Uzunovića. Doslej brezuspešno. PBsši brez nspeba vcev. — Stjecan Radić v avdi-2na žrtvovati oba raćićevca« Ob 10. je sprejel fc. Uzunović kot zastopnika Davidovićevega kluba. Gospod Kumanud? je predložil zahteve svojega kluba, ki vsebujejo med drugim naslednje točke: 1. g. Nikoli Uzunović se ima obvezati) da v roku enega meseca predloži Narodni skupščini zakon o pobijanju korupcije: 2. Narod m skupščini sa morajo predložiti najnujnejši gospodarski in socijalni zakoni; 3. izvesti se mora revizija v Na-nxjni skupščini 28. maja sprejetega 13- inili.ic rdi:cga državnega proračuna. Radičevci zahtevajo predvsem od g. Uzunovića. da se ohrani status quo, to se pravi, da se nadaliuje polit ka SDo-razima. sr> ob;nem pripravljeni na nekatere osebne žrtve. Pripravljeni so žrtvovati ministra Pavla Radića radi njegovega nekorektni! postopanja na-rram ministrskemu p-cd^ednkn: meto njega kandidirajo po si. dr. Ivana Preko, katerega rn h anslr r*tff^tf nj^£p » odklanjajo. Radičevci dalje zahtevajo, da se odstrani iz vlnđe minister za šume in rude dr. Ivan Nkič in pr d? na n:e-govo mesto dr. Šibcn"k. Rad kali in ElaM-i g. Uzunović iz taktičnih rzirov odklaniajo tudi to Zvihtevo radičevcev. Ob 11 .«30 je g. Uzunović kratko poročal k ral i u o uspehu svoe misije. Po avdijenoi je g. Uzunović iz'avil novinarjem: »Kakor Vam znano sem dobil naloco. da proučavam situacik>. ustvarjeno po 15. maju. To nalogo poboma skušam privesti k rešitvi. Kralju sem poročal o dosedanjih rezultatih svoje misije.« Po Uzunoviću ie kralj sprejel v avdiienci predsec ka HSS g. Stepana Radića. Točno opoldne je v ministrskem predsedstvu posetil g. Uzunovića predsednik demokratske stranke g. Ljuba Davidovića. Vsa današnia dopoldanska pogajanja in vsi dogod\i kažejo, da je misija g. Uznnovića zeio težavna in da to šanse za uspeh minimalne Sestava revolsclionarne poljske glade Revolucija je končala s popolno zmago Pilsudskega. — Predsednik republike in vlada odstopila« — V novi vladi prevzel Pilsudski vojno ministrstvo. Varšava, 16. maja. Revolucija se lahko smatra za končano. Maršal Pilsudski ie zmagal na vsej črti. Pristaši stare vlade so uvideli, da je odpor zaman in so se umaknili, da bi preprečili nad«IJnie prelivanje krvi. Sicer pa so čete. ki j;h je pošiljala stara vlada proti revolueijonarjem. kar zaporedoma prehajale k Pilsudskemu. tako da večinoma sploh ni priš!o do boja. Železničarji so s stavko onemogočili prevažanje VVitosovih čet ki položaj je postal za vlado brezupen. Predsednik poljske republike Woj-ciechovvski je včeraj obvestil pismeno sejmskega maršala Rataja, da se od-r>oveduie svoji Časti. 2 njim vred ie lormamo odstopila tudi VVitosova par-dnevna vlada. Predsedniške ;>osle je v smislu ustave prevzel sejmski maršal (predsednik parlamenta) Rataj, ki je poveril prof. Bartla s sestavo nove vlade. V Varšavi včeraj in danes ni bilo novih toiev. Po ulicah krožijo vojaške patrulje, cd vojaštva so zasedena tudi javna poslopja, drugače pa je življenje v* mestu zopet nornialio. Varšava, 17. maja. Z ozirom na odstop predsednika republike VVojciechovv-skega je ministrsko predsedstvo izdalo naslednji uradni proglas: «Z ozirom na odstop Stanislava Wojcziec hovvskega kot predsednika republike iirevzemam v smislu člena 14. ustave začasno funkcije predsednika republike. Varšava. 16. maja 1526. — Podpis deželni maršal Rataj.» Varšava, 17 maja. «Vars7awianka» objavlja statistiko žrtev zadnje krvave revolte ter nava:a. da Je bHo 205 oseb ubitih in C66 težko ranjenih Seznam žrtev pa še ni popoln. Komanda varšavske garnizije je odredila, da se vse žrtve 17. t m. pokopljejo z vojaškimi častmi, ne glede na to. kateri stranki so pripadale. Povocom zadnjih krvavih dogodkov so vsa poslaništva, ki so se nahajala ravno v delu mesta, kjer so divjali najhujši boji, izobesla svoje državne zastave. Poslaništva niso bHa dotaknjena. Edino francosko poslaništvo iz po po-moti sedi a nka cm. Ko se ie stvar pojasnila, je četa tal velik, pa bi bil včeraj brez dvoma še večji, da ni velik naliv pokvaril prireditve ter odvrnil velik del pu« blike od poseta. V nogometnem turnirju je zmagala Ili* rija nad Haškom in Hajdukom ter si pri* borila pokal mesta Ljubljane. Ilirija : Hašk 5 : 3 (0 : 0). V soboto je igrala Ilirija proti zagreb« škemu Hašku in je zasluženo zmagala, dasi je v prvem polčasu igral znatno jiod svojo običajno formo, tako da so bili Zagrebčani v premoči, v drugem pa si je Ilirija opo* mogla in potisnila Haška v defenzivo. K temu je pripomogla tudi spremenjena po* stava napada, ker je mesto Tcvaleka vsto; pil Doberlet. Haškovo moštvo je prvi polčas pred? vedlo čedno in smiselno skupno igro. oc» reklo pa pred golom in zaigralo par krasnih šans. Mlada khlska vrsta je pač vzdržala prvi polčas odprto igro, v drugem pa je podlegla tempu, ki ga je sama diktirala Ili* nji. Krivdo na porazu nosi deloma rudi vratar Mitrovič, ki je bil skrajno nesigu^ren. Prvi gol je dosegla Ilirija v 1. minuti ::ea polčasa po Doberletu. v 11. minuti je Hašk po Agiču izenačil. Minuto kasneje je Oman zopet dosegel vodstvo za Ilirijo, v 16. minuti pa je Dasović izenačil z enajst« metrovko. V 1°. minuti zopet prodor Ilirije in Herman zabije tretji gol. V 2H. minuti Hašk zopet izenači po desnem krilu, v 30. minuti pa Ilirija zopet vodi po dobro pla* ----- - ~ ' - sirani enajstmetrovki in tik pred koncem zviša še na 5 : 3. 