Leto LXV1 Št* 201 Ljubljana, četrtek 5. septembra 1935 Tzoaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — fnrrrntl do SO pettt 4 Oin z.-, do 100 vrat a Din 2J50, od 100 do 300 vrst a Din Sv-, večji tnaeratl petit Din 4.-. Popust po dogovora, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« refja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df LJUBLJANA, Telefon: 3122. 3123. SiH PodPHžniee: MARIBOR Strossmaverjeva 3b.— NOVO L£E6TQ, telefon' št. 26. — CELJE: reHr^ nreduBlvo; ***--- 1 -**— * podružnica uprave: Kocenova -----—--— j~-^m ufica 1« 2, telefon it 190. — JESENICE, Ob čekovnem ITHLIJH ZHHTElfH SUOBODME ROKE Abesinski spor pred svetom Društva narodov — Prva seja je potekla po zaslugi Lavalovega prizadevanja stvarno in mirno — Razprava je odgođena za nedoločen čas Ženeva, 5. septembra, r. Z največjo napetostjo pričakovana seja sveta Društva narodov, na kateri je imela pasti odločitev o deliktnem sporu zaradi Abeeinije, jo potekla mnogo bolj mimo, kakor pa so pričakovali. Lava-lova prizadevanja za dosego kompromisa niso ostala zaman. 2e dopoldne so po ponovnih sestankih Lavala z Edenom, baronom Aloisi-fem in drugimi v Ženevi navzočimi delegati opazili, da je napetost zadnjih dni znatno popustila. Lava4u se je posrečilo pridobUi Italiji nekakšno zadoščenje s tem, da sta angKška 1n ameriška vlada zahtevali od Abesini-je, naj prekliče koncesije, ki Jih je dala znani ans^eško-ameHški družbi. Italija je dobila s tem ne samo moralno, temveč tudi praktično zadoščenje, ker je s tem ostal nedotaknjen oni abesinski pas, na katerem ima Italija kot neposredna soseda največji interes. Mnogo je pripomoglo k pomirjenju duhov tudi dejstvo, da je razsodišč na komisija, ki je zasedala pod predsedstvom grškega poslanika Politisa, sestavila zelo previdno razsodbo, v kateri ne dolži zaradi incidenta pri Ualua-ln niti Italije, niti Abesinije, ugotovila pa obenem v prilog Abesinije, da abesinskih oblasti za ta incident ne zadene nobena krvida. Po vseh teh pripravah je prišlo naposled tudi do sporazuma glede postopka Društva narodov, tako da so bila že pred sestankom sveta Društva narodov rešena vsa najbolj pereča epoma vprašanja, zaradi katerih bi moglo priti do nevšečnih posledic. Seja sveta Društva narodov, ki se je pričela šele ob 17. je bila razmerom kratka. Po otvoritvi je bilo najprej prečita no poročilo razsodišč ne komisije, nakar je podal Eden poročilo o pariški konferenci treh velesil in o njenem neuspehu. Poročilo je bilo z^lo stvarno in se je Eden vzdržal vsakega očitka, da je neuspeh zakrivila Italija. Laval se je pridružil poziva indijskega delegata, ki se je toplo zavzel zft ohranitev mirn. Italijanske obtožbe proti Abesiniji Italijaneki delegat baron Aloisi je nato v daljšem govoru kritikoval notranjo upravo in razmere v Abesiniji, vzdržal pa so je pri tem vsake kritike Društva narodov. V utemeljitev svojih izvajanj je predložil obširno spomenico, v kateri dokazuje Italija, da je Abesinija že pogostokrat kršil.n pogodbe in prevzete obveznosti Med drugim je navajal: 1- Afoesioija je etaftno odfol*njala sporazum o razmejitvi njene zemlje s eosedn jima i ta -lijanakirne kolonijama Eritreje in Somalije. Zaradi tega so oborožene abesimskp sile neprestano zasedale italijanske obmejne kraje. 2. Abesinija & neprestano ovirala italijanske diplomatske in konzularne predstavnike na svojem ozemlju v kršitvi njiho-vi£ z mediiitirooim pragom priamani'h poetov. Tudi ni upoštevala nedotakljivosti teh tujih uradnih predstavnikov. 3. Abesinija je neprestano kršila pravi-ee Ejlede »svobodnega gibanja, varnost življenja m lastnine rta 1 i jamskih državljanov, ki žive v Ab^sim"ji. S tem je poleg škode, ki jo je zadala, 'talijanskim državljanom, kot posameznikom, ovirala Hidi gospodarski razvoj Abesiniije. pri katerem so sodeloval tjtalijansk; državljani 4 Ne kraju ie prišlo celo do abesrnokih napadom na samo žiHjenje in lastnimo ifta-lijanokih državijano-v na samem i-taHjan* *kem ozemlju. Ta Štiri dejstva dokazujejo po izjavi italijanske vlade v zadoshv mwi. da j« Abeeinija sistematično izpodkopavala pogodb**- k* jih j** sklenila 7 Italijo Spomenica navaja na4« podrobno primere k: na>j dokaž>>K tx>6rKW »talijanskih pritožb Drugi del spomenice srovoH o "azmerju Abesinije napram Društvu narodov Spomenica dokazuje, da Abesinija ni i«pomi-la ob»e& ki jih ie prevzela pr; vstopu • Društvo narodov Ze politično ustrojstvo Abemnije ni podobno ustrojstvu prosvifclje- ne države v sodobnem zim i slu. V zvezi s tem razpravlja spomenica zelo obširno o suženjstvu, ki še dandanes obstoja v Abesiniji. Spomenica navaja odstavke iz mnogih del tujih književnikov in poHtikov, zlasti angleških, o suženjstvu v Afbesimirji in njegovih raznih pojavih. Vse to je dokaa, da se Abesinija ni ravnala po sprejetih mednarodnih obvezah in ne kot članica Društva narodov. Društvo narodov ne more pravilno prečeni>ti odnoša-jav med Italijo in Abeeinijo, če ne vpošteva raame-rja Abesinije do Dirustrva narodov. Svoj govor je zaključil z izjavo, da vztraJa italijanska vlada na zahtevi, da se ji pusti popolnoma svobodna akcija, da bi lahko s primernimi nkrepi zagotovila varnost svojih kolonij in zaščitila svoje interese. Abesinski delegat prof. Josse je izjavil, da mora protestirati proti obtož- bam italijanske vlada. Abesinija zaupa v pravičnost sveta Društva narodov tem bolj, ker je prišlo do ugodne rešitve spora zaradi incidenta pri Ua-hialu. Pravni svetnik abesin^ke vlade je nato postavil vprašanje, kaj prav za prav še hoče italijanska vlada, ko je uahialski innident rešen in sicer od poklicane instance. Vprašal je nadalje, kakšen je prav za prav danes pravni položaj in kaj so dejanski nameni italijanske vlade. Odgođeno za nedoločen čas Po tej negativni izjavi abesi nekega zastopnika se je oglasil k besedi španski delegat Lopez Olivan ter je v imenu srednjih in malih držav izjavil, da je pakt Društva narodov zanje nedotakljiv in da mu bodo ostale zveste. Zatem je bila zaključena javna razprava in odgođena na nedoločen čas. Italija ne bo odnehala! Ženeva, 5. septembra. AA. Pri sprejemu tujih novinarjev je baron Aloisi sooči izjavil tole: Če sem na seji sveta Društva narodov izjavil, da hočem ohraniti popolno svobodo svoje akcije in da bomo izdali vse potrebne ukrepe za zaščito svojih interesov, pomeni to protest delovanja v vsaki smeri, bodisi, da zapustimo Društvo narodov ali pa napovemo vojno. Ta izjava pomeni sklep italijanske vlade, ki ga ni mogoče preklicati. Italija bo še sodelovala z Dru- štvom narodov in sedaj nikakor ne namerava izstopiti iz te ustanove, odklanja pa razpravo z Abesinijo pred Društvom narodov. Velika Brrtanij*., Francija m Italija so bile včeraj složne. Položaj za sedaj ne kaže neposredne nevarnosti. Nihče se ne more sklicevati na Kelloggov pakt, ker je Anglija odklonila veljavnost tega pakta za Afriko in za druge dele angleškega imperija. S podobnim pridržkom je KeHoggov pakt podpisala rodi Italija. Kako sedijo o položaju v Parizu in Londonu Pariz, 5. septembra, z. Jul as Sauervvem opisuje v 3>Paris Soiriic svoje vtise z včerajšnje seje sveta DN in predvsem ugotavlja, da se je Lavadu posrečilo preprečiti prehudo italijansko ofenzivo. Itali'ja ja nastopala včeraj zelo zmerno. Sedaj je stvar Angđije. da z de jam ji dokaže svoj pacifizem in ugodi italijanskim kolonijalnim željam. >Joumal« piše. de je položaj slej ko prej zelo resen in da je še daleč do sporazuma, čeprav ee mora priznati, da je naipetost znatno popustila. Drugi lis*i se omejujejo na suhoparna poročila o golih dejstvih brez vsakiršn i h kom entatr j ev. London. 5. septebra. z. Vsi današnji lisrti objeivijago v celoti Edemov govor v Ženevi im ga odobravajo kot znak a-ng-leake pomiT-rjivosti. V svojih komentarjih podčrtava jo, da se je pokazalo v Ženevi popolsno soglasje med Francijo in Anglijo, ki navda je z novim upanjem na sporazum. >Deily Tale-crra-phr piše. da je Aloisi za-vzed na seji DN še vedno zelo nepomirljivo stališče, da za ie vendarle opažati m&aj popuščanja. Največje važnosti bodo nedaljmi razgovori med državniki, ki so zbrani v Ženevi. Bflo pa bi preuranjeno, ud a ja t i se prevelikim upom. Slično umanje izraza tudi »Times«, ki piše. da govor Aloisija ni bil v sJdadu s pomiri ji vost jo Lavaila in Ede-no. Abesinija ne prekliče koncesij Addis Abeba, 5. septembra, tr. Obvestilo ameriške in angleške vlade, da se ameriško-angleška družba odreka sklenjenim koncesiJam, je izzvalo v Abesiniji veliko nevoljo. Vlada je objavila komunike, v katerem iziavlja, da nima nihče pravice vmešavati se v notranje zadeve Ab^sin^^. Sem spada tudi oddajan V koncesij, kar je osnovna pravica vsake samostojne in neodvisne države. Oddane koncesije so izključno gospodarskega značaja in služijo v prvi vrsti gospodarskemu na- predku in razvoju države. Abesinska vlada je ostaja z oddajo teh koncesij zvesta politiki odprtih vrat. Končno ugotavlja komunike, da angleška vlada ni bila v nobeni zvezi s pogajanji in sklenitvijo pogodbe. Addis Abeba, 5. septembra. A A. Ha svoji snocnji seji je abesinska vlada sklenila, da petrolejske koncesije ne ukine. Abesinski krogi očividno upajo, da bo Rickett našel druge kapitaliste namesto tistih, ki so zdaj odstopili. Strahovito pustošenje orkana na Floridi Cel vlak je vihar vrgel v morje —1000 mrtvih Mesta in naselbine so spremenjene v razvaline Miami, 5. septembra, r. StrahovU vihar je včeraj opustošil Florido Ves okraj Kev je popolnoma uničen. 87 ljudi . ki So bili zapos^ni pri gradnji neke ceste, je našlo smrt. Vihar jih je dobesedno zasul s kamenjem in peskom tr je blla vsaka pomoč izključena. Strahovite vesti pr'hajo iz delavskega taborišča v Rock-H»rhouru. Tam je bilo 75 ljudi ubitih. 175 pa hudo ranjenih. V7 onustošenih pokrajinah vlada veliko pomanikan'e vode in živil. Reševalci, ki so iih ohlnstj noslale v prizadete kraje. so ugotov'H. da i«» katastrofa zahtevala nad 500 smrtnih žr- I tev. Letalo, ki je napravilo izvMniški polet nad opustošenim ozem'Jem, poroča, da je taboreč* bivših bojevnikov na otoku Matnotecumbe docela opustošeno Ostale su samo razvaline. Reševalni vlak, sestoieč iz 11 vag., je zajel vihar v morje. Tudi v*č parn'kov k'iče na pomoč. Iz M'amija poročajo, da so naselbine, obstoieče pretežno iz bogataških vil. spremenjene v razvaline. Nit1 ena hiša ni ostala nepoškodovana. Na obali se je razbilo mnogo manjših ladij in ribiških bark. Število smrtnih žrtev presega po splošni cenitvi nad tisoč, ranjen1!] pa je več sto ljudi. i rojstni dem Jmle*. Or^ Ljubljana*, 5. septembra. Prvi rojstni dan mladega kralja, Nj. Vet. Petra II., je pri nas poseben praznik, ki ga ne moremo primerjati z drugimi državnimi prazniki. Pri nas ne praznujemo drža\'-nih praznikov suho, uradno, temveč prisrčno, saj je državni praznik narodni m ljudski praznik. Slovenci smo monarhisti^ toda odnos do monarhije se je po našem osvobojen ju povsem spremenil. Za lase privlečeno geslo »Vse za vero, dom, ce-s&rja*r ni bilo nikdar izraz našega pra\'ega odnosa do Habsburžanov. Zdaj ne izražamo zvestobe do svojega, narodnega monarha z gesli, zdaj so državni prazniki spontan izraz ljubezni in spoštovanja do vladarja, ki je v njem poosebljena naša svoboda. Vsak narod se izkaže v nesreči; zlato se čisti v ognju. Preboleli smo veliko nesrečo, zdaj še nenadomestljivo izgubo, smrt velikega kralja, državnika in vojjfko\rodje, kralja Zedinitetja in praznovanje rojstnega dne mladega kralja je dokaz, da nas nesreča ni strta. Preblizu je še smrt kralja mučenika, da bi radost ob narodnem prazniku bila čista. Toda glave so se zopet dvignile in pogleda v bodočnost nam me kali več pesimizem. Oči se obračajo k našemu mlademu kralju in zopet se budi upanje, da se bomo prej ali slej preborifi v lepšo bodočnost pod vodstvom mladega vladarja, ki ga še čakajo silno težke naloge. Nastopit je čas, ko ne govorimo več le, da se razmere konsolidarizirajo; znaki kažejo, da nismo več tako daleč od ustaljenosti. Politični viharji se bodo prej afi slej sami polegli, ne da bi jih bilo treba umetno miriti. Ko so rešena osnovna vprašanja narodne bitnosti m ko se razmere Senzacionalne Berlin, 5. septembra, tr. senzacijo v vsej javnosti je izzvala vest, 'da so bili včeraj nenadoma aretirani šef državne polieile v BerliOm von Steinmeister in veliko število dnikov iz njegovega orada. Vzroki Se niso znani. zboljšajo v splošnem, da popuste napetosti v socijataem ustroja^ nas nI treba več skrbeti, kakšna bo bodočnost. Prvi tojstni dan mladega kralja je v dobi, ko ne moremo več govoriti o notronfi krizi, in ko obračamo oči ob prazniku k miadema hmelju, nas tolaži tudi zavest, da nam dorašča