vtak dan raaen aobot, nedelj
in praznikov.
jssued daily except Saturdays, Sundays and Holidays
^0-YEAR XXXIV.	Cena lista je $6.00
PROSVETA
O à	' •
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški in upravniški prostori: 1667 South Lawndale Ave.
Office of Publication: 2687 South Lawndale Ave. Telephone, Rockweil 4004
M	m,tt*r January II. isaa. st Um pel officr
st Chics,«,. lUiuol,, und,, Acl of congre* oí ÏÏIrcTl. »?5!
Letalski napad na japonski otok
Ameriški letalci potopili tri japonske parnike v filipinskih vodah. Japonci izgubili sto boj
•I i . _ I__1 '«I.__ 1 V	• n	.
padalci se spustili na tla v ozadju nemških bojnih črt in razbili komunikacijske zveze. Angleži bombardirali orožne in municijske tovarne v pariškem distriktu
__CHICAGO. ILL.. ČETRTEK. S. MARCA (MARCH ft). 1942
Acceptance for mailing at special rate postage provided lor in section 1103, Act at Oct. 3. 1917, authorised on June 4, 1018.
Subscription |6.00 Yearly STEV.—NUMBER 45
Senator okrcal ameriške f irme
Sovražnik informiran o vojaških tajnostih
Waahington. D. C.. 4. marca.—
Senator Joseph C. 0'Mahoney,
nih letal v bitkah nad Javo in Burmo. Ruskii^emokrat iz Wyominga, je dejal,
1 da so nekatere ameriške kompa nije, ki sklepajo pogodbe z vla do glede produkcije bojne opreme; povezane z mednarodnimi karteli, katerih delničarji so tu di Nemci in da so te odgovorne, da sovražnik dobiva informacije
0	miiitarističnih tajnostih. To izjavo je senator podal pri zaslišanju o načrtu federalnega justič-nega departmenta glede uhaja nja vojaških tajnosti. On je dejal, da prihajajo vojaške tajnosti iz teh virov v večjem obsegu kot pa iz člankov v časopisju.
Po 0'Mahoneyjevi obdolžitvi ameriških kompanij je senator Austin, načelnik justičnega pod-odseka, prekinil zaslišanje, za-eno pa je naznanil, da bo pozval justičnega tajnika Francisa Bid-dla, naj sestavi nov načrt In ga predloži pododseku.
"Čudno je to, ker senatni pod-odsek sploh vodi zaslišanje o uhajanju važnih miiitarističnih informacij, kp pa je očitno, da so mogočne ameriške korporacije sklenile dogovore s sovražniki," ,ie rekel 0'Mahoney. Senator Austin je potem izjavil, da so bi-
1	dogovori med temi korporaci-ami in mednarodnimi karteli
sklenjeni pred japonskim napadom na Pearl Harbor. 0'Maho-ney je potem citiral slučaj Bausch & Lomb Co., ki izdeluje steklene leče za ameriške podmornice. Ta je objavljala poročila, koliko teh leč izdela in HtoMttrjr natančno vedela, koliko podmornic zgradi Amerika. Senator je naglasil, da je to resna stvar in da mora kongres nekaj Šariti, da zamaši luknje, Skozi katere uhajajo informacije o vojaških tajnosti|i.
San Francisco. Cel.. 5. marca.
-Trideset letal, najbrže ameriških. je bombardiralo Minami Toku, japonski otok v grupi Marianas. se tflasi radijsko poročilo iz Tokija. Ta leži okrog tisoč milj severozapadno od ameriškega otoka Wake, ki so ga okupirali Japonci, in 1200 milj južno-vzhodno od Tokija.
Tokio poroča, da so Japonci sestrelili sedem letal in da so bombe razdejale eno poslopje in ubile ter ranile osem oseb. Naznanilo o napadu na otok je bilo objavljeno v japonskem in angleškem jeziku.	%
Honolulu, Havaj, 5. marca.— Štiri bombe so padle na to mesto včeraj, poroča poveljstvtrameri-ške armade. Bombe so vrgji japonski letalci in ta je bil prvi napad od 7. decembra preteklega leta. Bombe niso povzročile nobene škode.
Washington. D. C.. 5. marca.— Vojni department je naznanil,' da so ameriški letalci potopili tri japonske parnike, katerih skupna tonaža je znašala 30,000 ton, v zalivu Subic, ki leži severno od Bataanskega polotoka.
Bandoeng, Java, 4. marca.— Hulandske in sav^zniške čote.so fronte.
pognale japonske invaderje nazaj sedem milj v nekem sektorju in začele protiofenzivo, da vržejo sovražnika nazaj na morje. Zavezniška letala in bojne ladje so tudi v akciji in bombardirajo japonske vojaške transporte. Komunike holandskega poveljstva pravi, da se je situacija izboljšala.
Ljute bitke se nadaljujejo v ozračju nad Javo. Holandski, bntski in ameriški letalci so pognali v beg 60 japonskih bombnikov, ki so se pojavili nad Ban-«*ngom, kjer je glavni stan zavezniškega poveljstva. Devet japonskih bombnikov je bilo sestreljenih.
p«gu. Burma. 4. marca.—Brit-r drže svoje pozicije ob( reki Sittang kljub srditim japonskim napadom. Letalci so [«vršili uspešne napade na ja-Ponsko vojaške koncentracije pri Kangoonu, glavnemu burm-m,J m(,stu. Nebojevniki so »umaknili iz tega mesta in Um 10 lč vojaške čete.
fjenerat Archibald Wawell, ki je bil razrešen kot vrhovni po-v«i'jmk zavezniške oborožene I"1'- »a Javi, je obiskal burm-Ironto na svoji poti proti 'n"'Ji On je bil imenovan za F^ljruka v Indiji, ''■adni komunike, objavljen zjutraj, pravi, da so Ja-'/«ubili sto bojnih letal v -'Mih i zavezniki nad Burmo ^ J»vo v zadnjih štirih dneh.
London. j^^^HH Cm mi
marca.—Admiral
riške bojne mornarice v bližini omenjenih otokov.
Vojni department je bil informiran, da so se japonske čete izkrcale v Zamboangu, filipinski luki. Ta leži na južnozapadnem koncu otoka Mindanao. Japon ske bojne ladje obstreljujejo obrežna mesta na tem otoku.
Moakva. 4. marca.—Ruski pa dalci so se spustili na tla v ozadju nemških bojnih črt in okupiranih mest, pobili več sto voja kov in zaplenili velike količine orožja, streliva in drugega bojnega materiala, se glase poročila s fronte.
Padalci so po razpršitvi nemške vojaške posadke v nekem mestu razdejali telefonske in telegrafske komunikacije in železniške proge. Nemška vojaška gnezda so bila zdrobljena v več sektorjih.
Druga vest pravi, da je 3400 Nemcev padlo v bitkah z Rusi na fronti pri Leningradu in Kalininu. Sovjetski letalci so razbili 60 sovražnih bombnikov v spopadih v zraku, sami pa so izgubili enajst letal. Sovjetske čete so reokupirale devet utrjenih mest in vasi v ukrajinski coni in drugih sektorjih južne
velika ameriška finančna pomoč braziliji
Wa»hington naznani sklenitev dogovorov
RAZVOJ KAVČU-KARSKE INDUSTRIJE
Berlin. 4. marca.—Nemške čete
so odbile sovjetske napade, podprte s tanki, na Krimskem polotoku in v Donski kotlini, poroča vrhovno poveljstvo. To priznava, da so Rusi dosegli nekaj uspehov v bitkah na južni fronti, toda na drugih se položaj ni izpremenil.
London. 4. marca.—Angleška letala so metala bombe na orožne in municijske tovarne v pariškem distriktu, ki zalagajo Hitlerjeve armade z bojno opremo. To je bil prvi napad na te tovarne, odkar je Francija kapitulirala pred Nemčijo.
Tarča bomb so bile Renaultove avtne tovarne v Boulogni, Bil-lancourtu in Neuillyju, industrijskih pariških predmestjih, v katerih je bilo uposlenih 20,000 delavcev v mirnem času. V Londonu trdijo, da so bombe povzročile ogromno škodo. Drugi roji angleških bombnikov so istočssno bombardirali nemška industrijsks središče.
Tekmovanje za vladna naročila odpravljeno
Washington, D. C., 4. marca.— Dona Id M. Nelson, načelnik odbora za produkcijo bojne opreme, je naznanil odpravo tekmovanja za vladna naročila. To bodo nadomestila pogajanja. Nelaon je dejal, da je bil dosedanji sistem v prilog mogočnim korporacijam, ki so v tekmovanju za kontrakte lahko potlsnl-
IF 1 Helfrich, vrhovni po-1 le' male firme na stran. Sedaj bc-landske bojne mor-]bodo lahko tudi slednje dobile
fell !
•Mil k<
•"'Tisk
C II.,.. Waak
Hon..,,, «1* »,
uujne mor- j oou<| mrinu iuui »i™-tj* '«lah Vzhodne Indije, naročila. Nelson je uverjen, da
poročajo tukaj- bo nov sistem oddajanja pogodb Mhkl krogi On je na- pospešil produkcijo bojne opre-
l">veljnik mornarice I me, •'fia admirala Thomasa	■■
! Sodišče podprlo injunk-
Ti D f- 4 ™c* r \cije proti piketiranja
department poroča, 'H ^ —»
" « riški letalci sestrelili San Franciaco. Cal.. 4. marca. J&ponskih bombnikov Državno vrhovno sodišče je s šti-".-.ku v blitini GU- rimi proti trem glasovom pod-
Ollar.
r
'«kov na Pacifiku Ti 1200 milj severovzhodnike.
)* posebno izkazal f "točnih Edward H. Sf I-ouiaa. ki je razbil n«kih bombnikov.
'r«ku je sledil ja-' r'*paán na enote ame-
prlo izdajanje injunkcij proti pi krti ran ju v vaeh slučajih, ko piketiranje spremljajo nesilja. Manjšina sodišča je izjavila, da odlok v bistvu odpravlja pravico piketiranja v Califomlji. Zadeva je prišla pred aodišftče kM rKial«iica konflikU med Elm Oil okrej« C»rk in ae razbilo Co. in unijo oljnih delavcev CIO. člani posadke m ee ubili.
Švedska pomoč grškim prebivalcem
Turčija sprejme pet tisoč otrok
Stockholm. Avedaka. 4. marca.—Švedska pošlje veliko pomoč s sodelovanjem Rdečega križa v obliki živeža, obleke In drugih potrebščin stradajočim prebivalcem v Grčiji. Parnik Hallaren, naložen s potrebščinami, odpluje iz Gothenburga proti Atenam prihodnji teden.
Uprava švedskega Rdečega križa je darovala $50,000 v sklad za pomoč finskim otrokom. Okrog 7000 finskih otrok je dospelo na Švedsko pred nekaj tedni, kjer ao jih vzeli v oskrbo družine in javni zavodi. Rdeči križ je prispeval dodatno vaoto $25,000 za nasičevanje norveških otrok.
Švedske avtoritete so izjavile, da so pripravljene sprejeti norveške otroke, katerim pa major Vidkun Quisling, norveški premier In Hitlerjeva ultka. noče dovoliti odhoda na Švedsko. On in drugi norveški naciji trdijo, da ne potrebujejo zunanje pomoči, čeprav je znano, da je na Norveškem veliko pomanjkanje.
Ankara. Turčija. 4. marca.—
Mednarodni rdeči križ je storil korske glede preselitve 9000 grških otrok, se glasi tu objavljeno naznanilo. Turčija bo vzela v oskrbo 5000 otrok, Švica 2000, ostali pa bodo poslani v Egipt in Palestino.
Nemško letalo ee $ razbilo na Irekem
Waahlngton. D. C.. 4. marca.— Amerika in Brazilija sta včera podpisali več dogovorov glede finančne pomoči tej južnoameriški republiki, da bo lahko pospešila oboroiitveni program in razvoj kavčukarske industrije Brazilija bo dobila od Amerike skoro $250,000.000 v obliki posojil in kreditov. Pričskuje se, ds bo Amerika dobila 60,000 do 70,000 ton kavčuka iz Brazilije letno v smislu sklenjenih dogovorov.	i
Razvoj kavčukarske in rudarske industrije v Braziliji je glavni cilj dogovorov. Ameriška fl nančna pomoč bo omogočila dosego tega cilja. Brazilija potrebuje najmanj ato milijonov dolarjev za izvedbo svojega oborožitvenega programa in konstruk cijo utrdb, na- svojem obrežju, ds se zaščiti proti možnosti sovražnega napada.