9 Sodil je g. Vodišek. Ilirija : Hajduk 2 : 0 (1 : 0). Včeraj je imela Ilirija za nasprotnika rtnomiranega splitskega prvaka Hajduka, ki je eden najrtsnejših aspirantov in kon« kurentov za državno prvenstvo. Tudi to tekmo je odločila Iliri ia v svojo korist. — Pred tekmo je bil velik naliv, ki je silno razmočil igrišče. Zdi se, da je bilo to ▼ ko* rist domačemu moštvu, ki se je na teh iz* vratno znašlo, dočlm je bila Splitčanom onemogočena precizna kombinacijska igra. Hajduk, ki je v soboto napram Primorju piedvedel krasno kombinacijsko igro, vče* raj ni tako zadovoljil. Res je, da je moštvo v tehničnem oziru, zlasti v napadu, narav* nos* sijajno in da napadalni kvintet Haj* duka gotovo nima konkurence v Jugosla« vi ji. Druga pa je z zaledjem. Tu je bilo ili* rijansko moštvo za cel razred boljše in krilski vrsti ter obrambi gre pred vsem za* h\a!a za zmago nad Hajdukom. Splitčani se oči v'dno niso nadejali tako močnepa na* sprotnika. pa so izgubili hladnokrvnost. Pob stali so nervozni, začeli igrati ostro in su* revo in neprestano so protestirali proti od* ločitvam sodnika g. \ odiška, in se vedli športno nedostojno. Zato se ne čudimo. Ne* prijetno «o razočarali s tem naše občinstvo, ki jih je sprejelo prvotno res t iskreno simpatijo. Illirija je včeraj slično kakor proti Ama* terjem odigrala eno svojih najboljših te* kem. V prvem polčasu je Hajduk sicer uve* liavil parkrat svojo izborno kombinacijo, izvrstna ilirijanska obramba s krilci vred pa je znala rešiti vse neugodne situacije. Čimbolj se je tekma nagibala proti koncu, tem več je imela Ilirija od nje. Hajduk je niorda prvi polčas zaslužil enega ali dva £ola, v drugem pa je bil njegov poraz neiz* ogiben in zaslužen. Pripomniti moramo, da je Ilirija dosegla celo tretji regularni gol, ker pa je žoga odletela iz mreže, sodnik tega ni opazil. Hajduk : Primorje 4 : 1 (1 : 0). Hajduk je prvi dan nastopil proti Pri* morju in prevedel res krasno, užitka polno ifcro, ki je v polni meri upravičila fiajdu* kov sloves in je morala zadovoljiti razva* jene gurmane. Moštvo je tehnično uglaje* no in izpopolnjeno. Proti Primorju je Haj* duk v drugem halftinu briljiral in zaledje Primorja silno izčrpal. Zato mu je uspelo zmagati s tako visokim seorom. dasi Pri* morje tega po svoji igri ni zaslužilo. Primorje je igralo namreč prav dobro; zlasti napad je lepo kombiniral, odrekel pa f»red golom. Erman je pred golom zastre* jal dve czlati šansi*. Najboljša sta bila Zcmlak in Erman I. v golu. Vodstvo je dosegel v 20. minuti Haj* duk, v 7. minuti druge ca polčasa je Bona* čič zvišal m 2 : I), v 9. minuti Podu.je na 3 : 0 in v 32. minuti Benčič na 4 : 0. častni gol je Primorje doseglo v 44. minuti a U metrovko. — Sodnik g. Planinšek dober. Hašk : Primorje 3 : 0. Ta tekma tvori črno točko v turnirju in ne služi v čast ljubljanskemu sportu. — Tekma se namreč sploh ni vršila! Preprečil jo je namreč nesrečni klubski fanatizem, ki se niti ob tako pomembnih prireditvah ne zna brzdati. Ne gre za to, kdo ima formal* no prav, kdo ne; dejstvo je, da so morali radi medsebojnega zaslepljenega nasproto* vanja Ilirije in Primorja gledalci čakati včeraj v dežju in vetru nad eno uro, ako so hoteli dočakati naslednjo tekmo med lli« rijo in Hajdukom. Zato jc umetno, da je bilo ogorčenje splošno. Za tekmo je bil določen sodnik gospod Hus. Ta iz nam neznanega vzroka ni na* stopil, nakar je g. Vodišek kot vodilni funk* cijonar sekciie sodnikov določil za sodnika g. Deržaja, člana Ilirije. Tega je Primorje odklonilo, češ da mu ne more zaupati, in zahtevalo drugea sodnika. Ker je g. Vodi* šek, ki je tudi član Ilirije, na svoiem atali* šču vztrjal, je Primorje izjavilo, da ne na« stopi. Tekma se šteje zato Haško v zmago s 3 : 0. Nočemo preiskovati, na figavl strani je formalna pravica: faktična krivda zadene obe strani in se bo maščevala i na Iliriji i na Primorju, ker so ljudje res že siti nju* nih večnih prepirov, ki razjedajo vse naše športno življenje. Kazenski turnir Ilirije Zmagovalec ASK (Zagreb). V soboto se je pričel hazenski turnir, ki so se ga udeležile družine AŠK (Zagreb), Atena, Ilirija in Mura (Murska Sobota). V sobota sta nastopili kot prvi par Ašk in Atena. Obe družini nista bili baš v naj* boljši formi: igrali sta precej raztrgano, ne* homogeno. AŠkova družina je zmago zaslu« žila. I gajale so zlasti Setinova in Radovi* ćeva. Atena je imela glavni oslon v vrata* rici Cimpermanv>vi. Sodil je g. Baltesar. Kot druga se je vršila tekma med dru« žinama /Jirije in Mure. Mlada družina Mu* rc, ki je na domačem terenu trd nasprot* nik. se ni mogla ustavljati neprestanim na* padom Ilirije in je zato izgubila z veliko razliko golov 15 : 4 (7 : 2). Navzlic temu ni bila Mura tako slaba, igrala pa je pre* malo enotno. Zelo slaba je bila vratarica. Najmanj pol tucata golov ima na vesti. V nedeljo sta se srečali najprej A fena in Mura. Zmagala je Atena z 9 : 0. Članice Mure igrajo kot posameznice lepo. nimajo pa skupne igre. Njen napad se mora odva* diti egoistične i i Po ve,ikem "5to™51m ««P«b« velefilra« „6rnl enael)e Izdali tvornica: rirst National P.ctoica N«w York — II. vvlefllm •JO ANA, MILIJO NAR JEVA HcT Ljubavni ">man deklet danes in nekdai! V glavni vlogi lena Derothv Razkošna režita! Velika pikantna mdijonarska zabava! Sijano Danes ob 4. pol 6., pol 8. in 9. uri. Tekf. 730 KINO LJUBLJANSKI DVOR» Telef. 