vladar krvi slavnih Karagjorgjevtčev, ki ao se borili na itvtjenje m smrt za mvobodo svoje domovine trn veHke Jugoslavije. Bistre, sokolje oči sina velikega Zedtnlieffa razodevajo, da je bil mladi krafj v mesnici rojen za vladarja. V Ljubljani je prišlo vedno do h i n— čustvovanja ljudstva ob leovesnih dneh m prvi rojstni dan mladega kralja bo Ljubljana proslavita najlepše, ker bo pram mn ta g pt isi čmmtju, kakršne večin mesta r državi ne poznajo. Nešteta društva se pripravljajo na veftčasino manifestacijo. Drs-vi bo Ljubljana doživela enefta najmepšimi manifestadjskih obhodov. Čeprav ne pade praznik Jadranske straže nejenteM brez naključja ne prvi rojstni dan ntlmie&t kralja, saj so se nami pripravljati Za, krt je M še Peter IL prestolonaslednik, vendar bo veHčastne proslava naše narodno obramben, organizacije dama sneč&en poudarek državnemu pmmm0Om v Ljubljani. Jbs semo bo Ljubljana nujtepše proslavila kraljev mojet-ni dan. Velika manifestacija JS js tudi dokaz naše žtve vem v bodočnost m da asso prebohU najbolj Črne dni. Huj bi pomenil Petra O. v mesnici, da bodočnost ter da nas ne bo več vala Črna peetekh/st, tensveč da mm buan • « - » trt v tzscunme voano. r Žtvi F^bC Stran 2 »SLOVENSKI NA ROD«. Četrtek, 5. eeptembrA 1955. Stev. 201 VoSSk praznik jadranskih stražarjev Ljubljana v znamenju gesla: čuva]mo naše morje — Pričetek kongresnih dni Jadranske straže Ljubljana, 5. septembra Bela Izubijana si je nedela pomorsko obličje. Vse ceste in ulice so preplavljene * pomorskimi zastavicama, izJožbe tekmujejo v razkošju jadranskih, dobrin In lepot, na velesejmu se n««n obeta in po časopisih polagoma od3c?rwajo vse neizmerne krasote in važnosti našega morje, ki mil kliže stoletni naš grad: Čuvajmo na§e morje! Kongresni dneva JS so se pričeli, strumni OUVarji Jadrana SO prihiteli od taim doli iz carskega Sfkoplja in 5mogorsikega krša im gori iz banatske ravnine, sinovi nesena morja 90 prihiteli v Ljubljano in z njimi prihajajo trume mladih jadranskih stražarjev iz diraivake banovine, ki bodo v tisočih preplavili na kraljev rojstni dan ceste im enodušno manifestirali za jugoslovanski Jadran im pomorsko državo Jugoslavijo. Naft najmanjši ljubki dečki in" deklice so pač najbolj srokani v mornariSkih krojih m zato se naprošajo vsi starši, da svoje otroke za kongresne dneve JS oblečejo kot mornarske in mornarice, da se pridružijo manifestu joči mladini in 6 svoj im ljubkim pojavom še povečajo sijaj dnevov. ★ Rada svečanosti na Kongresnem tngu bo jutri pontif nkalina maša izjemoma v Stokii-oi ob 9 uri, a slovesni Te Deum istega dne na Kongresnem trgu ob 10.30 uri. Slovesni Te Deum pred blagoslovitvijo zastave Oblastnega odbora Jadranske »traže Izubijana, darila Nj. Vel. kralja Petra II., bo istočasno tudi molitev za našega najvišjega pokrovoterja, kartere naj se udeleži vsa Ljubljena z vsemi svojimi društvi, da se prav posebno ob tej priliki manife-startivno oddolži svojemu ljubflgeeiemu vladarja ! Pelega*© Izvršnega odbora Jadranske straže in delegate itz vse države sprejme na kolodvora danes ob 17 uri mestna občina ljubljanska, odborniki O. 0. in K. O. Ijmbl jamskih odborov Jadranske straže, članstvo JS m po možnosti tudi druga društva ter godba >Sk>ga«. Sprejema naj se ude leži v *tm večgem številu tudi ljubljansko obfmstvo, da bo ta tem prisrčne j&i, kot ©o ga bili deležni pred tremi leti naši delegati v Sfcopljp, kjer so jih spontano najpri-arčoegse pozdravili. Sprejema delegatov dames ob 17 uri se v Sm večjem številu udeleži tudi podmladek im spremlja delegate vse države na njihovi poti n« jadransko-pomorsloo rakavo. Povorka bo sla od kolodvora po Miklošičevi, Kralja Petra trgu, Tavčarjevi, Tvrše* vi in Gosposvetski cesrfi na velesejem. Stanovalci teh ulice se naprošajo, da v čimveč j i meri okrasijo okna z zastavicami JS! Ljubljana pozdravlja ob slovesnih prilikah svoje goste s čim večjimi darpinami naših lepih in pestrih narodnih nos. Oblastni odbor Jadramske straže naproša cenjene dame im gospode, ki imajo narodno nošo, da se udeleže sprejema jrostov danes ob 17 uri. Zbirališče ob 10.15 trri pred ko-lodFVorako restavracijo in manifestacije jutri na Kongeresnem trgu s pričetikom točno ob 10.90 uri. Občinstvo vljudno naprošamo, da si pravočasno nabavi kongresne znake v pred-prodaji pri damah, ki jih prodajajo po ljubljanskih cestah in uricah, ker bo samo nosilcem teh znakov s tem omogočen dostop jutri k slovesnosti na Kongresnem trgu. Svečanosti na Kongresnem trgu se udeleži jutri vse članstvo s kongresnim znakom Jadranske straže, po možnosti pa rudi z rokavTrinrri znamki. D« se pok km i manom svojega blagopo-kojnega kralja Petra I. Osvoboditelja, položi jutri med 9.45—10 ure glavni odbor Jadranske straže z delegati iz vse države na njegov spomenik venec, v soboto ob lil uri pa venec pred spomenik Prešerna. V obek slučajih se članstvo J. S. in cenjeno občinstvo naproša, da se udeleži slav-nosti polaganja vencev v čim večjem Številu. Prihod pomhtdkov v večjem številu iz dravske benovfne je najavrjen za nocoj ob 18.12 uri in tekom noči rz ostalm krajev države. Zagrebški pomradki pridejo jutri z rednim vlakom ob 9.77 uri. — davni prihod pomladkov pa je pripravljen v nedeljo s posebnim viskom ob 8.40 uri. Ljubljansko občinstvo se vljudno naproša, da pričaka p rib a ja joče pornladke na kolodvoru v črm večjem Ste vi hi. Otroška duša je »piejemrjrva in hvaležna za vsako izkazano pozornost. Mladina ki se zbere pred glavnim kolodvorom k sprejemu delegatov JS m drugih gostov, naj obleče mornariške oblekce v kolikor jrh ima. Akademija podmladka JS Akademija pomladka Jadranske straže jutri ob 15. uri v operi bo imela prav zanimive točke, ki se po večini še niso izvajale v Ljubbljani. . Svečanost rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kralja Petra H. bo otvorjena z ljubko pesmico o obisku pri mladem kralju Petru. Temu sledi že znani mladinski zbor pomladkarjev rz §t. Vida nad Ljubljano z Adamičevo pescmoo »Dobro srečo mladi kralj«. Vrstijo se nato pesmi, deklamacije in nastopi časih vrlih mladih Jadranskih stražarjev, od katerih omenjamo posebno nastop *Wi Jadranski smo stražarji«, ki ga bodo izvajale članice po-mlsdks Ikre jake narodne iole v Ljubljani. D« pa ne bodo «roo ljubljanski pod mladici pokazali svoje sposobnosti m svoje ljubezni do morja, nastopijo tudi členi podmladka iz Celja pod vodstvom g Mr-voieva z »OsknfttPiwi.hu lajtaŠom«. Za njimi naši že po v#efi drža vati mate aTrtan-to mani *WMfPstJstf siavcki«, ki bojo po- : ~* ManHl podmladka rji. Po končanih simboličnih vajah, katere bojo izvajale čeeneoe podmladka z Vrhnike bo violinski solo, katerega izvaja član podmladka učiteljske šole v Ljubljani Preka Stanko. Nato sledi nastop podmladka I. dekliSke narodne šole v Ljubljani z to jalnim nastopom »Tri narodne«. Ne dvomimo, da bo pri tako zanimivem in pestrem programu operno gledališče popolnoma zasedeno in da bodo člani in prijatelji ter ostalo občinstvo pokazali naši mladini zasluženo priznanje s svojim obiskom za veliki trud, ki ga bo imelo v tako obširnem programu. To smo naSim idealnim pomladkarjem dolžni! Navodila za futri Za jutrišnje slavnost i na Kongresnem trgu in za povorko J. S. je izdala kongresna sekcija naslednja navodila: Ekmod na Kongresni trg: Pomladek Jadranske straže prihaja po Vol fo vi in Gosposki ulici, So-kolstvo, gasilci in skavti po Selenburgovi ulici po levi strani Kongresnega trga. Vsa društva prihajajo po Selenburgovi ulici preko sredine Zvezde pred univerzo. Pevska društva t j. Hubadova župa in Pevska zveza se zbirajo pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici in pridejo pred lekarno Ba-hovec. Delegati J. S. rn narodne noše po Selenburgovi ulici po sredi Zvezde pred oder, godbe po Selenburgovi ulici po levi strani Kongresnega trga, avtomobili po Selenburgovi ulici — parkirajo ob restavraciji Zvezda. Dohod občinstva z znaki J. S. po Selenburgovi in Wolfovi ulici, uvrščeno bo ob Nunski cerkvi m v drevoredu Zvezda. Ker se je po določenem prijavnem roku prijavilo še mnogo društev za udeležbo pri svečanostni povorki drevi, je akcijski odbor moral prvotni razpored društev nekoliko spremeniti: Ta razpored, ki sledi, je poslednji in končno veljavni m prosimo, da se vsi udeleženci povorke ravnajo strogo po njem: Cestni raspored povorka je o tal oni. Id je bil že objavljen, društva pa korakajo v naslednjem vrstnem redu: Vojaška godba. Četa z bakljami. Sokolska konjenica (pri realki), Godba Sokola I., Ljubljanska sokolska društva, Gasilci, Jadranska straža. Narodna Odbrana, Strelja-ška družina, Skavti, Zveza kulturnih društev, Akad. napr. starešinstvo. Akad. društva. Društvo vojnih dobro vol jcev. Društvo reiagvnih oficirjev. Invalidi, Hubadova pevska župa, Pevska zveza. Prosvetna zveza, Ženska društva, Ciril - Metodova druSba, Soča, Tabor, Branibor, Železničarji 1 godbo, Narodna strokovna zveza, Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. Šentjakobski gledališki oder. Slov. kat akad. starešinstvo, Stenograf sko društvo , Društvo »Pravnik«, Prijatelji pravne fakultete. Obrtniška društva. Društva privatnih nameščencev. Gospodarsko in kulturno društvo za bežigrajski okraj, Narodna čitalnica v Sp. SSski, Zidarsko in tesarsko društvo, Podporno društvo mestnih delavcev. Društva naj pridejo z zastavami in naj se zberejo na gotovem mestu, od koder naj prikorakajo korporativno po \Volfovi ali Selenburgovi ulici na Kongresni trg ob 19. uri zvečer, kjer jih bodo razvrstili reditelji. Povorka pojde po sledečih ulicah: Selen-burgova ulica, Prešernova ulica, Marijin trg, Miklošičeva cesta, Kralja Petra trg. Tavčarjeva ulica, Tvrševa cesta, Aleksandrova cesta, BleiVeisova cesta. Cesta 29. oktobra na Napoleonov trg kjer je razid. Rešilne postaje so: na Kongresnem trgu: Kino Matica, na vogalu Univerze in Gosposke ulice na vogalu Univerze in Wego-ve utiče, v lekarni Bahovec, ob trgovini Novak, v Urštilinskem samostanu in med odrom in vremensko hišico, za čas povorke so rešilne postaje razvrščene: pri kavarni Zvezde, pri sodišču na Kralja Petra trgu, pri hotelu Slon in mestnem liceju. Socialna zaščita naših pomorščakov Najbolj pereče vprašanje ščito zakona iz leta 1774 našega pomorstva — Pod za* Ljubljana, 5. septembra. V kako žalostnem stanju je socialno ekonomiki položaj na?ih pomorščakov, ve le oni del naše javnosti, ki se zanima za pomorska vprašanja, dočim je ogromna ve-Sina nepoučena. Dočim so naši kopneni delavci in nameščenci zaščiteni z modernimi zakoni (zakon o zaščiti delavcev iz lesa 1922 in zakon o delu iz leta 1931), naši pomorščaki kot predstavniki jugoslavenske sastave v inozemstvu, žive in delajo pod pogoji, ki so vladali v fevdalni dobi. Dočim so torej kopneni nameščenci in delavci zaščiteni s povojnim modernim zakonodavstvom, so naši pomorščaki Še danes pod nezadostno, takorekoč nobeno zaščito zastarelega političnega edikta cesarice Marije Terezije od 24. aprila 1774 1.!. Ali najslabše je še to, da se ta zastareli zakon krši na vsakem koraku? Javno mnenje v zaledju, pa tudi v našem primorju, gre preko vseh teh činjenic, dočim naši pomorščaki, ki prihajajo v kontakt s pomorščaki ostalih kulturnih zemlja, z največjo grenkobo prenašajo prezir ostalih pomorskih narodov, ki naše pomorce naziva jo modernim robovom! Socialno in ekonomsko stanje naših po-IUOŠČakov je danes tako, da pri njih, kot pri častnikih nautične službe, tako kot pri mornarjih vlada veliko nezadovoljstvo Vsa ona socialna zaščita, ki jo danes uživa v naši zemlji vsak nameščenec in delavec na kopnu, za pomorščaka ne velja. Pomorščaki so prepuščeni na milost in nemilost delodajalcu, ki po svojem šefu suvereno normira glavne pogoje. Za pomorščaka ni reguliranega delovnega časa, nedeljskega počitka, odškodnine za prekomerno delo, odpovedi, rednega dopusta, odpravnine, kot ne vseh drugih beneficij, ki izhajajo iz obstoječih zakonskih predpisov za vse ostale kategorije. RaZen tega na naših ladjah z ničemur niso urejeni specialni delovni odnosi, svojstveni samo v pomorski shižbi. ki so neobhodno potrebni radi ohranitve reda in discipline na ladjah. Postopek na ladji s pomorščaki je izgubil vsak čut pravičnosti in človečnosti, ker ni za današnje potrebe urejenega pravilnika o disciplini na 1 rodu, tako, da zapovedmk, Častnik ali mornar medsebojne odnose in spore rešujejo vsak na svoj način. Od leta 1923. do 1927. je biki za na3e pomorščake temna perioda. Namesto izdelave pomorsko-socialnega zakonodajstva paralelno z razvitkom naše trgovske mornarice, pomorščaki so izgubili tudi one pravice in pravičen postopek, ki je bil normiran s predvojnim >dobrim pomorskim običajem«, kot vse ono, kar so uživali pred štrajkom. Tako so brodovlastniki ukinili delovne dogovore, ki so vsaj nekoliko regulirali delovne pogoje, posebno delovni čas in prekomerno dek>. Ukinili so celo one beneficije, ki brodovlastnike niso materijalno niti najmanj obremenjevale. Država je odpravila specijalni referat »a socialna vprašanja pomorščakov v ministrstvu socialne politike, odpravljene so bile specijalne inspekcije dela za morsko plovidbo, tako* da imamo danes večino parobrodskih društev, ki s svojimi posadkami sploh nimajo nobenega delovnega dogovora. Pod pritiskom takega položaja so pomorske stanovske organizacije začele postavljati zahteve za ureditev socialno-ekonomskih vprašanj naših pomorščakov, vse to pa s stališča, da je naša trgovska mornarica dosegla zadovoljajoč prosperitet, Za katerega so največ žrtev dali sami pomorščaki, četudi so bili brez vsake socialne ta ščite m zelo nizkih piač. Rt> sssfesM i meh w ■ In s r—*»g*—i pse- stavkanri. ki so se s strani pomorskih stanovskih organizacij pošiljale nadležnim činiteljem, se je 10. in 11. novembra 1928 vršila prva anketa, na kateri so zastopniki pOOKW^ko-stanovsk ih organizacij razložili predstavnikom oblasti slabo stanje pomorščakov in predložili konkretne socialno-poli-tične zaahteve. 