Dogovori ao bili sklenjeni po večtedenskih pogajanjih med reprezentanti ameriške in bra zilske vlade. Ti so v soglaaju s zaključki, ki so bili sprejeti ns konferenci sunsnjih ministrov smeriških republik, ki se je pred nekaj meseci vrlils v Rio de Je neiru, Brazilija. Ti se nanaša jo na skupno ^brambo zapadne hemisfere proti agresorjem.
V imenu Amerike so dogovore podpisali pomožni državni tajnik Sumner Welles In uradniki Export-Import banke, v imenu Brazilije pa dr. Arthur Costa, finančni minister, in Csrlos Martins, brszilski poslanik v Waahlngtonu.
Dogovori določajo med drugim mobilizacijo brazilskih produkcijskih sredstev, rszvoj in ekspsnzijo rudarstva v Itabari in drugih brazilskih pokrsjinsh, finančno pomoč Iz posojllno-najemninskega sklada, ustanovitev posebnega sklada po Rubber Reaerve Co., podružnici korporacije za rekonstrukcijo finsne, ln rszvoj ksvčukarske industrije ter povečanje produkcije kavčuka v dolini ob reki Amazon in sosednih pokrajinah.
Sodnik izključil Viereckovega odvetnika
Washlngton, D. C., 4. marca,— Odvetnik Emil Morosini, zagovornik G. S. Vierecka, Hitlerjevega agenta, je bil Izključen od nadaljnje udeležbe v procesu potem, ko je obdolžil federalnega sodnika P. D. Lettsa, da je prežet s predsodki proti obtožencu. Morosini je protestirsl, ker je sodnik ignoriral srgumen-te v prilog Vierecku. Obravnava je bila potem prekinjena. Viereck je obtožen, da je zadržal važne informacije, ko ae je registriral kot agent nemške vlsde pri državnem departmen-tu.
Domače vesti
Is Clevelsnda
Cleveland.—Dne 2. marca je umrl Frank Kramar starejši, stsr 64 let in rojen v Hrušici pri Ljubljani. V Ameriki je bil 37 let in tu zapušča sina, znanega gostilničarja. — Dalje je umrl Frank Skubic, star 60 let in doma iz Podiipoglave pri Mokronogu na Dolenjskem.—Bivši de-velandski rojak Jos. Strmole je pred dnevi umrl v Detroitu ln njegovo truplo je bilo pripelje no semkaj za pokop. Star je bi okrog 54 let,—Rojakinja Vavpo tfč, žena tajnika društva Lun der-Adamič, je padla na ulici in si zlomila desno nogo.
Mlnneeotake veatl
Duluth, Minn.—Matija Pogorele sporoča, da je prvič prišel na Ely pred 49 leti. Toliko v popravek prejšnje vesti.—V Eve-lethu je umrl Matt Mtroalavič, star 68 let in rojen nekje na Do lenjskem. Pred leti je vodil gostilno. Zapušča družino.
Naši vojaki
Indianapolis.—Od društva 34 SN P J so v službi Strica Sama naslednji člani: Albert Glegor, Joseph Semich. Avgust Marolt, Adolf Medley, Adolf Butara, Henry , Urbančič, Ciril Bajt, Frank Berkopec in Louis Metelko. Srečen povratek vsem!
Članica v bolnišnici
West AlHs, Wis.—Mary Jerman, članica društva 104 BNPJ, se nahaja v St. Joseph Hospits-u, kjer se je morala sadnja dni X>dvrečl težki operaciji. Člani n članice naj jo obiščejo. Žalja članstva je, da kmalu okreva.
Dodatek k veatl la Kanaaaa
Chicago.—Pokojni Mihael Tas-
en, ki je umrl pred ktitkim v Pittsburgu, Kana., ja bil rojen Gotni vasi, fsrs Smihsl pri Novem mestu, v Ameriki ps zs jušča omoženo hčer nekje > ^issouriju, tri polsestra v Mil waukeeju in tri bratranca v Chi cagu, v starem kraju pa brata in ne v Michiganu kot ja bilo prvič poročeno.
Morgenthau predložil nov davčni načrt
Armada počisti zapadno obrežje
Premestitev sovražnih tujcev naznanjena
San Franclaco( Cal.. 4. marca —General J. L. Dewltt, poveljnik vojaških distriktov na za< padni obali, je isjavil, du bodo veliki kompleksi ozemlja Cali fornije, Oregona, Washingtona in Arisone razglašeni za milita ristične cone in da bodo vsi sovražni tujci premeščeni is teh con. To velja za Nemce, Italija ne ln Japonce. Premeščeni bodo celo Japonci, ki so bili rojeni v tej deželi in so ameriški držsv-Ijani.
Najprej bodo premeščeni Japonci, potem pa Nemci in Italijani. Domneva je, da v omenjenih državah biva 200,000 so-vrsžnlh tujcev. Dlstrlktl, iz katerih bodo tujci izgnani, uklju-čujejo vse pokrsjine ob zspsdni obšli. VaČ tisoč Jsponcev živi v rodovitnih dollnsh ob Psciflku.
General Dewitt ni povedal, sil bodo v mllltarlstične cone, Iz katerih bodo aovraini tujci izgnani, poslsnl novi naseljenci. Jsponci so laatnikl bogatih ln rodovitnih krajev v Callfornljl in drugih zapadnlh državah.
Vlada mora dobiti </«• nar za financiranje vojne
OBDAVČENJE MEZ-DNIH IZPLAČIL
General Gamelin no/či na obravnavi
Daladier napadel jeklarski trust
Dublin. Irska. 4. marca.— Uradno poročilo pravi, da je nemško letalo treščilo na tla v
Kuba pritiska na argentinsko vlado
Buenos Aires, Argentina, 4. marca. — Zunanji urad je naznanil, da je Kuba pozvala ar-mentinsko vlado, naj ae odpove reprezentaciji italijanskih interesov v Havani. Sličen poziv je naslovila Argentini panamska vlada. Doslej je še pet ameriških republik apeliralo na Argentino, naj ae odpove reprezentaciji italijanskih interesov ln pri* čaku/e ae, da jim bodo v tem sledile ostale držav«, ki so pretr
Vsi j gale diplomatu ne odnošeje c o-
Riom. Francija. 4. mar c s—General Maurice Gustave Gsmelln, bivši vrhovni poveljnik frsneo-ske oborožene sile, ni hotel od-govarjati na stavljena vprsša-nja na obravnavi pred vrhovnim sodiščem in ne zagovarjati sebe in armade. On in drugi bivši francoski voditelji, med kste-rims sta bivša premierja Edou-ard Daladier In Leon Blum, so bili postavljeni pred sodišče ns obtožbo, ds so pahnili nepripravljeno Francijo v katastrofalno vojno z Nemčijo.
Ko je Plerre Csous, predsednik sodišče, čltal obtožnico proti Gsmelinu, je slednji la ponsv-Ijsl Izjsvo, da nima kaj prlsts-viti. "Ali ne mislite, da armada, katero ste vodili v boj, potrebuje obrambe t vaše etrsniT*' gs je vprsŠsl Caouk
"Kako naj {govorim sa obrambo armade v položaju, v katerem ae nahajam," je bil odgovoi
ICdma druga prila, ki je govorila na obravnavi, je bil Daladier. On je dejal, da so indua-trijski voditelji sabotirali produkcijo orožja, dokler niao bile
Pastorji obrnili ~ hrbet Quislingu
Verska vojna na Norveikem na vidiku
, Bern. Iviea, 4. marca.—Samo osemnajst izmed 1500 pastorjev se ni pridružilo norveškim škofom, ki so reslgnirsll zadnjo nedeljo v snsk protesta proti dekretu premierja Quisilings, Hitlerjeve lutke, ds morajo vsi o-troci v starosti od devet do o-semnsjst let stopiti v njegovo nscijsko stranko. Zadevna poročila so dospela v Bern Is di-plomatičnih virov.
Prvi je resignlral Škof Elvand Berggrav v Oslu, nakar so mu vsi ostsli škofje sledili. Norveške Je zdsj brez cerkvfcne hierarhije Quisllng ne more ns-domestlti teh škofov. Osemnsjst pastorjev, ki so se postavili na njegov stran, ne more biti imenovanih za škofe.
Izgleda, da se bo iz borbe med cerkvijo in državo razvila verska vojna" na Norveškem Masna reaignecija škofov je prvi korak v to smer. Skof Berggrav se je uprl nacijem že v Januarju 1. 1940 in ostro obsodil dekrete, katere je uveljavil Josef Ter-boven, Hitlerjev komiaar na Norveškem. V avgustu preteklega leta je Quisllng po/val ško-fs, naj ukaže pastorjem molitve za zmago nemških armad v Rusiji, kar pa je škof odklonil. Herggrav je javno isjavil, da mu veat ne dopušča izdajanje političnih instrukcij v cerkvenih zadevah.
Waahlngton. D. C„ 4. marca.— Federalni s a k 1 a d n i k Henry Morgenthau je predložil nov davčni načrt kongresu, da vlada dobi dodatno vaoto $9,610,000.-000 za financiranje vojnih operacij proti osiščnim silam. Za-kladnik Je pred Člani kongresnega odseka za pota ln aredstva isjavil, da Je vojns draga stvar in da bo težo davčnega bremena občutil sleherni Amsričan,
Morgenthau ni aamo priporočal svlšanja dohodninskih davkov, temveč tudi nsloiitev novih dsvkov korporacijam ter zamašitev vseh lukenj, dodatno obdavčenje zapuščin in svišanje prispevkov v sklsd socislne zs-Ščite. Amerišks vlsds mors v smislu proračuna, ki ga je predsednik Roosevelt orlssl v svoji poslanici kongresu, dobiti nsj-manj $27,000,000,000 v obliki novih dsvkov v prihodnjem fiskalnem letu, ki se prične 1, Julija.
Zsklsdnlk Je pojssnll, ds mora vlada Iskati nova vire dohodkov ne aamo za plačevanje bojnega materiala, temveč tudi sa preprečitev inflacije, Zaradi zahtev, ki so prišls kot posledica vojnih nsporov, bo manj blaga na trftiščih sa civilno porsbo.
Alto bo kongres odobril pred-ločeni davčni nsčrt, kar je skoro gotovo, pride v poštev tudi sugestija glede odtrganja dohodninskega davka pri izplačevanju mezd. Morgenthau je dejal, "da Je plačevanje dohodninskega davka pri viru priporočljivo."
Sleherni delodajalec naj bi odtegnil deaet odstotkov od plače neporočeni osebi, ki saslušt $16 in več ns tedsn, in poročeni osebi, ki zsslušl $32 ln več na teden ln poslsl denar federalni blagajni mesečno. Ako ima delavec otroke sil druge odvisne osebe, zs kstere mors skrbeti, bi bils dodstns vsota $A.50 na teden Izvzeta od obdavčenja za vsako od njegovega saslužka odvisno osebo. Prihodnjo leto, ko oseba i/polni poročilo o dohodku, odračuna že plačano vaoto dohodninskega davka ln plača razliko.
Stimson opozarja na nevarnost napadov
Washington, D, C., 4. marca.— Vojni tajnik Henry L. Mtimaon Je opozoril narod, da možnost sovražnih napadov na ameriška obrežja ni izključena. Dalja je dejal, da de>ela ne more ustaviti svojih vojnih nsporov in utrditi obrežnih krajev, Če hoče zmagati v tej vojni, mora voditi ofenzivo proti oaiščnlm silam na vseh frontah. Stlmaonova lajava Je bila odgovor zlasti sens-torjrm. ki zdaj kriče, da ameriško obrežje na vzhodu in za padu ni zavarovano pred napadom, dasi so ti pred japonskim napadom na iVati Harbor, Havaj, vodili opotleljo proti oječanju emeiiAjtf ol»oio*ene aile in trdili, da deželi ne preti nobena nevarnost.