730 . Pripravlja se „KRALJ AMERIKE" Dnevne vesti. V Liubuant. dru 17. maja 1926. — Poslanik Balufdiič ▼ Beogradu. V novi Kra'j toboto je prispel v Beograd naš c. poje slarrik v Rimu Zivojin Balugdži poslanika snreel v daljši avdijenci. Politični krosi spravljajo to avdijenco v zvezo s sedanjo politično krizo in nekateri listi celo namigujejo, da prevzame g. Balusdžić nalogo sestaviti novo poslovno vlado. — Volilna komisija za trgovsko zbor-eteo. Minister trgovine in industrije je imenoval volilno komisijo za voHtve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljanu Za predsednika volilne komisije in voljnega komisarja >e imenoval g. Alberta Levrčnika. svetnika višjega deželnega sodišča v Ljubljani, za ostale člane volilne komisije pa: g. dr. Miroslava SenekoviOa, okr. glavarja v L.ubljani, kot predstavnika mestne občine ljubljanske, %. Ivana Je!a-čina mL, veletrgovca v Ljubljani, g. Lovra Petovarja. trgovca v Ivaojkovofh. g. Ivana Ogrina, zidarskega mojstra v Ljubljani, g. Oragotina Korošca, zidarskega mojstra v Gorenjem, g. Jeana Schreva, industrijalca v Ljubljani, in g. Ivana Rebeka. industri alca v Celju, kot zaupnike iz krogov trgovcev, obrtnikov In industrijalcev ter g. Andreja Sarabona, veletrgovca v Ljubljani, g. Jerneja Ložaria, krojaškega mojstra v Ljubljani, in g. Josipa Lenarčiča, industrijalca na Vrhniki, kot njihove namestnike. Za zapisnikarja v o HI ne komisije je imenovan zbor-cični konzulent g. dr. Josip Pretnar. — Iz državne službe. Za namestnika upravnika državne podkovske sole v Ljub-1 ani je imenovan tajnik veterinarskega oddelka v poljedelskem ministrstvu Stanko Ar ko; za pomoćnika kn igovedje Pri generalni direkciji državnega računovodstva je imenovan računski pripravnik Pavel B r e m c c; z Rakeka je premeščen v Ljub-i-ano carinik Matija Mihclčič; iz Novega Sada ▼ Vel. Kdrindo pa carinik Gabrijel Novak: vpokojen je tajnik poljedelske stroke splitske oblasti Vek. Š t r e k e 1 j. — Iz prosvetne službe. V vis o skupino ■ r >r.:-kn;era protesor na gimnaz..; v Krait«u Josip M a ! n e r in protesor na I. gimnaaji v Ljubljani Karel Kune. — Odlikovanje. Z zlato kolajno za ix\\i*xi&Lt zasluge je odlikovan višji pisar- - oficijal pri okrajnem sodišču v Laškem Franc Marinko. — Iz sodne sfcižT*e. V vfšio skupino so pomaknjeni pisarniški ofcijalf v področju za deželnega sodišča v L ubijanj Štefan Gombossy, Mijo Potočnik. Josip L a \ I č\ Avgust M a s t n a k, Ivan B u d n a r, Jostp T n r k. Josip C e r n i -vec, Ignac Klopčič in Avgust Juh; za pisarniške oiici.iale so imenovani kanclisti: Adolf Gr o rrx Emil G r i 11, Anton Nov- Al t, i m Franc Alojzij 1 j a n. Miha Maček, Rafko Korošak, Ivan Det noti P e r n e. — Razred kraHa Petra Osvoboditelja. Kralj Je sprejel v soboto v avdijenci če^ko-vaškega vojnega atašeja polkovnika Mezla. ki mo ?e Izročil v imenu češkoslovaškega vojnega ministra prošnjo, da bi se smel imenovati razred čsL vojne šole. ki Ne konča leto*. % častnim imenom »Razred kralja Petra Osvob.«. Kralj Je prošnji radc-volje ustregel. — Izseljeniška kvota. Po podatkih mi-ministrstva za socijalno poiitiko so izdali ameriški konzulati doslej našim državljanom 900 izšel mišk; h vizumov. Do konca *unija, ko se konča ameriško finančno leto, bo izdano se 191 \izirfnov, ker maša letos* «ja kvota za Jirgosfavfio 671. — Savez ratnika kraljevine SHS. V soboto se je vršfla v Udruženju rezervnih oficrrjev in bojevnikov konferenca zastopnikov Udruženja in delegata Saveza dobro-verjeev kapetana Luja Lovrića. Na konferenci Je bilo sklenjeno, da se združita obe "-"- / :~" v revo. p -J Imenom ^u\cz ratnika SHS. — Spomenik padflrr vojakom ▼ Preser. ix Na pokopališču v Preser ju pri Borovnici so včeraj na svečan račm odkrili spomenik padlim vojakom. Svečanosti so se udeležili poleg domaćega Sokola tudi za- pnikj ljubljanske sokolske žup- m nekateri Sokoli iz Ljubljane. Čeprav je bila veianost nestrankarska. Je glavni nostni govornik v svoiili izvajanjih politične motive, ki so na navzoče . i i rajmučnejši vtis. — Elektricsa centrala pri krškem. Zagrebška občina je izdelala načrte za velfko električno centralo na Sanri r/rf Krškem, ki naj b| mesto Zagreb oskrbovala z električnim tokom. Občina ie dobila tudi za to potrebno zakonito odobrenje od ljubljanske oblasti Ker so se nekateri proti t»emn pritožili, je končno rraelo o stvari odločati pristojno ministrstvo. Prošnja Jo v Beogradu ležala nad Šest mesecev. Kakor s*edaj javijo Iz Beograda, bo poljedelsko ministrstvo dovolilo zagrebški občini koncesijo za gradbo te etektrične centrale. Zagrebška rs najame v to svrho v inozemstvu posojilo r znesku 250.000.000 Din. — Rezervami oficirjem bo izstavil veliki iopan brez naplatila takse orožne liste za posest avtomatske pištole in revolvera kaiibra 7 do 9 man, ako pripada to orožje k jK£4&**aai vojni opremi. loztttam stoink slavile tal napra- so pa ga tudi kolekovine proste, priložiti jim je treba potrdilo pristojne komande vojne-okrožja. da ie prosilec res rezervni častnik in da spada dotično orožje k njegovi vojni opremi. Prošnje morao vsebovati vse osebne podatke in osebni popis. Za tiskovino »orožni list« je priložiti znesek 3 dinarjev. — Anton Slatnar f. V Kamniku ie včeraj umrl tafrkaišnji tiskarnar g. Anton Slatnar, ugleden in priljubljen kamniški fficjtčan, član menda vseh kamniških narodnih društev. Pokojnik je bil lep primer slovenskega samouka, ki se je z lastno inteligenco in vstrajnostjo povspel od priprostoga tiskarskega vajenca do uglednega samostojnega podjetnika. Izučil se ie tiskarstva v ljubljanski Narodni tiskarni, bil nato nekaj let v raznih službah, nato pa se osamosvojil in si leta 19o0. ustanovil v Kamniku lastno tiskarno, ki jo je iz skromnih počitkov razvil v solidno in lepo pod etje. Veliko je število naših knjig, zlasti Cankarjevih in drugih leposlovnih del, ki so izšle v Slat-nerjevi tiskarni in ki so s svojo, res lepo opremo, pričale o sposobnosti in ljubezni pokojnika. Njegovo ime bo ostalo zato trajno zabeleženo tudi v naši literarni zgodovini. — Pokoinik je bil rojen 3. januarja 1807 v Kanoniku. V 60. letu starosti ga ie pobrala zavratna bolezen. Prepeljejo ga jutri v Ljubljano. Sprevod v Kamniku bo jutri ob 2„ pogreb v Ljubljani ob 4. od Sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu. — bodi blagemu pokojniku trajen spomin! Iskreno so!a';e hudo udarjeni rodbini. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani bivša trafikantinja ga. Ivana Pih-lerjeva. Bila je plemenita in simpatična žena. Pogreb bo v torek ob pol petih popl_ dne iz mrtvašnice državne bolnice. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Smrt hrvatskega književnika. V Varaždinu je 15. t. m. umrl hrvatski književnik g Higin Dragošič v starosti 84. let. — Kranjskogorska podružnica SPD. naznanja, da otvori svojo kočo na Gozdu pod Prisojnikom na binkoštno soboto 21. t. m. — Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabralo p. n. učiteljstvo v Trbovljah-Vode znesek 300 dinarjev v počaščen je spomina smrti matere učitelja g. Pleskoviča in matere učitelja g. Bega. Darovalcem iskrena hvala! 53$n •SLOVENSKI K A R O D* dne 18. maja 1926. stopila z originalnimi igrami in narodnimi belokranjskim} pesmimi. Opozarjamo na to izredno prireditev, ker že dolgo nismo videli kaj takega. Natančen program objavimo. —41 V ženskem mestnem odboru Jadranske Straže sta še gdčna. Mira K n e z o-v a in ga. Anita § t e r I e k a r i e v a, katerih imeni sta biii zadnjič pomotoma izpuščeni. —lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se bo vršil cfcčni zbor dne 1°. maja ob 8. zvečer v prostorih tajništva JDS Kazina. Vabljeni so vsi člairii drušrva. —lj Zlata zapestna «"ra se je izgubila včeraj v kamniškem vlaku, kj odhaja ;z L ubijane ob 7.5o. ali pa od kolodvora Kamnik do restavracije Stara pošta. Pošten najditelj se naproša, da uro odda proti dobri nagradi v upravništvu »Slov. Naroda« v Ljubljani, oziroma ta sporoči svoj naslov. 539n —Ij Kdo je našel sto dinarjev? Mlad dečko je izgubil na poti od Krakovskega nasipa do VVolfove ulice sto dinarjev tujega denarja. Pošten najditelj naj vrne denar v upravie »Slov. Naroda«. — Najnovejše bluze: Kristofič • Bučar!! Stran 3. Iz Celja. —c Redni tedenski sestanek članov SDS za Celje - Okolico bo ta teden v So- kolskern domu v Gaberju. —c Zidanje enostanovanjskih tali v Četa. Občekoristna uradniška stavbena zadruga v Celju sklicuje za torsk dne 13. t. m v rdečo sobo celjskega Narodnega doma sestanek interesentov. Zadruga ima pripravljene nekatere podrobne načrte s proračuni ter je preskrbela tudi vse ostalo, kar je bilo dogovorjeno na zadnjem sestanku. —c Mestno gledališče. V torek 18. t. m. gostuje ljubljanska drama. Vprizori se Sha-kespear eva komedija »Kar hočete«. —c Za rezervne oficirje! V torrek, 18. t. m. ob 20. zvečer se vrši v klubovi sobi Celjskega doma važen sestanek, na kate. rem se bo poročalo o kongresu v Zagrebu in o važiih sklepih odbora. Tovariši, udeležite se sestanka točno in polnoštevilno-Predsednik. r 14-c blr Najcenejša | lanska darila v bogati izberi Lflđ. GOrSG| zlatar in juvelir LJUBLJANA, Wolfova ulica 3. Naš.m rodbinam priporočamo KOLINSKO dR izvrsten prdatek h kavi. Iz Ljubljane —lj Občni zbor »Soče«. V soboto zvečer se je vršil v restavraci skth prostorih prt Levu V. ohčnj zbor društva »Soča«. Zborovanje je otvoril društveni predsednik c1-. D.nko P u c. ki je podal pregled nacijo-nalnega položaja iugoslovenskili rojakov v Primorju. Položaj našega naroda se >e znatno poslabšal, italijanske oblasti, zlasti fa-šistovska stranka, pritiskajo na inteligenco, na gospodarske kroge in na vse slovensko prebivalstvo, da mu čimprej zarrore narodni čut ter ga odtu ijo od slovenskega drevesa. Naš narod vstrajno kljubuje dena-cikanalizacijski politiki in dokazuje s tem. da bo vreden ne preveč oddaljenega dneva končne svobode. Z močio naše države raste vera hi upanje v boljše dneve in v končno odrešitev zasužnjenih bratov. Po predsednikovem govoru je poročal tajnik dr. L u lik o društvenem delovanju. Društvo ste e 1300 članov ter dve podružnici v Bohinju in v Novem mestu. V preteklem letu je priredilo 19 predavani, 6 zabavnih prireditev in 12 odborovih sej. Tajnik se je zlasti zahvalil gg. predavateljem. Blagajniško poročilo g. S t i 1 i g o j a je pokazalo prav zadovoljiv gmotni položaj društva. Po sprejer-em absolutori'u :e bil Izvolien nov odbor z dr. Peco m kot predsednikom in prof. Kovačičem kot podpredsednikom. V odbor so pritegnjeni še zastopniki Primorcev iz predmestja. —!