29. marca 1929 se je vršila druga komferenca, na kateri se je zaključilo, da se vprašanje izroči v pretres posebni strokovni komisiji, ki se je prvič in poslednpc sestala 5. maja 1930 leta. Na ta način so vsa vprašanja sacijalne zaščite našega pomorskega osobja ostala še nadalje nerešena. Izgovor »ato je bil, de je pomorstvo v krizj. Vredno je pripomniti, da se tudi danes, torej še v času gospodarskega zastoja, v vseh kulturnih pomorskih državah regulirajo odnosi med brodovlastniki in pomorskim osobjem. in da ne vladajo fevdalni odnosi kot pri nas, da se delajo moderni zakoni in predpisi o pomorstvu, četudi njihovo pomorsko brodarstvo težje prenaša posledice krize kot naše! Razen tega vlada med našimi pomorščaki, posebno med častniki, veliko ogorčenje in to radi tega, ker se sluga parobrodarskih društev danes boljše plačuje kot za-povednik ladje, ki opravlja službo največje odgovornosti, in ki je prisiljen živeti na dveh krajih, na ladji in to po vec let, kot hraniti svojo družino. Potrebno je, da država nudi pomoč našemu pomorskemu brodarstvu. Enako je potrebno, da začne voditi račun o lb») brezposelnih mornarjih in 150 častnikih, ki so še nedavno bili zaposleni. Vprašanje socialne zaščite pomorščakov je potrebno rešiti že zato, ker naša država ravno s svojo trgovsko mornarico prihaja v dotik z ostalimi pomorskimi državami, kjer socialne uiedbe na ladji ji lahko služijo v sramoto ali ponos! Naša trgovska mornarica ti morala biti v inozemstvu propagator civilizacije, kulture in socialnega napredka, a ne objekt, ki nam več Škodi kot koristi na ugledu in političnem prest rižu naše zemlje. Milijonske vsote, ki jih vsako l«to naš primorski narod daje za našo mornarico, bi morale prinesti realne koristi vsem pomorščakom, ker je to v interesu popolne-gasocijalnega in ekonomskega zavarovanja naših pomorcev. Naši pomorščaki pričakujejo, da vsaj to pot niso zaman njih prizadevanja. Na mornarskem zboru v nedeljo 8, t.m. bomo čuli o tem vprašanju govoriti predstavnika pomorskih stanovskih organizacij, kapetana Marka Kurtinija. Apeliramo na vso slovensko javnost na njen socialni čut in pričakujemo, da se udeleži mornarskega zbora ob 17 uri v dvorani OUZD. Iz Celja —c Proslava kraljevega rojatnega d*e v Colju ki okolici. Mestno poolavaretvo razglaša: V petek 6. t m. praznuje Nj Vel. kralj Peter H. prvič ovoj rojstni dan kot kralj Jugoslavije. Kakor po veej.dr-mvri, bo tedi v Celju proslavil ta dan na ssoveaen način. Drevi priredijo celjska nacionalna m kniturna društva po. vorfco in bakiaoo. srA^ta^ ob 19. aa GJmaJjL ObčfaMtvo mesta Celja je vabljeno d« se udelefti povoike m da ie drevi okrasi svoja poslopja z državnimi zastavami, v vseh ulicah, kjer se bo pomikala povoTta, pa okrasi in ra&sveUi izložbe in okna. V - trgovinskih tn o*rtnin obrato-vaOnicah mora delo počivati ve* dan. — posestnik«, da daj*ea hi jutri okrasijo svoja poslopja m drlavnitni zastavami —c Sestanek upokojenega uciteJjttv« Js Celja m okolice bo v eoooto t. m. 00 IS. pri tov. Tomaža Grabo t Oat»erju. —# Sraeko združanj«. trgovcev v Celju obveioa svoje člane, da oatisejo trgov i oe v petek 0. t. m., na rojstni i 600 r>m vredno kolo znamke »Me. tear*t tov. štev. l$s.327( evid, številka 2 — 11.163 — 3, dalje mesarskemu moj. stro g. Ivanu Reicherju tepred neke gostilne na Kralja Petra cesti 1.0O0 Din vredno, ndece pipkano moško kolo znamke »Waffenrad«, evid. štev. 2_11 9<33_3. Avgustu Krtaku iz ne&e veže na' Glavnem tmgn popolnoma novot 1800 Dm vred-no^ crno pleska no moško' kolo znamke yKoraw»„ torv. Sterv. 5,100.977 in me-ha. niškenm vajanou Domhitku Grobem Skn rz neke v«4e na Dečkovem trpu orno pie-sfcano mosk«> kolo znamke Pertektt tov. tt*r. ol3.0o6, evid. etevUka 3-^31841 n«t V noči o^j torka na sredo Ce-tr* utre p' podnoi^ J« *iU-až*iik -Hr CJ»wsposJvi ulic. ustavil 17 letu. -a t gum !•'.-difl.in laGa' tnerja, ki se je vozil* ženskim tooiesom bres tuc-i. Stražnik je peljal - nerja na ^txa*nl«cof cftsan na je pustil - ■ «l0 ta po_ bt^gnil. Stratnik ga je'dohitel v Gledališki ulici hi od vedel na stružnico. Tam je -cU slednji« priznaj da je kolo ukr»de! i-zpred neke gostilno. Policija jr- ueroto-vila, da je kolo last Aanalij*'. Kavalarjev< iz Levca pri Celju. Policija su«ni. da Je cigan ukradel še vec koles. Nooornet, v nedeljo S. t. m. oi» 16.30 «e bo pričela na IsŠrlščn pri »Skal ni kk-ti- zanimiva kvaliifikaeijfeki tekma med SK Korotanom rz Kranja in celjski, ml Atletiki. Tekma in rovanžna tekma \ Kranju boe^ta odločali, kateri izmed obe* klubov bo vstopil v po^eavc^zno ligo. Dve družbi mladih tatov Kam zaidejo otroci, če Ljubljana, 5. septembra V to rede popoldne je sf-ra-žnik na glavnem kolodvoru opaž- »val tri bose razcapane ta skuštrane fantiče, ki so se nek«j časa sumljivo sukali okrog postajnega poslopja, nato pa stopili k blagajni in stražniflc je sfc-5al? kaiko je najmlajši dejal: Prosim bri vozne lisKke za Lesce-Bled ! Radoveden je stražnik pristopil in fantiče pobaral, odkod jim denar. Rekli so, da so ga dobili doma, a stražnik jim je na slepo srečo ni verjel. Namestu na Bled so morali fantiči na bližnjo stražnico. In teim je priala na dan zanimiva storija, ki je dokaz moralne pokvarjenosti in propadamja nase mladine, saj so vsi fantiči nezreli, stari 9, 10 in 11 let. Ti trije tičlki brez gneode so bili namreč istesra dne na vieki miJtoici, kjjer eo opazovali na v»e strani in pazili n* miitničarja. Zasnovali so namreč prav prebrisan nacrt. Ko je mjtnicaT stopil k nekemu vozniku, da irtrži mitnino, se je eden fam/tičev na^lo vtihotapil v urad in pobral iz predala 130 Din, druga dva pa sta bite na straži. Xe»ka ženska je tatvino opazila m opozorila mitnicarja. Ta je nagflo 6ede>I na kolo in jo uibral zn fantiči, ki so pa, vio^ nevarnoet, krenili s cef^e na poj je in rz^imd-W v koruzmem polj«. Na policiji so imeli fantiči tafco draen nastop, da je policijski nradmiđc kar osu^mtPL Lagali so mu drzno v obrae in Seie, ko jim je zagrozil, da pojde*fo v temnico, so se udar K. Pri enem je uradmik našel eveženij kljnr JS&v in fantič je zatrjeval, da so očetovi. Povabili so očeta, kn je pa dejal, d» k^ucev nSkoli ni videl. Iz Maribora — Slavnostna povorka. Maribor je vse pripravil, da čim slovesne je proslavi kraljev rojstni dan. Sodeč po prijavah bodo na povorki in manrfestaciji sodelovala vaa naša nacijonama, kulturna in ostala društva in vse korporacije, tako da bo na teh svečanostih udeležen ves naš Maribor. Mariborčani, udeležite se v čim večjem Številu povorke m manifestacije na davnem trgu, da bo v ča»t našemu Mariboru m da bo dostojno prioaia o iskreni i*da-nosti visokemu kraljevskemu domu in zlasti našemu rniadermi ljubljenemu krarJB Petru II.! — Seja mestnega sveta. Predsednik mestne občine g. dr. Lipold je za torek 10. septembra sklical IV. sejo mestnega sveta mestne občine mariborske s slede&rm dnev-rwm redom: Oddaja del za zgradbe deske meščanske in dekliške osnovne so4e v mog-dalenskem predmestju. _ Pet let robije za poskusen umor. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred mari-barskirn malim kazenskim senatom lo-let-ni delavec Dezider Ouhuk, ki je obtožen, da je zaradi 30 dinarjev poskusil umoriti letos 36. maja v Salanecih pri Murski Soboti 64-letno prevžitkarico Julijano Teme-ljinovo. Počakal jo je v veži rn jo napadel ter pričel daviti. Šele ko so prišli na star-kine krike ljudje, je mladi zločinec pofceg-nil. Toda nemirna vest ga je prisilila, da se je nekaj časa po dogodku sam javil sodišču. Čuhuk je bil po tajni razpravi obsojen na 5 let robije. _ Predrzen vlomilec. Necnan storilec je v noči na sredo s ponarejenimi ključi vcM v gostilno »Tržaški dvor« na Tržaški cesti ter odnesel gostilmčarki Antoniji Babiče- vi za 150 dinarjev drobiža m večjo količino cigaret, tako da znaša Škoda okofi dinarjev. Za vromfrcem poizveduje policija. _ V drž. nižji »Oii v Mariboru s© bo pričelo soleko leto 1336/36 d«e 1. oktobra. Sprejemali se bod* gojonei sa enoletni tečaj in za prvi razred dveletne so4e. V obeh tečajtti ho trajal pouk po 10 mesecev, in sicer od 1. oktobra 1S36 pa do 31. julija 193e vkArti najkasneje do 1«. septembra 1936 pri upravi ftole, k! daje vsa potrebna pnjssnisi Pravilne kol- nc pazijo dovolj nanje — No, odkod so kJjjuči ? — Našel tjeon jih ! Več ni bilo spsssttfl is njega. Zaslišani starci so na polioi|i pove-da'li, da 6icer na dečke precej pazijo, vendar so vsi trije neuirnani. Bne^a je ce+r> oče doma privezaina v^ri$jo, pa je far/ pr epi lil ver tero in z obročem na nogi used. Policija je vse bri fantire po zaslišanju in priinernem ponku i zreči In staršem z naročilom, naj o pršmern-ih prilikah niaUj 7^Mpo-je lesfcovlcn. Zdnj je se čas, da fn-^oi krenejo na pravv* ipot. Dnurače bo preponno. LetJos je bafe na Srni izvršena cehi vnsta držalih tatvin in Česrto se je dcpsjsfp^ di tm morali kopa4oi pod z;u9Čiito kesse bves obtle-fee domov. Te itartmime so bile »taj shičajino razkrite. Nenlavno je bil namreč zavaren neki faMiž, kn je hoUl odipetjati kolo. Kb so jja na potrciji prijeft, so n<^8i pri tujem zteto uro z verižico, ki je bi4a ne»ia«v»no uflcradenia nekemu ikopalou na Svavi. Fam* je priBnad taitvino in izdal vec tovar?6«*v. Zdaj se >e uibrparfo kakor plaz: na dan jo pris'k) okrog 16 taibviri, ki so j'li izvršidi štirje So-looovezoi farrtnči v pol^1 mi na Savi. PoTir*-ja je zaptensa mrtotro r^ble-ke, vp? pa«os, srebrno uro, kompletno speslss ob1r4^o, rja*ve hlače ki pumfparic**, kaiterrh lastniki niso Tmani hn neri jflviio rm irnein. borkni fantiči, kri flo zašli na krivo pot zaradi brezbrižnosti svojih staršev, *> bili izročeni sodiSču. Starši pa so b*h' povabljen' na noiricnio. da bodo odgovarjali 7a s\-oio malomarnost pritožiti: L krstni liet: 2. dx>movni*o; 8. zadnje šolsko Kapric«ivado odnosno (nl-punt" nico; 4. nra.v»tveuK» spričovaJo za <>ne p<^-sflv*> ki me preetopajo n*^po«>r*Miiio iz ka ke šole; 5. ad-ravu i-ško rzpr'č*-vah» s ka_ termi je dokaaano, da je prosrl<»C bileRnO in duševno pr. Piccoli, T^r^eva cesta, Hočevar, Oo-lovška cesta 62., Garius, Mo&te - Zaioška cesta. Jntri: Dr. Kmet, TyrSeva ce*ta, Trnkoeay ded. Mestni trtj 4, Ustar, ftelenburpova 7. Slovenci v Ameriki Tragične smrti je umiri blizu Shevbopam Lojze Graonar, star 43 let. Bil je že deH(i . Nekega ve5era je 'fasjavii evoju ž&rt\ ds mora z donva. Ke.r^e je t >•■•<». *mnn n(papovo vedenje s zaigrala pozdrav. Govor predse«Uiika velesejma f3tftnitveuc besede je spregovoril pred-ffsdjrrik velesejma Fran Bonač: r>»akr>t na l«-to me zadene prijetna »n £cstDt dolžnost, da v«s pozdravljam kot domačin na veleseimu. Spomladi otvarja-no vrata sejmišča, da prikažemo revijo razstav predvsem s področja gospodarstva »eUi p* tudi s področja kulture in nacionalne propagande. Velik je že kader odličnih sodelavcev, ki se že 15 let zbirajo okrog velceejmakih prireditev. Zdaj so 2rvalca< i launtavo maJfc Stvari ZATjhni v a je raasjaaasa eeperamttebrrr m najširi mkidfh snroear)ev. prav dobro je pa aasrtopana v memjfosn ot** asa naša invrU-et.ri.vi ki otvrt ki jn Icrons, polrintveno ml-asrstvo. Kor kraljuj na ne* Jeacmeki T*rir*Mrtvi >Naš JndTarit. proakn z. predsednika^ Ot>. lastn^aa orfbora JB dr. Ouuiaa Ja Ptrkma-%^^a ^a pr^^-js-Ese t>e^e>^o. Pred mžkrofon je stop* podban dr. Pirkanajer ter vprego wmtM : Srečen sem, ea srnama caat kot predsednik Qbtae4.no-«a odbora JB vas poadrevtti ob otvorit vi jadranske raastave Drsna je bila zamisel prirediti jadransko raastavo v zaledju, kjer ni cjovoij laastavoega gradjva nj smo oddaljeni od morja 360 km po fc^itvan iri Toda pndnt>vova*noet m ijtsbe-asn do našega morja sta premagali vse Wtoooe. Načrti za pomorsko razstavo so biti pkad sarnisli navdušen ah stražarjev in so s« ureeaitčMi, denarne tezkooe smo pustni ob strani, ker smo mislili, da nae bodo upoštevati ii^rodajai činitelji. JS je priredšla razstavno v teiji, da ee predata vi preo* stroko množico o priliki svojega konesresa kot idejna čuvarica morje in kot oraanrsactja, ki je prepotebna in vredna da vstopi v njene &tražne vrste sttefaoraii Jn«oolo v*an. NI v«el vke J-n«»s-la- vi>» brsz morja Podi mi ne moramo žive ti hr*s njoea, *Uo čupajmo nase morje. Jadranske rawtava naj dokaže, da naše B»rje o^t»t^eceutftv za4clada če ho zaledje pravtteo poveoano z njim. če bodo do-gnkjane in ure jene prometne iive. Naj f» veak wvsp< o?.rstv j odločujočih ra'-Vijev, čestitam prirediteljem ter pr>glawni razstavo za ctv?