Patrioti/no stališče, ki ao gaj zavzeli norveški škofje in pea-torjl, ln/ nedvomno povelelo trenja med cerkvijo m Qumiin te podržavljene. On je napa<J< Ijgovim režimom Ta bo imel o- 'Washington. D. C., 4. marca — jeklarski trust Schneider-Creu-1 pravka s političnimi sovražniki. Prvo potemnevanje glavnega aot in obdolžil direktorje, da ao] katerih število stalno narašča | ameriškega mesta je bilo odre-
Prvo potemnevanje od' rej eno v Washingtonu
zavrnili njegov predlog glede produkrije orožja v severni Afriki, ki naj bi se vriilo pod skupnim nadzorstvom. Industrijski magnat Edgar Brandt je boj ko-
Konflikt bo vplivel tudi na od» I Jeno sinoči In Je trajalo od oeme noša je med Nemčijo In ftvedako,1 ure /večer do šeete ure sjutraj, ki so že sedaj napeti, in Izzval j Bela hiša je bila v popolni temi, nove komplikacije ftvedakl po | v kongresni zbornici pa je bila slenik v Berlinu je bil inatruiran. { samo ens soba rassvetljena. tirei načrt tik pred Isbruhorn nsj vloži protest zaradi naeij-jUrad za civilno obrambo je de-vojne. Brandt je tudi aameno 'akih protieerskih ukrepov na jel, da j< btlo potemnevanje me ovire! produkcijo orožja Norveškem.	uspeh
PROSVETA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLQVENSKE NARODNE POOPORME
JEDNOTE
Organ of snd published by Slovene National Benefit Society
Naročnina so Zdruiene drleve (1sten Chicago) in Kanado M.00 na leto. IJ.OO so pol leta, Si »0 so četrt letat so Chicago in Clcoro S7.S0 ca celo loto. SI.7S se pol letat oo loosen t ve SI 00.
Subscription relesi (or the United States (except Chicago) oad Canada Sf.00 per year, Chicago and Cicero »7.10 per year, ' countries SM0 per year.
Cono oglasov po dogovoru^-Rofcgptoi dopisov bi bom člankov se ne vračajo. Rokopisi literarno vtcMne (črtice, drame, pesmi Ud.) ee vrnejo pošiljatelj« le e skičeju. «o )e pdloiU poitnlno.
Adyertlslng rates on agreement.—Manuscripts of communications and unsolicited article« will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc- will be returned tc sendee only when accompanied by self •ddresoed and stamped envelope.
Naslov na vso. kar Ima stik s listom:
PROSVETA
2SS7 59 So. Lawndale Ave.. Chicago, Illinois
MEMBER OF THE FEDERATED PRESS
13 S
Datum v'oklepaju na primer (March 31, 1M2). poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovile jo pravočasno, da se vam list ne usta v L	>_
Podcenjevanje Anglije
Da ameriški fašisti vsake baže zaničujejo Anglijo in njene bojne napore v tej vojni ter jo preklinjajo na dno pekla, je nekaj samoumevnega, kar ne potrebuje z naše strani nobenega resnega komentarja. Ni pa lepo In še manj pametno, ko tem zlobnim fašistom z nekakšno slastjo jiomagajo pri obrekovanju Anglije ljudje, ki ae ponašajo, da so pristaši demokracije. Med temi Je tudi nekaj dopisnikov Prosvcte.	>
Kaj je Anglija naredila v tej vojni? Anglija je zanič! Angleži samo čakajo na druge, da se bodo tepli zanje! Povsod se umikajo in povsod so tepeni! Dunkirk, Narvlk, Grčija, Kreta, Libija, Hongkong, Malaj, Slngapor! — — —
Te očitke in celo vrsto drugih je lahko metati Angležem v obraz. toda, če hočemo biti objektivni in pravični, moramo vzpo-rediti tudi drugo stran, moramo videti obe strani, slabo in dobro —moramo upoštevati vsa dejstva.
Anglija je do danes preprečila invazijo svojega domačega otoka. Ce kdo misli, da Hitler ni že resno poskusil z navalom v Anglijo po zraku in morju, ta ne ve vsega, kaj se je godilo zadnji dve leti. Seveda, to dejstvo ne pomeni nič 7M one, ki privoščijo Angliji poraz in komaj čakajo, da jo Nemci uničijo—mora pa veliko pomeniti vsem onim, ki rsčunajo z zmago demokracije. Dokler stoji Anglija, stoji tudi Amerika in stoji Ruaija! . Bojna sila Anglije Je na morjih, ne samo v domačih vodah, temveč na vseh morjih sveta. Angleški imperij je raztresen po vsem svetu in to je za Anglijo največja težkoča v tej vqjpl—silne daljave, v katere se pride zelo počasi z ladjami, bojni material pa ne pride v oddaljene kraje drugače kot na ladjah. Kljub vaej počasnosti ln neprestanim nevsrnostim, v katerih so ladje hkratu iz zraka in morske globočine, drži Anglija šc danes morsko zvezo z vsemi svojimi kolonijami in dominijoni, izvzemši enih, ki so Jih zadnje čaae iztrgali Japonci (Hongkong, Malaj). Ali je to malenkost?
Bojevanje na suhem je preglednejše kot pa so bojne aktlvnoatl na morju. Vssk dan čltamo in slišimo poročila o bitkah na ruaki fronti, v Libiji, na Filipinih in v ostalih krajih, malokdaj pa pride kakšna vest o bojevanju na morju. Resnica pa je, da bojevanje na morjih traja noč ln dan; nešteto ladij gre na dno, nešteto mornarjev in pomorščakov požre slana voda, o čemur javnoat ne ve nlčessr—ali Izve šele tedne ali mesece pozneje, a nikdar ne izve vsega Tako se bori angleška bojna sila—skoro nevidno, neopa-ženo, vendar pa efektivno in z velikimi žrtvami. O veliki efek tlvnosti angleške-in danes ameriške—pomorske bojne sile najbolje ve Hitler, ampak on |n prav tako njegov lajajoči gobec a la Gocbbets molčita o tem!
Angleška -In z njo vred danes ameriška—pomorska bojna sila oprsvlja v tej vojni trojno nalogo. Prvič Je v neprestanem konfliktu z osiščnimi podmornicami, ki preže na ladje naokrog Anglije. drugič spremlja Izvažanje bojnega materiala v Rusijo, Afriko, Malo Azijo in na Daljni vzhod, obenem pa spremlja rasvaža-nje vojaštva v vse kraje, ln tretjič spremlja uvažanje živeža in drugih potrebščin, brez katerih ne bi mogla Anglija eksistirati. Na vseh teh potih Je angleška mornarica v neprestanem konfliktu s sovražnimi }>odmornicami, ki so se rszlczlc skoro po vseh «Mesnih, ko so našle oporišča v skritih zakotjih.
Ali mislite, da je to lahko opravilo? Mar to nič ne pomeni za i mago demokracij in zaveznikov v današnji svetovni borbi? Hitlerjeva zmaga je nemogoča, dokler ne bo zavladal nad oceani t.vcts, a do dane» ata Anglija ln Amerika šc vedno gospodar na morjih Alt to nič ne pomeni?
Norčujejo se, kako oo Angle/i bežali iz Dunklrka čez "kanal" tlomov, nočejo pa priznati, ti;» je bilo takrat prepeljanih 300,000 vojakov ns 900 ladjah v enem dntVu -čin, ki ga zgodovina prej še ni videla,
Norčujejo »e. da so Angležem pred nosom ušle tri nemške bojne Isdje iz Ilresta po "kanalu" domov—deset dni kasneje so pa poročali Iz Londona, da so bile omenjene tri bojne ladje med bitko v "kanalu" tako ra/bite. da so se komaj privlekle v Heligotand in vzelo bo mesece, predno jih Nemci popravijo. Torej le nlao "ušle" kar tako! Anglofobl vidijo le eno stran, druge pa nočejo videti.
Fakt Je. da bo šele po vojni znano svetu, kako ogromno ln koristno je bilo delo, ki ga Anglija danes vril—kljub vaem kozlom njenih birokratov in plesnivth lordov—v Interesu zmage nad to-talltsrnim vragom.	r
Glasovi
iz
naselbin
"Mission to Moscow"
Cleeetaad. O.—Pravkar prihajam iz kina, kjer sem se divil iz-bornim ruskim igralcem v sliki "Girl from Leningrad" (Dekle iz Leningrada). Ta slika je posneta iz rusko-finske vojne. Predstavlja nam nadčloveške na{>ore ruske armade pred Mannerheimo-vo črto a obenem Čudovito vztrajnost in hrabrost ruskih bolniških strežnic.
Navzlic temu, da ta film vsebuje precej propagande, moram priznali, da je igralsko in tehnično tako dovršen, da pred človekom nehote vstajajo Tolstojevi, Gorkijevi in Dpstojevskijevi junaki a svojo mehko slovsnsko dušo in ljubeznijo do rodne grude. Film "Girl from Leningrad" je vreden, da si ga ogleda vsak ljubitelj lepe umetnosti in občudovalec hrabrega ruskega odpora napram fašističnim hordam.
V zvezi z borbo ruskega naroda je bivši ameriški poslanik Davies spisal zanimivo knjigo "Mission to Moscow", v kateri je v simpatičnem tonu seznanil svet z najnovejšo zgodovino Sovjetske Rusije in njene borbe proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Ta knjiga nam pojasni marsikaj, o čemur so preje dvomili celo iekreni prijatelji boljševiškega ustroja.
Ker vladajo med širšo publiko še vedno nejasni pojmi o političnem, kultOrnem in ekonomskem stanju te največje slovanske države, je sklenil soc. klub št. 49 v Collinwoodu prirediti predavanje o Daviesovi knjigi— "Mission to Moscow". Predavanje ae vrši v petek zvečer dne 6. marca v gornji dvorani Sloven-akega delavskega doma na Waterloo Rd. Predaval bo znani kulturni in javni delavec ter član gl. odbora SNPJ Milan Med-veaek. On nam je že večkrat dokazal, da je kos taki nalogi. Svoj predmet vedno dobro naštudira, a kar Je glavno ima simpatičen naatop in široko svetovno obzorje.
Dostop k temu predavanju je vsakemu prost. Zato upamo, da se Javnost odzove v večjem številu In se tako seznani r. Rusijo, ki bo imela nedvomno vplivno beeedo na mirovni konferenci.— Za publicijaki odsek—
Frank Česen.
Smrtns kosa v Detroliu
Detroit.—Smrtna kosa kosi in podira življenje naših slovenskih pionirjev. Dne 23. fcibr. ob 1. url zjutraj Je nam smrt ugrabila zelo dobro znanega rojaka Jocva Klancu i ka v starosti 50 let. Doma je bil iz dreške doline, vas Potok na Štajerskem. V Ameriki je živel nsd 30 let, precej let v Detroitu, kjer je bil dobro poznan mod Slovenci.
Pokojni Joe Klančnik je bil pred leti zelo aktiven In naprednega mišljenja. Kolikor mi je
Komu gre priznanje?
Mana.ci t« varne v Bethlehemu. Pa., Je dobil Iz Washlngtona pmnanje ker v njegovem im*|i-očju hitro teče produkcija vojne-ga materiala Delavci v doti<ni tovarni, bres katerih ne bi bilo nobene produkcije, so btll Ignoriram.
Kasneje so v VVashlngtnnu »poznali napako ln dali priznanje tudi delavcem Hilo je prepozn« Prvotni vtis slabe volje nt moli«) biti izbiiaen
Vsekakor ae bliža ias ko bo vlada dajala posebne nagrade onim
lecuatnjfckim enotam, ki dou-iejo največ uspeha v produkciji bo)-
r.th pot»«dHčin Je pač tek.» č loveško neturo Je treba možati,
dtugsče ne teče
In čr bodo tam gorT tako zatelebanl. da bodo "maaalf le ms-nalet)«, ne pa najprvo delavcev, brez katerih nI danes noben«-industiijak«- produkcij*, bodo zstelrbancl debelo debelo debeli
S i «dal i — — —
znano, je bil po poklicu klobučar in prejšnja leta je več našim rojakom in rojakinjam preskrbel delo v tej stroki. Bil je jako aktiven na društvenem, političnem in kulturnem polju. Bil je med ustanovitelji društva 318 SNPJ, kakor tudi Slovenskega narodnega in Slovenskega delavskega doma ter se udejstvoval pri pevskem zboru Napreju. Dokler je delal v tovarni, je vedno imel kak urad pri naših organizacijah, posebno pa se je veliko žrtvoval za SDD.