} Opozarjamo na koncert francoskega piian'sta Cortot, ki se vrši danes zvečer ob 20. uri v filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Pijanist Cortot spada rrred najizrazitejše in danes naslavnejše zastopnike francoske pijanist čne šele. Na koncertnem programu so skladbe najboljših klavirskih skladateljev. —Ij DmStvo »Soča« poživlja vse svoje člane, da se polnošlevimo udeleže pogreba svojega rojaka pok. Cirila Cvetka Kali-n a, sina našega člana g- Toma Kalina, ki vrS danes ob 4. popoldne iz hiše žalosti, £elenburgova ulic2 6. Zbirališče pred pošto ob tričetrt na 4, — Odbor. —i Propagandni z let belokraajake da-ce. Metliška šolska mladina priredi za Bin-košt. propagandni ziet za povzdigo belo-kianiske tumtike v Ljubljani. Tu bo na- Sokol Spor radi udeležbe na vsesokclskem zletu Tri srbske sokolske župe, med njim; beogradska, so izjavile, da se vsesokolskega zleta v Pragi ne udeleže, če se ca udeleže bolgarski Junaki. Beogradski listi priobčuiejo senzacionalno vest, da se je pojavil med jugoslo-vensktm Sokolstvom pokret, da v znak protesta proti nedavnemu incidentu v Strumnici vsi jugoslovenski Sokoli solidarno odklonijo udeležbo na vsesokolskem zletu v Pragi za slučaj, 6e se zleta udeleže Bolgari. Na nedavni glavni skupščini JSS i v Djakovu, ki so se ie udeležili tudi delegati COS z dr. Scheinerjem na čelu, je bilo sklenjeno, da se povabijo Bolgari samo kot telovadna deputacija, kakor so povabljene vse v mednarodni zvezi včlanjene telovadne organizaci e, ne pa kot član velike sokolske rodbine. Ta sklep >e usvojila tudi COS. Nedavno se ie pa mudil starosta COS dr. Scheiner osebno v Sonji, kjer ie povabil bolgarske Junake v imenu COS na vsesokolski zlet. Ceškj listi so te dni poročali, da se udeleži vsesokolskega zleta okrog 500 Bolgarov. Da se položaj razčisti, ie sklicala beogradska župa, ki je ena največjih žup, izredno sejo, ki so »e je udeležili delegati treh žup in na kateri je bilo po dolgi debati soglasno sklenjeno, da se člani beogradske župe ne udeleže vsesokolskega zleta, če bodo Bolgari oficijelno povabljeni nami V tem zmislu je poslala župa takoj dopis JSS, ki naj stori potrebne korake v pragi. Istočasno se je pojavil v drugih žu-pah pokret za solidarnost z beogradsko župo. COS je začela korespondirati z Bolgari. Preko Cehov so Bolgari predložili, da pošljejo svoje delegate v Beograd, kjer naj bi se ta spor razčistil. To ponudbo je Pa beogradska župa odločno odklonila, češ da po dogodkih v Strumnici z Bolgari sploh al mogoče govoriti. — Cofkeelovmm* Oboe r Lbmlfrnl pri. redi proslavo Palackega ob 50 letnic* njegove smrti 1& maja ob S. zv. v dvorani Kazine. Opozarjamo članstvo ljubljanskih sokoJskito društev, da se udeleži te prosta.. ' ve polnoaftevimo, Vstopna*.* ni. 1 To in ono Odisejada Amundsenove ekspedicije Kaj pripovedujejo letalci. — Zakaj se je polet na Alasko zakasnil. — Neosnovani alarmi. Že se je zdelo, da doživi AmunJ-senova ekspedicija katastrofalen konec in da se je nemara ponesrečila v gorovjih Alaske ali Pa na ledenem ozemlju med Alasko in Sjbiriio, ko ie v soboto popoldne prispelo nenadno poročilo, da ie »Norge« srečno pristala na Alaski v mestecu Teller. To mestece leži na skrajni zapadni meji Alaske blizu Berinsškesa preliva v notranjosti zalivu Pcrt CIarence, ki je najbolj razvita ookraiina cele Alaske. Leži približno SO kin severno oU Nome. Njega prebivalci so maloštevilni rudarji in Eskimi. Iz Tellerja do Moma vodi ozka obmorska cesta, ne brez nevarnosti, ke-r se že tik ob cesti vzd gujejo pobočja gorovja Alaske. Najlažji je promet med obema mestoma pozimi, ko vozijo Po cesti sani s spi medtem ko ie pot v poletnih mesecih radi mokre-era snega in poplav nevarna. Svoji ženi Karloti ie komandant Nobile brzoiavil iz Telleria: Dospel sem srečno v Teller na Alaski. Zdi se mi, da je bila pot kakor neke čude sanje. O senzacionalnem poletu preko severnega tečaja poročajo sedaj iz ust soudeležencev nastopne podrobnosti. Se predno je zrakoplov »Norgc« v t>-rek opoldne zapustila Svalbardovo otočje, je stopila radiopostaia v Kings-bavu s postajo v Nome v stik. da uredi radiojzeometrični nadzrvr nad poedini-mi fazami poleta, »Norice« se je obremenila z 12 tonami, pri čemer je vštet bencin. »Norgc« je poletela proti severnemu tečaju, uporabljajoč pri tem masmefčno iglo in solnčno buzolo. Od odhoda Pa približno do cTie ure pred prihodom na severni tejai je imela ekspedicija naravnost idealno vreme. Zanimivo je da je zrakoplov krmaril skoro natančno no poti, po kateri je že lani letel Amundsen. Pot so nadzirali tako z radiojre-ometričnirni poročili, kakor s solnčni; mi opazovanji, kadar je bila lega soln-ca ugodna. Do tega trenutka so ugotavljali hitrost zrakoplova z indirekt-nirm opazovanji, ker je letela »Norge* precej visoko. Zrakoplov je prispel na severni tečai prihodniega dne ob 2 in pol zjutraj. Ko re »Norge« opaz;la severni tečaj, ie zmanišala hitrost. Amundsen, ElIsworth in Nobile so spustili zastave svojih držav. Rcčaji teh zastav so bili napravljeni tako. da so se zastave zapičile v led in zaplapolale. Posadka se je odkrila. Zastave v večnem, nepreglednem ledu in zapuščeno-sti so napravile na posadko mogočen vtis. »Norge« je enkrat obkrožila severni tečai. nakar je usmerila svoj polet proti rtiču Barrow. Posadka se je z veliko napetostio in radovednostjo ozirala po 2iW km dolgih ledenih ravninah, ki jih še ni videlo človeško oko. Ob 7 zjutrai je zrakoplov zapustil najožje polarno ozemlie, ki ga pokriva večni snv_g in led. Posadka je čestitala komandantu in si medsebojno stiskala roke. V daliavi so se pojavljale goste megle. Zato se je morala »Norge« dvigniti v višino, da je zapiula v natančni smeri proti rtiču Barrow. Sem in tja so se za hip razmeknile megle in odkrivale pogled na pokrajine, ki so ležale mrtvo brez znakov živili bitij, brez zemlje. Pozneje so se megle tako strnile, da so preprečile vsak pogled na zemljo. Predno je »Norge« pristala na Alaski. se je zaman poizkušala zvezati z zemljo in priti v stik z radiopostaiami na Alaski. V četrtek je postaja St. Paul zabeležila radiobrzoiavko