>nen >. Po banovem govoru so si odlični gostja ogiedali razstave ter so bili vprav vzorčeni na jadranski razstavi. Množice so takoj preplavile veleeejmišče Dr. Otmar Pirkmajert Naš Jadran To je geslo letošnjega L^abrjaajoko-ga velesejma. Oblastni odbor Jadranske straže, ki bo od 5. do 9- septembra v Ljo-bljani gotovo ni mogel najti primernejšega načina, da pripravi kongresu Jadranske straža, ki bo od 5. do 9. septembra v Ljubljani, veličasten okvir, kakor da je dal naši največji jesenski gospodarski prireditvi svoje posebno obeležje z jadransko razstavo. Vsi, ki poznajo podrobnosti takih prireditev, se bodo čudili pogumu, s katerim so ee prireditelji lotili dela in priprav. V minulih desetletjih smo redko doživeli poizkuse predstaviti Jadran občinstvu s primerno razstavo. Leta 1912 se je priredila na Dunaju znamenita jadranska razstava (Adria-Aučastelluns:). letos spomladi pa je italijanska vlada ob ogromnih denarnih žrtvah pripravila v Trstu slično prireditev. Leta 1925 ob otvoritvi liske železniška proge je poskusil Split pokazati zanimivosti našega J adrana. Pred nekaj leti je Sušak hotel prirediti jadransko razstavo v veejem obsegu, pa se je koneno zbal ogromnih izdatkov, ki bi bili zvezani s tako prireditvijo, ker ni bilo mogoče dobiti potrebne podpore s strani pokliranih javnih faktorjev Oblastni odbor JS. v Ljubljani se je svojim agilnim razstavnim odborom z g. dr. "Dularjem na čelu pred več meseci lotil z vso energijo dela. ker je hotsl pokazati, da se v-Tidar dajo prebroditi vse težave, ki se stavljftjo na pot tem podvigom. Priznati moramo, da smo večkrat že skoro obupali ter smo bili na tem. da svojo namero opustimo, ker smo povodom predpriprav doživljali eno razočaranje za drugim Zlasti nas je zabolelo, da nismo našli potrebnega razumevanja niti na samem Primorju, kjer je izgledalo, da se ie vse zaklelo proti jadranski razstavi v Ljubljani. Ko pmo zvedeli, da bomo ostali brez sleherne denarne podpore s strani vlade, smo se morali sprijazniti e^io s tem. da prevzamemo ve- materijalni riziko na svoja ramena. Pri takem položaju ni čuda. da smo portajali malodušrri in ako nas ne bi dvignila odločitev ministra za vojsko in mornarieo gospoda genemla Petra Zivkoviča. da sp kraljevska vnina mornarica ob svojem strošku udeleži jadranska razstave. H ie^n.^ki vel«*seiem imel najbrže svojo nbičaino ohlikn in Jadranska razstava bi «e morale preložiti na boljše čase In zakaj navajam vse to? Ne radi rekriminacij in očitkov! Radi tega, da naše občinstvo opozorim, da sa težave dajo prebresti edino z ljubeznijo do stvari, s požrtvovalnostjo in a pridnimi rokami ter neumornim delom. Prepričan sem, da bo na-e lelo rodilo uspehov! Naj bo to v bodrilo vsem, ki v današnji težki dobi vse prerado klonejo in nergajo, mesto da bi vztrajali pri delu. ki končno mora roditi sadove, Naj bo naša jadranska razstava svetla točka na zastrtem obnebju in zanesljiva nada na boljšo bodočnost ter gospodarsko silo naše prekrasne domovine. Zastava, ki x> je podaril mladi kralj Ljwb-bljaskeimn oblastnemu orfnorn JS Arhitektonska ureditev Nas velesejem &e zadnja leta kljub kri* si razveseljivo vzdržuje. Ne eemjo, da ee uevTSČuje po evo ji gospodare k i važnosti, lenadljivoet vodstva mu zna veako leto vtieniti kakšen poeeben pečatf ki vzbuja zanimanje in vedno zopet privablja množice. Posebno jesenski sejom se odlikuje po ava$i v«e>kjo teto drugačni zairtemvo-mti m privJačnoati. Letošnja, jadranska razstava, ki bi ie eama po eetoi biLa za obiskovalce posebno vabljiva., pa je dala vodetva priliko, de važnost te razstave še :»o a :n njegov* mo prooeljn cisto nov obraz. Arhitektoa-eka ureditev sejmišča, bo po svoji m onu men tal nos ti in velikopoteznosti dosezala vsako podobno napravo v inozemstva. Ker je jadranska razstava r-i-ivna prireditev na jesenskem ve lesejm u in je pri nas prva v tem obsegu, je bilo treba to poaoariti. Zato J* vodstvo pokazalo veliko ekrb za zunanjo dekoracijo ©ejmtsča oz. razstavnm prostorov. fte glavni vhod nam z ladijekrm roo-stiskom v sredi, ki j© prikljncen na veliki jambor t sredini, ter levim m desnim zaključkom ograje z rešilnimi pasovi m. znaki JS. poudarja ober vrtrlAt! ki je va> pohvale vredern. Delo za malega flovelca Zelo rediki ao, ki bi delan za male--fa 9o-yeka. kajti tv-» dek> je istoveaao « pravo pa-žrfcvovalriogtjo. In kdor je Se dandanes nesebičen, r*)er*vov»ien. mora biti pripravljen na to, da nw bodo neaebionoat HatapaK a kolom ter da ga bodo oek> javno pmmfkmM za norca. Pred leti se je pri nas lalmiui I k> drnStrvo. kri ae je zavzelo, dobo zastopalo praktično interese malega oVwka. ia no bo pomagalo z organizacijo *sr rarfii je-njem reje maiib žWa4i pri nas. Toda drn-^»vo >Živaleo« bi skoraj pokopali, ie praden si je priborilo pravico do S vrenje. Zdaj pa »Živalcac neprestano napreduje, kar spre-vidimo že na njeni i sastavi na velesajmu. Te dmri je izBo *adi dra&breno gasilo, ki programe ticno. možato zagovarja mtareae reieev malih žrvah* ter zavzeme nafemo *^li*c> ajMde ^arrfzarije malega žrrmo-reisrva. <^*ir«n članek je ztseti posvegeti vpra-?armi rsje soleav«ke ovce m m gjereie sploh Tz nie?a sprevidirno. da ne gre le za gospodarsko vprašanje, temveč m stvar, ki nacionalno gospodarski pomen. Naša uvaža voinos ker nimamo dovolj suša tekstilne izdelke, oaprav s^ pri nas vsi pogoja aa najlepši razvoj ovoj ere je. TJrana ye le srnotrane, umne ovoje raje in cmpaDJaaaa§e noenanjega rr^ra. Osojerafci aa bili doslej preaaaicem eami ssbri, neorgam-ia bres vsskega sAroAdccvoegs vodstva se je, da bi s pravilno odfoteo ple-nienakah živali lahko dosegli, da bi sofčav-aka osca dajala tako dobro voeno, ki bi ne zaostajala nfti za slovito avstralsko vofcno. Zato je treba umne reje. Društvo je začelo propagirati rejo solčavske ovce, da bi zbudilo zanimanje in razume^ange za to prevažno kmeti jako panogo v ja»roosti m pri 'seh, ki so dolžni podpirati unrmo živinorejo. We gre le za korist kmeta. Tekstikii iz-defc bi se lahko pocenili, od ?^sar bi imeli koristi vsi. Pri nas se je začel na razvijati z4maki sport, toda volneni izdatki so dragi ari jflh pa nadomeščajo surogati. Od razmahe ziaoske^ra spor*« hi lahko imela kmet in obrtnik mrnogm ve?}« koristi, ko bi bila orpanirrra,na ovfijereja ter prireja vo5-ne. Pisce se zavzema za sistematično od»bi-ro aaaaaa po znanstvenih vidikih. Treba bi bflc mikroskopsko preiskati volno posameznih žrvaii in na podlagi reznlteOntv odjbrati plemenske živah. Vsega tega seveda dru-Sbvo ne zmore, zato pa nacrtaš* piser, rla ne Opre za kakšne lokalne irrterese, temveč, da nas siiijo gospodarski, socijsAni in n^nod-nBTdhnn nMBOai, d* bt ec n a toliko dmštev za rejo malm živali brez dovolj j^sneera programa, brfv potrebe m, kakor anelki kažejo, samo zaradi nekakšne rejee-vske politik^. RadS bi Sco-dovali >Živalric, ki si je pri na« edina res zasražiia l«ri*iTnaeT.jo zastopati rejee me-Hh živaji, saj je dokazala s svojim delom, da bose le daleti. pomagali ljudem ''n ongani-zirarl pri nas srnotrerin rejo malih živali— brez poffrike in kometoljubja. Društvo jc m ne pridobitno podjetje s kadrom koTistolovrev, ki bi radi živeli ne račun revnih IjnrM ! — List u-'-ejnj^ dmsvreni predsednik A. Lap. Nova šola Novo mesto, 4. septembra V nedeljo je bila nova šoki svečano bla-goslovljcna in otvorjena. Ime jc dobila po najmlajšemu članu na e kraljevske rodbine kraljeviću Andreju. Po cerkvenem opravilu, ki je bilo opravljeno v podružnični cerkvi v Smolenji vasi in kjer je darova! sv. mašo šmihelski /upnik g. Turk VTiktor, so se ljudje napotili k novi «oli na Maii Slarnfk. kjer so bili že pred 11. uro zbrani zastopniki ruk. politične uprave, šotm-ki, krajevni činitelji m zastopnik banske uprave. Lep otvoritven nagovor je ime! predsednik krajevnega šolskega odbora g. Hren Josip, ki je uvodoma pozdravil udeležene« lepe proslave, zlasti će zastopnika banske uprave, ban. šolskega nadzornika g. Skirija, areskega načelnika g. Antona Krajška. nadzornika g. Vizjaka Cirila, župnika g. Turka m ostale. Govornik je izrekel najtoplejšo zahvak> vsem loketrihn činiteljem, ki so prevzeli skrb, da ae je Šola po tolikih letih končno vwwkr dogradila in izročila svojemu namena. Svoj 0o-vor je zaključil z vzklikom maadeaw fcra-fju Petru TT. Govorim" so Še zastopmk banske uprave g. Skuti, srez. Šol. nadzornik g. Vrzjak, šolski bjw a vJtotj v Snrrfcate m poslovodja kr. Šolskega odbora g. Kalan m uvftefj g. Me&l^or Dtacaz; Ko je amahesafci taprak g. je pgJMiast ir. adb odbora g. Mren izročil kfkjuo šoat, g. Dacarjo, ki je z šnlo otvnriL Pri sftavnosti ao dl pevci. Odposasni sts bffi kisi jo raki d>sor ki aaiaaptPB psos peta. jo 9o si vss dan o^leeVo^sK psesaomo po Ssadbo poslep^e. Popokane pa so aneleSend ^*sbovn8c, ki jkn je ncavscfila mnao aa-kosko. Ofe tej pt OaVi ja Man lasaBonan ra-dt vec prisTonm adaavfc so b#i pavnbao prora*ananl Dfen 543.000. dal, pa ao ae stroški zntanj Dto 100.000. Ha nova * > P© oMane, g. Josipa Matica, dcvoBla brezobrestno posojilo v znesku Din 00-000. lfajasojo šcao pa je prevzel sedanji kr. ■ki bbv predsedirje poz. >|s Potnv vrna, danim ao oftl t« prepotrehne sate v HBS ž^s pek. pos. Rcbnman. šotaksj nfle Turk fn pa takj atii- vodja Srn4bskx, pok. nadoflJbsrJ Oehawsr. Sorzna poročila. Onih Beograd 7, Pariz 20.26, Loadon 15. 2075, New *ork 807.1250, Bruselj M 0a ^ialan 25.04. Med'id 41 9750 Amsterdam 207.65. Berlin Dunaj 57.40, Pra^a 12.7060, Varšava 57.9960, Bukarešte J50. SPORT Plavači Iliri) e v Erco-v noviju Erceipnovi, 4. septembra. iveri i aJaaaaaskai laaafhaai rl^ainev j* bila sisooi noena plavalna tekma med državnim prvakom Dirnje in dornacim Jadranom. Tekme so dale nasl<*dnje rezultaie: 100 m prosto: 1. Ziherl (I) 1:04.8, Ile (J) l^Do.4, 100 m pisan*: L Ceror (I) l:2l.b\ 2. Benusi (J) 1:3^.6; 50 aj pros»o juniorji: 1. Ješie (J) 38.5, 2. L»«nionU» (1) 29.2; BOaj hrbtno ekshibicija: Widfain 11) 31.4; V) m prano ekshibieitja: Hribar (I) 3^; 5x.V> m prosto: 1. Ilirija Mihalek, Deinonjte, Csrer, Ziberl, WiHain) 2:2n. ffnfaa j? plaval 2*^2, kar je mnopn b-^lje kaAPOf državni nekorrL 2. Jad/rcin 2:27. V \vatonpolu Jadran pr*»-magal Ilirijo 3:2 (1:1). Mirijja je nastopila br*>z Fuxa, ki je moral odpotovati v Ljubljano. T«lciw> j*» sodil Kr.lMf? iz r>,rbTvwni-nika. Športne prireditve v Trbovljah V soboto in nedeljo je priredil tukajšnji Delavski atletski smrtni klut- (I>ASK) v večjem obsegu športne t^kme. ki ar» pokazale vsestransiki napredek športnega po-kveta v naši dolini. Tekme s*o se pričele ie v »oholo popoldne i zanimivim turnirjem, ki pa je nekoliko trpel radi odsotnosti nekaterih holjs-ih i$rralce-v. ki so bili nujno zadržani. Vrzeli je Kilo treba tzpo-riorniti z rezervami, ki pa so postav* posameznih klubov vidno oslabile. V tem tnr-ni^ju je zmagal znani in ajrimi ?JK Retje, ki je dobil kot zmagovalec lično diplomo. Popoldne so nastopili juniorji. Meri posameznimi klubi se je razvila živahna borba, v kateri je zm&cral SK Amater ter si pridobil diplomo. — Zvečer napovrrianai plavalna tekma je iz tebnicuih railoqo*-odpadla, prav tako tndi hekljadna Staleta, za katero se je javi U le statetna vrsfca prirediteljev. — V nedeljo dopoldne ob 10. uri pa je bila športna konferenca D.N.S.P. na kateri se je razpravljalo o enotnem nastopanju v Športnem pokretu delavskih revirjev, vendar ni bilo doseženo potrebno soglasje- — Sledil je odhod na ifirrisce SK Trbovelj, kjer so se nato odigrale lahkoetleUke tekme med domaSini in ljubljanskimi klubi. Pri teh tekmah so zmagali ljubljanski športniki ter prejeli rudi diplomo. — Za nedeljo popoldne napovedane tekme so bile spremenjeno, ker se tekmovanji nista udeležila SR Hrastnik in ?K Rudar H Hrastnika. Tudi tokrat so mosali domači klubi izpolniti vsled nesrora7irmov na-Stalo vrzel v programu. Pn^toktne oh 16. uri je priredila delavska godba koncert p*"i igrišču, kar je razr^lorente Sport^Ur m občinstva še d v? gnilo _ Sledila je or- 17. uri a\e\sm no«omtna tekma med reprezentanco l^itiA^ane in L moštvom TVbovtje. t kateri je zmagala Ljubljana z 1:2. >DA5Jt* je krmi požrtvovalno m smspbo. t^o da je Kri trd oren Ljubljane, ki je prirvikovam ngd-ne*i m fa^tnejsi renTHjr4 Sodil jo * Božič objektivno. — fs fCranfe — Kraojska ^aMtek« ton*bola ^Rj^^at Gorenjske, bo letos v nsdeVo 32, seipieiov bra. Glavni dobitek bo aope^ avtomnbsl d-alje pohi?bvo. koie*=a m kot v*v*no ie potno drugfh lepih, dobitkov. — Vse poprats^ sp v polinom raamahu in je prieakovar/!. da bo tetnoola v Kranju zopet prirMitvr, na kateri se zbere vsa Gorfvojske tja do Ljub-v»c in še oaprek O podmnbnostj bomo še porožali. — — V a* no aa da vkopl *c Va.lre. — V obrvi-slrt pisarni ao od l.doO. «^pt. os vpo<:*sd senaami o da*včfti nsnei j v^j+i z^v^^ta^cefv. I^avnm odbor bo o fte+i osno^nh rairp-av^ tal aa n^pasaanj obrate 1P. ki 20. sept za obrtna obrate 27. m 28. sent.. n |QaMlsfSasj|ra ». okt., za zorojvffrike ^ oki., ze advokate rn Jofcaniarjje 91, sa industrijska podjetja, pn S- okt- t 1 ftsjs se brrk> pričele vsak Zrtnr»em)e trzoeosvr. ki ie TtmpmMmui^m s+snovska nruaniraeijsj Kri-ra> ki kranjskejga srena. v^s r>s mu ps*d-senta)s tn^arnar g. ^faii jo 5?m*. ki ?