Najbolj se ga bodo spominjali tisti rojaki, ki so se leta 1930 udeležili izlete SNPJ v staro domovino in turističnega potovanja po Jugoslaviji. Po povratku iz stare domovine, ko je nastala velika goapodarska kriza in smo prišli skoraj vsi ob delo, je enaka usoda tudi njega zadela. Potem je kupil farmo blizu Mon-roea, Mich., in od tedaj je njegova aktivnost prenehala. Nas je le redko obiskal na naših priredbah.
Po par letih bivanja na farmi je pokojni Joe kupil salun v Detroitu na W. Ford st. Slovenci smo ga navadno obiskali le takrat, ko smo potrebovali oglase za naše priredbe in publikacije, ln teh Joe Klančnik ni nikdar odklonil, čeprav ni imel nobene koristi od nas. Vedno je drage volje daroval ln plačal oglas, kolikor je že uvidel potrebno. Pisec teh vrstic ga je večkrat obiskal za kakšen oglas in ga tudi dobil, povrhu me je pa še po-tretal. Ob neki taki priliki mu pravimi "Ti, Klančnik, kako je to mogoče, da si čisto opustil svoje nekdanje aktivnosti med nami, da te ni Več blizu?" Možak se je malo nasmejal in odgovoril: "Veš kaj ti bom povedal? Saj so le naši rojaki mene zapustili. Vsi dobro vedo, kje sem, ali sem prihajajo le redko."
Fakt je, da smo mi Slovenci že tako rojeni, da radi prezira mo naše rojake in smo tujim, nepoznanim biznismanom bolj naklonjeni kot svbjlm. Med nami Je bilo več takih aktivnih rojakov, ki so organizirali, delali in podpirali naše aktivnosti moralno in gmotno ter se žrtvovali za napredek.
Pred par meseci nam je smrt ugrabila drugega zelo delovnega rojaka Joeva Božiča. Dasi sva bila politično drugačnih nazorov, je treba priznati, da se je pokojni Joe Božič veliko trudil za uspeh SDD.	i
Tu sta dva delovna rojaka, ki sta se za vedno poslovila od nas. Med nami pa še živijo nekdaj napredni ln aktivni člani, ki pa so opustili vse aktivnosti in pridejo zelo redko med nas. Kaj je temu vzrok, ne vem. Danes je ves svet v preobratu, ampak naša slovenska aktivnost čepi nekje v kotu.
Torej naj v miru počivata naša pionirja in lahka naj jima bo
Money Floods Malaya
The British have broadcast a warning against this money printed by the bale ln Japan and used to flood occupied territory in Malaya and
top la larger than the king end tiger found ve-dollar bill below.
(Central Prsss)

- ' ' ' ' ' ■ '
ameriška gruda. Oba ohranimo v častnem spominu- Na živeče nekdaj aktivne rojake pa apeliram, da ponovno oživijo in postanejo zopet aktivni, ker danes nujno potrebujemo neustrašenih borcev za svobodo in demokracijo.
Anton Jttrca.
Za svobodo Slovencev I
ClevelandL—Kmalu bo 24 let, odkar so na Primorskem začeli tuji priseljenci aekati korenine lipi, ki Je simbol slovenstva. Uspeh se jim ni posrečil tako kot to računali, kajti iz posekanih korenin so zrasle druge močnejše, ki segajo po vsem svetu, največ po Južni i|i Severni Ameriki.
Danes je čas, da se združimo vsi Slovenci iz Primorske, Notranjske in drugih krajev, ki so bili leta 1918 zasedeni po Italiji, da bo zopet donela naša pesem na obelisku: "Bu£i, buči, morje Adrijansko, danes zopet pi slovansko . . Pozabimo na vse straiupsratvo, bodimo najprvo Slovenci, ker le tako lahko nekaj koristnega ukrenemo za naše ljudi ne samo v stari domovini, marveč tudi tukaj, kjer so krivično pznačeni kot sovražni tujci. Mi lahfco nasprotno trdimo, da so ti naši ljudje med naj bolj jxištenimi zagovorniki demokracije in popolnoma lojalni Združenim državam.
V ta namen je sklicano narodno zborovanje ali shod za vse Slovence, tudi one, čijih rojstni kraji so tako strašno prizadeti v tej vojni. 'Shod se bo vršil v nedeljo, 8. marca, ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na Holmes ave. V zmago demokracije popolnoma verujem. Združenje vaeh Slovencev pod eno streho je naša najvažnejša naloga, katere se moramo vsi dobro zavedati, da nc ostanemo na pogorišču. Torej v nedeljo popoldne vsi v Slovenski dom na Holmes avc. V slogi Je moč!
Joaeph Trebeč.


Ameriška eolske na streli
Vsakega nekaj
Cleveland.—Kakšno Je naše vreme v Cleveland«? Se vadno je zima in mraz. tudi Erijsko jezero je zamrznjeno tako, da ne moremo s šifom v Detroit, kjer pravijo, da Je bolan naš Peter Benedikt, in tako nam je obisk zabranjen. Rečeno pa je bilo, da dobimo "ice breaker", ki bo oral ledino, da bodo pa miki lahko pluli v Detroit. Ta orač ledu bo veliko večji kakor Jih Rusi ima-jo.v Arktiku.
Naš župan Lauache in Frank Hanraham. predsednik The Cleveland Railway Co.. sta imela konferenco, ker so naši meatni Časopisi dognali po dolgem času. da Imamo premslo pouličnih vosov ln busov na naših cestah Jack Raper od Cleveland Près »a ae Jezi. ker sta imela privatno konferenco in ntsta njega povabila. Razpravljala sta, da bo treba votnjo povišati, ker Cleveland čnn i radi plačujejo Drugo Je. da hi se Clevelandčani radi hitro votili. ampak ulice nimajo rrskopkzvnlh postaj Nič pa nista omenila, kako so ti naši Clevelandčani počasni in tudi
ItnL dane morep vMTÎTiïfrrok
iz hlačnih žepov, ko vstopijo v poulično.
Tudi pri nas postavljajo velike tovarne za izdelovanje vojnega materiala. The Cleveland Graphite Bronze bo zgradila velikansko tovarno na St. Clairju in Eaat 168 st., in sicer brez oken, da jih sovražnik ne bo videl ponoči. Delali bodo pri električni svetlobi. Tukaj je nekoč Martin metfopole.
izdeloval letala, pozneje pa se je preselil v Baltimore, Md. Tudi National Acme bo zgradila še večjo tovarno,kot jo ima. Tudi mnoge druge tovarne predelujejo in večajo.
Mi uslužbenci cestne železnice smo vprašali za povišanje plače, a' kompanija se brani. Sedaj bo šla stvar pred posebno komisijo, v katero kompanija imenu je enega, mi drugega in ta dva tretjega, j Če se ne bosta mogla zediniti, 'bo tretjega člana imenoval federalni sodnik
Srečen človek v metropoli je Vatro Grill, ki je bil imenovan po županu za prosekutorja z let no plačo $3100, kar je nekaj več, kot če bi bil izvoljen za uredni ka Prosvete, čeprav bi bila to angleška sekcija. Ampak ta ni vse. Tudi bivši koncilman Mi helich je bil deležen narodne politične klobase. Njega je župan imenoval za civil service komi sarja, ki odloča o službah, katere naše mesto deli dobrim držav ljanom, ki so sluge pokorne raznih politikov. Slišal sem tudi, da je bil deležen službe v županovem kabinetu odvetnik Cerezin, menda dalmatinski Hrvat, ki je nekoč naperil tožbo na dedščin-skem sodišču proti Antonu Gr dini. Tako se nagradi zaslužne može, "kikarje" se pa—"pokika"!
Na naših "karah" so napisi v angleščini, nemščini, italijanšči ni in celo japonščini, katere naj laže čitam. Ti napisi pravijo, da se morajo nedržavljani ali podaniki teh nam sovražnih držav registrirati pri poštnih oblastih.
Kaj pravijo pa naši listi o tem? Enakopravnost piše, da se morajo registrirati oni Slovenci, ki apadajo pod Italijo. Ameriška Domovina pa piše, kakor mi povedo rojaki, da se Slovencem ni treba registrirati, ker da je sam urednik ali njegov demokratski okrajni tajnik Miller pi-aal predsedniku Rooseveltu, naj naše rojake oproati!
"Kaj pa ti praviš na to?" boste vprašali. Nič. Nekoč se je Slovenka ločila od moža, pa ji je hotel preprečiti, da ne bi obdržala ameriškega državljanstva, ka-
ČETRTEK, 5. MARPA
pa
Ta John Černelič
Vidma pri Krškem. Videm štajerski strani. Krško I okrajno glavarstvo na kranJ
strani.Save. John se je naha!
v	Emergency Clinic Hospital»? St Clairju in East 152, staj pa na 18105 Marcella rd. C« 2 ve za Majkovega brata ali J naj se sam oglasi, naj mu nI na 970 S. 60 st., West Ali«, wj
Dne 26. dec. mi je pisal Frani Milavec iz Port Angelesa, W«I da nima strahu pred japona Kakor Izgleda, za enkrat ga fe', treba imeti od onih, ki prihaji jo iz Japonske. Ampak v drS
vi	Washingtonu je precej Japoi cev in tudi Japonk Tam so w cej nagosto naseljeni posebno Seattlu, Takomi in bližnjih ns stih in nekateri podjetniki i jih radi imeli. Poznal sem em ga, ki ao mu rekli "Jap Smith in imel je^ žago, na kateri so bi razen močnega čuvaja in stroji vodje uposleni le Japonci. J upamo, da ne bo hudega za naj državljane v krasni državi WaJ ingtonu, ki ima najdebelejša ji bolka in velik pridelek češpei Tudi upamo, da Frank Milan nima nobenega revmatizma vi
Mrs. Birtič iz Mills lroq Mont., me vabi, če bom tub "kvitan", naj pridem k njim ¡ bom dobil delo za "cowboyji Do tu je vse all right, ampak ji sem samo enkrat konja jahal j še takrat dobil "vovka" in poli še padel raz konja. Če bom Bi ttčev "cowboy", se bom modi niziral in rabil Fordov "želapl s katerim bom krave podil. Ti rej imam še prijatelje po Zdn ženih državah, do katerih se Iti ko obrnem, če bom pregnan
de bolj čudno pa je, ker pil mra. Birtič, da je v Montani t plo vreme, dočim je tukaj v m tropoli stalno precej mrzlo. St ri "sole mio" pa spi za obla) Ona tudi pravi, da si bom lah! pomagal z ribolovom. Ampt veste, mrs. Birtič, jaz seml enkrat lovit ribe, toda so tal bežale, da nisem nobene ujt Pravi tudi, če sem lovec, si ba lahko pomagal z zajci, ki se ki ponujajo pred puško. Imam a mo enega zajca na piki, ampt ne vem, če je okusen ali ne i se torej ne ukvarjam z zajci
Kar se tiče lova, bi bilo pi poročljivo Antonu Valentine® da se enkrat popelje v Monttl da ne bo samo po Pennsylvia preganjal srn. Če zna v goa tako fino in hitro srne loviti k kor jih zna v Prosveti, potem lovca, ki mu bil par. Lahko ga nazivali "divjega lovca", ko bo prihodnja konvenciji Evelethu, Minn., priporoči društvu 262, da zopet pošlje 1 neta Valentinčiča s pihalnih na konvencijo, ker potem b<H sti divjačine v kuhinji. In i v tem primeru košta ne bo dr ga, bodo lahko manjše dnevdi da bo ostalo več za pijača ker Tone ne pije preveč, j« nič, bova druge tretala. te še vedno dobe rojaki, ki ven* jo, da le v pijači je moč in ■ tura % . .
Nič ne vem, kaj se je l|4 z našim Louisom ZorkototnJ Če več biti zapisnikar pri M raciji SNPJ niti upravniki Cankarjevem glasniku. W je, da pojde k soldatom, araj mi tega nc verjamemo. nekje čepi zajec za grmom, se pa neče pokazati Lousi škoda, če ga ujamejo JaP* ker bil je deloven fant in **■ list, ki ni puške vrgel v ko* Nekaj se mu je zamerilo. Je pa on drugim. Bojeviti roji odhajajo v pokoj, za njim» prihajajo mlačneži brez ns* principov in s "tekočo kultoj Bog se nas uamili ker. c w taki kulturneii vodili nrf » rod. bo narod ostal bret ls»
niče.	• .