Amundsena. ki se je glasila: Zrakoplov »Norgex pluje proti Nome na Alaski. Oprostite, ali sliši kdo? Interierenca v radiovalo-vih te preprečila nadaljni razgovor. V petek ie isti radiotelegraiist ujel poročilo »Norge«, glasom katerega ie kričala postaio Sredniekoliusk v Sibiriji. Motne atmosferične razmere so onemogočile nadaline redne radiostike med postaiami v Alaski in zrakoplovom »Norge«. Oblasti so že bile prepričane, da je zrakoplov pristal v nepristopnein ledenem gorovju Alaske ali pa pluje nad Pacifističnim morjem in išče pri- stanka v kakem malem pristanišču. V soboto, ko so dospele prve pozitivne vesti z Alaske. da je Amundsen pristal v Tellcriu. je zavladalo po celi Italiji veliko navdušenje. V vseh gledališčih je občinstvo prirejalo ovacije. »Norge« je preplula pot iz Rini4 preko severnega tečaja do Alaske v sledečih etapah: 10. aprila odhod iz Rima ob 9.30. Istega dne ob 5. popoldne v Toulonu. Drugi dan ob 3. in pol popoldne prihod v Pullham na Angleškem po 33 urni vožji. Iz Pullhama odplula »Norici v Oslo 13. aprila 20 minut pred polnočjo. V Oslo prispela sledečega dne popoldne. Nato odhod v Oatčino. 5. ma-ia odhod iz Gatčine in prihod v Vadso, sledečega dne 7. maja prispela »Norge* v Ki*igs-bay. 11. maja odhod s Kings-bayja. 12. maja let preko severnega tečaja. 13. maja prihod na rtič Barrow. Dva dni pozneje šele prihod v Tcller(I). Skupno 200 ur poleta. Za kasne nje je nastalo vsled neugodnih atmosferičnih razmer. Zrakoplov je dolgo iskal pripravno mesto, da bi pristal. Radi varnosti je odlagal spuščanje z višin in pristanek na negotovem mestu. Alarmi so bili večinoma neosnovani, temeljili pa so na pomanjkljivih poročilih raz »Norge«. Na Švedskem in Norveškem vlada radi posrečenega poleta veliko veselje. Vsa javnost pričakuje podrobna poročila o poletu s severnega tečaja na Alasko in o opazovanjih nad tem delom arktičnega kontinenta. pomladanskih in letnih oblek za gospode krasni izdelki modernih krojev se nudi gospodom pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana Morilec iz perverznosti O nenavadnem slučaju umora raz« pravlja te dni porota v Darmstadtu. Obtoženi slušatelj tehnike, Josef Meon. je namreč izjavil, da je bil prisiljen urno* riti svojo žrtev, ker pomeni pogled na človeško kri zanj največji užitek. V avgustu lanskega leta je našla neka gospo« dinja v Darmstadtu pri oddaji stanovanja drugemu najemniku v omari truplo mlade ženske. Naravno je, da je bil osumljen prejšnji najemnik. 241etni tehnik Meon. In policija je ugotovila zelo zanimive stvari. Še ko je študiral Meon na monakovski tehniki, je odšel nekoć z neko sošolko na izlet v gore; ko je hotelo dekle sesti na skalo, da si odpočije, je Meon potegnil nož in je zabodel spremljevalko v ramo. Ta njegov zločin ni imel hujših posledic, ker ga študentka ni ovadila. Meon se je preselil pozneje v Darm-stadt, kjer se je seznanil z neko Ano Gilmanovo. Nekega večera sta stopila v bližnjo gostilno na čašo piva, potem sta pa krenila za mesto, kjer se mu je Oilmanova baje udala. In tu je napadla Meona strast ubijanja. Svojo ljubico je na brutalen način umoril. Truplo jV odnesel ponoči na svoje stanovanje, drugi dan pa se izselil iz mesta. Policija ga je aretirala šele čez par mesecev v Goti. Meon je edini sin bogatega tovarnarja. Svoj zločin je priznal. Na vprašanje, zakaj je umoril Gilmanovo, je opetovano odgovoril: «Ne vem. Moral sem jo umoriti. Ko sem videl golo žensko, se je nekaj v meni zganilo, moral sem potegniti nož in io zabosti..» Sodišče je povabilo najznamenitejšega nemškega psihiatra Magnusa Hirschfelda. da ugotovi Meonovo duševno stanje. Proces vzbuja splošno zanimanje. Častni člani češke umetniške organizacije. V nedeljo 9. t. v. je imela v Prajri svoj občni zbor »Cmelecka beseda«, organizacija če-škos'ov. umetnikov in pisarcljev. Za pred-sednTk3 ie bil zopet izvolien pisatelj V. Dyk. Za častne člane pa so bili med drugfmi izvoljeni: prezident dr. Masarvk, poljski pi. satelj Przesnvcki, jugoslovenski Ivo Vcjno-vić in francoski Bourdelle. Sijajni uspeh 1 Razprodane predstave! FLIRT „ELITNI KINO MATICA vodilni kino ▼ Ljubljani. Telefon 124. •t Seat velikih dejanj **le in smeha. Srčka na In šarmantna HENNY PORTEN v vlogi temperamentne Pole Polente je dosegla v tem imenitnem filmu gotovo svoj največji dosedanji uspeh. Izvrsten je L. C. Pavanelli kot „herojski tenor*' in Ida Wust v vlogi zaljubljene vojvodkinje, ter Ferdinand v. Alten kot Grof Prillwitz. — Krona filma pa je zlati mali Parsifal sin „Tenora" . . . Glasno odobravanje, ploskanje ter smeh navdušenega občinstva brez. kraja in konca je najboljše priporočilo. Pridite in nasmejali se boste tudi Vi! Denee v sled koncerta predstave samo ob 4* In pol S. ivo kot ealeajno. 