*» » sMo^kna aanattaai umjnft i mvi lejtarvanal ia* tor na po^s*torfn *h merttih n^r^^»^^v»i, SVOJavni BdnaSenjn wm%%m u*Aucr*. — 7m joMIef Je Mnabafi ieHalo pne'^bno lon?i?ioo. k?-wwn fp ursjrffl tajrtfk t-iri'ankow» mv i si *casbvn *> po* osefans pcjfjSas^ja. — P^roAis'M ts irantenk^ne 'vftm laajHH I sdvoee^ n^a. fa bo meto svoje HI. rsitno ^kno^B*vK> v Ct4snVk dne TO. snpt. r*b t? Tiri v vksrja-HHcl dvorani Tisuoifnoga drsna ftešHfl h% da. W bfta ssa nstnla farannka starK-vsika »i*rrt-žnak4 tts tako ajj^sdni vfs^krt. kot je tmgosr-s^"o icranjnk aaH arona. — — Kraa|ski akademaki snaks^ draerto. mm nekajtoat ao av» hrasfi kram vik aJanfaj unkl osgantairsti. Prsd da-vsmi leti js *a-fca dvn^aw> Se sniaos^s. ?»sidsi pa s& rsr*-pvavr)a nošo. — V snbnsn 7. s«pt. ofc a\ TSrl arsCsr bo v vi^st dsoreni pri P*t-¥rTv rm Tastanrnvr! onBni aber mmwWmW0s ™tiake*-;a dkariernsfcefja dms**ra f Kran*ju a Kranja tnr bHanis Oal Žena: Ho, mofTcek. kaf prsvff k mori sovi obleki? Babi: Otsui as. Ko, pa al res lepa v nfi — cSLOVENSKl NAROD«,Četrtek, 5. septembra 1935. 9tet. 201 DNEVNE VESTI — Letalski kongres v Dubrovniku. Poročali smo že, da bo 9. t. m. svečano otvor jen v Dubrovniku jubilejni kongres Mednarodne aeronavtične zveze. Ta kongres je za našo državo velikega pomena, saj je bas Jugoslavijo doletela visoka čast da bo imela ta odlična medna, rodna ustanova svoj 30. kongres na obali našega Jadrana, S tem dobi naše vojaško in civilno letalstvo največje priznanje- Na kongres prispe mnogo odličnih pilotov in »aslužnih propagatorjev letal, etva. Koliko važnost pripisuje naša dr-žava temu kongresut je razvidno že iz tega, da bo zastopal kneza—namestnika Pavla maršal dvora in naš novi poslanik v Londonu Slavko Gjurič, kongres bo pa osebno otvoril vojni minister general Zivkovič _ Mesarski kongres zaključen. V to. rek popoldne Je bil v Zagrebu zaključen kongres mesarjev in klobasičarjev Jugoslavije- Ob zaključku je bila sprejeta re-solucijat v kateri zahtevajo mesarji znižanje davka na poslovni premet od 5 na 2°/0, taksiranje računov zaC/tiši od 100 ne pa od 20 Din, »nižanje banovinske dokla. de v skladu s sedanjimi razmerami, ureditev eajnouipravne trošarine po krajevnih razmerah, splošno prepoved klanja živine vsem onicn^ ki po obrtnem zakonu nimajo te pravice in koljejo živino za javno porabo, ustanovitev mesarskih zadrug, uredbo o prisilnem zavarovanju obrtnikov, prepoved prodajanja me©a in mesnih izdelkov na trgih po privatnih osebah« naredbo, da v mestnih klavnicah ne sme nrtiče ' klati, rasen mesarskih obrtniikov ter njihovega pomožnega osob-ja stroge ukrepe proti neiojalni konku. renči ter prepoved uvoza umetnih črev. Mesarji tudi zahtevajo, naj bi se potom vseh radiopostaji v naši državi vsak dan ob določenem času javljale cene živine in mesa s glavnih trgov v Beogradu, Zag_ rebu, LJubljani, Sarajevu. — Zakaj ni bil podaljšan iraeni promet? V nedeljo je bil ustavljen zračni promet na proći Sušak — Zagreb in Sušak—Ljubljana. Sušaška centrala >Aeroputa< je opozorila pristojne činitelje na nujno potrebo podaljšanja zračnega prometa na teh progah, toda brez uspeha, zarodi pomanjkanja denarja, ker mora država nas zračni promet podpirati. Dokazano je pa, da spadata ti dve zračni progi med najboljši v naši državi, in da je tu promet naj-živahnejši. Češkoslovaška letalska družba, ki vzdržuje z veliko anfibijo zračni promet na progi Praaga -- Bratislava — Zagreb Sušak 1k> vzdrževala to zvezo se do 15. tm. —Vse je bilo končano č«z noč . . . Včeraj popoldne je halo na velesejmu v vseh paviljonih še izredno mnogo dela, razen na jadranski razstavi. Postavljali so še stene, jih lepšali, aranžirali, dovažali blago. Vso noč so odmevali udarci kladiv po sejmišču, bila je prava bela noč, prva pri tej prireditvi in seveda ne zadnja, toda odslej ne bo treba tako hiteti . . . Dopol-dneje bilo seveda že vse gotovo kakor vedno. Zelo zgodaj pa je bila pripravljena razstava »Živalce«, ker je morala biti gotova prej zaradi ocenitve živali. Ovce 30 bile na razstavi že v nedeljo. Prvi obiskovalci te velesejmske prireditve so bili tako prijetno presenečeni kakor še na no-teni druiii. ■ELITNI KINO MATICA Tel. 21—24 Danes ob 4., 71/4- in 9V4. uri. premiera vesele komedije v nemškem jeziku Žena zapoveduje ELISA LANDI Poje bariton RICCARDO EONELL1 in sopran NINA KOSHETZ. arije iz opere >TOSCA«, >AIDA<, >CAVALLERIA RUSTIČAN A«. — Spominska plošča Miri Zupančičevi. V nedeljo 8. t- m. odkrijejo tovariši in tovairišk-e pokojni Zupančičevi Miri spo_ minsko ploščo na kraju iiesrece, pod Mlinarskim sedlom. Spominska svečanost bo ob 11. uri. dopoldne. Zadnjič je bflo po motoma javljeno ob 10. uri. —Morski svetilnik na velesejmu ima vodoravne rdeče pasove na belem ozadju. Najprej so nameravali dati svetilniku sivo lice, kakor da je zidan s kamenjem, sedanja dekoracija je pa bolj učinkovita. Sredi višine je pritrjen emblem Jadranske strie, obrnjen proti vhodu. Ta lai oni je mislil, da bo morska svetilnik samo igračka, ko so ga zaačeli graditi, zdaj pa napravi celo vtis monumentalnosti. Tako ima obiskovalec že pri vhodu vtis, da stopa v območje velike jadranske razstave in nje nih čudes, ki jih je nešteto. — Sprememba radio.programa. Uprava oddajne postaje v Ljufoljani sporoča, da je jutrišnji spored nekolifko spremenjen in sioer bo ob 8. zjutraj prenos z Banjice, ob 10.30 pa prenos e Kongresnega trga. — Naj ne bo Slovenea izven ožjih mej naše domovine brez albuma >Naši krajU. ki bo vsak hip s kinemotografsko popolnostjo pričaral obraze naše lepe, mehke slovenske krajine. Album obsega 87 slik v velikem formatu in predstavlja pravo debelo knjigo. Slike so prispevali naši najbolj stvariteljni mojstri fotografske kamere, kakor Fran Krasevec, Janko Ravnik, Egon Pkaninšek. Dana Kuraltova iu mnogi drugi. Ce te objame domotožje, potem ni boljšega leka, kakor oddih ob teh prekrasnih reprodukcijah. Album stane 30 Din, na boljšem papirju 4o Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi Raz peče valu ica, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16/1. Pri naročilu 3 izvodov 2ff* popusta. — Roditelji. Stopite v knjižnico Tiskovne zadruge, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16 I., da si ogledate neobvezno njene mladinske knjige in dobite vsa potrebna pojasnila glede izrednih popustov in plačilnih olajšav. Mislite že sedaj na Miklavža in Božič in na mehke zimske večere, ko je treba dovzetni otroški dnši dati z lepo mladinsko knjigo poleta k vsemu lepemu in vzvišenemu. — »Akcijski odbor m postavitev doma Kralja Alek tndra I, v Št Danijelu Sati posebno dolžnost da izrazi v dnu srca občuteno hvaležnost častiti m gg. duhovnikom, ki so z velečastnoetjo službe bolje zapisali neizbrisne vtise v duše posetnikov narodnega tabora na Poljani pri Prevaljah. G. župnik dr. Arnejc, gg. kaplana Rojht in Mer kač ter g. seinenišnik Merdavšič, prisrčna vam h vala U — Ambrož Oblonšek pred sodiščem. Dr. žavno tožfhstvo v Zagrebu Je *e dvignilo obtožbo proti Ambrožu Oblonsku, ki je hotel umoriti svojo prttežničo ljubico Korenovo, pa jo je Je težko ranil, naključje je pa hotelo de je do smrti nabodel njeno prijateljico. Obravnava proti Oblonsku se prične 16. t. m, zjutraj. Državni tožilec zahteva zanj smrtno kazen. KAVARNA VELESEJEM Vsak dan velemestne atrakcije! Ciganska kapela z najmlajšim primase m, umetnik na violino nastopa vsak dan popoldne ▼ VOLGI na velesejmu in zvečer v OD K ON BARU. MAGDA SCHNEIDER v veseli opereti MAČEK V ŽAKLJU Iz Ljubljane —lj Ljubljanskemu meščanstva. V d^eh od 5 do 8. septembra se bo vršil v Ljubljani kongres JS. Iz vseh krajev naše države bodo prispeli k nam zastopniki in odposlanci JS. Sprejmimo jih z odprtimi rokami. Ljubljano to obiskalo ob tej priložnosti veliko število šolske mladine — podmladka, tudi ta naj ponese s seboj najlepše vtise iz naše bele Ljubljane. Na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja petra II razsvetlimo okna naših domov! Za to vabim ljubljansko meščanstvo, hišne posestnike itd., da kolikor mogoče lepo okrase svoje domove z zastavami in zelenjem ter tako s prisrčnim pozdravom sprejmejo odposlance kongresa JS. Predsednik mesta Ljubljane dr. Vladimir Ravnina* —lj Naš smoter je iveia Slovenije s morjem 1 tako govore naše izložbe, ki so aranžirane v slogu kongresnih dni Jadranske straže. Naši trgovci se zavedajo, kako važna je zveza zaledja z morjem za gospodarsko življenje, zato tudi vedo ceniti pomen jadranskih dni. Mnoge izložbe so aranžirane s pravim umetnostnim čutom, povsod pa so učinkoviti napisi, ki opozarjajo na pomen zveze Slovenije z morjem. Učinkovito je okrašen Kongresni trg, kjer bo razvitje prapora. Prava vrtnarska umetnina je okrasje na trojiškem spomeniku. Na svetilnišlrih kandelabrih vihrajo dolge zastave, od svetilnika do svetilnika so pa na vrvicah zastavice. Vzdolž Zvezde so tudi že obešene zastave na nagnjenih jamborih. S Kongresnega trga vidimo, da vihrajo zastave tudi na Gradu na visokih jamborih. Ljubljana ima že povsem slovesno lice. —lj Kino JS na velesejmu. Tekom letošnjega jesenskega velesejma, kjer imamo tudi veliko Jadransko razstavo, ki jo je organizirala Jadranska straža, bo J.S v paviljon« >K< predvajala neme in zvočne firue. Predstave bodo ob delavnikaih ob 14 in 18 uri, ob-praznikih in nedeljah pa ob V*ll, 14 m 18 uri. Filmi bodo prikazovali krasoto našega morja, pestrost obmorskih mest, morsko živalstvo itd. Podrobnejši program bomo sproti objavljali. Prva predstav« bo v petek ob lMl uri dopoldne. POZOR! Tovarna testenin Pekatete je uvedla novo cenejšo vrsto pakovanja, ki stane le 25 par za kilogram. Kadar kupujete Pekatete, zahtevajte jih le v paket?" —lj Č« bo deževalo. Opozarjamo, da bo slavnost razvitja zastave Jadranske straže in praporov podmladkov v slučaju Kajne-ga dežja ob istem času v dvorani Sokol-skega doma na Taboru t. j. dne 6. 9. 1935 ob V*ll uri. V tem primeru toraj proslava na Kongresnem trgu odpade. —lj Godba jadranske straže. Kongresa J S se udeleže tudi posebne godbe JS i. 8. godba oblastnega odbora JS iz Sarajeva in gorita krajevnega odbora JS Borovo. Prva prispe danes z vlakom ob 18.12 uri, a druga jutri ob 9.37 uri Javnost opozarjamo na ti dve znani godbi in pozivamoo, da jih z gostoljubnostjo sprejmete; —lj V Gledališki ulici med Gosposvet-sko cesto in Puharjevo ulico tlakujejo hodnika, kar je bilo zek> potrebno, saj ta ulica veže dve najprometnejši ee»ti sredi mesta, Gosposvetsko in Aleksandrovo. Skoda le, da se niso dela lotili prej, k©r zdaj, ko je največji promet, morajo ljudje hoditi po cesti. Zdi se tudi, kakor da razstavljajo javna dela pred številnimi gosti. Navadno delamo na vso paro baš med vele-sejmskimi dnevi, kar je še tem bolj siun-ljivo, ker razkopavamo ceste in hodnike v bližini sejmišča. —lj L'prava Hubadove župe. J.PJS. pozivlje vse (mešane, ženske in molke) zbore, naj se zbero (z zastavicami, kateri jih imajo), drevi najdalje ob 19. uri v Vegovi ulici pred Glasbeno Matico v svrho udeležbe pri manifestačni povorki ljubljanskih kulturnih organizacij. V petek 6. t. m. je zbirališče vseh moških zborov, istotam ob 10. uri. Točna in polnoštevilna udeležba vseh društev je narodna dolžnost. Dr. Anton švigelj, predsednik —lj Ljubljana—Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 5. zjutraj izpred hotela »Metropol«. Znižana voznina. Informacije: Ljubljana, Pečmkar, telefon 3^86. Sušak: Restavracija Slavijo. —lj Seznami davčnih zavezancev ) pri-dobnini so razgrnjeni interesentom na vpogled v mestnem odpravništvu sol a št. 48, Mestni trg 27/1H. med uradnimi urami od 8 ure zjutraj do 2. ure popoldne, od 5. do všetega 12. septembra 1935. —lj 2cna zapoveduje« Prijeten ameriški filmf Paramountovo delo. Filmska dtva se poroči in mož mora prenašati njene muhe. Toda nekega dne se v njem upre ponos moža in ene k odvetniku. Sodnik uvi. di, da je pravica na njegovi strani in za_ kon razveljavi, določi pa šestmesečni rok za premislek. Dira si premisli in oblju.bi. da se bo poboljšala soprog pa trdilo skle ne, da bo bolj nategnil zakonske vajeti Fitan je izvrstno insceniran, poln duhovi VELIKO E S T N I V A I E T E NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU od 5.