Naš Tone Garden rnuli.^r pravilno razumem,
terega je dobila po njem—on je
dobil državljanstvo še po starem	__________________
zakonu in Je žena takrat z nJim' Pearl Harborju polomili p* vred avtomatično postala držav- niki armade in mornaric« ® Ijsnka. To je meni potrdil, jaz'mends opira na preiskav*^ pa sem dodal: Postava Je poata- dobro pozna ameri*ko U<#* va in ne ti niti predsednik Zdru- ve. da so vojaški poveljntfB tenth držav je ne more spreme- ke polttičarjev, ker če niti. marveč le kongres. In rav-1 merijo, so napaden, v no tako bo sedaj. Ampak naši! In kaj naj stori pov«IJn,lL" se koaajo. kdo več ve.
Mike Černelič iz Milwaukee-Je Je že pred 25 leti Izgubil bra-	_ _
ta. Ko Je čital v Prosveti. da Je' Tngtonu ao ae pogajal' » PJ bil tu po avtomobilu podrt John d Japonake In so vedelf^ Černelič ln mu je zlomilo obe U zgodov ine so se sli bi *»
dobi ukaza višjih pr^ države, da mora biti ^L« pravi jen za napad? Oni v
nogi. Je Mike mislil, da Je to mogoče njegov brat ln ml Je pi-sal. če bi mogel pofrrgdetl Poizvedel sem, sli to ni njegov brst
zgodovine
naučili, da ao J.iporn'P"1
rT fMfcf kflf »JES
ju predno ao (Dalja
RusijT as I
ATTRTEK, 5. MARCA
Vesti iz podjarmljene
stare domovine
UttKlh
GOVOR FRANCA GABROVÔKA. Lftfl»i»8* katoliškega duhov-1 nifci in bivšega narodoma poslsnea na londonekem Mdiu 20. iebr. 1942
Kot katoliški duhovnik razla-niuk o prestopu iz nekatoli-e vere v katoličanstvo kot I versko opravilo, ki se izvršuje Dvoljno in nikdar s silo, še lœanj pa s prevaro. Taki žalost-L slučaji prestopa se dogajajo Lanes v naši trpeči Jugoslaviji. |V Paveličevi Hrvatski je mnogo učajev. da se pravoslavni Jugoslovani rešujejo pred smrtjo prestopom v katoliško vero. To Jje mogoče imenovati samo nasilje. Govornik z najostrejšimi be-edami graja tako ravnanje ~ neodvisni" Hrvatski. Z dvignjenim glasom oporni pja brezbožne nacije in tiste, " sledijo pri njihovem nasil-delu. Zadel« jih bo božja in človeška sodba. V svobodni in napredni Jugo-aviji so vsi državljani ime vobodo veroizpovedi. Krščan vo je uživalo pod zaščito jugo-Dvaruske državnosti največjo obodo. Za zgled navaja, ka krščanstvu napravili Hitlér lussolini, Pavelič in Kvaternik Taki Hrvati, pravi govornik, devajoc vstaše in njihove vo-litelje, so osramotili krščanstvo nlje v zaščito pravoslavne Sr-ki so naši bratje po Kristu dalje bratje katoličanov in itje Slovencev in Hrvatov kot tusovih otrok in kot Slova
Končno obsoja dela izgublje-pastirjev, ki so prekoračili I zlorabili svoj visoki cerkveni oložaj. Tu odkrito postavlja na itožno klop nadškofa Sariča. ... — V...— ODPOR HRVATOV Washington, D. C., februarja — Iz Londona prejema-
. Resnični položaj kvlzllnge Pavellča v Hrvatski
Ko so po vojaškem napadu na ugoslavijo Nemci in Italijani (stavili v Hrvatski Paveličev dim, je Paveliču hlapčevak) 17 zanesljivih somišljenikov, emu številu je treba dodati Še
00	teroristov, izučenih v vstalim taborišču v Italiji, med ka-«hmi so mnogi bili poklicni zlo-»ci Vstaši še sedaj predetav-«jo le majhen del prebivalstva.
kratkim je neki vstaški vo-izjavil: "Malo je vstašev bi-» v preteklosti, malo jih je se-»j in malo jih bo v bodoče". Ce-*upno število pravih vstašev vsega 3000. S pomočjo »nikih in. italijanskih sil ta »a skupina upravlja sedem ¡ujonov prebivalcev Hrvatske, «novzhodni del države, pas ši-k™. raztezajoč se vzdolž ** 80 vzeli Italijani. Površi-
1	<*Ka ozemlja znaša 37,000 Vratnih kilometrov z 1,700,-» Prtb.valci. Ostali del države
kvadratnih kilometrov s JMKKi prebivalci) pa je pod "torstvom Nemčije. Nemške ■Wnice ko še danes v Zagrebu, N*u Sisku, Varaždinu, Bro-l Vuk"varju, Sarajevu, Tuzli, **)• Luki. Prijedoru, Bihaču
Nemiko zasedno »moiujejo oddelki
manjšine, ki jih je v ¡f*« 150.000. Posebni od-teh manjšinjskih enot, ta-im^novani Eisenttoffel. je T1 v ¿aRrebu. Po številu so enake bataljonom, ko-
Zu! u"*™ tudi ^frebška Kazen tega deluje še po-
F* i '"iarska policija.
fU ' ^ »o Nemci in Itali-
■P^iljcni držati v Hrvataki 'fivomno dokazuje, „!	režim navsdna ti-
I bi ^ r'arod ne P^Pir«
.oblasti.1 ^J
Jttno "-isljenla ln rsspološe-v	naroda 1
>.....*mo
Mrvauko, priče jo,
Lr ' ■ -11 ■ k i nerodH C ¡"1 Vinjen
lî dr Mai ka to» y
^mega so že če-
posadko nacijskč
bolj kot pod vodst-
■ zaprli v kun
toboriéée. Nemci eo
o ft javili, da so dr. Mačka "postavili pod policijsko nadzorstvo zaradi stikov z osebami, ki vzdržujejo zveze s sovražnimi državami" (Transozean, 15.-X. 1941). Podpredsednik' Avgust Kolutič in vsa uprava Selječke stranke, predsednik in voditelji kmetskih gospodarskih in kulturnih ustanov, ao v zaporu ali pa so "izginili". Mnogi med nji-mi oo bili ubiti. Seljačka stranka je razpulcena. Po PavellčeVem ukazu je bilo razpuščenih tudi 7000 političnih, 5000 gospodarskih in 3000 kulturnih ustanov hrvatskega kmetskega gibanja. Navzlic temu stranka vodi zelo delavno protizakonito gibanje metj narodom.
Povsem je propadel poskus vsstašev in Nemcev, da bi si pri dobili narod. Samo 126 med 50,-000 odborniki hrvatske seljaške stranke ae je udeležilo ses izdajalcev v HVgustu leta 1941. Hrvatski narod prezira te izdajalce, ki so iz strahu za svoje življenje vedno v oboroženem spremstvu.
Kadar vstaški vladni ministri potujejo med narodom in prirejajo zbore, morajo izdati ukaze, da ai zagotove poslušalce — šolsko mladino in ognjegasce. To zadeva tudi tisti d?l Hrvatske, ki je pod italijanakp oblastjo, zlasti Dalmacijo, kj4f. je organizacija hrvatske selječke stranke, čeprav so jo večkrat razpušloli, močnejša kot kdaj prej.
Nadaljujejo se pregoni hrvatskih intelektualcev, profesorjev univerz, časnikarjev itd., hitri sod in pokolji talcev in "duhov nih voditeljev". Vse to je pod nadzorstvom ln terorjem Geeta po, ki način njenega delovenja že tako dobro poznamo.
3. Gospodarska vojna kmetov
Oblast vstašev ln vladnih uradnikov vedno bolj pada, odpor prebivalstva pa vodno bolj narašča, zlasti med kmeti, ki izvršujejo poškodovalna dela v vo» ikem obsegu. Nekateri novi Pa veličevi ukazi osvetljujejo oboog teh poškodovalnih del. Razen zakona o zaščiti države, ki določa smrtno kazen celo za karikature, oo uvedli nekoliko novih zakonov proti kmetom, n. pr. oseba, ki do 31. oktobra ne preda obla« s tem ves žitni pridelek, je kaznovana s smrtjo. Izvrševanja ta-cih smrtnih kazni ne naznanjajo. Vendar nam je znanih več slučajev, n. pr. iz Koprivnice v severni Hrvatski. Neki begunec ; e izjavil, da je z lastnimi očmi videl, kako so obesili 50 kmetov, ci požetega žita niso predali ob-astem. .
Kmetje so začeli v Zagrebu z veliko organizirano stavko. V znamenje protesta proti prijetju dr. Mačka so nehali gnati živino na zagrebški trg navzlic grožnjam, da bodo taka dejanja kaznovali s smrtjo.
V naslednjem nevajamo pregled živine na zagrebškem trgu dne 24. oktobra v času stavke v vzporedbi s pregledom z dne 11. oktobra:
Živina	11. okt
Voli	520
teleta	250
svinje	1050
konji * 1500 Poročil s trga več ne priobču-jejo.
Kmeti se zlasti branijo prod;, jati konje, ki jih Nemci potrebujejo za rusko bojišče. Tisoči kmetov prihajajo v mesta, zlasti v Zagreb: vprašujejo za dr. Mačka in grozijo z maščevanjem za vse, kar oe sedaj dogaja v Hrvatski
O. Oboroeen oapor Demokratično politično prepričanje hrvatekih kmetov—na učenih skupnegs odpors — lr zemljepisne okolnosti v največjem delu Hrvatske niso pripravne za bojevsnje. Navzlic temu je odpor silen. Vrstijo se nape I dl na vstaše posameznike ln na vsUške oddelke v mestih in vaseh, zlasti ps so priljubljeni napadi na nemško In italijansko vojaštvo N. pr. napad na nemške vojake v Zagrebu, napad na glavno telefonsko cen-trelO v Zagrebu »n v Dobrovi
PROSVETA
24. okt.
«ovrafcvo naroda proti njim ra-«te zlasti aaradi tega,*er vse-po-tnanjkanje hrane in drugih potrebščin po pravici pripisujejo njim, kajti vso žetev rodovitnih predelov so morali predati Nem-cem. ■	.
Oboroženi napadi na vstaše ln ho Nemce so ae razširili po vsem ozemlju do samega Zagreba. Qi-banje v bližini Zagreba do 12 km naokrog je prepovedano, prepovedani so n. pr. sprehodi v Samobor ali Sljeme ob nedeljah brez posebne vojaške izkaznice Nad napadalci v Sibeniku so iz vrtili smrtno obsodbo; M. septembra so poslali kazensko eks-pedicijo ln madžarsko vojsko v Subotico, mesto, kjer je hrvat-zko prebivalstvo v večini, sedaj Pa je pod madžarsko zasedlo.
Ker Hrviti sodelujejo z oddelki Drale Mihajloviča, si viM ne Upoio poslati proti nJemu "hrvotakih vojakov". Kadarkoli vojaki ¡generala Draže Mihajloviča ujOmejo hrvatskega vojs-ka, mu dajo puško v roko in ga povabijo, naj se z njimi bori, ali ga puste, naj gre domov, če mu je tako ljubše. Kafer pa uja<. mejo vstaša ali muslimana, ga ubijejo brez usmiljenja. Pomenljivo jo—čeprav se o tem sporoča šele sedaj—da je načelnik generalnega štaba generala Mihajloviča neki major, Hrvat.
5. Hrvatsks vojaka
Pomembni duh odpora "hrvatske vojake" je v zadnjem času jasneje prišel do izraza.
"Hrvatska vojska" obstoja na temelju redne vojaške obveznosti, a razpoloženje vojakov jO enako razpoloženju hrvatskega naroda. Poročil» trdijo, da je vojska no strani Ur. Mačko in za veznikov. To mnenje in to duh je dobro znan PkVellču in Nemcem. Zaradi tega je vsakemu hrvatskemu polku dodeljen po-seben bataljon muslimanskih za-grizencev, ki oo telesna straža režima
Dokaz nezaupanja Nemcev in Italijanov je dejstvo, da ao v Nemčiji ln v Italiji ie vedno hr vatski vojni ujetniki: V Nemčiji sami je še vedno okrog 25,000 hrvatskih ujotnikov od skupnega števila 60,000, ki so jih ujeli v aprilu 1941.