35 26 Stran 4. •SLOVENSKI NAROD« dne 18. maj* 1930. Gospodarstvo ^Beogradska borza v preteklem letu Iz poročna upravnega odbora beogradske borze za preitklo posJo\ no leto posne- tamo. da Je znašal promet predlanskim 703,982.28 Din, lani pa 44.211.090.604.55 In sicer prompt 3.554.316.949.44 Din. terminsko pa 656,773^06.11 Din preclanskim. Lani je bilo pred borznim sodiščem 98 spornih sTu-• čajev, čijih sporna vrednost 'je znašala ^8.015.010.40 Din. Od teh se je končalo s ;Poravnavo 28. z odstopom 9, v ostalia slu-anjih ie sodišče izreklo obsodbo. Poročilo dalje obširno govori o cospo-'darski krtzi. Kriza naše industrije je rem težja, ker je nastopila v trenutku, ko čuti 'vsa svetovna industrija pos'edice nadpro-jp*ukcrje, odnosno znižanja kupne moči kon-zurrentov. Obenem so se umetno podražile industrijske delovne m^i. Kliub splošni gospodarski krizi je pa okrevanje naših va-iatnih razmer In stabilizacija domače va- te v preteklem leiu na/predoA ala. Lani se Jugoslaviji prvič posrečilo stabilizirati timar za daljši čas, V tem pogledu smo dosegli lepe uspehe. Operacije na valutni in efektni borri kažejo razveseljiv napredek. Ta napredek sc pozna posebno v trgovini z efekti, ki je kvantitativno v primeri s .prejšnjimi Ie:i znatno poskočila. Nasprotno a borza kljub vsemu prizadevanju ni mola ožhiti produkti\ nega prometa. Vzrok ■je seveda splošna gospodarska kriza, ki snočno pritiska na produktno borzo in ovira n>eno poslovanje. «—g Vojvodinska obrtniška razstava v Novem Ssdu. Kolo obrtniške omladine v No* vetn Sadu priredi od 1. do 10. avgusta t. 1. cbrtni&o razstavo. Razstavljeni izdelki bo« do diplomirani Najemnina za razstavne prostore je razmeroma nizka. Za podrobne informacije sc je obrniti na: Kolo zanat* lijske omladine, izvršni odbor za izložbu, Novi Sad. —g Carinski dohodki v tretji dekadi aprila so znašali 63.041.174 Din. Od teea odpade na carinarnico v Beogradu 19 mili' ionov 368.714, v Zagrebu 12.932.759. v Du. hrovniku 3312.449, v Novem Sadu 9 milijo« nov 247.252, v Splitu 2,199.919, v Ljubljan1 6,070.077, v Mariboru 4,970.070, v Skoplju 2,742.564 fn na Sušaku 1,697.370 Din. —g Plerrama seja Sarcdne banke. Vče? raj ae je vršila v Beogradu plenarna seja upravnega odbora Narodne banke. Raz* previjalo sc je o ra/nih aktualnih problemih, vlasti o znižanju obrestne mere. -—g Podeč lire. Italijanska lira jc rad* tie dni zelo padla, 13. t. m. je poskočil an* gleški funt v Rimu od 121 na 133. dolar pa od 25 na 2b. Italijanska vlada je takoj ukrenila vse potrebno, da prepreči špeku* lacijo na borzi. Posrečilo se ji je preprečitr paniko. Na seji ministrskega sveta je fi- nančni minister Volpi obširno poročaj o položaju na mednarodnem denarnem trgu. Volpi trdi, da je postala situacija radi an* g leske stavke zelo napeta, ker ao bile vrže* ne na vse borze velike količine tujih valut. Prcpr čan pa je, da bo Spekulacija g lire kmalu preprečena, dasi vlada ne namerava intervenirati na denarnem trgu. Obleke za miiie v izvrrtnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Rune, - LJubljana L Ustanov. L 1879. > v -V h BI m —g Sporazum med našo tn grško vlado glede uvoza bliga. Med našo in grško vlado je bil dosežen sporazum, da se znižajo red* ni roki za iztovarjanje blaga pri uvozu iz ene države v drugo, in sicer začasno, ker se prično trgovinska pogajanja med obema državama najbrž šele v juliju. če ne verjamete, da eden par nogavic a žigom tn znamko (rdečo, modro ali zlato) „ključ" traja kakor štirje pari drugih. Zato kupite eden par in prepričajte te, Dobivajo te v. prodajalnah. te* rv ■—g Dobave. Direkcija državnih želez« nic v Ljubljani sprejema do 21. maja t. L ponudbe za dobavo 300 m3 ter za dobavo 250 m* strojnega peska (Schlackensand); do 26. maja t. 1. za dobavo 20.000 komadov listov iz molinosplatna za poliranje, za do* bavo 50 kom. grafitnih loncev, za dobavo 700 kg plovca; do 28. maja t. 1. za dobavo 1000 kg pločevine za lopate do 1. junija t. L za dobavo orehovega in brestovega lesa in furnirja, za dobavo 100 kom. svetiljk za čuvaje, za dobavo stružnice raznih vrtalnih strojev, klešč, pil, obličev in brusov, za do* bavo 350 kom. vijačnih zapenjač, za do* bavo 15.000 kg dekstrina iz žitnega zdroba, za d-;/bavo 20 kom. svetil j: do 4. junija t- 1. za dobavo 3600 kom. žaril za dobavo 400 kvadratnih metrov linoleja za dobavo 3050 kom. raznih pasov, za dobavo raznega ste* nja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Po mukepolnem trpljenju je umrl, previden s sv. zakramenti, nas iskrenoljubljeni, predobri soprog in oče, gospod Anton Slatnar w skarnar, trgovec in posestnik. Sprevod gre v torek popoldne ob 14. iz hiše žalosti do kolodvora v Kamniku, od koder se krsta prepelje v Ljubljano, kjer se vrši pogreb ob 16. uri od Sv. Krištofa k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Kamnik, dne 16. maja 1926. Ivanka Slatnar ▼ imenu hčerk in sorodnikov. Pristopajte k Vodnikovi družbi! ND£RW risalni sti»oj ja alt 2,000.000 atra.t« »angel svetovni alai v aratavta in rabi •s. Nad zssto?st«o: Lud. Baraga LJUBLJANA Telef. 9so Se eabnrgova ulica 6 20-r 81 Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi Raj ko Tur k, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9, nasproti carinarnice. Rev iz ja pravilnega zaračunavanja car ne po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. H#ga zastopnika tekstilne stroke, pri grosistih in konfekcio-narjih dobro uvedenega, iš£e w službo neka češkoslovaška deln. družba. Ponudbe pod .Futterartikel 972* na Piras, Praha Ii, J:nćfišska 18. 15 2 Psjrf eMatf * tletašerja ; j če v trajno službo nah/ečia bar-vainea v Vojvt d ni. - Mtmiina Welez parna barvarnica, Novi Sad 1=0* PRODnm * Ur T0ĆJ1 paket delnic •r.dbeat trati* vSL0€AAB< d. *. pod ninl-nalno vrednostjo s kuponi od leta 1924 na-rej Porudbe pod .Prilika* na anončni mro ■■▼•rta'*' v Ljcbljani, Aleksandrova cesta 8 Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je naša ljuba, blaga gospa Ivana PiUerjeva Mvla traflkantinja v nedeljo, dne 16. t m. po dolgi mučni bo lezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspaia. Pogreb nepozabne nam pokojnice Iit torek, dat 18. Kja 192« ob pel 5. ari pspslisc iz mrtvašnice državne bolnice u pokapaJfece k Sv. Križa. Sv. maše zadušnice se bodo brak v raznih cerkvah. V Medaljami, dne 17. maja 1926. m Žalujoči ostali. 