-16. septembra paviljon K OTVORITVENA PREDSTAVA v četrtek, dne 5. septebra ob 8.15 zvečer. — Vsak dan dve predstavi: ob 4 popoldne in ob 8.15 zvečer — Nastopajo samo prvovrstni, svetovni artisti: 1) 2 Rellos - Vratolomne akrobacije; 2) Jana - Čudo orijentalske gibčnosti in plesne umetnosti - Haremski plesi; 3) Vilko - Univerzalni umetnik -Imitator živalskih glasov - Mojster maske; 4) Mias Elvira - Plesalka na žici; 5) Asso in Jana - Origin. turški ciganski plesni duo; 6) 4 Advs - 4 zvezdniki akrobacije; 7) Vilko - Univerzalni umetnik - Govori iz trebuha; 8) Fantasia - Svetlobna revija - fontane - Največja atrakcija svetovnih varite je v - Voda - ogenj- ples - petje -lepota; a) Morske vile na dnu morja; b) Split; c) Ples morske rože; d) Fontane; e) Goreče jezero; f) Čuvajmo naše morje. — — Konterencier: operni pevec MIRKO JELACIN VELESEJEM — PAVILJON K te ironije^ dejanje poteka živahno m zanimivo. V slavni vlogi živahna neugnana i&liea Landi, njen parter je starmantini Carrv Grant. Film je v nemščini m ga predvaja Elitni kino Matica. —tj Brezposelnost v Ljubljani. Zaradi ugodne sezone je dosegla brezposelnost v Ljubljani pretekli m. tako nizko število kakor že več let nazaj ne. Po statistiki Javne borze dela je bilo ob koncu julija v našem mestu 1344 nezaposlenih. V avgustu se je to število povečalo še za 436, namescenje je pa dobilo 869 oseb tako da je na koncu avgusta ostalo še 910 oseb brez slu&be. Med novimi nezaposlenimi j© največ pomožnih delavcev^ precej pa tudi mizarjev. V avgustu je Borza dela Izplačala 43.94)2 Din podpore in sicer so dobili uradniki 192>6 Din. kvalificirani delavci 19.622 Din, nekvalificirani delavci 16.1<8$ Din, težaki pa 6.166 Dim. Beli zobje narede vsak obraz privlačen in lep. Da dobimo lepe, bele zobe, jih snažimo zjutraj in zvečer s prijetno osvežujočo in okusno zobno pasto Chlorodont. Že po kratki uporabi dobe zobje čudovito lep lesk slonove kosti. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod. —lj Uprava občine Vič naproša občane, da na predvečer rojstnega dne Nj. Vel-kralja Petra H. ob priliki obhoda društev po občimi razsvetle svoje hiše laziroma stanovanja. Na rojstni dan 6. septembra naproša občina razobesiti zastave raz svojih hišt ter udeležiti se sv. maše v župni cerkvi ob 8. uri. _Jj Sokolsko društvo Stopanja vas proslavi rojstni dan Nj. Veđ. kralja Petra IL skuipno z Gasilsko četo, Podružnico Kola jugosiovenskih sester in ottaliimi društvi tar s prijaznim sodelovanjem dne 6. t. m. v sokolski dvorani ob 19. uri. Po proslavi, bo članstvo zažsrailo kres z umetnim ognjem Vabimo vse priipadmake društva in njih svojce, vsa se noprigavijena nacionalna, kulturna in gospodarska društva in korporacitje ter ostalo občinstvo. Zdravo ! Uprava. —|j Skušnja »a >Kralja Edipa«. Dravi ob pol 7. uri zvečer naj se abero TOi sodelujoči statisti v dieorani botefta Tovori. Vodstvo prosi točne im zamesrpve udeležbe, ker >e to zadraga vaja pred vpri»>r#vik>. V slučaju slabega vremena, naj prtoek> vsi ob istem času v dramo. _lj v kapeli slov. starokatoliSke cerkve v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 9 bo v petek n« rojstni dan Ni Vel. kralja Petra TI. ob 9. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo in molitvami. Zastopniki oblasti, društev in organizacij ter verniki in prijatelji naše cerkve se prijazno vabijo k udeležbi. Odbor. __lj Nacionalisti! Na predvečer rojstnega dne kralja Petra H. 5. t. m. zbor za povorko ob 19. uri v Gradišču ob začetku Nunske utiee za praporom ljubljanske strel ske družine Narodna odbrana In Streljačka družina. _I j Združenje pekov sporoča, da bodo jutri popoldne na kraljev rojstni dan lokali zaprti. »Kavarna Central44 Nova damska kapela za časa velesejma odprto eelo noč. Iz Novega mesta _ Za mestne siromake. V prid mestnim revežem se je v nedeljo odigrala na Loki nogometna tekma. ki sta jo prijateljsko odigrala kegljaška kluba ^Planka< in >Cvi-ček«. Že priletno moštvo obeh klubov je številno občinstvo s svojim nogobrcem imenitno zabavalo. Opazilo se je, da je bilo moštvo >Plankec v premoči, vendar je prišlo na koncu igre do izenačenja,za kar ima seveda zaslugo v prvi vrsti sodnik g. dr. D. Gros, ki je igro razsodil v obojestransko zadovoljstvo, z rezultatom 6:6. Na tej svojevrstni tekmi je skrbela za zabavo poleg nogometašev tudi godba mestnega God-benega društva, in, Česar ne smemo prezreti, vedno vesela bolničarka, katere skrb je bila, da moštvo obeh klubov ni preveč trpelo žeje. Na žalost pa tudi to pot ni šlo vse gladko. Na pomoč je moral v resnici priskočiti v enem primeru dežurni zdravnik, pa tudi bolničarka je imela dosti opravka. Ponesrečeni igrač, ki je bil odnesen z igrišča, je moral v posteljo in je še zdaj boten. Iz Trbovelj Poaiv občine: Uprava občine vabi prebi-valafcvo, da se v čim večjem številu udeleže manifestacijske povorke in duzlbe božje na rojstni dan Njj. Vel. kralja Petra II., dne 6. septembra t \ hišne posestnike pa poziva, da izobesijo drža vrne zastave. — Obča obrtna nadaljevalna šola »? Trbovljah: Vpisovanje v občo obrtno nadaljevalno šolo za vajence bo v torek, 3. septembra, za vajenke pa v sredo, 4. septembra vselej od 17. do 19. ure v pisarni deške narodne šole v Trbovljah — Vode. Vajenci in vajenke morajo prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo in učno pogodbo. Začetek pouka se bo naznanil pri vpisovanja. — Trgovska gremijalna nadaljevalnla šola v Trbovljah pa bo vpisovala vajence m vajenke za oba razreda S-septembra od 18. do 30. ure v II nadstropju deške Sole na ! Vodi. Takoj pri vpisovanju mora vsak vajenec ali vajenka plačati Din JOO vpisnine in predložiti zadnje šolsko spričevalo in učno pogodbo. Začetek pouka bo nazna- I njen pri vpisovanju- Vse gg. trgovce se opozarja, da brezpogojno pošljejo svoje vajence k vpisovanju. — Na naših okoliških planinah je bik) v nedeljo zek> živahno. Krasno solnčmo vreme so prebivalci zakajene doline dodobra izkoristili ter v velikem številu pohiteli v zdravo planinsko naravo. Mnogo jih je šlo na Mrzlico, veliko na Kuni. največ pa na Sv. Planino, to najpriljubljenejšo izlet-no točko Trboveljčanov in Zagorjanov. Bila je tam tudi birma, mnogi pa so prišli občudovat nov planinski hotel g. Pocivav-ška. ki to v kratkem dograjen. — Gostovanje Trboveljskih športnikov v Zagrebu: V nedeljo, 8. t. m. bo gostoval tukajšnja SK. Amaiter v Zagrebu. V gostega je pove/bil zagrebški SK. Sparta, ki ni pozabil, kako 'lepo ga je trboveljsko prebivalstvo, zlasti pa naša športna mladina pri* Mkam lanskega gostovanja v Trbovljah sprejela. Zato je letos povebi.l v gosto svojega takratnega tekmeca SK. Amaterja, ki se je vabilu radevolje odzval. SK. Amater je sedaj v dobri formi, zato pričakujemo, da bo častno zasrtopal rudarski šport v Zagrebu. Amaterju želimo, da bi odnesel iz Zejgreba enake lavorike, kakršnih si je natrgal na trboveJoiskem zelenem polju rani zagrebški SK. Sparta, kar pa je le metk) verjetno, ker naši rajih igrišč navajeni športniki običajno v gostih podleže jo, zra-s4i pa v borbi proti tehnično nad-mocairun kllufotvm. kakor je zagrebška Sparta. Ama-terci odfTHTtnfjejo v nedeljo zjirtraj e tori-siičnmi vlakom, tako da se pripet je w> v Zagreb že ob 7. trri Bjntrraj. — Iz Litije — Latija se ureja. Posestnik Franko Cerar pri litijskem mostu je renoviral zunanjost svoje bJ5e. Pred trgovino g. JoSka Beranica je postavljena Bčna ograja ter je predelana tudi notranjost trgovine. Trgovec BeraiHČ si je nabavil bencinsko črpalko, kjer se dobi ob vsakem času bencin. Na F rti cd je gostilničarka gospa Potokarjeva rejMmrala staroznano gostimo pri Lojzki Okusna je razporeditev gostilniških sob. Preriovljemi gostilna je dotvBa ime: Gostilna pri Veri. — Zanimiv prevos parnega kotla. Smar-ski tovarnar usnja g. Pavle Knailjič, ki izdeluje podplate - krupone znamke >Frak-na<# je preuredil svojo tovarno. Zdaj mu montirajo v tovarno nov parni stroj, ki ga je naročil iz Magdeburga v Nemčiji. Prevoz kotla je bil za naš kraj velik dogodek. Stroj so na kolodvoru razdrli pod nadzorstvom strokovnjakov, sicer bi ga ne mogh* prepeljati čez most. G. Knafljič je moral dobiti za prevoz stroja posebno dovoljenje banske uprave. Podpisati je moral celo reverz, da pojde ves transport na na njegovo odgovornost, ter je prevzel s tem jamstvo za morebitne poškodbe mostu. Gk*vni tovor okrog 10.000 kgki so ga prepeljali s kolodvora na posebnem vozu tvrd-ke Turk iz Ljubljane, so vozili z ljudsko silo preko mosta. Cea most so položili močne smrekove rezane hlode, ki so služili namestu tračnic. Tako se je teža razdelila naenkrat na več »johovc. Pri prevozu je bilo zaposlenih nad tO parov rok. Gladko in brez vsake nezgode je lezel stroj po mostu in so po celodnevnem prevozu srečno dospeli v Šmartno Pred leti, ko je dobri sitarjevški rudnik podoben orjaški stroj, so ga prepeljali prvotno na litijsko postajo. V strahu za most so ga odpeljati v Radohovo vas, od koder so ga več dni vozili po Teme ruški dolini in čez Bogen-šperk v Sitarjevee. — Zgornji Log dobi rezervar. V pogle-d-u dod>re pitne vode je Litija z okolico nezadostno preskrbljena. Saj je značilno za Litijo, da nimaa niti lastnega javnega vodovoda. Pa imamo v okolici gotovo dovolj vrelcev. Litijo in Gradec pa celo loči Sava. Pra»v pomanjkanje javnega vodovoda je vzrok da «e Litija ne more razviti v tujsko prometnem pogledu, kajti tujec, ki prinaša v kraj denar/ hoče umeti veaj tiste usodnosti ki jih in^ doma in jin dobi zdaj v pretežni večini tu_ di v najbolj oddaljeni kravji dolini. Menda je vzrok, da ne pridemo do javnp^a vodovoda ta? ker so si nekateri premožnejši gospodarji zgradili lastne vodovode m rezervar je ^ večina pa je navezana na vodnjake in studence. Na zadnji občinski seji so razpravljali o prošnji prebivalcev iz Zgornjetga Loga, ki žele imeti lasten rezervar za pitno vodo in za gasiltske namene. Na seji je bilo eklenjno, da se bo za graditev gornjeloškega rezervar ja po_ rabiLa postavka iz proračuna v znesku 6000— Tnn. Prebivalcem Gornjega Loga pa je dano na prosto voljot da se pomenijo, kje naj bi stal rezervar, ki bi brl vsem najbolj prtrokah. — Sestanek občinskih odbornikov. Na pobudo višnjBgorsifeega občinskega tajni, ka g- Nadraha se je vršil v nedeljo sestanek občinskih tajnikov. Sestanka v Višnji gori so se udeležili tajniki Iz litijskega sreza, pa tudi nekateri njihovi tovariši iz drugih dolenjskib krajev. — Prohibicija v Lttiji. Svoj čas smio imeli v Litiji 9 gostfln v zadnjem času pa sta dve ustavili obart. Gospa Lajovic Ana je zaprosila zdaj za otvoritev gostil, ne v Vodičevi hiši na Glavnem trgu. Tam je bila gostilna že Pred 50 leti, po smrti g. Brena so -jo pa zaprli. Občinski odbor se je izrekel, da je podam a potreba za no vo gostilno. — čigavo bo kolo? Tekmovalno kegljanje za nas!, zasavskega prvaka je v pol nem razmahu. Bogate nagrade so razstavijo, ne v telozbenem oknu pri g. inž. Pavki Koblerju na Glavnem trgu. Največ za I nimanja je »a prvo darilo, bicikelj^ ki je vreden 1400— Din. Na čelu zmagoval ne vT6te je S Gemedel, ki je podrl do_ sdej v treh lučajih 22 kegljev. Tekmovanje se bo zaključilo v nedeljo zvečer Tekmovanja se lahko udeleže tudi keg 1 Ijavci rz drugih krajev. Iz škofje Loke Razširjenje škof Ijeto&kega vodovoda. Za javnost skoraj neopaženo sta bila v m-_ deljo popoldne priključotiA P^d Sv. Lov renctin sedanjim vodovodnim napravam. dva nova studenca, ki bosta dajala i!n<\ no do 3O0 hI vode. Z deli so pričeli v začetku avgusta in pri napeljavi cevi v dolžini 500 m, niso fcavJi pi-^^nih tožk<* tako, da je bilo