Me4 hrvatsko vojsko in nemškimi iit italijanskimi zasednlml oblastmi je ostro naaprotstvo. V Dubrovniku je prišlo do borbe
Naj omenim, da se strinjam z ' n » v br. Fr. Leurichem, tajnikom AUSR€ C€l€ HÜ
društva 287 v Burgettstownu, I
glede zadnje konvencije SNPJ.t i -' C;L; ••• Bila je dolga kot še nobena kon- olTQZl V OlOlTljl
vencija ty zgodovini jednote ln tudi nbbena ne večja f>o števlhi delegatov. Ampak slabo je napravila za Člane v dvodolarskem skladu. Stari člani so razočarani—mladih je malo zavarovanih v tem skladu—^eš toliko let sem plačeval, na starost sem pa tako prikrajšat). In pa tolik primanjkljaj v kpnvečnem skladu.
2*i(it& proti možnemu japonskemu sunku
čungklng. Kitajska. 4. marca. Sovjetska armada okrog 630,-000 vojakov je koncentrirana za trdnjavsko črto v Sibiriji ln pri-Po mojem mrtenju Je članstvo 5>r*vl>«»n« »a vse eventualnosti.
samo krivo, ker se ne udoleiujo1^^^^OoSU^ J® soj. Par članov hoče, da mora *V*to ^«M.OOO. biti njih društvo zastopano na
konvenciji, potem pa Je kritika,
Kitajski vojaški krogi so prepričani, da pride do spopada
i jftrnlka v neki filipinski luld. Slika je kila rim napadom na FUiplnake otoke.
Glasovi iz WM naselbin
med hrvatskimi in italijanskimi četami, ko so italijanake oblasti | zasedale te dele ozemlja, navzlic Paveličevim ukazom, ki so zahtevali nasprotno. V Mostarju je v oktobru bila borba med hrvat< skimi in italijanskimi častnimi četami pri oblaku tujih časnikarjev, ko so hrvatski in italijanski vojaki merili s puškami drugi na druge. "Dobrovoljce1 za rusko bojišče so morali poslati s silo. Vabilu so se odzvali vsega trije rezervni častniki in 17 vojakov. Hrvatska legija na ruskem bojišču šteje okrog 4000 mož; med njimi je okrog 400 Ukrajincev iz Hrvatske, članov nemških manjšin in muslima nov. Najmanjše je število Hr vatov. Ko je legija potovala lz Hrvatske, Je prišlo v Varaždinu do upors in bilo je ubitih devetdeset vojakov. Pozneje so obla stl poslale vojske v Italijo, da bi jih zaščitile. Od tam so jih poslali v Rusijo v Italijanskih ln nemških vojaških oblekah. Komaj polovica jih je prispela na bojišče. Med starejšimi (iz biv
(Nadaljevanje s 2. strani.)
vojno. Poveljnikom na Pacifiku bi lahko ukazali: Pazi na sovražnika in če prihaja, udari! O ta kem povelju nismo čitali nikjer. Čltali pa smo, da so pred napadom na Peerl Harbor slišali pri hajati letala, ali ker nismo bili v vojni, so smatrali, da prihajajo naša letala, ki oov bila naznanjena . In kdo bo ftel prej streljat, dokler ni gotov, s kom ima opravke?
Po poglejtab Sedaj kinoiilm "They Died With Their Boots On" ali Custerjev zadnji boj. Kdor je o tem kdaj čltal, ve, kakšno vlogo ob igrali politiki v Washingtonu napram Indijancem. Tem eo prodajali puške, s katerimi je bil pozneje ubit goneral Custer in 277 njegovih dragopcev. General Custer je bil sklenil z glavarjem Indijancev rodu Sioux premirje s pogodbo, da se belokožci ne bodo vtikali v gorovje Black Hills. Civilni državniki so pogszill to pogodbo, da se je moral pozneje Cus ter boriti proti svoji volji z In dijancl.
Ampak, kar je, je in sedaj se moramo boriti, da zmagamo! To je pač naša drlava, katero moramo braniti proti militarlstom In lmperiallstom drugih driivJ k Prank Barb 16, 53.
Slovanske novice | Slovan, Pa.—2e osem let se nahajam v tej naselbini, kjer je prlllčno dosti Slovencev. Vsi smo člani SNPJ in čltatelji Prosvete, toda še nisem opazila dopisa od tukaj, bom pa torej jaz poročala, kako se imamo in da smo še ak-
tivni pri delu in na društvenem polju.
Kolikor .ni premogorovov iz črpanih, delajo po novem sistemu s stroji, kar jc bolje za kom
«snlje, toda težje «a delavce.
ovama Langelot Zine Co. obratuje sedaj noč ln daft. Tam je uposlenih tudi nekaj naših člo nov, a kljub temu je še dosti ljudi brez dela.
Naše društvo 241 SNPJ Se Je v decembru združilo z društvom 146 bivše SSPZ ln šteje sedaj 124 Članov v odraslem'oddelku. Dobili smo tudi nove uradnike, oziroma tajnika ln blagajnlčar ko društva SSPZ, Matevža Jereba in Ano Baich, predsednik
da se delegat ves čas konvencije med Rusijo in Japonsko. Ta za« nt niti oglasil, oziroma nt dobil j visi predvsem od nadaljnjih ja-besede in njegovega imena ni v (i>onskih uspehov v boju proti zapisniku. Našemu delegatu st\ zavezniški oboroženi sili na Paše na ste j o ni ljubilo priti, da bicifiku. Japonski sunek bo mor-članstvu poročal o poteku kon-'da odrejen prihodnjo pomlad, venclje. Nič čudnega ni, če na ko izgineta sneg in led, ki zdaj tako veliki konvenciji delegat je' pokrivata Sibirijo, ne morejo priti do besede; če bij Polt?g Armad, mm koy vsi govorU b morala konven-1imtjo KRu-i v Sib|r J K
T ni mChW kfr	bujnih letal, 23<io oklopnlh
delegatje različnega mnenja. |MVtomobtlov, tankov in drSgih
Tudi jaz sem mnenja, da bi motornih voatl ln v vodah okrog
popolnoma zadostoval en dele- .u, podmornic. Ta oborožena
gat na vsakih 300 ali »00 članov. «Ua protektira 400 milj dolg pro-
Glavni odborniki imajo dobre'«tor od Kamčatke do Vladivo-
izkušnje, kako je treba poslova-1 stoke in 1800 milj dolg pas od
ti tn bi konvencija s okrog 200 otoka Sahalina do Bajkalskega
delegati in glavnimi odborniki'jezera. Med kitajakiml vojaški-
popolnoma sadoetovala. In še ml krni prevladuje mnenje, da
nekaj drugega. Prihodnja konvencija bo stala dvakrat toliko, če se bo tako številna delegacij ja peljola v Mlnnesoto. Največ delegatov pride iz Penne in Ohia in drugih vzhodnih držav, ln te države »o najbolj oddaljene. Zakaj delegatje niso premi ilili lega" Ali jih ni nihče na to opozoril? In tudi dnevnioo oo prevleoke. Dober delegat, Če mu je za dobrobit jednote, bo zadovoljen z devetimi dolarji na dan.
vrr n t1", se-wsrsms: mïzz.
ln Ema Mlatnlk, obe članici na Šega društva 241. Moža sta dru-ge narodnosti in Je želeti, do ju pripeljeta v našo sredo. I Tudi smrt ne počiva. V novembru je umrla Francea Mile tič, rodom Hrvatica, dne 16. febr. pa je za vedno zapuattl naše društvo Joe Mladozonič, štor 65 let ln rodom Poljak. Poikodo-
Karollne Papel.
zapisnlkarlca It.
241.
Slovenski predmeti na raastavl v museju
Clevelsnd.—Dne 1. marca oo pričele narodnostne razstave v najstarejšem clevelandskem
muzeju Tite Western Reserve Historical i Society, 10915 Cast
le Avotro-Ogrske) ln mlajšimi častniki nI sloge. Med vojsko ln vstaši je razpor, mnogo večji kot v Italiji. Viden znak tega je prijem mnogih višjih častnikov ln nekega generole. Podpol-kovnlak Neubergerja so ustrelili zaradi zvez s sovražnikom Njegovi vojaki eo obstreljevali vlak, v katerem se je vozil generalni štab "hrvatske vojske" ln vstali, aa
vsi se je pri delu v Jamlln po B,vd and £ i(J treh tednih HM v Mercy ||n| „ umetn0ltn^a mu. Hosp slu v Pittsburgh u. Oba I Ja y	ku ]mffii ^
sU bila dolgoletna člana J«<^ ll^odnoitnlh llliitav Je prva to. Naj jima bo Uhka ameriška ilovWilkjl riMlttVU( k| „ / t. zemlja, prizadetim pa naše so- ^ v nedflJo. ^„tova je od-
Ji i . .. . .	Prtt l-,t ^ v ludnui ob P°ne-
| Na bolniški listi pa se naha- deljklh Je zaprta. Na delovne
jajo Barbara Janderšlč, Jo«	dnl v tednu je odprto od 10. uro
Paušnik. Fani Klenovšek, Anton	dopoldne do 5. ure popoldne, ob
Skofar in Fric Križnik. Neka-	ntde|Jllh ^ je muitfJ ^p^ ^
teri se zdravijo doma, nekateri	g. do 5. ure popoldne,
pa v bolnišnici. Zelja nas vseh	Na teJ „^vi Je vldetl raitno
je, da kmalu ozdravijo, posebno	izd#lke in umelnlne iz starega
pa Fric. Njega prijatelji pogre-	kraja koi f|0venske čipke, rlbnl
šamo ln želimo, da se kmalu vr-l^,,	ro^ nsrodne noše,
Je oovjetoko Rusija storile potrebne korak«, da se zavatnije
proti možnemu japonakemu napadu.
AngMi potopili francoski parnih
Vichy, Francijo, 4. marca.— Uradno nazhonllo pravi, da j« angleška podmornica napadla in potopila francoski tovorni par-nlk v bližini obrežja Tunlalj« ln da je devet ljudi izgubilo življenje, 32 pa se jih je rešilo. Pernik Je bil no poti la Sfaxa v Tunl-sljo, ko ga j« napadla podmornica.
Unija ADF
proMiemlm stavko
Michigan City, Ind., 4. marcs. ¿Steve A. Miller, predsednik unije livarjev ADF, Je preklical stavko v tovarni Well-McLaln Co. In naznanil, da ao ao vsi stavkarjl vrnili na delo. Miller je dejal, da je unija dobila, kar je zahtevalo.
ne v našo sredo.
Mladi fantje zapuščajo tudi naše društvo. Do zdaj jih j« že pet odšlo k vojakom. Ed«n, Anton Stemlnger, Je hrvatske ns-rodnostl, ostali štirje so pa Slovenci, med njimi Anton ftkofai ml. In Henry Plrlh, dne 24. febr. pa sta odšla brata John In Frank | Mlatnik. Da sta bila oba mladeniča priljubljena v naselbini, dokazuje to, da ao jima prijatelji priredili Štiri poslovltnice Zeli-mo vsem zdrs v je in sre6no vrnitev.
Nemčijo fln a. ns avtulMia. ki je prevažal nem-
ške vojake itd. Nomc» ae čutijo v Hrvataki prav malo vami in

narodu po Vadiu

la
slike raznih krajev Slovenijo, mapo Jugoslavije z banovinami itd. Slovenska razatava se na haja v sobi v drugem nadstropju muzeja ln je razloženih blizu 300 predmetov.
Jako laskav opis te razstavo je prinesel nedeljski Th« Cleveland Plain Dealer izpod peresa (Mjčevalke v Women Section.
Večina slovenske raseiav« j« zbirka Krazma Homhete in njegov« žene, 1116 C. 72 st., ki sta vse te stvari poeodtle muzeju za rszstavo. Med temi rečmi Je tudi slovenska avbe, ki Jo je posodila Anns Krš^r, 6602 «t. Clair j Ave.; koe doma tkanega platna ] m miniaturna skleda, ribniški | izdelek, ki ga Je poeodil Louts Bsrtol iz Colllnwooda. Poleg te I zbirk« Je prispevala k rs sals vi j tudi mrs. James W. Mally ln ¡njene prijateljice kot Je razvidno.