0 0 o o o o o o o ■ o o o ■ o o Moli oglasi, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S— Stlali o a (asi Zemtve, dopisovanje ter ogiast strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t—. Najmanjši znesek Din I(r—. ii Najstarejša slovenska pleskarska tn livarska delavnica Ivan Bricclj, Ljabljana Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. 78-r Teod. Rorn9 Ljubljana ŠU trn izdelovanje posod la pločevine ra hrnež, barvo, lak in med vsake velikosti kater tudi posod (škatle) 3-T U !Naji0Ycjša iznajdba! Brez kvarknja Man lu oaaasajs in vsa ko vrsi itno ss-T LjaMjaa«, Jeleabiirgova alfcaf L »aistr. Gliace-ViC 4$ Službe Gospodična zmožna strojepisja, slo« venske stenografije, slo« venskega. srbohrvatske* ga in nemškega jezika išče službo. Nastopi la* hko takoj. — Ponudbe pod "Poštena in pridna 1477» na upravo «Sk>ven» skega Narodi. Mesto upravnika ili zamenika, ili mesto magacinera traži, u jednoj fabrici ili kupatilu ; posestvu. Star sam 35 godina, otac 3 dece. svr« išo 2 razr. gimnazije: 9 god. rač. podofic u biv« šoj austr.'Ug. vojski i 4 god. u istom položaju kod SHS žandarmerije. U jednoj velikoj fabrici cementa bio sam 3 god. kao upravnik * adjunkt i 1 god. upravitelj velike parne cigljane u Sretnu. Vest svakom kancelar, poslu. Govorim sve tri držav, jezike, njemački perfekt, magjarski prilič* no Rodjen sam Boanac, pristojan u Sloveniju. — Nuz mesto želeo bih i stan itd. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod aL'pravnik'1463». Prodajalec špecerije in galanterije, dobra moč, vojaščine prost, išče službo v trgo* vini v mestu ali na dc* želi. — Ponudbe pod •Dober prodajalec 14*9» na upravo *Slov. Nar.». Hotel, kino, restavracija u Krapinskim Toplicama. Zgrada nova jednokatna, parketirane sobe, elektrika, vodovod, park, vrt, sve kompletno — proda« je se uz povoljne uvjete jeftino. Upitati kod last« nika Franc Jurković. Za* greb, Kačićeva uL br. 6. 1464 r T. RABIĆ A Vo, Ljubljana %J Inteligentna gospodična iiče službo k otroke m kot vzgojiteljica zmožna slovenskega in nemš-kega jezika. — Po« ne dbe pod «Takojšen nastop/1478» na upravo «5lov. Naroda*. Iščemo za vstop s 1. ju* nijem perfektno stenograiinjo in strojepisko slovenske* ga in nemškega jezika, po možnosti samostojno korespondentin jo. Proš* nje z referencami in za< htevkami na upravo «S1. Nar.» pod «KTV/1484» Klavirji! Tovarna in zaloga klai virjev, prvovrstnih ii * štnnnentov — različnih tvrdk, kakor tudi lastn h izdelkov. Poseben oddc« lek za popravila L'gla^ec vanje in popravna za Glasbeno Matio, Kon* servatorij in za drut e irstitute se izvtšujco od moje tvrdke. Točna postrežba, zmerne cene; rudi na obroke. Izdelo* valeč klavirjev R. \\\ir« binek, Ljubljana, H V šerjeva ulica 5. 1497 t jo k ah Itazno Lokal za trgovino s stanovanjem v mestu ali na deželi na promet* nem kraju iščem v na« jtm. — Ponudbe pod r Lok al 1480» na upravo «SIov. Xaroda». GR?« • CIBtt"' ITelfovaill TattfM 56 Prodam Moderne spalnice prvovrstne izdelave po znatno znižanih cenah — priporoča Matija Andlo* vic, mizarstvo, Ljublja* na, Vidovdanska 2. 1500 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto« giaf — H u gon Hibšer, Ljubljana, Varvazorjev trg 71 /T teorem čnme Za v Prago priporoča podpisana tvrdka vse telovadne oblačilne potrebščine za člane, članice, nara ščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. — Za« htevajte cenike! — Brc t a Capuder, Ljubljana, \VoI fova ulica 1/IL 99/T Na prostovoljni sodni dražbi se proda hiša z vrtom pri izklicni ceni 90.290 d carjev 10 para dne 29. maja 1926 ob 15. v Ljub* Ijtni, Krakovska ulica št. 29. Dražbeni pogoji na pogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani, so« ba 33. Stanovati J4$ Novo gosje perje skubeno, belo. puh, 1 Lg a 65 Kč, pošilja od 4 kg proti povzetju — K. Freund, trgovina s perjem. Praga I., Bened'kt« ska ulice št 1. 106/T Opremljena soba velika lepa, za dve ose* bi — sc takoj odda. — Ljubljana. Rimska cesra št. 10 II, desno. 13061 S iinMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiioiiiirr Priporoča se Vam. da imejte voinl pasi vedno pri rok\ naibolse v denarnici in nikoh Vam ne bo od-ei vak pred nosom. S tem. da imate mali pri'očni vozni ratal, bnz reklame aavlakc, prihranite m.iogo časa prt iskanju. Vi iščete vas vlak, ne pa n pr .ža fo" itd. Reklama spltk ie spidt ▼ rezil red, ^er nima smisla, da Jo vlač te po Vasi listnic, oz roma t o VaS:h žep h. r?k mali, — fcrei reklaac — vozni red dobite že za S sUvaarjav v vsaki knjigarni. Zahtevajte izrecno Podpecanov vozni red : : brez reklaac, mali format, v >znl red mora biti mal In pri* ročen, da ga lahko denete v televaiker ten, ne pa velik kakor n. pr. kuharska knj ga: y,Kuhaj dobro" Tu p n ■ ■■« ■ ■ ■ i n n ■ i m ■■ 1111 ■ ■ m i » i n ml I Gradbeno podjetje g. J. Dedek mestni stavbenik Specijalno podjetje za projektiranje in izvrševanje vodnih naprav in industrijskih zgradb. Liubliana, Zibertova cesta St. 7 tatnfoa ttav. 749 Oalartsrbaa itav. 103). lavrliajas vse vrste vodnih zgradb, hidrocentrale, jezove, obrežna za varovania, mostove. Industrijske železobetonske zgradbe, ceste, vrtanje (sond že) do vsake globočine po dolgoletnih izkusr j *h. (9 U rejo Je; Josip Zupančič. — Zs cNarodno ttekaraoa: F on Zs tnaeratai del lista: Oton Christoi — Vat e Ljubljani. > H/8V 5L