vsv d pravvča^uu pravljeno. Vodo novih studencev je pregledal Higijenski zavod In izrekel o nj! najugodnejšo sodbo. S priključitvijo d ven novih izvirkov se Je kapaciteta loškega vodovoda toliko povečala da je povsem upravičeno upanje, da s'kotja Loka glede vode ne bo zašla poleti v prevelike težkočei kakor je bilo večkrat doslej- Vs<-delo so opravile domače roke, atroške je pa nosilo Vodovodno društvo, ki je last nik vodovoda. — Sokolsko članstvo vabimo, da se udeleži proslave kraljevega rojstnega dne drevi ob 20.30 v Sokolskom domu. Sodelujejo pevci in orkester. Na sporedu je pa tudi slavnosten govor in deklamacije. Služba božja na kraljev rojstni dan bo ob 8. v župni cerkvi sv. Jakoba — Sokolski javni nastop bo v nedeljo 8. t. m. popoldne> boda ne na novem telo. vadišču v Puštaloi, temveč kakor vsa zadnja leta za klavnico v Fužinskem pred. mestju. Novo telovadiftoe namreč še ni povsem urejeno in zato za nastop nepripravno. — Pušta I in njegovo ime. Ime Pušuil bo treba zaradi tujega izvora nacionalizirati. Pravijo, naj bi se imenovala va_ sica Hrrbec ali pa Gradišče. Končna odločitev o tem vprašanju še ni padla. Iz Višnje gore — Gradnja nove c^ste na Polževem lepo napreduje. Do vasi Za vrtače je v glavnem že dograjena^ tako da lahko vozijo po nji vna vozila. PoiLr g. Meriak se na vse načine trudia da čujurtnilj znfcia klance in da bo oosia čim lopse speija. na. Vsa cesta se hkra»ti tlakuje^ da bo sjnosobna tudi za najtežji promet. Pri temi se pa strugo pazi, da ao stroški čim manjši Prebivalstvo našega kraja je ceste aeio veselo, saj ae z njo šele odpira možnost boljših raaner. Naša davna žedja je nam končno icq>oiLnjena< doneli smo z«ezo z zunanjim svetamt na katero bi bili txi-oer čakali kdo ve kako dmlgo Iz srca smo hvaležni banski uspravi, ki je poka. zala popolno rajsujine vanje uaših življenj-i*kih potreb, globoke* hvaležnost pa dolgu jemo uuli predsedniku SK Polža in*. Srak ijetu, ki nam gre na roko ne samo pri gradnji cesfco, temveč vedno ka p*wwodt tako da se moramo naravnost čuditi od. kod jemlje toliko požrtvovalnosti,, potrpež 1 ji vos ti in zaupanja v končna zmago dobre stovari. Bazznič^ja že tudi o napeljavi elektrike, da bi nas rešil smrdljivega pc-troAeja in nevarna.-n požarov Njegovo dek> prin^-aa vebfc-u .^ootrist vsej okolV!„ kar Se bo prav pokazaJjo fcele pozneje. Zdaj je med nami Se nekaj Lakthf ki gledajo na to delo skozi očala lastne korU sti kakor je na tometlh pač navaoat pa tuđi njim se bodo koaično odVprle oči Iti spoznali bodo, da so bfH t zmoti rn da je bilo njihovo razdtrahv> dok) nJim samim v škodo. — Nov grob. PreteikSi teden je uzmrka v ljUibl jonski bolnici !(»bra gospodinja in skrbna mati Cecilija Berus. žena posesl_ Etika iz Nove vasi, stara komaj 34 let. Kak na prsih ji je pretatrigel nit življenja. Zapušča moža in dva nepreskrbljena otiTOČiČka. Bodi ji lahka aemlja| težko prizadetim svojcem naše laki ono f*o-žalje! — Vandatizem na cesti. Ko se je peijal te dni z avtomobilom po cesti mrmo gostilne }iBri Kamnioanu< na HimU-m zdravnik da\ Pedron mu je ne«zna.n deček vrgel kamen v šipo ki se pa k sreči o i rsisbila. Staraj poučite svoje otroke, da se v bodoče take reči ne borjo dogajale, saj nam dodajo sramoto prod svetom, la_ h ko pa povzročijo težko nesrečo. _ Nesreča pri kopanji peska. Pretekli teden je kopal pesek sta posestnika is Sjpocmje Drage Ludvik Trap in. Nenadoma se je mtrgaka debela plast pe**ka in ga. zamota persi. Zlomilo mu je dva. krat nogo zadobtl je pa še druge resne poškodbe. ' Zdravnik dr. rodran ga je takoj odpeljal v ljujbd jonsko bo*n*co. _ Letalo nad Polževim. Tako vae smo še vi71,4j m doživeli, nazadnje je pa pri. brnelo nad Polževo še letalo. Ce bo šlo tako naprej, bomo kmalu imeli pri nas tudi letališče. V torek smo nenadoma začuli brnenje motorja, kitalo se je spustilo nteko^ da smo vfcd&li, kako je pilot meha! v pozdrav zaknižilo je dvakrat nad domom na Polževem, potem ee je pa zo pet dvignilo v zračne višave In hoprnflo v daljarvt. Ljudstvo je biko seveda vse na nogah, saj smo mislili, da se bo letalo pred domom spustilo in da stopi pilot na kozarec cvička. Morda H U to storil samo ravnine ni pripravne^ da bi evo_ jetga konjiča ustavil hi zopet pognal, ko bi se oba okrepčala. Pač pa upamo, tla bomo dobili kmalu nove slik«, krasnega doma na PValževem^ fotografi ranega Is letala. Iz Metlike — Smrt uglednega gospodarja. Danes teden je preminul po vsej Beti Krajini znani in priljubljeni trgovec g. Ivan Tram- pus, rojen v Metliki 9. januarja 18G6. Pokojnik je v 18. letu odšel v Ameriko, kjer si je zlasti tudi s pomočjo svoje žene pridobil prav lepo premoženje. Takoj po povratku v staro domovino se je pričel marljivo udejstvovata v domačih društvih in raznih zadrugah. Pokojnik je bil med prvimi člani našega Sokola, dolgo vrsto let je bil pco^načeLrrik Prve dolenjske posojilnice v Metliki, a več let je vodil tudi metliško Združenje oortnikov. Dokler mu je dopuščalo zdravje, je bil vedno tudi velik prijatelj zelene bratovščine. Zadnja leta so mu moči pričele vidno popuščati, dokler ga ni rešila nnrt dolgotrajnega hudega trpljenja. Pogreb pokojnika je bil ob izredno veliki udeležbi v soboto dopoldne. Težko prizadeti soprogi hi sinovom naše iskreno sožalje! — Dar metliškim revežem. V apomm pok g. Ivana Trampuša, trgovca v Metliki, so njegovi stanovski tovariši namestu venca zbrali Din 200 za metaiške reveže. Stav. 201 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 5. septembra 1935. Stinu 5 100 poletov čez ocean V poldrugem letu so prenesla letala nemške „,Luft-hanse" v Južno Ameriko 4 milijone pisem Nemško letalstvo je proslavilo te dni pomemben jubilej. 25. avgusta je bil namreč absolviran stoti redni postni prekooceanski promet na progi Nemčija — Južna Amerika, kjer letajo letala »Lufthanse«. Poldrugo leto so letala »Lufthanse« v zvezi z letali južnoameriške letalske družbe Svndikato Condor Ltd.« po določenem načrtu. Tri dni in pol je rabilo letako za 14.000 kilometrov dolgo progo, letalo se je podnevi in ponoči v nepretrganih poletih. Ta zračna postna pot, ki vodi preko dveh kontinentov in preko Atlantskega oceana, ni postala samo posrednik za trgovino in kmetijstvo med Nemčijo in Južno Ameriko, temveč za druge evropske države, ter je pokazala, da je Nemčija vedno tam, kjer je treba zbližati narode, »gradsti mostove ter vzpostaviti promet. šče »SchwabenLand«. Od tu gre pošta dalje z deset ton težkim vodnim letalom, ki jo prepelje v Južno Ameriko. V Moote Video, Buenos Aires, Santiago de Chile in Rio de Janeiro namenjeno pošto prevažajo dalje letala cCondor Svndikato«. V nasprotni smeri se razvija promet po isti poti. Vzdrževati ta promet točno in brez vsakih incidentov ni baš lahko. In vendar so šli doslej vsi ti prekooceanski poleti po tarifi in z enim samim incidentom ki ga je treba omeniti baš zato. ker je rz njega razvidno, s koliko preciznostjo furikcionira zavarovanje te poti. 30. junija ponoči je zapustilo vodno letalo »Tornado« plavajoče letališče »Schwabenland«. Zgodaj zjutraj so z vodnega letala srx>ročn'i, da za<3-np motor ni v redu. Plavajoče letališče ..nipaiijf, ki si ga je podobtl ncouki prekooceanski zračni poStnt promet s svojo točnostjo ki vecrjo6tk>, as nam pokale najlepše v številkah. Točno 4 milijone pisem so prenesla letaki preko oceana. <5e hi naložiH vsa ta pisma drago na drugim, bi sega&a 1600 metrov visoko. Da so prišla vsa ta pisma v roke naslovnikom, so morala letala •ašjufthan&e* preteteri 1,400.000 kilometrov, od tega 710.00 km preko oceana samega, hfi se dolgo tega, ko je ves svet skivil kot največjega junaka prvega človeka, ki je preletel ocean. Zdaj so posta Ti poleti čez ocean z letali »Lufthanse« nekaj samo po sebi razume vnega in vsakdan jega, za kar se skoraj nrbče več ne zmeni. Tn vendar xassrržrjo »l^rrthanaiTta« letaku da se rodi njm ob stotem prekooceao-skem poletu spomnimo. Kot prvi, odnosno drugi pflot, so peese-teli ocean kapetan Balkeobun-g 35-krat, kapetan Alisch 32-knat, kapetan Geautoff 22-krat, pilot Blume 22-krat, pftot von gel 18-krat in volonter HefJtenrnacher tudi l^krat. Največkrat je pa preletel ocean letalski strojnik Otto Gruschvritz, ki rme za seboj že 37 prekooceans. poletov. Ko je ^Lufthansa« 2. feb. KW otvorila zračni poštni promet z Južno Ameriko, je bik> vse do najmanjših podrobiioeti pripravTje-no, da bi se razvijal ta promet laftko ki brez incidentov. V začetku so letaki enkrat v 14 dneh, pozneje je pa nastala potreba po vsekotedenakem prometu v obeh smereh. Tudi poštne pošiljke so se množile od dne do dne, kar je najboljši dokaz, da je bila nojno potrebna fiim hitrejša in pogostejša zveza med tema dvoma kontinentoma. V začetku so rabila letaka za pot 6ea ocean 4 do 5 drri, kar je že pomenilo veliko pridobitev na času, kajti navadna pošta rabi še zdaj za isto pot cele tri tedne. Sčasoma se je pa pokazala potreba, da se tudi ta čas poleta skrajša m tako je že letos 30. marca rabilo prvo letalo za isto pot tri dni, odnosno tri dni ki pod. Vsak četrtek se dvigne na VetaRšcu v Stuttgartu brzo poštno letalo m krene proti Sevrtti. Tam prevzame posto Junkersovo tri motorno letalo m jo prenese na plavajoče letari- *kSchwaibeiilanu« je takoj Krenuo ua pomoč vodnemu letalu, ki se je bilo spustilo na morje. Od nasprotne strani je pa po-hrtek) na pomoč plavajoče letališče kata-perft »Westfalen«. Tudi »Grof Zeppelin« je bM. baš na poti v Južno Ameriko, je prejel radiobrzojavko s »Tornada« ki mu je pohitel na pomoč. Posadka vodnega letala se je počutila dobro, samo hrane ji je btso zmanjkalo zaradi nepredvidene zamude. Pa rudi ta problem je bil kmalu resen. Lačna posadka je poslala radiobrzojavko »Orofu Zeppelinu« s prošnjo, naj ji priskoči na pomoč z živili. In ko se je pojavil zračni orjak nad vodnim letalom, so spustili iz gondole polno košaro najboljših jest vin m svežih pijač. Cez nekaj ur se je pa že pojavilo na obzorju plavajoče letališče »Westfalen«. Vso pošto so tasoj pretvorili in z rezervnim vodnim letalom, ki je bilo na krovu »Wesrfalna«. so jo poslali naprej v Evropo. S tem ie bil ta incident srečno opravljen in omeniti je treba samo še. da ie vodno letalo na preostalem delu poti nadoknadilo skoraj ves izgubljeni čas tako, da so bile pošiljke dostavljene z neznatno zamudo. SO let cepljenja Letos je minilo 50 lei, odkar je Španski biotog Ferran prvič v zarodov in i zdravnistva oepil z živimi mikrobi žival proti nalezljivim boleznim. Dokazal je, da morski prašiček, ki mu je vbrizonil nekaj bacilov kolere, ni dobil te bolezni im da je celo po-stel odporen proti nji. Prav je pojasni) to, da se začne telo bran M i bakterij, Se jih vbrda^gamo vanj. Telo izloča proti snovi, ki so bakterijam škodljive ali pa uničijo veaj * strope, ki jih izločajo bakterije. Kadar je mnlkrobov v telesu malo. jih premagajo protiemovi. ki jih izloča telo. Teb protisnovi le preostane tako, da bodoče mikrobe takoj uničijo, čim se pojavijo. To je smisel odpornosti. Ce pa pride v telo naenkrat toliko mikrobov, da se močno razmnože. Še pred no more teJo izdelati dovolj proMsnovi. tedaj tek) Tiboli in potem je vorasanje, ali bodo zmagafe bakterije ali \mm\mwmk\ Ta borba je bolezen ka preprečiti se da s cepljen jem. Ko je delal Ferran svoje poskuse, je dpa-niji baš grozila epidemija kolere. Farraa je cepil na tisoče ljudi proti koleri sn tako je epidemijo nrapreoM. Poatai je vitel j cepljenj* proti koleri, pa Mi drugih eepajenij proti naierijrvrra botc Pozneje so prišli učentjaki ne to, da ni *re-ba vorimpati živih bakterij, da teto na to reatfire in začne izdelovati protionovi. Zadostuje že, Če vbrrapumo v telo bakterije, tako zvane vakeine. Kipar in politiki f> j lični francoski umetnostni kritSk CVau-de Roger lim pripoveduje v neki reviji zanimivo anekdoto v dokaz, kako zavzema v modernem kapanstvu v nasprotja z akar dom ion© skulpturo podrejeno moaso, osnutek. Neki minister je po doipem okflsfsnja rfdenffl poverit 1 Aristidu MaiOova iadeJavo spornemika rervolun*jonanju Augustu Blan-qin, zagrizenemu sodafisfcu, 3rf je presedel pod vlado LodVrika Filipa veifino t*X>']Gam boma^a življenja po ječah. Ko je bil apO* merdk naročen, §e obiskaAo MaHola vsfcpo-fitlko*, da bi §M vrraiteli po ojegomn omortitoo. AfaJUoi Jim je oojgovorfl m evo jim aveoečim kaCalonakirn naglasom: Nago žensko vam oapravkn t — Nafto žensko ? Zares ? Pa menda vendeir o«. Sa»j vendar ve-đfce. da je Jereba nprdobfti mučen ika. — 9aj vam pravimi, da naredim nago žensko, je odtrovorii! Mavltol mimo. Ali pa ne mislilte, dragi mojoteir, da bi karalo opozoriti bodiei na ^baed post«vi, asi pa na besrelietu na oajvažnepe politične dogodke v BBanouiievern Sjtjejafa, na njegovo taljenje m ngegove poskuse rx3ibeismnti iz ječe ? Oh. datfte mi no mir % asetaJ temi Morijami. Nac?o žensko vam Saj \-endar poenom večera Kanqtrtja. In Manllol je napnavil *o krasno, potno moSno, kakor lok napeto pos*a»vo in «wJTja je bfla raa«tayrjerja turi i v Bervede-| ru. Dali ji je ime: ITolBnijena vSv-ofcoda; obe roki srta bfili zvezan i. To je edinStjven ekn-bol, edino namiga vanje na junakovo žvv~ Menje. ^z— Zvočni kino Ideal ~ Samo le danes ob 4 7. in 9*/4 uri Dorotea Wieck v prekrasnem delu USPAVANKA (Španska romanca) '-topnina Dni *-50 6 50 in 10.