Razatava je zelo slikovita ln viedna, da si Jo ogledate Obe* ! nem pe je dobro, da si ogledate 1 opremo muzeja ln kako je vse4 i s/stavljeno, kot na tak način približno 0* bo, seveda v manjši obliki, izvedlo tudi v Hloven* tkem nerodnem museju v K N, domu na tU. Clair Ave, Da ne porabite: zelo veliko zanimivih r«čl J« r a/a t« v I jenih v tem mu-
Dva nemška špiona ustreljena'
Mtockholm, Švedska, 4. marca. —Dva nemško Ipiona sta bila včeraj ustreljena, oe gloal poročilo Iz Berlina. To sta bila Jo-s«f Kroll ln Johana Kursatz. Drugih podrobnosti poročilo ne •menja,
V čikašklh tovarnah, v katerih izdelujejo orožje, je bilo v januarju ln prvih dveh tednih februarja Izredno visoko število tatvin važnega orodja. Nobenega dvoma ni, da j« to organizirana sabotaža.
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ftadaja svoje publikacije in še posebno list PreoOsto aa keeiatl, ter potrebno avltacljo e volih društev In členstve ki sa prope-gsndo s volih Id«). Nikakor pa ne is propagando drugih podpornih orgsnlseclj. Vsaka er-fonisscljs Ima eklčolno svoj« glsstlo Tor«) sfliatorlčnl dopUi tn nasnanlla drugih podpornih •rganlsael) in njih društev no) oe ne po4U)oie iielu Proovota.

zeju tudi v
kleti Br
Biro f«derslne policije poroče, da )e Chicago četrto meet o po živilu umorov v Združenih dr-j /a va h. Tu je dvakrat loltko umorov tn sedemkrat toliko ro-ipov kot v New Yorku.
NOTE!
Save this copy of PH08VETA
It Is needed for VICTORY;
SAVE
it All Waalepepev
*	Old
*	OU
Turn ir over to some lore! »al vage agency
PROSVETA
\
ŽUPAN ŽAGAR
SLAVKO SLAVEC
The Bike Comes Back in Georgia
(Se nadaljuje.)
"Seveda, po najbolj naravni poti."
"In tja? Kako si prišel tja?"
"Po prav tako naravni poti. V vojake sem se javil samo zato, da vem laže prišel do fronte in z neko obhodno stražo, ki 'je zašla predaleč', v zaželeno ujetništvo na ono atran. To misel sem imel že prej. Liatki iz letala so me samo izpod bodli, da sem jo hitreje uresničil. Naše prave domovine do zdaj še ni. Avstrija ni naša domovina. Brezdomovinei smo. V tej vojni ii jo moramo zgraditi. Gradila se bo z one strani," je pomigal z glavo proti zapadu. "S tem se ne da Bog ve kaj storiti. Pravica ni v cesarskem taboru, temveč na oni strani. Ce-harski bodo premagani."
"In ti vse to tako dobro veš?" Je podvomil oče,
"Vem," se je razvnel Ivan. "Pravica mora zmagati in bo zmagala. Trdno upam, da se to zgodi že v tej vojni. Vsi ji moramo po svojih močeh pomagati, da zmaga — vi tukaj, jaz tam!" Gledal je proti zapadu, kakor da ne vidi belih sten ozke shrambe, kakor da mu oko blodi po širnih solnčnih ravninah tam daleč, daleč, kamor je pred par urami zatonilo sonce.
"Kdor ti Je to vero dal," Je rekel oče, "naj ti jo blagoslovi in uresniči. Vendar pa ne boš tajil, da ubiraš zelo nenavadne poti do tega, kar ti imenuješ zmago pravice."
"Nenavadne razmere — nenavadna sred-stvs."
"Le glej, ds si pri tem vesti ne obtežiš. Kaj je s pravim Tinkatonko?"
"Ta je na varnem. Ni se mu bati ne bomb ne topov. Naša vas leži — kakor pravijo — v mrtvi fronti, ki ne bo nikdar posebno živs. Njena usoda se odloča na severu in na jugu. Ce padejo gore jn pade Kras, se mrtve fronta brez j>osebnih žrtev sama ulekne. Vojaštva ni ne na tej ne na oni strani Bog ve kaj in ga tudi nikdar ne bo, ker ga ni treba. Zato so naši ljudje lahko brez skrbi doma, če imajo kaj takega • zavetja kakor vi tam na dvorišču. V takih odsekih se posreči msrsikatera prav kratkočasns šala. Tako smo pred par dnevi v tistem zapuščenem Repičevem senikih ksmor je hodil Tinkatonka spat, tega siromaka ukradli in ga . . ."
"Pa saj Je bil še danes pri meni. Kruha sem mu dal in ga podil v barake."
"Hvala za kruh", se je nasmehnil sin. "Res ste ga dali, pa ne pravemu beraču, temveč —• temule", je jpokazal nase. "Pravi Tinkatonka una zdaj novo berglo in boljšo obleko in mu ni treba več prosjsčiti. V begunskem tsborišču na oni strsni kuhajo tudi zanj. Da ste ga videli, kako je natezal ustne v smeh, ko sem stopil v njegovi opravi in z njegovo berglo preden j, da se naučim tudi njegove hoje in njegovega pačenja!"
"Dobro si se naučil", ga je pohvalil oče sme-homa. ' v
"Tinkatonka je dobro pokazal," je povzel sin. "Ko sem s« v njegovi šoli dovolj izuril, so me spravili zanesljivi tovariši spet nazaj čez bojno črto, da vidim, kaj tu počenjate."
"Moj sin — ogleduh?" se Je namrdnil oče.
"Zaničujte moj posel, kolikor vam drago, jas vem, da je potreben."
"Ukazovati ti ne morem. Svetujem pa ti lahko. Tvoja zvijača mi ni všeč. Ali ne moreš dostojnejc služiti pravici. Če te ujamejo, te UKtrele . . .M
"Vem. Padel bi v službi pravice. Vaši pomisleki me ne plašijo. Nisem sam. Na stotine, nu tisoče nas je. Kar se je primerilo Tlnka-tonki, zadene lahko vsakega človeka na tej struni bojne črte <>d najvišjega poveljnika do |MiMl<»dnjega župana, do zadnje beračice."
"Pretiravaš", je pomilovalno skomizgnil Žagar
"Ne, oče. Moji tovariši so prepregli vse ce-csrske dežele s svojimi mrežami. V njih caplja vsa armada, vsa uprava. Naši uspehi so neizbežni. Prodirali bomo počasi, a gotovo. Kmalu se o nobenem človeku na tej strani ne bo več vedelo, ali je zares on, sli ne tiči kdo drugi v njegovi zunanji podobi."
"Pa tudi cesarski imajo na oni strani take mreže."
"Imajo jih, pa ne toliko. Mi jih poznamo."
"Ali pa si le domišljujete, da jih poznate. Kjer se ljudje lovijo s takimi zvijačami, niti lovec ne ve, ali je še lovec, ali ni morda že divjačina, ki o prvi priliki obtiči v zanki. Zato mi ta tvoj posel ni všeč."
"Tudi jaz bi rajši stal na oni strani v fronti. A človek se mora žrtvovati, ne more si izbirati službe. Sicer pa je prav tako častno za domovino streljsti kakor iskati topovom najboljše smotre, da streli ne bodo zaman. Višje koristi zahtevajo tak posel od mene. Prepričan sem, ds se z mojimi podatki posreči prebiti fronto z manjšimi človeškimi žrtvami nego brez njih."
"Sin, odpovej se temu poslu, materi in meni na ljubo. Poglej--"
Oče je vstal, prinesel iz druge sobe ženino pismo in prebrsl sinu nekaj odstavkov, zlasti vrstice, ki so govorile o Ivanu.
"Pusti te nevarne poti! Bodi vojak, če hočeš, a ne zapletaj se v te čudne mreže", je prosil oče.
"Ivan se je zsmislil. Zaželel si je malo papirja in odložil gnjat ln nož. Pri omari stoje je nspisal na list:
"Drsgs mati! Doma sem pri očetu na kratkem dopustu. Žal mi je, da ne morem tudi do vas. Ne bodite v skrbeh ne za očeta ne zame. Godi se nama dobro. Upam, da se bo vse srečno konČslo. Iskreno Vas pozdravlja Vaš sin Ivan."
"Denite to v svoje pismo, ko odgovorite materi", je ponudil očetu zganjeni list. "Se boljše bi bilo, če ji moj list sami izročite, ko pridete do nje. Pisma pregledujejo; moje vrstice bi lshko kje obtičale." '
"Torej —?" Očetove oči so prosile, naj sin usliši prejšnjo prošnjo.
"To ni mogoče", je odločno odkimsl Ivan. "Zavezal sem se. Dsne besede ne prelomim."
"Komu si se zavezal?"
"Svoji bodoči domovini in tisti, ki mi ni nič msnj drsga — svoji bodoči ženi." x
"A tako?" se je začudil oče. "Kje pa jo imaš — — bodočo ženo?" Je vprašal hladneje.
"Na vaši strani. V velikem mestu ob Savi. Naše krvi je, našega rodu."
"Če je tako, morajo očetove želje seveda molčati", je 2agar pobito sklonil glavo. "Nauki in svet so te odtujili očetu in domu. Le na to. te opozarjam, glej, da se ne boš nikoli kesal tega, kar zdaj delaš."
"Upam, da se ne bom. Se nekaj. Glavno, radi česar sem prišel in se vam razodel, bi bil skoro pozabil. V hiši imate poveljništvo. Jaz bi moral na oni strani to javiti. To je moja dolžnost. Kakor hitro to storim, vam granate porušijo dom. Ce hočete, da vam ostane hiša cela, odpovejte tem ljudem svojo streho."
"Ko bi mogel! Sami so se ugnezdili tu. Nič me niso vprašali."
"Potem se je trebu pripraviti, da bo ta hiša v kratkem groblja. To so, oče, take bolesti: sam naj si človek poruši dom, če ga hoče o-svoboditi ..."
"In ti se ne bi pomišljal in bi ga porušil?" (iMlje prihodnjič.)
Oer. Vagras Tafanadge farrow) rides ea the basic ss«t of a tastet Mcydc steered by Maver Le Craw ei Atlanta. Oa, aa thay lead a parade down Peachtree Street to start a movement to popularise bicycle L riding. This mora comes at a time whan it is necessary ta save gasolina aa4 rubber for national defense. ► '	(C**tnU Pr—s)
Predsednik poudaija svetovni značaj borbe za svobodo
V pnnlanici ob obletnici NVrfkhmtftonovega rojstnega dne, i/ katele tu ponatuku-< jemo poglavitne isvlečke, |Htroča predsednik o razvoju vojne in Izjavlja, da bo-mo nu kmalu prevzeli ofenzivo na svoji poti k rmagi,
Sedanja velika borba nas >e • im dalje več naučil*, da oaeboa »vol» »d a in varnost imetja kjer-fcttN«li na »vrtu je odVlana <»d vjtnotti piavtce, dolžnoati. iviv t**!«* in prsvičnostl vsepovsod svetu
To je vojskovanje, ki pti/ade-\a vsak kontinent, vsak nt<»k. v »ako mor je, vsako srečno pro-«u na »v«*tu. &ir«»kt oceeni ki »n m v ptošloati oglašali kot iuw /«Mita pred vaakim napa«i<»m. mi jVMtall neakončna bojil/a Na ta naloga andaj Je bojevati «e <-krog »veta Udarjati mo-ramo na nate mvrtklftt. kjet-
koli jih moremo arečett, tudi re pokrajinah Sredozemskega mor-ar ra nekaj ¿aaa moramo nekjr )a m IVrzijakega raliva. bi mi umikati. (M »ovratnika pa te» .moj«*tlt Nemčiji, da ar postajamo drago plačilo vaak dar , ki vi v napadalno bližino Južne 1111 ne	I Amerike
Moramo se bojevati ob takilv ogromnih daljavah, da obvarujem« » proge za svojo zalogo in proge za stik s svojimi zavezniki Namen nacijev in Japoncev Je ločiti Združene države, Britanski). Kitajsko in Rusijo — •taroznana oaiščna politika "deliti in premagati."
Imamo nekoliko ljudi, ki nam naavetujejo, da bi se osredotočili ns obrambo skrajnega jarka. Jaano je, kaj bi se zgodilo, ako narodi, ki se upirajo proti nadvladi Osišča, bi biU ločeni drug od drugega valed sovražnikove akcije ali samovoljne izolacije: I Mi ne bi mogli pošiljati več nikake pomoči Kttajaki.