— Barbusse na zadnji poti V ponedeljek so v Moskvi spremili na zadnji poti slavnoga francoskega pisatelja Honri Barbuesa. Kreto z njegovimi zemskimi ostanki eo prepeljali na baltij-eki kolodvor. Zadnjo čast so izkazali mrtvemu pisatelju med drugimi Molotov^ Kaganovič. Čubar, Mkojan in akademik Karptneki. Od Barbussa so se priali poslovit tudi mnogi odlični ruski pisatelji, znanstveniki, osebni prijatelji in velika množica prebivalstva. Pred kolodvorom je stala Častna četa, po zraku so pa krožila letala in izkazo vala sJavnemu pokojniku zadnjo čast. Barbussovo truplo so prepeljali Iz Moskve v Pariz kjer bo po*o*eno k večne, mu počitku Hotel „Anaa na Sv. Planini Trbovlje, 4. septembra Poročali smo že, da gradi tukajšnji go- stRniear ^. Gri*:.i !un4t». Ui :t,t-w«» i'u tzjavt lastnika Ibooo ceno Tsn&njie loico da bo otrtek m od prenašala prtljago vetrn turistom in dnieTtoi izletnikom od blizu in SaJfC na Sv. Plani no, kar bo vsokakor zelo ugodno za wm& Iti so rlh do»loj mučili leflai aahifjlnfkl ne *tnmi pout. Ljubljanski otroci v Šil] evici Ljubljanska mestna občina zgradi tam počitniški dom za revne otroke Ljubljana, 5. septembra. Te dni se je vrnila iz Silje-vice, kjer je preživela 23 solnčnih dni ob kopanju in zabavi, kolonija deklic, ki jih je poslala tja mestna občina ljubljanska na letni oddih. Na kolodvoru jih je pozdravil duševni oče te kolonije, mestni fizik dr. Mavrici j Rus. starši so pa odvedli svoje ljubljenke zagorele in polnolične, domov. Ti ho, kakor da se ni zgodilo nič posebnega, se je tako zaključil zadnji akt. ki pa je za svoj početek in nadaljnji razvoj potreboval toliko nesebičnega dela in ljubezni do bližnjega, da ga nikoli ni moči dovolj oceniti. Duša vsega gibanja je bil dr. Mavrici j Rus, pomagalo pa mu je nebioj požrtvovalnih rok, seveda se je tudi tu, kakor v podobnih pokretih sploh, v največji meri udejstvovala ženska roka. Pred leti je bilo ime Sv. Jakov - Siljevica med nami še docela neznano. Za našo ožio javnost jo je odkril šele zobozdravnik dr. Milan Perico, ki si je tam v družbi s tovarnarjem g. Mergenthalerjem sezidal kom fortno vilo. Po njem je postal na Siljevico pozoren dr. M. Rus, ki ga je takoj navdušila idealna lega, kristalno čista voda in pred vsem blagodejna samota Siljevica leži na obali med Kraljcvico in Crikvenico in ima redno zvezo z ladjami. Poleg tega vodi tik nad njo avtomobilska cesta s Plas v Orikvenico tako, da je s te strani več ko dovolj preskrbljeno. Nasproti nje, kakih 800 m dalje je obala Krka. Ta kraj je kakor večina obale Hrvatskega Primorja izpostavljen ostri burji, ki pa v sezonskih mesecih izvečine ne nagaja. Letos je brila v vsem pet ali šest dni. Kar pa je na tem dobrega, je to. da izčisti zrak in morje, ki pa radi tega ni nič hladnejše Na obali, tako v kraju samem, kakor tudi na plaži, so izvirki sladke vode, kaT je skoraj neprecenljivo posebno v letih suse, kakorS-no je bilo letošnje. Vegetacija je skromna, občina pa pokrajina sistematsko pogozdujejo in se uspehi že kažejo. Prebivalstvo je bilo sprva nekam rezervirano, leto hile kolonije nameščen« v dveh velikih sobah občinske šole, ki jo je dala občina hvale vredno brezplačno na raapolago. kuhalo se je v pritličju, obednica pa je bila na prostem rta dvorišču, kjer se je vršila jutranja gimnastika, zvečer pa K?re, a za zaključek petje ob spremijevanju kitare in gosli. Hrana je bfla prav izdatna, dopoldne so dobivali otroci še kruh / marmelado na plažo. Ob zaključku posamezne kolonije so se vršile plavalne kn skakalne tekme. Zmagovalci 90 brri obdarovani z raznimi darili. Razum1jrwo, da je radi vwe-ga tega ves čas vladalo izborno razpoloženje in da se je deca težkega srca ločila od morja in tovarišev ter tovarišic, s katerimi so navezali tesne stike ob kopanju, prepevanju, ribarjenj«« in nabiranju školjk. Ob nedeljah je tarnožnji župnik uvedel posebno mašo za kolonijo, da je lahko krnski OuSa na kopanje. Pri mmSi 90 prepevale deklice pod vodstvom nadzornice i?dč. Reh* Klemenčičeve, Ob4ačne dni, ki pa jrh je bilo samo nekaj, je kotonija porabila za izlete v bližnjo okoheo. V nedeljo teden je občinski odbor iz Šiljevice sklenil da odstopi del svoiega zemljišča nad plažo v svrho zgraditve počitniškega doma. One dni se je tamkaj mudil na oddihu predsednik mestne občine ljubljanske dr. Vladimir Ravmihar, ki je dokončno uredil to vpračanje. Če ne bo do sebnfh ovir, se z graditvijo prične Se le toanjo jesen. Načrt arhitekta Spinciča v gktvnem uveljavlja stavbo na tri terase, katerih vsaka je pomaknjena ~iazaj, ..»»ta! prostor pa bo prekrit z enigervarjajočo tera ano streho, pod katero bo dovolj zavetja za vsak primer. Spodaj bodo kuhanje m drugi gospodarski prostori, srednji b*ok je na men jen 2a »parnice, a xadrrji ca sobe privatnikov. Ker za enkrat ni dovofj kritja za zgraditev cele stavbe, se bo zidak) postopoma več let. V SMjeviei bo zrasla iz tal nova zgradba ki bo glasno govorila o plemenitem strem ljenju ljubljanske občine, kako lajšati socialno bedo, saj so bili in bodo v kolonijo sprejeti najpotrebnejši otsoci povsem brezplačno Plemenitim in nesebičnim pobornikom, na čeki jim mestni fi-zA dr Mavrici j Rus. zaslužijo vse priznanje Ras vrne pok lir - Gospod doktor, kako to, da liko pacijentov? - Ker ne prepovrirtiajnm to-ptti in >SLOVlNSKI NA ROD«. Četrtek, 5. eepterafar* »06. Btm. 20! 22 2tct SSss —Ah, oo ima gosta, Siiss ? — je vajMaM in se vrgei v naslanjač. Rabbi Gatoriel se je pokloni!, počasi in ne posebno globoko, potem je pa zri mirno in pozorno na princa, dočim je stal Siiss globoko priklonjen. Pred mirnim, kalno sivim kabali&tovim očesom je izgubii princ ves svoj divji pogum, zavladala je mučna tišma, dokler je ni prekinil Siiss. To je Njegova Visokost, stric, to je j>rinc wiirtemberšfei, moj vzvišeni pokrovitelj. Ker je pa rabbi Gabriel še vedno molčal, se je princ nekam prisiljeno nasmehnil, rekoč: — On je torej tisti zagonetni Žid, ki je o njem tu že vse čveka ? Alkimist je, ali zna delati zlato ? —Ne, — je odgovoril rabbi Gabriel mimo, — zlata ne znam delati. Princ je snel rokavico in se udaril z njo po stegnu. Iz polnega, gladko obritega obraza z majhnim, ploščatim nosom so zrle nanj srepo in neprijetno prevelike sive oči kalnega, otožnega leska, Maga si je predstavljal čisto drugače. Spomnil se je prijetnega občutka, ki ga je imel na magičnih seancah. Tu je bilo pa tako mučno, kakor da zrak polagoma uhaja iz sobe. —Zelo se 7,qT"Tr>aTr> za alkv/nistižne poskuse, — je dejal princ čez nekad časa. Će bi hoteli k meni v Beograd, — naenkrat je začel Sussovega strica vi* kati, — nisem bogat, vaš nečak ve to bolje od mene, vendar bi pa imeli lepe redne dohodke... —Nisem alkimist, — je ponovil ka-balist. Zopet je zavladala mučna tišina, ki je polnila sobo kakor dušeča megla, legala na ljudi ter jim jemala samozavest in vero vase. Naenkrat, kakor da hoče šiloma pretrgati spone, je princ visoko dvignil levico in jo pomolil ka-balistu pred oči. —Toda tega mi ne morete odreči, mag, — je zaklical s prisilnim nasmehom. — Povejte, kaj citate tam---— in nastavil mu je dlan pred oči. Bila je čudna roka, Dočim se je zdel njen hrbet, ozek, dolg, koščen in kosmat, je bila dlan mesnata, kratka in široka, Rabbi Gabriel se ni mogel izogniti pogledu na to roko. Stopil je korak nazaj in komaj se je premagal, da ni pokazal svojega začudenja. Vsem je po- stalo še boij mučno, še boi j nerodno.— Govorite vendar, — mu je prigovarjal princ. — —Ne zahtevajte tega, prosim vas,— je odgovoril kaharist, ki si še ni bil povsem opomogel od presenečenja. —Če mi hočete prorokovati kaj hudega, nikar ne mislite, da se bom onesvestil kakor slabokrvno dekle. Bil sem v mnogih bitkah, imel sem dvoboje na najmanjšo razdaljo, smrt je frčala mimo mene na širino prsta, — Poskusil je nasmejati se. — Mar mislite, da me bo spravilo iz ravnotežja, če mi bo star žid prorokova! nesrečo ? —Ne zahtevajte tega, — je prosil kabalist. Ni povišal glasu, toda njegove ledeno hladne oči so se upirale v princa, ki nekaj časa ni mogel najti nobene besede več. Ostro, globoko in kratko so bile zarezane na širokem ži-dovem čelu tri brazgotine, zlovešča črka. Tedaj je pa zagledal princ Sussa, ki je bil stopil ves prestrašen kora!- nazaj. In razjezil se je ob misli, da stoji pred tem starcem smešen in slaboten. Znova mu je pomolil roko pred oči m zakričal ukazujoče: Govori ! Rabbi Gabriel je spregovoril — in njegov osorni vsakdanji glas je zvenel v prinčevo razburjenje strahotneje, ne- go bi hala mogla to storiti še tako ka kretnja in magična vragolija.— Dve stvari vidim. Prve vam ne povem. Druga je pa vojvodska krona. Princ se je ves presenečen zasmejal skozi nos. — Gromska strela ! To je pa že od sile, gospod mag ! Ne prono-kujete mi, kakor drugi hiromanti in astrologi velikega sijaja in slave aii kaj podobnega. Raje takoj vojvodsko krono ! Tristo vragov ! To se lahko moj bratranec veseli. Rabbi Gabriel ni odgovoril. — Odpotujem drevi, — se je obrnil k Sussu.— Ostane pri tem, kar sem rekel. Priklonil se je princu in odšeL —Ta tvoj stric ni posebno prijazen,— je dejal Kari Aleksander Sussu, hoteč s smehom pregnati svojo zadrego. —Oprostiti mu morate, Visokost,— je odgovoril hitro žid in tudi on si je prizadeval premagati svoje razburjenje. Čudak je in samotar. In čeprav je njegovo vedenje vredno vse obsodba, je to, kar je prorokova!, tem razvel^-vejše, — je pripomnil, ko je bil že premagal trenutno zbeganost. —Da, — je menil princ, — toda to, kar je zamolčal, to bi rad vedel. Zrl je predse in risal z mečem kroge po tleh. —Kaj hočete, take čudne misli mu roje po gfaMt, — ga je tolažil Suaa, — To, kar smatra za važno in za veliko zlo, je v naših očeh smešno, ker gledamo na življenje tako, kakor je v resnici VojvodHka krona je resničnost. Nesreča, ki je ni hotel izdati, je pa v naših očeh samo domišljija, prazen nič. —Vojvodska krona ! — se je zasmejal princ. — Vaš stric vidi zelo daleč. Zaemikrat žrvi še moj bratranec in njegov odrasli sin, a ta dva ne mislita na to, da bi se komu umaknila. Vojvoda je celo sklenil mir s svojo soprogo, da bi zaplodil še več trdoživih otrok. Princ je vstal in se pretegniL — Hej, žid ! Ali hd mi hotel dati hipoteko na wurtemberški prestol ? Zakrohotal se je in udaril Sussa po rami. Siiss mu je pogledal spoštljivo v oči. — Na raapolago sem Vaši Visokosti z vsem, kar imam. Z vsem, kar imam, — je ponovil. Princ se je nehal smejati m uprl je pogled v fmanonika, ld je sta! pred njim zelo resno m še z večjo spoš^lji-vostjo, nego dotlej. —Dovolj je šal ! — je dejal naenkrat Karel Aleksander. Vzravnal se je kakor da stresa raz sebe nekaj bujega, nadležnegr MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo In veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA. Tvrseva cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L Za šolarje dobra in cenena oblačila 6i nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 4/L STAnOVAMA Beseda 60 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE DVEH SOB kuhinje in pritiklin išče boljša stranka za november. Si-grnreai plaonik. Ponudbe z navedbo najemnice na upravo >Slov. Naroda pod »Čistost*. 2502 STANOVANJE IN HRANO eventnelno samo stanovanje^ nudim dvema dijakoma po nizki ceni. Informacije daje Žužek. Florjanska 19/1. 2621 PRODAM HI SO ste v. 31 Rogatec, vrt, 2 gozda. Nekaj hipoteke. Vzamem tudd hranilne knjižice nagni, hranilnic po dogovorjeni ceni. Vprašanja na Rojko Ivan? Grajski trg 7^ Maribor. 2620 TRGOVSKI LOKAL e etaco-vanjean^ pripraven za vsako obrt se odda na glavni cesti Jesenkve, Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3604 DIJAKINJI sprejmem v dobro oskrbo. Glasovir, kopal, niča. Blr»iwpi*ova 3/1. levo. 2625 GLASBA Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din r\ratek 6rn klavir ee zaradi selitve takoj ugodno proda. Ogleda se Pod Rožnikom cesta I. št. 9. 2505 2 ES TROM PETE normalne uglasitve v dobrem stanju zamenja za krivolovke B ali kupi Slav k*. Repe Bled. 2-6.27 POSEST LEPA ŠTAJERSKA JABOLKA po, ugodni ceni prodaja >Bkonom