2. Ako bi itgubili stik c jugo-/apndntm Pacifikom, bi Japonska mogls tače t i velikopotezne napade proti obalam zapadne hemisfere. vštevši Alaako
3 Ako bi prenehali pošiljati munirije Britancem in Rusom v
4. Ako bi prenehali zaščititi severno-atlantsko zalngajočo progo do Britanije in Ruaije, bi o-slabili protiofenzivo Ruaije in vzkratili Britaniji prepotrebne fkloge živeža in municije. Mi pa bomo nadalje prinašali vojno k sovražniku v daljnih krajih in na daljnih morjih.
8evernt Atlantik, južni Atlantik. Indijski ocean in južni Pacifik niao ceste, ki peljejo le v eno smer — kajti ladje, ki tja isvažajo naše vojake in municije, privaiajo nazaj prepotrebne surovine, ki jih potrebujemo za svojo lastno rabo.
Za obvarovanje prometnih svet tirom sveti je potrebno, da Združeni narodi uživajo primeroma varno rabo morja ln ozračja ob teh rarnih progah In kontrolo strategičnlh baz ob teh pPSgah.
Za kontrolo ozračja Je potrebna iatočasna raba dalekoerinih težkih bombnikov in lahkih bombnikov, bombnikov • strmo-glavnikov, zračnih nosilcev tor-i ped m kratkoaežmh borbenih avtonov. Težki bombniki lahko letajo na svoj lastni pogon od, tukaj do jugniapadnega Pacifl-ka. manjša letala pa je treba spraviti v zaboje m pošiljati po' tovornih ladjah Ledja more j
voziti tja in nazaj v približno štirih mesetih oziroma more izvršiti le tri vožnje tja in nazaj v enem letu.
Mi imamo že veliko število bombnikov in borbenih letal z ameriškimi piloti v njih, ki so sedaj v dnevnem stiku s sovražnikom, na jugozapadnem Pacifiku. Tisoči ameriških vojakov so danes v onih pokrajinah, ki so zaposleni z operacijami v zraku in na tleh.
Se predno se je ta vojna začela, so bili Filipinski otoki že obkoljeni na treh straneh od japonske sile. To popolno obko-Ijenje nam je preprečilo pošiljanje pomembnih ojačanj mož in materiala za junaške branite-lje Filipinov.
Nič, kar se je zgodilo v zadnjih dveh mesecih, nam ni dalo povoda, da bi spremenili svojo osnovno strategijo — samo, da je o-bramba, s katero se je general MacArthur izkazal, velikansko presegla prejšnja pričakovanja. On in njegovi možje žanjejo večno slavo.
MacArthurova armada Filipin-cev in Amerikancev, vojne sile Združenih narodov na Kitajskem, v Burmi in nizozemski Iztočni Indiji povzročajo, da mora Japonska plačevati čim straš-nejšo ceno za svoje ambicionoz-ne poskuse nadvladati ves azi-jatski svet. Vsaka japonska prevozna ladja, ki je bila potopljena ob Javi, je ena prevozna ladja manj za prinašanje pojačanj njihovi vojski, ki stoji nasproti generalu MacArthuru na Luzonu.
Posledice napada na Pearl Harbor — resne kot so bile — so se nesmiselno pretiravale. Ta pretiravanja so izvirno prišla od strani nacijskih propagandistov; moram pa na žalost reči, da so jih ponavljali razni Amerikanci znotraj in zunaj javnega življenja.
Vi in jaz gojimo skrajno pre ziranje do Amerikancev, ki so po Pearl Harborovem napadu šepetali, da ni več nikake paci flčne flote — da je bila vsa flota potopljena ali uničena 7. decembra — da je bilo več kot 1000 naših letal uničenih na tleh.
Vaša vlada Ima nepogrešljivo zaupanje v vašo sposobnost slišati najhujše, ne da bi se prestrašili aH izgubili poguma. Vi s svoje strani pa morate imeti popolno zaupanje, da vaša vlada vam ne prikriva ničesar razun
Admiral William K. Standle7,
novi
informacij, ki bi pomagale sovražniku.
Število naših častnikov in mož ubitih ob napadu na Pearl Harbor dne 7. decembra je bilo 2,-340 in število ranjenih je bilo 946. Izmed vseh bojnih ladij, baziranih v Pearl Harborju — bojnih ladij, težkih križark, lahkih križark, nosačev avionov, rušilcev in podmornic — le tri so bile za stalno pokvarjene.
Jako mnogo teh ladij Paci-flčnega brodovja niti ni bilo v Pearl Harborju. Nekatere, ki so tam bile, so bile zadete le na lahko, druge pa, ki so bile poškodovane, so se med tem zopet pridružile brodovju oziroma se še popravljajo. Lahko to rečem, da do danes
—	in to vštevši Pearl Harbor — smo mi uničili znatno več japonskih letal, kolikor so oni naših.
Mi Amerikanci smo bili prisiljeni odstopiti tla, ali jih bomo zopet pridobili. Kmalu bomo mi, in ne naši sovražniki, imeli ofenzivo; mi bomo dobili zadnje bitke in mi bomo napravili končni mir.
Nemčija, Italija in Japonska so prav blizu svoje najvišje proizvodnje letal, topov, tankov in ladij. Združeni narodi pa niso
—	zlasti ne Združene države ameriške.
Naša prva naloga je graditi produkcijo, tako da Združeni narodi morejo vzdrževati kontrolo na morju in pridobiti kontrolo v zraku — pretežno nad-moč. Dne 6. januarja toga leta sem postavil gotove določene cilje za produkcijo „aeroplanoy, tankov, topov in ladij. Osiščni propagandisti so jih nazvali fantastične. Nocoj vam lahko rečem, da ti cilji bodo doseženi.
Tukaj so trije visoki nameni za vsakega Amerikanca:
1.	Ne prenehajmo delati niti za en dan.
2.	Ne bomo zahtevali posebnih pridobitev ali posebnih privilegijev ali koristi za nikako skupino ali poklic.
3.	Odrečemo se ugodnostim in predrugačimo svoj način življenja, ako naša domovina to od nas zahteva.
Osiščni propagandisti niso u-speli izpodbiti našega zaupanja v naše lastne zaveznike. Pravijo, da so Britanci pri koncu —- da Rusi in Kitajci kmalu popustijo. Patriotičnl in razumni Amerikanci odbijajo take bedastoče.
V Berlinu. Rimu in Tokiju so nas opisali kot narod slsbičev, ki najemna britanske vojake ali ruske vojake ali kitajske vojake. da se bi jejo za nas.
Naj to sedaj ponovijo!
Naj to povejo generalu MacArthuru in njegovim možem!
Naj to povejo fantom v letečih trdnjavah!
Naj to povejo pomorščakom, ki danes trdo udarjajo v dalj-njih vodah Pacifika!
Naj to povejo pomorskim peŠ-
/dtuJrnl narodi tvorijo zdru-šenje Neodvisnih ljudstev enake dostojnosti in važnosti. (Imamo združeno poveljništvo ter sodelovanje in tovarištvo. ■Mi Amerikanci bomo prispevali «iruženo produkcijo In edruženo pripravljenost za. po-žrtvnvalnoat in napor. To
re poznati nikakih omejitev plemen ali ver ali sebičnih političnih nakan.
Mi od Združenih narodov soglašamo glede gotovih širokih načel, kake vrste naj bo mir, ki ga iščemo. Atlantski .čarter se ne nanaša le na one dele sveta, ki mejijo na Atlantik, marveč na ves svet: razoroženje napadalcev, samoodločba narodov in ljudstev in četvorica svobod — svoboda govora, svoboda vere, svoboda od bede in svoboda od strahu. Bili so časi, ko so bile usode Londona in Moskve v resnem dvomu. Ali nikoli ni bilo niti najmanjšega dvoma, da bi se bodisi Britanci ali Rusi podali. Vsi Združeni narodi pozdravljajo sijajno rusko vojsko, ko proslavlja štiriindvajsetletni-co svojega začetka. Nizozemsko ljudstvo se še vedno bori neustrašeno.
Čungking ostaje glavno mesto' nepremagljive Kitajske.	I
ČETRTEK. 5. MAficJ
-i, kl^
Tom Paine je sapisdfeh de, ko se je Washington^, la vojska razcapanih koZ umikala čez New Jersey i okusila nič kot poraze
General Washington i, J zal, da bi se te velike J prečitale možem vsakega J v kontinentalni armadi «i bilo zagotovilo prvi amJ oboroženi sili:
"Letoviščarski vojak in! triot ob vedrem nebu se bo krizi odtegnil službi za svojo movino; ali oni, ki sedaj to i našajo, zaslužijo ljubezen is hvalo vseh ljudi. Tiranstva. kor pekla, ni lahko premi vendarle imamo to tolažbo s boj, da čim težje bodo fa tem slavnejša bo zmaga"
Tako so govorili v letu 1776.
Amerik
Tako govorijo Amerikanci našnjega dne!
AGITIRAJTE ZA PR0SVE
ZASTOPNIKI LISI PROSVETE
so vsi društveni tajniki in U)nk ¿lani. ki jih društva isvoUjo s vrbo.
Naši nastavljeni lokalni in | valni sastopniki sa določan« oi sot
MU««
sa CUvri
Louis Barborich. Wis. la okolico.
Anton Jankovich. Ohio in okolico.
Andre) Pirts is Ely, | državo Minnesota. -
Frank Klun Is Chiiholma. N sa Chisholm in okolico.
Frank Cvetan is Tira Hill Pi vso sredn}e-vsbodno Pašno.
Anton Zornik is Herminia, h vso sapadno Penniylvanijo.
Joe Peternel is Library. Pi sapadno Prano.
John Zornik sa Detroit is ob
Poleg vseh teh pa lahko mk ali naročnik sam pošlje tvojo ■ nino direktno listu
PR08VETA 2SS7 So. Lawndale Ava. Chic*
TISKARNA S.N.P..
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča deli
Tlaka vabila sa veeelioe In shoda, vlsltnice. časnika, kij koledarje, letake lid. v slovenskem, hrvatskem, slovsškra češkem, angleškem Jeziku In drugih.
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NJU, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene
Pišite po informacije na naslovi
linijsko daloptw<
«i
SNPJ PRINTERY
2857-5P S. LAWNDALE AVENUE
CHICAGO. ILL®
TEL. ROCKWELL 4004
ILL* .	_ - I	"»» «n napor. TO po-
p~UbUi * Rušili.; metu narodno edinost, ki ne mo-
naroČite si dnevnik prosvcto
Po aklepu 12. redne konvencije — lahke naroči m Ust Pros*** prištele eden. dva. tri. štiri ali pet članov le mm drušiae k sm! nlni. Liat P ros veta atane sa vse enako, se člane ali nečlana a eno letno naročnino. Ker p« členi ie plačajo pri aaeamaeiu U*"
tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni
da Je liat predrag sa ¿lana SNPJ. Liat Preeveta Je vašs lastsla
gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi red čital list vsak čas.
Pojasnilo«—Vselej kskor hitro kateri leh Članov preneha bitifl-SNPJ, ali če se preseli proč od družine tn bo sahtevsl um nj ■ tednik, bode moral tisti član iz dotično družine, ki je tako ik;'P" naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniitvu um in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta . Ako uj" stori, tedaj mora upravništvo znižati datum ca to vsoto run**»»
Cona listu Prosveta Jet Za Zdruft. dršave in Kanado OSJO Za Clesce is Cblcago »a p*
1 tednik la. . .---------- 4.S0 1 tednik la------Ji
t tednika In................. 3.SO t tednika In.
J tednike In----------------- 140 3 tednike in.
4 tednike is_____________ 1.29 4 tednike in
i tednikov ln____nič I tednikov in
XÉ
tn \»
Za Evropo Je ^-'-_____
fipolnlle spodnji kupon, priložite potrebne esoto Money Order v platnu h> si naročite Preaveto. list. ki Je vata
¿••aria
PHOS VETA »NPJ. 2047 Bo. Lawndale Ava Chicago. riL
Priloženo potil Jam naročnino sa llai Proa vato vaoto I .
I) laaa—___________________________________CL d«štva »t -
Naslov___________ ,	-------
Uatavita tednik in ga pripišite k moji naročnini * članov mm Je drutine:
IL
t) __ I» —. 4) _ I) _ Meato
_______čl
______ČL
.......ČL
_____ČL
dvešfva št
It
a.